I	kULJii jKI	Ll3	I	s^;°iiSu»
lun!	■	■™	m™	■■■•#	w	KkT2^™°S
mesečno 15 din. Tedenska	v	Rokopisov ne vračamo. —
Plača ln toži se v Ljubljani :	Časopis za	trgovino, industrijo, obrt in denarništvo	w ^ h““-
nlci v Ljubljani št. 11.953.
.	^	vsak	ponedeljek.
?zrvcžjcr sred0 ta petek
Liuottana. ponedeljek 13. novembra 1939
Cena posamezni
številki din
1*50
Tudi nova gospodarska politika!
Nikakor ni mogoče, da bi imela nova notranja politika popoln uspeh, če se istočasno ne uveljavi tudi nova gospodarska politika Kajti dobra gospodarska politika odpira ljudem nove zaslužke in ustvarja v deželi blagostanje, to pa je na vse zadnje najvišji namen vsake politike, ki se zaveda svoje odgovornosti. Zato pa tudi ni mogoče gospodarskih vprašanj popolnoma ločiti od političnih, iz česar logično sledi, da je dobra politika samo tista, ki je v ozki zvezi z gospodarskim življenjem naroda. Če se torej uveljavlja v državi nova notranja politika, po tem se mora to pokazati tudi v novi gospodarski politiki ali pa je ostalo v resnici vse po starem, čeprav so se gesla spremenila. To ne ravno razveseljivo resnico smo v naši državi tudi že doživeli več ko enkrat.
Predvsem pa je potrebno, da se že enkrat odpravijo iz naše gospodarske politike razni predsodki, ki že skozi leta delajo zmešnjavo v našem gospodarskem življenju. Takšni predsodki so na primer mnenje, da je vsaka stvar dobra, samo če ima obliko zadruge. Vsako leto je morala dosedaj plače vati država milijone in milijone v gotovini, pa še vedno ni tega predsodka konec.
V zvezi z zadružnim predsodkom treba imenovati tudi razne privilegije, ki se pri nas podeljujejo kar na debelo. Če se le oglasi kakšen tuj kapitalist, da je pri pravljen pri nas začeti novo tovarno, že se mu dajejo razni privilegiji, kakor da že ne bi bilo dovolj to, da uživa našo zaščitno carino. Da pa bo napaka čim večja, se enaki privilegiji domačinom ne podeljujejo v enaki meri. Samo po sebi sicer nikakor ni napačna misel, da se pospešuje industrializacija dežele z raznimi ugodnostmi. Toda te ugodnosti naj se podeljujejo vsem brez izjeme, ne pa le nekaterim podjetjem. Ze celo pa je napačno, kadar se dajejo privilegiji podjetjem z milijonskimi Čistimi dobički.
Naravnost nesmiselni so vsi privilegiji, ki se dajejo nekaterim podjetjem v davčnem oziru. Davčna dolžnost bi morala biti prav za vse državljane tako enaka kakor je vojaška obveznost. Niti en državljan se ne bi smel tej dolžnosti izmuzniti. Če pa se že dovolijo katere izjeme, potem se morajo dovoliti te vsem, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Popolnoma nemogoče pa je, da nekomu ni treba plačevati davka samo zato, ker prodaja manufakturno blago kot krošnjar, dočim mora vsak trgovec od takšne prodaje plačevati davek! Prav tako ni mogoče zagovarjati, da uživa neka trgovina davčne in druge ugodnosti le zato, ker se imenuje zadruga, dočim mora vsaka druga trgovina plačevati vse davke in čeprav bi imela mnogo manjše dohodke. Vse to so nemožnosti, ki se v res ure,-jeni državi ne bi smele dogajati.
Naloga države je, da ureja gospodarske odnošaje v državi po načelih, ki so za vse brez izjeme veljavna, ne pa da nastopa enostransko v interesu le ene gospodarske skupine ali gospodarskega stanu. Če je n. pr. interesni konflikt med trgovci in nabavljalnim zadružništvom, potem je naloga dr-
žave samo ta, da ne dopusti, da bi ta konflikt zavzel obliko, ki bi bila v škodo celoti. Niti najmanj pa ni naloga države, da se v tem konfliktu pristransko postavi le na eno stran. Država s tem onemogoča zdravo konkurenco, ki je najboljše jamstvo za solidne in poštene cene. Ta konkurenca bi mnogo več zalegla ko vse proti-draginjske uredbe. To velja tudi glede kartelov, kjer se državna kontrola tudi ne uveljavlja tako, kakor pričakuje javnost in tudi netrgovska javnost.
Glavno načelo, ki bi moralo vo-
diti državno gospodarsko politiko je, da je treba povsod pospeševati proizvodnjo in z večjo proizvodnjo dajati ljudem tudi vedno nove možnosti zaslužka. Če bi država dobro investirala denar v gospodarstvu namesto da ga izdaja za absolutno negativne akcije tako imenovane pomoči za pasivne kraje, bi dosegla neprimerno več in bolj tudi omilila socialno bedo. Namesto koruze v Hercegovino, naj se raje Hercegovcem bolje plača njih dobri tobak, pa bo Hercegovina kmalu postala aktivna pokrajina.
Prepogosto so se pri nas menjali režimi in zato se tudi ni mogla uveljaviti nobena prava gospodarska politika. Namesto trdnih načel so usmerjali našo gospodarsko politiko razni predsodki, od katerih so imeli mnogi samo to utemeljitev, da bi bili pri lovu za volivnimi kroglicami popularni. Takšni razlogi pa so za pravilno gospodarsko politiko vendarle prerevni. Zato pa potrebujemo novo gospodarsko politiko, ki bo dvignila vso proizvodnjo in ki bo prosta vseh dosedanjih zmot in predsodkov.
Italiianska gospodarska politika se spremenil
Mnenie švitarskega lista
0 zadnjih spremembah v italijanski vladi je objavila »N. Ziir-cher Zeitung« zanimiv članek, v katerem pravi, da se bo spremenila italijanska gospodarska politika. List izvaja:
Pred kratkim od Mussolinija izvršena sprememba na visokih ministrskih in vojaških položajih Italije je privedla do posebno velikih sprememb v gospodarskih resorih. Na nemškem vzoru zgrajena avtarkija je izgubila z novo spremembo nekatere svoje najbolj izrazite zastopnike, ter je ostal na svojem mestu samo finančni minister Thaon di Revcl, ki se pa mora bolj smatrati kot organizator (davčna reforma) kakor pa kot izrazit zastopnik ideološko trdno začrtane gospodarsko-politične smeri.
Na prvem mestu je treba tu omeniti bivšega tajnika fašistične stranke Staraceja, pa čeprav ni bil nikak gospodarski minister v pravem pomenu besede. Na njegovo mesto imenovani gen. konzul Muti je znan kot odločen nasprotnik vsega, kar le spominja na ruski boljševizem. Strankin tajnik, ki je v Italiji dejansko notranji minister, ima velik vpliv za vse narodno gospodarstvo, ker on izdaja vse naredbe glede izvajanja gospodarske politike v stranki. Dobro je znano, kako je bivši tajnik Starace zagovarjal radikalno avtarkično politiko in zaradi tega potrebno državno socialistično poseganje v sfero zasebnega kapitala. V zvezi s tem se more omeniti tudi arizacija gospodarskih podjetij, ki sicer za italijansko, gospodarstvo ni bila pomembna, ki pa jo je Starace silovito zagovarjal. Tudi strankin aparat je skrbel za izvajanje te arizacije.
Kot korporacijski minister je prišel na novo v kabinet Ricci, ki spada k mladi gardi fašizma. Svoje dni je igral večjo vlogo kot državni tajnik fašističnega mladinskega gibanja, dokler ga niso nesoglasja z gen. tajnikom Stara-cejem prisilila k odstopu od tega mesta. Na gospodarskem polju se novi korporacijski minister ni dosedaj mnogo uveljavil, značilno pa je, da izroča Duce to najpomembnejše gospodarsko ministrstvo možu, ki je bil v odločilnem nasprotju s kurzom, ki ga je skušal uveljaviti Starace. Riccijev prednik Lantini je bil postavljen pred ideološko nepremostljive težave, ko je moral spraviti v sklad v »Carti del Lavoroc zajamčeno individualno svobodo z avtarkično politiko, ki je zavladala po 1. 1936.
Stari kmetijski minister Rossoni je izrazit zastopnik »žitnih bitk«, katero načelo je ostalo za časa njegovega ministrovanja vodilno načelo italijanske agrarne politike. Njegov uspeh, da je dosegel samopreskrbo Italije s pšenico, se je moral plačati s precej težkimi žrtvami na drugih poljih, tako zlasti v živinoreji. Kot radikalni pristaš avtarkične politike je uvedel prisilno oddajo in vskladiščenje kmetijskih proizvodov. Svojemu nasledniku zapušča tehnično silno zamotane probleme, katerih rešitev zahteva tudi velike finančne žrtve. Njegov naslednik Tassi-nari si je pridobil velik sloves kot strokovnjak za kmetijsko intenzivno gospodarstvo. Osušitev Pontinskih močvirij, velika re gulacijska dela v gornje-italijan-skem jezerskem ozemlju ter ravnokar v Siciliji začeto kolonizacijsko delo so v glavnem nastala na njegovo pobudo.
Železniški minister Benni, ki je sedaj odstopil, se je proslavil z elektrifikacijo italijanskih železnic. Bodočnost bo šele pokazala, če naj pomeni imenovanje reške-ga poslanca Vcnturija kot njegovega naslednika, da se bo sedaj polagala večja važnost na rešitev pristaniških problemov, da bi mogla Italija povečati svojo vlogo kot tranzitna država.	.
Tudi dosedanji minister za javna dela Cobolli Gigli je bil navdušen pristaš avtarkičnega gospodarstva. Njegove glavne zasluge so v zgraditvi javnih del industrijskega značaja. Za časa njegovega ministrovanja so nastale velike električne centrale v severni Italiji ter obe državni rafineriji v Bariju in Livornu. Zato je bil sedaj tudi imenovan na vodilno mesto v italijanskem gospodarstvu z olji. Njegov naslednik Sc-rena je v širši javnosti malo poznan.
Z valutnim ministrom Guarne-rijem, ki ga nadomesti Raiiaclo Iliccardo, zapušča vlado ena naj-markantnejših in sposobnih osebnosti gospodarske politike v bivši vladi. V zadnjih letih je njemu pripadala nehvaležna vloga Ka-sandre v italijanskem gospodarstvu. V tem oziru je bila njegova pozicija precej podobna poziciji dr. Schachta v Nemčiji. Kot teoretično dobro podkovan narodni go-
spodar je v polnem obsegu spoznaval nevarnosti, ki groze na surovinah revni in na tujski promet navezani Italiji z avtarkično politiko ter z gospodarsko naslonitvijo na Nemčijo, ki je prav tako revna na surovinah. Zasluži vse priznanje, da je mogel z elastičnim deviznim gospodarstvom (elastičnim v primeri z nemškim) z načrtnim omejevanjem uvoza in
Seja ožjega odbora Zveze trgovskih združenj
bo v torek dne 14. novembra 1939.
ob poli deveti uri zvečer (20.30 uri) v sejni dvorani Trgovskega doma v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Tekoče zadeve.
2. Razprava o gospodarskih zahtevah Slovenije.
3. Obdaritev učencev obmejnih šol.
4. Slučajnosti.
Zveza trgovskih združenj dravske banovine.
Predsednik:
Stane Vidmar's. r.
Tajnik:
Dr. Ivko Pustišek s. r.
pospeševanjem izvoza vendarle obiti s spretno manipulacijo liri-nega tečaja najnevarnejše čeri. V svojih govorih je dostikrat omenil, da bo morda nekoč nastala potreba, ko bo treba uporabiti zlate rezerve Italijanske banke za izravnavo italijanske plačilne bilance. Sedaj njemu ne bo več treba reševati tega vprašanja. Če pa bo ta eventualnost sploh nastala, je odvisno od bodoče italijanske gospodarske politike.
Naš izvoz v Italiio
Nekatera poiatnlla k trgovinski pogodbi
z Italiio
Trgovci! Darujte za obmejne šole! Darove pošljite po svojih združenjih.
Glasilo zagrebške trgovinske zbornice »Hrvatska privreda« objavlja naslednja pojasnila k sklenjeni trgovinski pogodbi z Italijo:
Glede naše nove trgovinske pogodbe z Italijo smo zvedeli neke nove podrobnosti, ki so važne za naše izvoznike. Pred vsem se je mnogo govorilo o povečanju naših izvoznih kontingentov v Italijo. V tem pogledu pa naši gospodarski krogi še ne razpolagajo z zadosti jasnimi vestmi. Vprašanje izvoznih kontingentov je sedaj naslednje: V zaključnem protokolu 5. zasedanja stalnega itali-jansko-jugoslovanskega gospodarskega odbora v Beogradu z dne 24. oktobra niso določene nobene pomembne spremembe glede kontingentov za naš izvoz v Italijo z ozirom na stanje, kakršno je bilo ustvarjeno na podlagi sklepov četrtega zasedanja tega odbora, ko so nam bili znatno povečani kontingenti. Edino povečanje, ki je bilo odobreno, so višji kontingenti za stavbeni les, drva, celulozo in druge gozdne proizvode (št. 18b, 608, 610, 611, 612, 653, 784 in 791 italijanske carinske tarife).
Naša tekstilna industrija je izrazila svoje želje glede uvoza italijanskega bombažnega prediva, toda v sporazumu ni nobene posebne klavzule o tem. Vendar pa sta se obe vladi zavezali, da ne bosta delali nikakih ovir izvozu do one količine, ki je v skladu z recipročnimi nabavami od 1. julija 1938. do 30. junija 1939. S tem sicer ni ustreženo maksimumu želj naše tekstilne industrije, toda je vsaj v znatni meri zagotovljen uvoz prediva iz Italije.
Odprto pa je ostalo vprašanje pogojev za nadaljnje italijanske dobave, v kolikor se tičejo te prejšnjih naročil naših uvoznikov. V tem oziru ni bil dosežen nikak dogovor, vendar pa je italijanska delegacija izrekla svojo priprav-
janskih združenjih izvoznikov delala na to, da se ev. spori v tem vprašanju rešijo na prijateljski način med interesenti.
Kar se tiče izvoza naših linj (tinca vulgaris) in krapov, niso za te ribe določeni nikaki posebni kontingenti. Naši izvozniki pa naj računajo s tem, da obstoji v Italiji tako imenovani rezervni fond, ki znaša za to leto 10 milijonov lir in da se more na račun tega rezervnega fonda dobiti ustrezajoči kontingent za linje in krape.
Priporočamo našim interesentom, da stopijo zaradi te zadevo v zvezo z italijanskimi uvozniki. Če bi prišlo med njimi do sporazuma, bodo italijanski uvozniki zahtevali od pristojnih italijanskih oblasti potrebna uvozna dovoljenja. Morejo pa se v tem vprašanju obrniti tudi na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, ki bo po svojem trgovinskem delegatu v Rimu skušal ustreči vsem upravičenim željam naših izvoznikov.
Cena bencinske mešanice se zviša
Zgodilo se je, česar nikakor nismo mogli pričakovati in na petkovi seji odbora za kontrolo potrošnje mešanice bencina z alkoholom ter njene cene je prodrl predlog tujih delniških družb »Standard Oil« in »Shell«. Mešanica se bo podražila od 15. novembra za 30 par pri litru.
Na isti seji odbora se je razpravljalo tudi o zvišanju odstotka alkohola v mešanici. Predlagalo se je, da bi se ta odstotek zvišal od 0'6 na 2%. O tem predlogu pa ni prišlo na seji do soglasja. Zato se bo sklicala nova seja odbora, na kateri se bo dokončno sklepalo o tem predlogu.
Bencin se bo torej znova podražil in to v času, ko se z naj-
večjo vnemo proslavlja uredba o ljenost, da bo po dotičnih itali- zatiranju draginje.
Paketne pošiljke iz Ljubljane v Maribor
potrebujejo zdaj dva dni, ker se odpremljajo šele z jutranjim osebnim vlakom ob 5. uri in prihajajo v Maribor ob 9. Ker pa se v Mariboru prične dostavljanje pošte (tudi paketov) že ob 8. uri, ostanejo ob 9. uri došle pošiljke cel dan na pošti in se dostavljajo šele drugi dan. Pri današnjih časih pomeni taka polževa pot pošte veliko škodo za pridobitne ljubljanske kroge, kajti marsikateri naročnik v Mariboru potrebuje v Ljubljani naročeno blago nujno, mora pa čakati po krivdi pošte in tudi trpeti škodo. Zlasti velja to za v petkih v Ljubljani oddane pakete, ki se dostavljajo v Mariboru šele v ponedeljek, torej četrti dan. Izgovor, da ni zveze z vlaki, ne velja, kajti zakaj bi se ne mogli tudi paketi v oddaljena mesta od-premljati z brzovlaki. Istotako so slabe zveze z južnimi kraji naše države, Srbijo, Bosno, Hercegovino, Dalmacijo itd. Marsikateri trgovec ali tovarnar ima svoje odjemalce v teh krajih, ki pa nočejo naročati stalno, ker potujejo pošiljke po več dni, tako n. pr. na Sušak 3 dni, iz Zagreba pa le 1 dan, v Sarajevo 3—4 dni, iz Zagreba 2 dni itd.
Poštna uprava ljubljanska in kompetentni činitelji naj poskrbijo ozir. ukrenejo potrebno, da se bodo taki nedostatki odpravili, ker povzročajo Ljubljani veliko škodo.
1, 5, 10, 15 in 20 kg pristojbino po 30, 50, 100, 150 in 200 stotink v zlatu. Ker je sedanji vozni red plovbe le začasen, se poštna tarifa ne bo spremenila, temveč se bo za vsak paket, poslan v New York, pobirala taksa z dodatkom. Ta znaša za pakete od 1—5 kg 7'50 din, za pakete od 5—10 kg 15 din, za one od 10—15 kg 22-50 in za pakete med 15 in 20 kg 30 din.
Prizadovi ukrepi v zaščito sadnih izvoznikov
Poročali smo o nesoglasjih, ki so nastala med našimi sadnimi izvozniki ter nemškimi kupci zara-
di njihovih neupravičenih reklamacij. Da bi se zaščitili interesi naših sadnih izvoznikov, je Združenje izvoznikov interveniralo pri Prizadu, da posreduje pri nemških oblastih. Intervencija Združenja izvoznikov je imela uspeh, kakor kaže okrožnica, ki jo je razposlal Prizad izvoznikom in ki se glasi:
Prizad se je načelno dogovoril s pristojnimi nemškimi oblastmi,
da se škoda, ki je nastala, ker so bile pošiljke predolgo na potu ter so se zaradi tega pošiljke svežega sadja pokvarile, razdeli med izvoznikom in uvoznikom. V ta namen naj izvozniki dostavijo Prizadu naslednje podatke:
1. ime kupca, 2. številko vagona, količino blaga in znesek fakture, 3. dan odpošiljatve z nakladalne postaje, 4. dan prevoza čez mejo, 5. dan strokovnega pregleda, 6. odstotek in znesek, ki ga je nemški uvoznik odbil od fakture v svojo odškodnino. Zadevni dokumenti se morajo dostaviti Prizadu, v kolikor se to ni že prej zgodilo. Izvozniki, ki so prodajali češplje v razsutem stanju in katerim so plačali nemški kupci samovoljno ceno 9 RM namesto predpisane cene 9-50 RM, naj pošljejo Prizadu vse dokaze o tem, da jim bo mogel Prizad doseči odškodnino.
mm m m m
T ur en a
v vojnem	gos
Zunanja trgovina močno nazadovala
Kako se izigravajo sklepi deviznega odbora
>Jugoslov. Kurir« graja, da devizni odbor sicer izdaja celo vrsto odlokov, navodil, okrožnic itd., kako naj se uredi izvoz v klirinške in neklirinške države, da pa ni prav nič poskrbljeno tudi za kontrolo, da bi se vsi ti odloki pravilno izpolnjevali. Za svojo trditev navaja naslednji primer Devizni odbor pri Narodni banki je sklenil, da se smejo velike kože izvažati v klirinške države le pod pogojem, da se ista količina takih kož izvozi tudi v neklirinške države. Izvoznik, ki bi se proti temu odloku pregrešil, mora plačati po 3'50 din globe od kg neupravičeno v klirinške države izvožene kože. Tako je odrejeno vse lepo na papirju. V resnici pa se kože nemoteno izvažajo v klirinške države, ker so se kupci surovih kož zavezali, da plačajo oni našemu izvozniku globo. Se veda pa plačajo tako kožo ko tudi globo po kliringu. Tako je docela izigrana namera deviznega odbora, da bi se naše kože vsaj do neke mere izvažale le proti plačilu v svobodnih devizah.
Razširjenje kontrole izvoza še na nekatere predmete
Devizna direkcija Narodne banke je izdala naslednjo okrožnico: »V dopolnitev seznama kontroliranih izvoznih predmetov, ki je bil objavljen v okrožnici št. 28 z dne 16. septembra, sporočamo, da je devizni odbor pri Narodni banki na predlog izvoznega odbora ter na podlagi sklepa finančnega ministra z dne 7. t. m. sklenil, da se začenši z 8. novembrom razširi kontrola še na naslednje predmete: les za izdelavo celuloze, smrekova skorja in drug les, rastlinski plodi ter rastline za strojenje kože.
Pošiljanje paketov v Ameriko
Zaradi motenj v mednarodnem pomorskem prometu ladje italijanske družbe vltalia«, ki so preje prevažale paketne pošiljke v New York, ne odhajajo več iz Trsta, temveč iz Genove. Zato se tudi več ne ustavljajo na naši obali. Naša poštna uprava je zato prisiljena, da dovoli na račun tranzita skozi Italijo za vsak paket od
Čeprav je Turčija po svoji zemljepisni legi zelo daleč od vojnih dogodkov, je bila vendarle zaradi svoje vloge v Sredozemskem morju ter kot čuvar Dardanel postavljena pred zelo delikatna vprašanja. Zato je morala izdati razne vojaške in gospodarske ukrepe, ki tudi niso mogli ostati brez vpliva na njeno gospodarstvo. Ze samo poziv rezervistov ter povečanje državnih izdatkov sta morala zmanjšati gospodarsko delavnost v državi.
Poleg tega pa so vojni dogodki povzročili tudi veliko omejitev zunanje trgovine. Deloma zaradi lastne preskrbe, deloma pa tudi iz političnih razlogov je turška vlada sklenila, da poleg že veljavnih omejitev izvoza nekaterih predmetov kakor tudi rud in žitaric prepove izvoz še nekaterih važnih predmetov. Poleg tega je razveljavila turška vlada klirinški dogovor z Nemčijo, ki še do danes ni bil obnovljen.
Prepoved izvoza velja v glavnem za naslednje predmete: pšenico in vse žitarice, živo živino, surove kože, premog, oljčno olje ter skoraj vsa živila. Te predmete proizvaja Turčija večinoma v takšni količini, da ji preostaja izvozni višek. Tako je izvozila Turčija v letu 1938. pšenice za 12,5 milijona turških funtov, kož za 3,6, ovčje volne za 3,2 in živine za klanje za 3,0 milijone turških funtov. Izvoz nekaterih predmetov pa dovoljuje Turčija danes le proti predhodnemu posebnemu dovoljenju.
V turškem izvozu je dosedaj zavzemala prvo mesto Nemčija, Tako je Turčija izvozila od predmetov, katerih izvoz je bil popolnoma svoboden, 1. 1938. v Nemčijo:
kg, lešnikov od 60—90 na 32—35.1 Da bi preprečila še večji padec cen, je začela turška vlada nakupovati blago, toda zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je morala svojo intervencijo na trgu zelo omejiti.
Uvozni predmeti pa so se podražili, ker vse računa z nadaljnjim dvigom cen. Zato je nastal zastoj v uvozu in so nekatere industrije že začele trpeti zaradi pomanjkanja surovin in tudi polfab-rikatov. Posebno je bila zaradi tega zadeta tekstilna industrija. Zlasti čuti pomanjkanje surovin volnena industrija, ker je uvoz iz Vel. Britanije zaradi zahteve plačila v svobodnih devizah otežko-čen.
Industrija pa mora rešiti še druge težke naloge. Zasebna nima zadosti kapitala in zato tudi nima velikih zalog. Državna industrija pa je še mlada in zato tudi nima še zadostnih izkušenj.
Vse te težave so se pokazale
	skupno	od tega v Nemčijo
	v 1000 turških funtov	
tobak	39.280	13.396
suho grozdje	14.329	11.539
lešniki	12.186	8.591
fige	5.553	2.834
orehi	2.040	1.959
valone (šiške)	1.700	840
skupno	75.088	39.123
zlata obtok podloga bankovcev portfelj v miiMjoiniiih turških funtov
tudi v gibanju državnih dohodkov. Carinski dohodki so med najvažnejšimi državnimi dohodki ter so dali pri uvozu v višini 149,8 milijona funtov državi 77,8 milijona turških funtov dohodkov. Ti dohodki se bodo sedaj znatno zmanjšali, padla pa bo tudi devizna podloga. Na drugi strani pa rastejo državni izdatki zaradi vedno večjih potreb državne obrambe.
Turška vlada skuša sedaj nadomestiti sistem klirinških dogovorov s sistemom zasebnih kompenzacij. Vsaj začasno bo ta sprememba sistema dvignila obseg zunanje trgovine. Toda trajno zboljšanje ta sprememba ne more prinesti. Znatno pa bi se položaj zboljšal, če bi Anglija iz političnih razlogov nakupila v Turčiji večje količine blaga.
Splošni gospodarski položaj Turčije se tudi že vidi v izkazih turške Državne banke. To nazorno kažejo naslednje številke:
menični
26.12.1936
25.12.1937 17. 9.1938
24.12.1938 17. 6.1939 16. 9.1939
32.077
36.723
36.869
36.872
36.905
36.837
179T8 176‘68 196‘69 204-74 229-52 279-52
27.278
42.371
65.499
87.448
125.825
184.553
klirinški
saldo
— 11.381
— 2.140
— 30.986
— 16.930
— 24.660
— 35.373
V prejšnjih letih je turška Državna banka sistematično nakupovala zlato, od katerega je bil del namenjen za kritje bankovcev. Večje kritje naj bi omogočilo tudi večji obtok bankovcev, s katerimi bi se finansirala turška industrija. Sedaj pa se ta postopek
ne
tok
more nadaljevati, ker je ob-bankovcev že preveč nara-stel. Poleg tega pa so tudi klirinški dolgovi narasli že previsoko.
Vojna je spravila turško gospodarstvo v zelo velike težave in v tem je tudi eden razlogov, da se je Turčija naslonila na zapadne sile.
Stanje naših kliringov
Naš dolg Italiji, ki je že začel v prejšnjih tednih padati, se je po zadnjem izkazu zopet znatno zvišal ter je narastel za 10,69 na 129,2 milijona din. Gibanje naših kliringov v prvem tednu novembra kažejo naslednje številke (vse v milijonih dotične valute):
Izvoz predmetov, katerih izvoz je dovoljen proti predhodnemu dovoljenju: surov bombaž 10.228 kromova ruda 5.575 bolhač	3.575
jajca	798
skupono
2.518
1.689
1.676
157
6.040
19.739
V prvih osmih mesecih 1. 1939. ni mogla priti nova orientacija turške zunanje trgovine še do izraza, ker so se uveljavile omejitve šele v septembru. Izvoz v prvih osmih mesecih je bil zadovoljiv ter je presegel lanskega po vrednosti za 4,3 milijona turških funtov. V septembru pa je znatno padel, zlasti še, ker se v septembru začenja izvozna kampanja, Posledica padca izvoza je bila, da so padle tudi cene. Tako je padla cena grozdja za 2-5 piastra pri
Aktivni kliringi:	8. XI.	31. X.
Bolgarska din	1,36	1,16
Madžarska din	20,99	21,76
Nemčija RM	6,73	6,57
Ceško-Moravska Kč	48,94	46,33
Slovaška Ks	3,45	3,77
Španija pezet	2,93	2,93
Pasivni kliringi:		
Belgija belg	1,42	1,42
Bolgarska din	1,90	1,80
Italija din	129,21	118,51
Poljska din	26,89	26,89
Romunija din	34,77	33,74
Turčija din	2,12	0,93
Švica šv. fr.	0,45	0,59
v državi ter omejil promet motornih vozil s pogonom na tekoče gorivo.
Cl. 2. Prekrški naredb, izdanih na podlagi čl. 1. te uredbe, se bodo kaznovali z globo od 500 do 5000 din in zaporom do 30 dni.
Kazni po prejšnjem odstavku izrekajo upravne oblasti prve stopnje oziroma policijske oblasti prve stopnje.
Denarne kazni se stekajo v fond za pospeševanje domače proizvodnje tekočih goriv pri upravi drž. monopolov.	______
Uredba o omejitvi prodaje bencina
Ministrski svet je predpisal na slednjo uredbo:
Cl. 1. — Pooblaščata se ministra za trgovino in industrijo ter za finance, da izdajata naredbe, s katerimi se bo v zvezi z uvozom regulirala prodaja tekočega goriva
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Politim vesti
Med Madžarsko in Jugoslavijo je bila podpisana konvencija o civilnem zrakoplovstvu. Odnošaji med Madžarsko in Jugoslavijo so se v zadnjem času zelo zboljšali, kar dokazujejo tudi bivanje uglednih madžarskih politikov v Beogradu in njih sestanki z jugoslovanskimi politiki.
Vsi rezervisti zadnjega kontingenta na Bolgarskem so bili izpuščeni iz vojaške službe.
Angleški kralj Jurij VI. in predsednik francoske republike Lebrun sta odgovorila na mirovno ponudbo nizozemske kraljice in belgijskega kralja. V svojem odgovoru poudarjata, da visoko cenita plemenite nagibe obeh vladarjev. Na mirovna pogajanja pa moreta pristati le, če se popravijo storjene krivice Avstriji, Češkoslovaški in Poljski in če se Evropa obvaruje pred tem, da bi se reševali spori z nasiljem.
Zastopniki angleških dominionov so obiskali vrhovnega poveljnika Gamelina v njegovem glavnem stanu na fronti. Nato so obiskali še ministrskega- predsednika Dala-diera v Parizu. Po obisku je izjavil avstralski delegat, da sta nanj napravila silen vtis trdna odločnost in vera generala Gamelina ter min. predsednika Daladiera.
V Berlinu je bila pri Hitlerju konferenca vseh vodilnih narodno socialističnih funkcionarjev ter vojaških osebnosti. Konferenca je trajala pozno v noč. Sodijo, da so bili na konferenci sprejeti daleko-sežni sklepi.
Vznemirjenje zaradi morebitnega napada Nemčije na Nizozemsko in Belgijo traja še vedno in se je zadnje dni celo stopnjevalo. Razširile so se celo vesti o nemškem ultimatu Nizozemski. Ta vest pa se je izkazala kot neresnična. Nizozemska še nadalje pripravlja svojo obrambo, ravno tako tudi Belgija. Govori se, da je bila sklenjena med Belgijo in Nizozemsko vojaška zveza, če bi Nemčija v resnici napadla Nizozemsko ali Belgijo, potem bi jima Francija in Anglija takoj prihiteli na pomoč. Upati je, da bosta mogle Belgija in Nizozemska še nadalje ohraniti svojo nevtralnost.
Iz Bruslja se poroča, da so Nemci zahtevali od Nizozemske, da ji odstopi nekatera pomorska oporišča, da bi mogla Nemčija laže razviti svojo letalsko in pomorsko akcijo proti Angliji.
Nemški uradni krogi naglasa jo, da koncentracija nemških čet ob nizozemski in belgijski meji nima nobenega sovražnega namena proti Belgiji in Nizozemski, temveč je nastala le zato, da so tako te čete blizu zapadni fronti.
Na zapadni fronti sta bila po francoskih vesteh odbita dva nemška napada, živahno je bilo delovanje izvidniških letal tako na francosko-angleški ko tudi na nemški strani.
Preiskava zaradi miinchenskega atentata še ni dokončana in bo trajala najbrž ves teden. Ugotovljeno je, da je bil peklenski stroj tujega izvora. Nadalje je bilo ugotovljeno, da so morali biti atentatorji dalj časa v hiši. Pri kardinalu Faulhaberju je bila izvršena hišna preiskava.
Madžarska vlada je začela z veliko naglico utrjevati svojo mejo proti Sovjetski Rusiji.
Predsednik poljske republike je objavil ukaz, s katerim se odstavlja kot glavni poveljnik poljske armade maršal Rydz Smigly, na njegovo mesto pa imenuje general Si-korski
Predsednik občine v Bidgošču na Poljskem Leon Bartoševski je bil
justificiran, ker da je pil kriv, da so bili umorjeni nemški državljani pred prihodom nemške vojske v Bidgošč.
Bela knjiga o sporazumu Vel. Britanije »n Italije za povečanje gospodarskega sodelovanja med obema državama je bila objavljena. Novi sporazum določa ustanovitev stalnega britansko-italijan-skega odbora, ki bo skrbeh da se bo trgovina med obema državama razvijala nemoteno.
Busko-finska pogajanja so obtičala. Sovjetsko poročilo pravi, da Finci svojih pogojev niso omiuh, temveč celo poostrili. se pretrgala in Je se bodo nadaljevala. Nekateri menijo, da sovjeti nalašč zavlačujejo pogajanja, da bi se Finci zaradi velikih, stroškov splosne mobilizacije finančno izčrpali, nakar da bi morali sprejeti vse pogoje sovjetov.
Stalin je odklonil finske proti-predloge. Finska delegacija pa že ostane v Moskvi.
Končni rezultati volitev v Švici so naslednji: mandatov so dobili radikalni demokrati 50, soc. demokrati 45, katoliki in konservativci 43, kmečka stranka 22, neodvisni 9, mlada kmečka stranka 6, liberalni demokrati 8, socialni disidenti 4 ln izven strank dva mandata.
Denarstvo
Tišina na beograjski borzi
Dočim je na svetovnih borzah živahno, je bila pretekli teden na beograjski prava tišina in reči se more celo mrtvilo. Tečaji so precej stabilni in kažejo le majhne razlike, a tudi povpraševanje je zelo majhno. Vendar pa trg z lahkoto absorbira to, kar se ponudi. Stalnost tečajev se vidi iz naslednjih številk:
3.11. 10.11. 2-5% vojna škoda 439-— 437'25 7% investicijske	99'50	99'50
4% agrarne	55-—	54'—
6% begluške	80-75	8T—
6% dalm. agr.	75-50	76-—
6% gozdne	73'50	74'—
7% Blair	8975	90 —
8% Blair	94-—	94-—
7% Seligman	99-50	99-—
7% stabilizacijsko	99-—	96'—
Ves promet je znašal 3,7 milijona din, za 0,4 milijona manj ko prejšnji teden.
Tendenca za delnice Narodne banke je bila čvrsta in povpraševanje živo. Tečaj delnic se je dvignil od 7020 na 7050 din. Delnice PAB so bile po 204-50, na koncu pa po 200. Druge delnice niso notirale.
Na deviznem trgu je angl. funt popustil ter padel od 219'93, kolikor je notiral 3. novembra, na 211'12 ob koncu tedna. Ameriški dolar je bil po 55-—.
Nemška klirinška marka je bila Še nadalje po 14-30 din. Grški boni so se dvignili za 2-75 poena na 33-75—34-25 din.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 8. novembra navaja naslednje izpre-membe (vse številke v milijonih din):
Kovinska podloga je neznatno narasla na 1987,0.
Devize izven podloge so padle za 10,3 na 605,6.
Vsota kovanega denarja se je zvišala za 13,5 na 374,8.
Skupna vsota posojil se je zmanjšala za 67,8 na 2504,7. Menična posojila so padla za 62,7 na 2329,1, lombardna pa za 5,1 na 175,5.
Blagajniški zapisi po uredbi finančnega ministrstva so se zvišali za 58,0 na 663,5.
Razna aktiva so nazadovala za 20,5 na 2672,3.
Obtok bankovcev je nazadoval za 71,9 na 919.172,4.
Obveze na pokaz pa so narasle za 76,1 na 1622,4.
Skupna stvarna vrednost podloge znaša 3179,3 in zato skupno kritje 29,45%. Samo zlato kritje pa znaša 29,29%.
Obrestna mera je ostala še nadalje neizpremenjena.
•
Na ljubljanski borzi je znašal devizni promet pretekli teden 13,08 milijona din.^
Skupni devizni promet Je znašal na zagrebški borzi 30,4 (prejšnji teden 25,4) milijona din, na beograjski borzi pa 40,7 (33,5) milijona din.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 8. novembra objavlja: Pravilnik o zatiranju svinjske kuge ter kot priloge: obrazce za prijave, naredbo o cepljenju svinj zadrug in kmetijskih organizacij proti svinjski kugi, navodilo za razpoznavo in varstvo pred svinjsko kugo in navodila za rejo in krmljenje svinj — Spremembe in dopolnitve pravil za opravljanje strokovnega državnega izpita za učitelje meščanskih šol — Spremembe v pravilniku o obsegu in razmejitvi gradbenih obrtov — Spremembo pravilnika o opravljanju izpita za pooblaščenega inženirja za tehnično kemijo in za tehnologijo — Odločbo o vozni ugodnosti za obveznike na vajah, kadar potujejo službeno.
Jugoslovanske
po nemškem mnenju
V gospodarskem delu lista »Miinchner Neueste Nachrichten« je objavil njegov posebni dopisnik sledeče poročilo o naših virih in nabavah surovin:
Med evropskimi trgovinsko važnimi državami spada kraljevina Jugoslavija med tiste države, ki razpolagajo z večjimi zakladi poljedelskih in industrijskih surovin. Te ji omogočajo močno izmenjavo blaga na podstavi klirinškega sistema in dobivanje visokovrednih industrijskih izdelkov, med temi tudi mnogo oboroževalnih sredstev, brez porabe deviz. Vendar pa je kakor povsod tudi v Jugoslaviji nastalo pomanjkanje surovin za nekatere industrijske veje, ki se niso mogle oskrbovati iz domačih virov.
Pospešena industrializacija dežele je zvišala potrebo surovin, zaradi katere si je morala Jugoslavija pomagati vsako leto z novimi trgovinskimi pogodbami. V prvi vrsti je tu upoštevati promet z velikima sosedama Nemčijo in Italijo, pa tudi z balkanskimi državami in končno z zapadnimi silami. S pomočjo kompenzacijskih sporazumov se poskuša oskrbeti industrija, že davno pa ni več ni-kaka tajnost, da nastajajo pogostne težave. Glavni sedanji vzrok težav je z vojno nastalo stanje, ki je zelo dvignilo ceno najvažnejših surovin in ki je pričelo že Jugoslavijo siliti k uporabnim omejitvam. V primeri z nujnimi ukrepi, storjenimi zadnje tedne na Bolgarskem, v Romuniji in ostalih balkanskih državah deloma zaradi pod vplivom angleške blokade rastočega upadanja prevoza po morju, kar zadeva zlasti Grčijo, so te omejitve v Jugoslaviji še razmeroma zelo neznatne, ker ima zaradi rudnega bogastva relativno najbolj ugodno in industriji koristno zunanjo trgovino.
Ugodno sliko nudi surovinska oskrba kovinske industrije, ki potrebuje iz inozemstva najbolj premog, koks in surovo železo, kar dobiva v bistvenem delu od Nemčije. Poleg tega ima državna težka industrija v lastnih, posebno kovinskih rudnikih znatne vire surovin. Angleški koks je doslej le malo uvažala. Mnogo pa ima nasprotno Jugoslavija mangana, antimona, svinca, cinka, kroma, aluminija, magnezita in bakra. Vsi ti rudarski produkti so izvozno blago, za katero poleg strojev in drugih izdelkov dobiva kositer in ni-kelj, ki ji doma popolnoma manjkata.
Glede oskrbe z olji in bencinom je Jugoslavija skoraj popolnoma odvisna od tujine. Več ko 90%no se krije z uvozom iz Romunije, ostalo iz Italije (Albanije) in Bližnjega vzhoda. Zaradi rastoče motorizacije se giblje poraba goriva zdaj med 150 in 170 tisoči ton.
Velike težkoče pa nastajajo za usnjarsko industrijo, kolikor gre za porabo surovih kož, ker so jih doslej z dobičkom izvažali ter izrabili vse stare zaloge. Prisiljena pa je uvažati ostale surovine: anilinske barve, amonijev sulfat, kromove soli, parafin in natrijev bikromat. Glavna dobaviteljica je bila in je Nemčija, šele daleč zadaj so Anglija, USA in druge.
Podobno je do dveh tretjin odvisna od uvoza kemična industrija, ki potrebuje zlasti masti in olja, smukec, žveplo in smole. Papirna industrija je v Jugoslaviji zadnji dve leti zelo zvišala proizvodnjo celuloze, še vedno pa ne more opustiti uvoza iz Romunije, Protektorata in Nemčije. Kolofonijo ji daje Grška, deloma Francija. Kao-lina je doma dovolj.
Kakor za olja je odvisna Jugoslavija od tujine tudi v industriji kavčukovih izdelkov. Zaradi vojne je docela odpadel uvoz iz Anglije, iz Port Saida čez Solun pa je teh-
nično otežkočen. Dovoz kavčuka je zlasti za oborožitev resen problem, ki bi se pa v tesnem sodelovanju z Nemčijo in Italijo dal rešiti.
Med najtežja vprašanja spada oskrba tekstilne industrije. Njena potreba po surovinah: bombažu, konopljinih vlaknih, juti, volni, umetni svileni preji in ostalih polizdelkih se mora kriti večinoma z uvozom, ker domača proizvodnja bombaža in volne šele nastaja. Jute v Jugoslaviji ni, bombaža in volne je premalo. Rezerve so se napravile le za skrajni primer; če bi se uvoz ustavil za tri mesece, bi komaj mogla vzdržati vse tovarne v obratu. Na nakup iz USA se zaradi potrebnih deviz ne more misliti. Zato znova upajo, da dobijo bombaž od Turčije, kjer pa kupčije še niso bile sklenjene.
Nemčija dobavlja Jugoslaviji po sklepih iz zadnjih beograjskih pogajanj še dalje prejo surove svile, Italija pa bo zvišala dobavo fjoka.
Značilno za sedanjo oskrbo Jugoslavije glede surovin je to, da se je vrsta težkoč pri nabavah iz tujine, pa tudi za devizne nakupe že zaradi novih prevoznih ovir še povečala. Zaradi tako znatnega upadanja pomorskih prevoznih možnosti dobiva vedno večji pomen železniški promet s sosednimi deželami in predvsem važna pot po Donavi, ki zdaj bolj ko prej veže Jugoslavijo z Vzhodom in z Nemčijo. En znak tega je mogočno narasli Vlačilni promet na Donavi, podobno kot tudi trajno primanjkovanje vagonov, ki se smatra že za eno največjih zaprek za razvoj tovornega prometa.
Padec valut voiskuioiih
se drž
V zadnjih osmih dneh so na i mednarodnih deviznih tržiščih padli tečaji deviz vojskujočih se držav. V drugi polovici tedna se je pridružila tem valutam še belgijska. Kako so padli ti tečaji se vidi iz primerjave tečajev na cu-riški borzi. Notirali so na curiški borzi dne:
Pariz
London
Berlin
Bruselj
3.	XI. 11. XI. 10,11	9,75
17,84	17,20
178,50 177,25 74,30	72,—
Ostale devize so ostale neizpre-menjene. Angleški funt in francoski frank sta začela padati na Wall Streetu v New Torku, dočim izhaja padanje nemške marke in belgijskega franka z evropskih deviznih trgov. Odločilen moment za padec je bila odprava prepovedi izvoza orožja iz Amerike. Pri nakupovanju vojnega materiala se spreminjajo funti in franki v dolarje, ker je funt izgubil svojo vlogo mednarodne trgovske valute. Prej so se vse kupčije sklepale v funtih, sedaj pa se skle-
pajo v ameriških dolarjih. Nadaljnji razlog padanja obeh valut je tudi v begu kapitala v dolarje. Omeniti pa se mora tudi to, da je dobila devizna kontrola v Angliji velike razpoke. Spreminjanje funtov v valute dominionov ne spada pod to kontrolo ter se more kanadski dolar z lahkoto zamenjavati z ameriškim dolarjem. Vse to pa je potegnilo angleški funt navzdol, z njim hkrati pa tudi francoski frank.
Vzrok padca belgijskega franka je bolj zunanje - politične narave, nikakor pa čisto finančne. Nekateri pa vidijo vzrok tudi v belgijskih naročilih orožja v Ameriki, pa tudi v begu kapitala.
Nazadovanje nemške marke pa ima svoj vzrok v nazadovanju nemške zunanje trgovine.
Omeniti je treba še to, da se sedaj opravlja ves evropski mednarodni denarni promet samo v ameriških dolarjih. Če katera država tudi sprejme plačilo v funtih ali kateri drugi evropski valuti, menja ta denar takoj v ameriške dolarje.
Španski	iz
zaradi
Osrednje vprašanje vse španske politike je obnova španskega gospodarstva in odprava vseh škod, ki jih je povzročila vojna. V ta namen pa je potrebno, da Španija mnogo izvaža, ker le izvoz more dati denar, ki je potreben za obnovo Španije. Španija ima tudi zadosti blaga, ki bi ga mogla izvažati, toda zaradi vojne je ta izvoz sedaj zelo omejen. V Nemčijo zaradi angleške blokade Španija ne more izvažati blaga po morju. Da bi izvažala skozi Italijo v Nemčijo, tudi ni mogoče, ker bi deloma to ovirala angleška kontrola v Sredozemskem morju, deloma pa bi se prevoz preveč podražil. Mogla bi sicer Španija mnogo blaga izvažati v Francijo in Anglijo. Za ta izvoz pa se gen. Franco ni mogel odločiti, ker je smatral za nezdružljivo s prejšnjo pomočjo Nemčije v državljanski vojni, da bi Španija dobavljala sedaj za vojno potrebne surovine in kovine Franciji in Angliji, ne pa tudi Nemčiji. Zato je prepovedal izvoz bakra v vojskujoče se države, da s tem manifestira svojo nevtralnost.
Te omejitve španskega izvoza pa po vsej verjetnosti ne bodo mogle trajati dolgo, ker je obnova Španije mnogo preveč nujna zadeva, da bi se smela odlašati. Povedali pa smo že, da je obnova brez živahnega španskega izvoza nemogoča.
Upoštevati pa je treba tudi to,
da sta bile Francija in Vel. Britanija pred izbruhom španske državljanske vojne glavni odjemalki španskega blaga. Poleg tega pa je mogla Španija izvažati v Anglijo tudi pridelke, ki jih je v drugih državah zaradi močne konkurence iz drugih produkcijskih držav le težko spravila v denar. Nemčija je bila v španskem izvozu za Anglijo.
Pa tudi pri uvozu je Španija zelo navezana na angleško blago, zlasti za dobavo bombaža in premoga. Da bodo mogle katalonske tekstilne tovarne zopet delati v polnem obsegu, je potrebno, da dobi Španija zadosti bombaža. Če pa te tvornice ne bodo obratovale, bo tudi nezaposlenih polno delavcev in položaj se bo s tem poslabšal.
Da pa bo mogla Španija dobiti angleško blago, mora še rešiti težko vprašanje ureditve starih španskih dolgov. Angleško zakladno ministrstvo je že poudarilo, da ni govora o novih kreditih Španiji, dokler ni urejeno vprašanje starih dolgov. Ker pa tega vprašanja Španija ne more in tudi noče hitro rešiti, ni zanjo druge rešitve, kot da plača uvoz predmetov iz drugih držav s forsiranim lastnim izvozom. Zato generalu Francu skoraj ne bo preostalo nič drugega, kakor da svoje izvozne prepovedi prekliče.
Trenutno je položaj v španskih pristaniščih naravnost parado-
Vsak napreden trgovec
prodaja le tako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi.
Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebi!
ksen. Čeprav izvozna in uvozna trgovina skoraj popolnoma počivate, so vendar pristanišča prenapolnjena z ladjami, ki čakajo na blago, da bi ga prepeljale. Večina teh ladij je španska, poleg tega pa je v pristaniščih polno nemških ladij, ki so se sem zatekle pred angleškimi rušilci.
Zunanja trgovina
Trgovinski minister dr. Andres je odredil, da se izvoz živine in živalskih proizvodov v Francijo in Anglijo postavi pod nadzorstvo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu.
Za člane izvoznega odbora so bili imenovani: Jovo Popovič, pomočnik kmetijskega ministra, dr. Dragomir Cosič, direktor direkcije za prehrano, dr. Martin Pavlič, načelnik carinskega oddelka in višji min. svetnik Prpič.
Narodna banka je izplačala dne 10. novembra po madžarskem kli-ringu klirinške nakaznice s številko 2333 z dne 19. sept. in po češko-moravskem kliringu št. 9848 z dne 28. sept. 1939.
Trgovinska pogajanja s Švico so bila zopet prekinjena. Kdaj se bodo nadaljevala se še ne ve. Tudi še ni določeno, če se bodo pogajanja nadaljevala v Beogradu ali v Bernu.
Italijanska družba za nakup žitaric je sklenila z romunskim žitnim sindikatom pogodbo o nakupu enega milijona ton žitaric.
V Italiji je bilo lani ustanovljenih 9 novih predilnic za svilo. Poleg tega je okoli 120 obratov povečalo svoje obratovalnice ter v ta namen investiralo okoli 114 milijonov lir.
Po vladnem načrtu se bo italijanska trgovinska mornarica z zgradnjo novih ladij v kratkem povečala za 250.000 ton. Italijanska trgovinska mornarica je v zadnjih letih dosegla zelo lep napredek. Tako je 1. 1934. od 30 milijonov ton, kolikor je znašal ves promet v italijanskih pristaniščih, odpadlo na tuje ladje 14 milijonov ton, lani pa od vseh 30 milijonov samo še 7 milijonov ton.
Bolgarske državne železnice so naročile v Nemčiji pet velikih br-zovoznih lokomotiv in 4 lokomotive za tovorne vlake.
Bolgarske švicarska trgovinska pogajanja so naletela na težave, čeprav je na obeh straneh dobra volja, da se pride do sporazuma. Glavna težkoča je vprašanje transfera švicarskih terjatev.. Švica je investirala na Bolgarskem za pol milijarde levov svojega kapitala.
Romunska vlada jo objavila, da smatra gojitev bombaža kot nacionalno potrebo in je zato oprostila za pet let proizvodnjo bombaža od vseh davščin.
Angleška vlada je ustanovila poseben urad za varčevanje materiala, ki je potreben za industrijo.
Splošni indeks cen na debelo se je na Angleškem v oktobru zvišal za 3-8% na 111-3%. Ob izbruhu vojne se je splošni indeks cen na debelo povečal za 15-6 poena. Cene pa bi še bolj narasle, če se ne bi za nekatere predmete maksimirale.
Velika Britanija je prepovedala vsak izvoz kositra.
Ameriški uvoz iz Vel. Britanije se je po izbruhu vojne znižal na eno tretjino.
50 ameriških ladij je bilo že izbrisanih iz registra ameriških ladij in vpisanih v registre drugih ameriških držav, da bodo mogle prevažati orožje iz Amerike v Evropo. Med temi ladjami je tudi 15 ladij za prevoz nafte in bencina. Te ladje so last družbe Standard Oll Co.
Nemci so v Argentini naložili 100.000 ton žita, za katero morajo v decembru poslati železniški material.
Iz zadružnega registra
Razdružila se je in prešla v likvidacijo Lesna zadruga v Lučah.
Likvidatorja: Jakob Zibovt, posestnik v Kamicl in Ivan Voler, posestnik na Raduhi.
Trgovinski register
Vpisala se je naslednja firma:
Hcintz Edinund, Maribor. Obratni predmet: trgovina z lesom na veliko.
Vpisale so se naslednje izprc-membc in dopolnitve:
»Aurea«, tvorniea in veletrgovina z zlatnino, kovine in ure v Celju. Spremenila se je družbena pogodba ter se prenese poslovni delež Adolfa Sadarja po din 34.000 na Arnolda Bellaka. Izbriše se poslovodja Adolf Sadar. Sklenila se je nadalje raz-družba in likvidacija družbe. Likvidatorja: dr. Fric Magid, trgovec v Celju in odvetnik dr. Ivaniševič Dušan v Beogradu.
»Cepila« družba z o. z., Kočevje. Družba se je razdružila in uvedla likvidacija. Likvidator: Anton Kajfež, trgovec v Karlovcu.
»Ageko«, agcncijsko-komisijsko ui informacijsko podjetje, družba z o. z. v Ljubljani. Zaradi smrti se izbriše poslovodja Franc Oset, vpiše pa se poslovodkinja Justina Zupan, trgovčeva soproga v Ljubljani.
Avtomatični buffet »Daj-Dam«, družba z o. z., Ljubljana. Izbriše se zaradi smrti poslovodja Franc Oset, vpiše pa se poslovodkinja Justina Zupan, trgovčeva soproga.
Kregar & Co., družba z o. z. v Ljubljani. Spremenila se je družbena pogodba. Izbriše se poslovodja Anton Tiran, vpiše pa se poslovodja Aleksej Kregar, akademik v Ljubljani.
Splošno jugoslovensko bančno društvo, d. d. Beograd, podružnica Ljubljana. Vpiše se direktor Saal Georg iz Zagreba.
Tropska importna družba, Ljubljana. Po sklepu občnega zbora se je družba razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator: Zlatko Do-šek, prokurist Jugoslov. udruže-ne banke v Zagrebu.
»Srednjeevropski rudniki« d. d. The Central European Mineš Limited, Mežica. Izbriše se dosedanji reprezentant in pooblaščenec za samostojno podpisovanje tuzemske podružnice Jurij Bargate, vpiše pa se Geoffrey Mark Leader, gen. ravnatelj in rudarski inženir v Londonu, sedaj v Mežici kot generalni pooblaščenec.
Smeh Josip, Pijovec. Obratni predmet je odslej: Trgovina z mešanim blagom, z vsemi deželnimi pridelki, jajci, lesom, sadjem na debelo in eksport.
Dobave - licitacije
Dne 12. decembra, bo pri Upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo belega papirja za potrebe tobačnih tovarn.
Mornarska komanda v Šibeniku sprejema do 20. novembra ponudbe za dobavo pocinkane železne pločevine.
štab mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 20. novembra ponudbe za dobavo belih in pisanih krp za čiščenje ter originalne »Delta«-kovine.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 27, novembra ponudbe za dobavo plavljenega jekla, cevi iz plavljenega jekla, raznih čopičev, razne žice, sklopk,
. stropnih svetilk, univerzalnih stez-nih glav, raznih škripcev, klešč, keramitnih ploščic, azbestnega cementa, gorske krede in krovne opeke; do 28. novembra rezervnih • delov za dizel-motorje in avtomobile, železnih zakovic za brodo-gradnjo, železnih pocinkanih škop-cev, kljuk, obročkov ter raznega tekstilnega materiala.
LICITACIJE
Dne 4. deeembra bo pri štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu javna ofertna licitacija, za dobavo raznih glodal.
Dne 5. decembra bo pri upravi policije v Ljubljani' Javna ustna licitacija za dobavo zimskih in dežnih plaščev ter drugih unlform-skih potrebščin za policijsko stražo; 6. decembra zimskih suknenih 'plaščev.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.).
Cene surovin so še nadalje čvrste
Na svetovnih borzah so pretekli teden narasle cene za vse surovine in agrarne proizvode razen za bombaž. Nazadovanje cen za ameriški bombaž se pojasnjuje s povečano prodajo bombaža onih, ki so se za vojno premočno založili. Te povečane prodaje pa so le trenutne, poleg tega pa znaša letošnji pridelek bombaža 12 milijonov bal, konsum pa se ceni na 14 milijonov bal. Zato je računati s tem, da se bodo cene zopet dvignile.
Posebno zanimanje velja na svetovnem trgu kositru. Trgovino s kositrom kontrolira Vel. Britanija. Cena kositra v Londonu znaša 230 funtov za tono. Po tej ceni pa izvozniki nočejo prodajati kositra v U. S. A., ker je tam mnogo višja cena. Da bi vseeno obdržala sedanjo ceno in preprečila prodajo kositra mimo londonskega trga, je angleška vlada njegov izvoz prepovedala. Med tem pa so začeli nizozemski producenti direktno prodajati kositer v U. S. A. Kot nov kupec kositra se je pojavila sedaj Sovjetska Rusija. Anglija ji je prodala znatne količine v zameno za les. Poleg tega pa je začela Rusija kositer tudi direktno kupovati v Nizozemski Indiji.
Dočim pa se uvajajo na trgu s kositrom razne omejitve, je trg z bakrom oproščen vseh omejitev. V New Yorku notira cena 13 centov za funt. Ni verjetno, da bi se njegova cena še povečala, ker je sedaj uvedena na trgu popolna svoboda. Ta je v korist Anglije, ki mora nakupovati dosti bakra. Dosedaj ga je kupovala le v Rodeziji, ki proizvede na leto 213.000 ton bakra ali 10% vse svetovne proizvodnje.
šelj in se torej podražila v primeri s prejšnjim tednom za 3'3%. V Buenos Airesu se je dvignila cena pšenice od 6-16 na 6'30 pe-zosov za stot.
Cena kave je ostala v New Yor-ku nespremenjena, t. j. veljala je 4-03 centa za funt. V Rotterdamu pa se je podražila od 13-38 na 13-50 goldinarja za 50 kg.
Cena surove svile je ostala v New Yorku nespremenjena, v Londonu pa je bila cena bolj čvrsta, ker je naraslo povpraševanje po surovi svili zaradi večjega izdelovanja padal.
Kavčuk je bil v Londonu po 11-06 penija za funt. V primeri s prejšnjim tednom se je podražil za 3%.
Tudi na domačem trgu rastejo cene
Splošno se čujejo pritožbe, da vladajo na naših domačih trgih čisto nenormalne razmere. Ponekod se celo govori, da je ljudi zagrabila vojna psihoza. Vsi predmeti so se podražili. Najprej vsi uvozni predmeti, nato fabrični izdelki, ker so se podražile surovine in poslabšali prevozni ter plačilni pogoji, nazadnje pa še kmetijski proizvodi, zlasti pšenica in koruza, o čemer smo poročali že v prejšnji številki. Posebno značilna je podražitev pšenice. Mi bi morali dobaviti po ravnokar sklenjeni pogodbi Nemčiji 2500 vagonov moke. Mlini bi morali sedaj to moko dobaviti, a je nimajo, ker je niso pravočasno kupili. Zato raste cena pšenici in je presegla že Prizadovo ceno za 25 do 30 din.
Najbolj značilno pa je to, da se stalno podražujejo tudi predmeti, katerih cena je pod državno kon-
Pšenica je v Chicagu dosegla 1 trolo. To velja zlasti za bencin, ki pretekli teden 86'75 centa za bu-lse je sedaj ?,e petič podražil.
Povpraševanja po našem blagu
v	tuii
536 — Brno: posušen šipek, brinove jagode, lipovo cvetje, divji kostanj, povrtninsko seme, orehovo listje, robide, maline, jagode, koprive, suhe gobe,
537 — Amsterdam: papir za izvoz v Vzhodno Indijo,
538 — Gillespie 111. (U. 9. A.): igralne karte,
539 — Berlin: nepredelana ovčja koža,
540 — Budatok (Madžarska): seme sončnic za izvoz v Egipt,
541 — Amsterdam: ekstrakti za strojenje kož,
542 — New York: bolhač,
543 — Ženeva: gobe, prekajene v sodih, živila vseh vrst, kmetijski proizvodi za živalsko krmo,
544 — London: debele svinje, gnjat, jajca, perutnina, surovo maslo, mesne konserve, pšenica, moka, koruza, čebula, krompir, fižol, grah, slanina fob jugoslovansko pristanišče, zlasti Sušak,
545 — Port au Prince (Haiti): živila in vsi proizvodi, ki pridejo v poštev za izvoz v Haiti,
546 — Amsterdam - Badhoeve-dorp: usnjene rokavice,
547 — Anvers: mehka rezana jeiovina, rezan hrastov okrogel les, fob Sušak. Nadalje bel fižol, svinje nasoljene, mesne konserve,
548 — Tel-Aviv: kremenčev pesek (brez apnenca in železa), pletenine iz slame, vrbovo protje ne-oluščeno (120 do 140 cm dolgo), oluščeno (90 do 140 cm dolgo),
549 — Aleksandrija:	zastopniška firma se zanima za volneno, bombažno, svileno in kratko blago, papir, klej, živila, lipovo cvetje, hrastov in bukov les ter za konserve,
550 — Tel-Aviv: dekstrin, želatina v prahu, vinska kislina (vse pc eno tono),
. .551 — Los Angelos: novosti, na
roko delana pokrivala, ročna dela v narodnem slogu,
552 — Milano: mesne konserve,
553 — London: tanin, kemikalije, minerali, oglje,
554 — Marcinelle (Belgija): klej iz kosti,
555 — Hamburg: divjačina in perutnina,
556 — London: slanina, gnjat, jajca, surovo maslo, perutnina, konservirano meso, žito, moka, grah, češenj, krompir, fižol, mast. Ponudbe franko Sušak, Gruž ali katero drugo pristanišče,
557 — Gothenburg (Švedska): konoplja, hmelj, grozdje, češplje in drugi kmetijski proizvodi,
558 — Tel-Aviv: zdravilne rastline.
Tržna poročita
tržne CENE V CELJU dne 1. novembra 1939.
Goveje meso:	Cena	mesa je
mišljena s privago. 1 kg volovskega mesa din 8—12, kravjega mesa 8 do 10, vampov 6, pljuč 5, jeter 12, ledvic 12, loja 6.
Teletina: 1 kg telečjega mesa din 8—12, jeter 14—15, pljuč 8.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa din 15—17, pljuč 8, jeter 10, glave 9, slanine 16—17, slanine na debelo 16, slanine soljene 18, suhe slanine 20, masti 19—20, šunke 20—22, prekajenega mesa 16—18, prekajenih parkljgv 9, prekajene glave 12, jezika 22.
Klobase: 1 kg krakovskih din 20, debrecinsklh 18, hrenovk 20, safalad 20, posebnih 20, tlačenih 16, polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 30, braunšviških 10, salami 56.
Perutnina: Piščanec din 12—16, kokoš 22—28, raca 20, gos 40, puran 60, domači zajec 5—15.
Ribe: 1 kg krapa din 14, postrv 40, ščuke 17, pečenke 10.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka din 1-75 do 2, kisle smetane 10—12, 1 kg surovega masla 26 do
28, čajnega masla 30—36, masla 28, trapistovskega sira 20, polemen-talskega sira 28, sirčka 6, eno jajce 1-25 do 1-50.
Kruh; 1 kg belega kruha din 4-25, polbelega kruha 3 85, rženega kruha 3 85, črnega kruha 3 60, mala žemlja 0-50, velika žemlja 1, bela štruca v (teži 47 dkg 2, v teži 94 dkg 4, polbela štruca v teži 52 dkg 2, v teži 104 dkg 4, ržena' štruca v teži 52 dkg 2, v teži 104 dkg 4, črna štruca v teži 56 dkg 2, v teži 112 dkg din 4.
Sadje: 1 kg luksuznih jabolk din
4, jabolk 2 do 3, luksuznih hrušk
5, hrušk 3—4, navadnega kostanja 2, orehov 8, luščenih orehov 24, češpelj 2, suhih češpelj 6, suhih hrušk 7.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Rio din 62, pražene kave 68, čaja 125 do 160, kristal belega sladkorja 1350, sladkorja v kockah 1550, sladkorja v prahu 15-50, medu 20, kavne primesi 19, riža 10—14, liter namiznega olja 15, olivnega olja 18—28, bučnega olja 14, vinskega kisa 7, navadnega kisa 3 50, petroleja 8, špirita denat. 11—12, 1 kg soli 1-50, celega popra 40—50, paprike 48, sladke paprike 52, testenin 6-50 do 11, mila 12—14, karbida 10, sveč 16—17, kvasa 32—36, marmelade 17—30, sode za pranje 2.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 na debelo din 3, na drobno din 3-25, št. 0 na debelo 3, na drobno 3-25, št. 2 na debelo 2 80, na drobno 3 05, št. 4 na debelo 2-70, na drobno 2-85, št. 5 na drobno 2-65, ržene enotne moke 2-75, pšeničnega zdroba 4, koruznega zdroba 2-50 do 3-25, pšeničnih otrobov 1-50 do 1-75, koruzne moke 2 do 225, ajdove moke 4 do 4-50, kaše 4, ješprenja 3-75 do 11, ovsenega riža 7.
žito: q pšenice din 210, rži 210, ječmena 200, ovsa 180, prosa 275, koruze 160, ajde 250, fižola 650, graha 1000, leče 550 do 1250.
Kurivo: q premoga, črni trboveljski din 34 do 36, črni zabukov-ški kocke 32, iz Hude jame 35 do 38, rjavi 20, m3 trdih drv 80—90, 100 kg trdih drv žaganih 24, m3 mehkih drv 65, 100 kg mehkih drv žaganih 22, 1 kolobar mehkih drv din 450.
Krma: q sladkega sena din 80, polsladkega sena 75, kislega sena 65, slame 40, prešana 5 din več.
Zelenjava in gobe: 1 kg endivije din 3—4, glava endivije 0-50 do 1, 1 kg poznega zelja 1, kislega zelja 4, ohrovta 2, karfijola 8, koleraba 0-50, 1 kg kolerabe 2, krožnik špinače 1-50, 1 kg špinače 4, paradižnikov 2, čebule 2-50 do 3, česna 6 do 7, krompirja 150, repe 0 50, kisle repe 2, krožnik jurčkov 4, jurček 1 do 2, krožnik sivk 1, krožnik štorovk 1, krožnik lesičk 1.
Doma in po svetu
Knez namestnik Pavle je čestital Hitlerju k srečni rešitvi. Prav tako je čestital tudi papež ter cela vrsta vladarjev. Ameriški zun. minister Hull pa je izjavil, da bo ameriška vlada počakala na rezultate preiskave.
Prvi slovaški poslanik na našem dvoru Ivan Miler je v soboto v svečani avdienci izročil Nj. Vis. knezu-namestniku svoje poverilne listine.
Knez namestnik Pavle' je sprejel v avdienci ministra brez listnice dr. Konstantinoviča.
Predsednik vlade Cvetkovič je imel v Beogradu pred člani mestnega odbora JRZ velik govor o notranji politiki vlade. Najprej je zavračal očitke, da bi imela vlada kakšne pohlepe po diktaturi. Diktaturo smo sicer res imeli, a smo jo. vrgli. Predsednik vlade je dejal, da vlada hoče doseči, da se razmere zopet normalizirajo. Nezadovoljne z delom vlade so predvsem razne klike. Drugi del svojega govora, ki je bil ponovno pretrgan z glasnimi ovacijami, je posvetil vprašanju sporazuma. Dejal je, da je vedno naglašal, tudi že 1. 1935., da nam je sporazum s Hrvati nujno potreben, ker brez njega nebi mogli v miru preživeti sedanje dogodke. Očitek, da je sedaj nastalo srbsko vprašanje, je prazen. Mi vemo, kaj je srbsko, je dejal predsednik vlade. Mnogo se govori v Beogradu o nekih neredih v Zagrebu Kadar se režim spremeni, ne more iti brez incidentov. Toda Hrvati sedaj sami in dobro skrbe za red. Posebej je še naglasil, da se skoraj v vseh vprašanjih strinja z dr. Mačkom, ki dobro in mnogo dela.
V nedelj© so bile senatne volitve v vsej Jugoslaviji. Skupno je bilo treba izvoliti 47 senatorjev. Ker je bila vložena le ena kandidatna lista, so bili vsi kandidati izvoljeni. V Sloveniji so bili izvoljenk bivši senator Franc Smodej, bivši vel. župan dr. Schaubach, predsednik Kmečke zveze Janez Brodar m bivši skupščinski podpredsednik Mihelčič. Kralj, namestniki morejo
imenovati toliko senatorjev, kolikor je bilo izvoljenih.
Zakonski načrt za volitve v hr-vatski sabor je že izdelan ter ga je predložil ban dr. Subašič kralj, namestnikom v podpis.
Imenovani so novi sodniki za vrhovno sodišče v Ljubljani. Imenovano je tudi potrebno pisarniško osebje, da bo moglo pričeti sodišče s svojim delom.
Pri volitvah v novi odbor slušateljev pravne fakultete na ljubljanski univerzi so dobili katoliški akademiki 145, nacionalisti 120 levičarji 53 in zboraši 43 glasov.’
Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo pravila nove delniške družbe »Adir« za raziskovanje rudnih polj. Delniška glavnica je določena na 3 milijone din.
Družba za trgovino s telefonskim, telegrafskim in radiograf-skim materialom Jugoslovensko standard Electric, d. d. je prešla v ameriške roke. Družba je bila ustanovljena prvotno od Amerikancev, nato so jo vodili Francozi in Angleži, nakar je prišla v nemške roke. Sedaj so postali znova Ame-rikanci njeni gospodarji.
Beograjski Aero-klub je otvoril pilotske šole za dijake, v katerih se poučuje tudi čez zimo. V nekaj mesecih hoče klub izvežbati 1000 novih pilotov.
Po vsej Italiji so z velikimi slovesnostmi proslavili sedemdesetletnico kralja in cesarja Viktorja Emanuela III.
Na kralja Faruka je neki slabo-umnež izvršil atentat, ko se je kralj vračal iz džamije. Atentat se je popolnoma ponesrečil. Atentatorja so aretirali.
Italijanska vlada je sklenila, da bo zboljšala hrano vojakov. Tudi obrok vina bo povečan.
V Rimu postaja življenje zopet normalno. Policijska ura je podaljšana od 11-30 na 1 uro. Tudi lokali za plese so zopet odprti.
Angleško informacijsko ministrstvo' sporoča, da se je število v industriji zaposlenih ljudi povečalo za osemkratno.
De Valero morajo ščititi močno ojačene policijske straže, ker so mu irski nacionalisti zagrozili, da ga bodo ubili, če bi umrl kdo od aretiranih irskih nacionalistov, ki izvajajo v zaporu gladovno stavko.
Švedska vlada je naročila v Združenih državah Sev. Amerike 250 letal raznih kategorij.
V ponedeljek so bile izročene v promet tri nove italijanske radijske postaje, ln sioer v Benetkah, San Remu in Veroni.
Sedem težkih ameriških bombnikov je preletelo 6000 milj dolgo pot iz Miamija v Brazilijo. Vsak bombnik ima 57 mož posadke.
Pri polaganju min na Nizozemskem sta se zgodili dve nesreči ter je bilo ubitih 10 ljudi, več pa ranjenih.
Konkurzi - poravnave
V ko n k ur/ni zadevi Ljubljanskega oblačilnega bazarja se za preskus naknadno ugotovljenih terjatev odreja poseben ugotovitveni narok na dan 29. novembra ob pol 9. uri.
Potrjuje se prisilna poravnava, ki jo je sklenil bivši trgovec Fran Bergant s svojimi upniki. Kon-kurznim upnikom III. razreda plača 20% kvoto v 2 enakih obrokih v 12 oz. 18. mesecih po pravomoč-nosti potrjene poravnave.
Novi švicarski proračun deficiten
Po novem proračunskem predlogu so predvideni švicarski dohodki na 523 milijonov švicarskih frankov, izdatki pa na 596 milijonov. Deficit bi torej znašal 73 milijonov, dočim je znašal letošnji deficit 89 milijonov šv. frankov. Sodijo pa, da bo dejanski primanjkljaj Švice v letu 1940. znatno večji.
Ze v 24 urah
barva, plcsira in kemično snaši obleke, klobuke itd. Skrobi in svctlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Naprodaj je rudnik črnega premoga najboljše kakovosti. Poizvedbe pri Kmetski posojilnici v Ljubljani.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Me rkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi
v Ljubljani-