Letnik 1917. 11 sr» Državni zakonik 7M kraljevine rit dežele, zastopane v državnem zboru. Kos OXCVT. — Izdan in razposlan 3. dne novembra 1917. Vsebina: (Št. 425—429.) 425. Razglas zaradi popravka pogreška \ ukazu finančnega ministrstva v porazu mu z ministrstvoma za notranje stvari, trgovino tor z uradom za prehranjevanje ljudi z dne 28. julija 1017. 1. o izdelovanju nadomestka za pivo. — 426. Ukaz. s katerim se ustanavlja strokovni odbor kup-čevalcev s hmeljem. — 427. Ukaz o porabljanju staviš?, za pridobivanje rastlin za živež in krmo. — 428. Ukaz o naznanilu vrvi iz žice in uravnavi prometa s takimi vrvmi. — 429. Ukaz o naznanjanju in izročanju odpadkov lègiranega jekla. 425. Razglas ministrstva za notranje stvari v porazumn z udeleženimi ministrstvi z dne 27. avgusta 1917.1. zaradi popravka pogreška v ukaza finančnega ministrstva v porazumu z ministrstvoma za notranjo» stvari, trgovino ter z uradom za prehranjevanje ljudi z dne 28. julija 1917. I. (drž. zak. ši 320) o izdelovanju nadomestka za pivo. V § 3, odstavek 3, v CXXXV. kosu državnega zakonika pod številko 320 razglašenega ukaza finančnega ministrstva z dne 28. julija 1917. 1. se mora datum tam najprej omenjenega ministr-stvenega ukaza pravilno glasiti „25. novembra 1915. 1.“ namesto „23. novembra 1915. 1.“. Höfer s. r. Toggenburg s. r. H atu, j a s. r. Wimmer s. r. 426. Ukaz trgovinskega ministra z dne 30. oktobra 1917.1., s katerim se ustanavlja strokovni odbor kupče-valcev s hmeljem. Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917.1. (drž. zak. št. 307) in ukaza trgovinskega ministra z dne 15. junija 1917. 1. (drž. zak. št. 257) se zaukazuje tako: 8 !• . Strokovni odbor kupcovalcev s hmeljem in njega sedež. Za zastopanje posebnih interesov kupčije s hmeljem se ustanavlja „strokovni odbor kupče-valoev s hmeljem“. Ta strokovni odbor ima svoj sedež v Pragi. § 2. Namen strokovnega odbora knpčevaleev s hmeljem. Strokovnemu odboru knpčevaleev s hmeljem je naloženo: (SWTMiMk.) 280 a) podajati mnenja in staviti predloge v stvareh, ki se tičejo kupčije s hmeljem, ter izvrševati odredbe, raztezajoče se na te stvari, kolikor jih trgovinski minister izroči odboru; b) sodelovati na naredbah vojnega in prehodnega gospodarstva, ki se nanašajo na kupčijo s hmeljem. Sklepe načelnega pomena je naznanjali načelstvu gospodarskega odbora trgovstva (ukaz z dne 15. junija 1917. 1. [drž. zak. št. 257]). Ako smatra to načelstvo, da so sklepi nezdružljivi z interesi posameznih trgovinskih strok, mora v skupnem posvetovanju z načelstvom strokovnega odbora razjasniti obstoječe pomisleke in poskusiti zedinjenje; ako se to ne posreči, mora načelstvo gospodarskega odbora sklep strokovnega odbora s svojimi pripomnjami predložiti trgovinskemu ministru v odločbo. 8 3. Sestava strokovnega odbora kupčovaleev s hmeljem. Strokovni odbor kupčevalcev s hmeljem je sestavljen iz 15 udov največ, ki jih do preklica imenuje trgovinski minister izmed kupčevalcev s hmeljem; svoje posle opravljajo kakor častno službo. § 4. Pravno svojstvo strokovnega odbora knpčevalcev s hmeljem. Strokovni odbor kupčevalcev s hmeljem je juristična oseba in na zunaj ga zastopa njegovo načelstvo. V imenu načelstva podpisuje predsednik ali, ako je zadržan, eden njegovih namestnikov. 8 5. Načelstvo strokovnega odbora knpčevalcev s hmeljem. Načelstvo strokovnega odbora kupčevalcev s hmeljem je sestavljeno iz predsednika, dveh njegovih namestnikov in dveh prisednikov. Ude načelstva pokliče trgovinski minister izmed odbornikov do vsakočasnega preklica in svoj posel opravljajo kakor častno službo. Načelstvo zastopa odbor na zunaj in vodi vsa opravila, zlasti tudi potrebne razprave z dru- gimi organizacijami vojnega in prehodnega gospodarstva. Njemu je naloženo, da odločuje v vseh stvareh, v katerih ni izrečno določeno, da sklepa odbor (§ 7). Načelstvu je dano na voljo privzemati na svoje seje izvedene odbornike ali druge izvedence za posvotovalce. Načelstvo mora tekoče poročati odboru o svojem delovanju, je dolžno polagati račun in mora vsako leto predložili odboru računski sklep, da ga preskusi in odobri. Predsednik sklicuje seje načelstva in odbora in predseduje v njih. Načelstvo naslavlja uradnike in pomožne moči in uredi p (Oslova nje. Za načelne sklepe o tem in za nastavljanje oseb na vodilnem mestu je treba potrditve trgovinskega ministra. § 6- Poslovanje načelstva. Načelstvo se zbira na seje po potrebi. Dotični udje načelstva ter vladni komisar (§ 10) se vabijo pismeno ali brzojavno. Načelstvo je sklicati na sejo v 8 dneh, ako zahleVa to vladni komisar ali najmanj dva uda načelstva z navedbo razpravnih predmetov. Načelstvo je sklepčno, ako so povabljeni vsi udje in vladni komisar in ako so, navzoči najmanj trije udje; načelstvo sklepa z večino glasov; ako so glasovi enako razdeljeni, se proglasi za sklep tisto mnenje, kateremu je pristopil predsednik. Vladni komisar ne glasuje. 8 7- Oblasti strokovnega odbora kupčevalcev s hmeljem. Strokovnemu odboru je naloženo: a) ustanavljati^ načela za ravnanje s stvarmi, oznamenjenimi v § 2 ; h) nadzorovati upravo blagajnice in podajanje računov ter sklepati o zalaganju stroškov od-borovega poslovanja ; c) postavljati pododbore, da se poprej posvetujejo o določnih vprašanjih; d) posvetovati se in sklepati o vseh drugih stvareh, ki mu jih preodkaže načelstvo ali vladni komisar. Odborovi sklepi so obvezni za načelstvo. § 8. Opravilni red strokovnega odbora. Odbor se zbira po potrebi. Na zahlevanje vladnega komisarja ali na pismeni predlog najmanj šest odbornikov je sklicati sejo v 14 dneh. Odborniki ter vladni komisar se vabijo na seje pismeno ali brzojavno. Na seje se morejo privzemati na odredbo predsednika ali vladnega komisarja izvedenci s posvetovalnim' glasom. Odbor je sklepčen, ako je navzočih najmanj šest odbornikov, med katerimi sta najmanj dva uda načelstva. Predsednik glasuje tudi; ako so glasovi enako razdeljeni, odloči njegov glas. Vladni komisar ne glasuje. Odborniki imajo vsakčas pravico staviti načelstvu predloge, o katerih mora sklepati čim prej. Posvetovanje in sklepanje mora ostati tajno, ako se to sklene ali ako to zahteva vladni komisar. 8 9. Posebne dolžnosti funkcljonarjev in nameščencev strokovnega odboru. Vsi udje načelstva in odbora 1er vse osebe, ki se udeležujejo poslovanja, si morajo prizadevati z najpopolnejšo nepristranostjo in največjo vestnostjo. Vsi funkcijonarji in nameščenci odbora so dolžni molčati o vseh stvareh, za katere zvedö v tej lastnosti in katerih izkoriščanje ali sporočanje na zunaj greši zoper namene odbora ali se tiče opravilnih razmer posameznih oseb, in morajo lo pismeno obljubiti. Dolžnost načelstva je skrbeti za to, da se zabrani zlorabljanje ali sporočanje navedb o opravilnih razmerah, ki dohajajo odboru. Pozivu, naj naznanijo navedbe, ki so jih interesenti podali pisarnici, morajo ustreči uradniki in pomožne moči le tedaj, ako jih k temu pozove vladni komisar ali ako je načelstvo storilo na to mereč sklep, ki ga je odobril vladni komisar. § 10. Državno nadzorstvo. Strokovni odbor kupčevalcev s hmeljem je pod državnim nadzorstvom, ki ga izvršuje vladni komisar. Imenuje ga trgovinski minister. Vladnega komisarja je vabiti na vse seje in pravico ima vsakčas povzeti besedo in staviti predloge, o katerih se mora sklepati. Pravico ima tudi odložiti izvršitev sklepov in odredb odbora in njegovega načelstva dotlej, da odloči trgovinski minister končnoveljavno. Vladni komisar ima tudi pravico vpogledo-vati v vse knjige, zapiske in opravilne spise in zahtevati vsa pojasnila, ki se mu zdé potrebna. § H. . \" Kazni. Prestopki tega ukaza ter odredb, ki jih je izdal trgovinski minister v njegovem okviru, se kaznujejo po § 14 ukaza z dne 15.'junija 1917. 1. (drž. zak. št. 257). § 12. Razpust strokovnega odbora. Strokovni odbor kupčevalcev s hmeljem razpusti trgovinski minister, zaslišavši načelstvo in gospodarski odbor trgovstva (§ 15 ukaza z dne 15. junija 1917. 1. [drž. zak. št. 257]). Wieser s. r. 487. Ukaz poljedelskega ministra v po-razumu z ministrom za notranje stvari, s pravosodnim ministrom in ministrom, kateremu je poverjeno vodstvo urada za prehranjevanje ljudi, z dne 30. oktobra i917. 1. o porabljanju stavišč za pridobivanje rastlin za živež in krmo. Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) se ukazuje: § 1. * Vsa za zidanje določena zemljišča (stavišča) mora lastnik zemljišča, ako so sploh sposobna za posojanje, obdelati z rastlinami, ki služijo za prehranjevanje ljudi ali živali. § 2. Stavišča v § 1 oznajnenjeue vrste, ki v letu 1917. niso bila posejana z rastlinami za živež ali krmo, dasiravno so pripravna za nasad, ali kojih nasad je v letu 1917. oskrbela občina, more porabljati občina, v .koje okolišu ležč, dokler se ne ukrene drugače, za sejanje rastlin v § 1 omenjene vrste. Pravtako morejo stavišča (§ 1), kojih nasad so v letu 1917. vsled odkaza političnega okrajnega oblastva oskrbele tretje osebe, porabljati te osebe, dokler se ne ukrene drugače, tla jih posejejo z rastlinami omenjene vrste. 8 3. Vsaka občina mora vsako leto najdulje do 15. dne novembra predložiti političnemu okrajnemu oblastvu seznamek vseh stavišč, ki so v njenem okolišu in pridejo po § 2 v poštev, da jih obdela občina, z navedbo njihove izmere in ob tem povodu izjaviti, ali in katera teli zemljišč bode sama porabila za nasad. Stavišča, gledé katerih se občina ne posluži le pravice, morejo politična oblastva, dokler se ne ukrene drugače, odkazati sosednjim občinam ali tretjim osebam, da jih obdelajo. § 4. Ako pa lastnik zemljišča do 10. dne uo-vembra občini naznani in verojetno dokaže, da se bo zemljišče zazidalo v enem letu ali sicer porabljalo tako, da to izključuje nasad rastlin za živež ali krmo, naj odloči politično okrajno obla-stvo brez vsake zamude, ali in za katero dobo je dopusten nasad po občini ali po tretjih osebah. Pri staviščib, ki se ne bodo porabljala s tem, da se zazidajo, temveč drugače, se je pri tem ozirati zlasti na to, ali je nameravano porabljanje v večji meri v javnem interesu nego poraba za obdelovanje z rastlinami za živež ali krmo. O odločbi je takoj obvestiti občino in prosilca. § 5- Stavišča, na katerih lastnik zemljišča sam ali tisli, kateremu je politično okrajno oblastvo od-kazalo ta zemljišča, da jih obdela, do IB. dne aprila tekočegu gospodarskega leta ni «vršil pripravljalnih del za nasad, more politično okrajno oblastvo, dokler se ne ukrene drugače, odkazati tretjim osebam, da jih obdelajo. Politično okrajno oblastvo more, ako terjajo to krajevne razmere, izpremeniti ta rok za svoj upravni okoliš. 8 6- Prepovedano je zemljišča, kojih obdelovanje je politično okrajno oblastvo dovolilo tretjim osebam po določilih tega ukaza, prepuščati dalje za plačilo v rabo. 8 7. Komisije za pridelke morajo delovati na to, da lastnik zemljišča obdela vsa za nasad sposobna stavišča po možnosti z rastlinami za živež in krmo. Ako je prevzela stavišče občina ali se je odkazalo tretji osebi za obdelovanje, je začeti, in sicer po navodilu in pod nadzorstvom komisije za pridelke z obdelovanjem, ako mogoče, že v jeseni in ga pozneje pravočasno posejatii V občinah, v katerih po obstoječih določilih ni postavili komisije za pridelke, stopi občinski Kos ViXCVt. *«8. Uka» trgovinskega mtnbrtttlV*. 4M. k dho«). okVoMk UM V. I I Hit predstojnik na mesto komisi,je s» pridelke gtedé njenih dolžnosti iu oblasti. § 8. Obdelovalec lahko ukrene vse, kar je potrebno za redno obdelovanje zemljišča. On ima pravico hoditi in voziti po tujih zasebnih potih. Dohod in dovoz čez tuja zemljišča za namene obdelovanja je obdelovalcu dovoljeno toliko, kolikor je to mogoče brez izdatne škode za tuje posestvo. Z obdelovanjem zemljišča pa se ne smejo kratiti obstoječe pravice do poti. Politično okrajno oblastvo lahko izda ua-vodila, da se zabrani motenje prometa in gospodarskega obrata. Komisija za pridelke mora, ako treba, izdati določila gledé časa spravljanja pridelkov. § 9. Iz obdelovanja doseženi donos zemljišča je obdelovaJčev. Lastnik nima pravice do donosa. Pravica do odškodnine proti obdelovalcu mu gre le toliko, kolikor zadeva obdelovalca kaka krivda pri izvrševanju obdelovalne pravice. 8 10. Z obdelovanjem se ne iapreminjajo obstoječe lastnikove dolžnosti plačevati bremena, ki se držč zemljišča. 8 H- Ako se zemljišče othji alt dd v zakup, to nima vpliva n» ebdeiovatdow prtfcdce. 8 12. Zoper odredbe političnih okrajnih oblastev, ukonjene izvršuje ta ukaz, je vsaka pritožba na višjo stopnjo’ nedopustna. 8 13. !. Kdor podaje neresnične navedbe, da bi dosegel oblastveni izrek nedopustnosti, da hi kdo drug posejal zemljišče, ali začasne omejitve takega nasada. (£ 1), se kaznuje na denarju do 5600 kron ali z zaporom do ti mescev. 2. Na deuarju do 1000 kron ali z zaporom do enega mesca se kaznuje: a) zemljiški lastnik, ki je sicer začel zemljišče obdelovati z rastlinami za živež ali krmo (§ 1), nadaljnje obdelovanje pa opusti po svoji krivdi (§ 5); (>) tretja, oseba, ki je prevzela pusëjati ZëfflljiSCe in to opusti pb svoji krivdi (§ 5); c) kdor sicer ne sltlša predpisov tega ukaza Šli na njegovi podstavi izdanih oblastvenih odredb ali ravna zoper një. Kazensko postopanje gre političnim okrajnim oblaštvom. 8 14. Predpisi, veljajoči za lastnika zemljišča na podstavi tega ukaža, se zmisïii primerno uporabljajo tudi fia zakupnika, iiživšiča šli dritge ža uživanje upravičene oSčte. § 15. Ta ukaz dobi rtoč & • Izpolnjevanje predpisov lega ukaza nadzoruje trgovinsko ministrstvo, privzemši obrtne nadzornike ali druge uradne organe, in, ako treba, vojaška uprava.^ 8 7. Ravnanje zoper predpise tega ukaza naj kaznujejo politična oblastva I. stopnje z denarnimi kaznimi do 20.000 kron ali z zapornimi kaznimi do 6 mescev, ako dejanje ne spada pod strožjo kazen. Te kazni se morejo nalagali tudi druga poleg druge. § 8. Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Bauhaus s. r. Homanu s. r. Wioser s. r. * 42». Ukaz trgovinskega ministra v po* razumu z udeleženimi ministri z dne 80. oktobra 1917. I. o naznanjanju in izročanju odpadkov legiranega jekla. Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) se, dopolnjujé ministrstvena ukaza z dne 31. januarja 1917. 1. (drž. zak. št. 43) in z dne 9. avgusta 1917. 1. (drž. zak. št. 336) zaukazuje tako: 8 1. Nastopna določila se nanašajo na odpadke jekla, ki je legirano s chromom, molibdenom, vanadijem ali wolfrnmom. 8 2. Vsakdo, v cigar obratu nastajajo taki odpadki, jih mora skrbno zbirati, da bodo nadalje porabni. Odpadki, ki se podajajo v jeklarnah, ostanejo — pridržujé izročilno odredbo, ki jo morda ukrene komisija za železo po § 7 ministrstvenega ukaza z dne 31. januarja 1917. 1. (drž. zak. št. 43) — tem jeklarnam, ako se tam porabljajo za izdelovanje novega jekla. Vsak drugi posestnik ali hranilec takih odpadkov mora naznaniti njih množino, ločeno po vrstah, komisiji za železo (referat za plemenito jeklo). To velja zlasti o odpadkih, ki nastajajo ob podelovanju legiranega jekla ali ob uporabljanju orodja in drugih predmetov, ki so narejeni iz takega jekla, nadalje o zlomljenem in starem gradivu, ki je docela ali deloma iz legiranega jekla. Zalogo, kar je je dne, katerega dobi ta ukaz moč, je naznaniti do 15. dne novembra 1917. h, nadaljnji prirastek pa četrtletno do 8. dne januarja, 8. dne aprila, 8. dne julija in 8. dne oktobra po stanju na koncu prejšnjega mesca. Za naznanilo je porabljati tiskovine, ki se dobivajo pri komisiji za železo (referat za plemenito jeklo, vojno ministrstvo). § 3. Odpadke je z izjemo, ki se podaja iz § 2, odstavek 2, oddajati odjetnnikom, ki jih oznameni komisija za železo. Otujevati jih drugače je tudi jeklarnam, v katerih .se podajajo taki odpadki, dopustno le na podstavi posebnega dovoljenja komisije za železo. Za podelovanje in drugačno porabljanje odpadkov je treba z izjemo, ozna-menjeno v § 2, odstavek 2, tudi posebnega dovoljenja komisije za železo. Ako se posestnik ali hranilec odpadkov in prevzemnik, kateremu jih je oddajati po odredbi komisije za železo,, ne zedinita o ceni, jo je določili s postopanjem, določenim v § 7 ministrstvenega ukaza z dne 31. januarja 1917. I. (drž. zak. št. 43). § 4. Oddajanje novega jekla, ki se izdeluje s porabljanjem odpadkov, je odvisno od dovoljenja trgovinskega ministrstva. § 5. Ravnanje zoper predpise lega ukaza kaznujejo politična oblastva prve stopnje z zapornimi kaznimi do 6 mescev ali z denarnimi kaznimi do 5000 kron. § 6. Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega se razglasi. Bauhaus s. r. Homanu s. r. Wiesor s. r. S Iz c. kr. dvome in državne tiskarne.