Letnik III. (LVlII/i V Ljubljanfell. avguste- 1905._List 32.
DANICA.
CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE.
Blaženi Marko Križevčanin.
(Dalje, i
Bilo jo v noči prod rojstvom Marijo Devico. ko so ti .'» nevstrašeni spoznovalci vsled prestane mučeniške smrti zamenjali ta svet z drugim boljšim. Našli so se nekateri Ko-šičani. ki so zgrozujoči so nad okrutnostjo in krvoločnostjo krivovercev in radi spoštovanja do onib :•» mučencev njihova trupla potegnili iz močvirja, in jo pokopali na pristojnem mestu. Ko so katoličani izvedeli, kaj se je zgodilo, prosili so večkrat Bethlena. naj jim izroči njihova telesa: a zaman so bile take prošnje. Ko jo pa Bethlen s pomočjo puu-tarjev in Turkov premagal cesarsko vojsko, napravil jo v Košieah veliko gostijo, na ktori jo bila tudi grolinja Katarina Forgačeva. Ko so jo po obedu začel ples. hotel je Bethlen na vsak način z njo plesati, ona pa ni hotela njegovi želji vstreči. Ko jo jo pa le še prosil in vse obetal, če zapleše edonkrat z njim. izjavila je. da če to storiti, ako jej izroči trupla oni ii spričevaleov. Bethlen je bil mož beseda. a pobožna gospa jo dala precej potem poiskati telesa naših mučenikov. Ko so več nogo 2 mesoea ležala v grobu, dala jih je osnažiti in obleči v.škorlatast baršttn ter prepeljati v župno cerkev v Sebešu in od ondot v grad Ilertnok. L. 1(»:»4. jo zbrala pobožna gospa vse kosti v leseno shrambo: okovala glave spričevaleov v srebro ter poklonila te dragooei.o ostanke samostankam sv. Klare v Trnavi, ki sojih hranilo v svoji cerkvi. L. 17S2. so prevzelo oni samostan I ršulinke. ki še danes čuvajo moči onih mučencev v svoji cerkvi.
t
Bog je potrdil to tnučetiiško smrt z raznimi čudeži, ki so se godili v Košieah. v Sebešu. Hertneku in v Trnavi. Tako je neka Kliza (iadoczv izrekla pod prisego. da je njen mož Lovro Ban. ki jo bil ob tej m.ičeniški smrti čuvaj kraljeve palače v Košieah. verodostojno pripovedoval, da v sobi. kjer so umrli 3 mučenci. nihče ni mogel (»strugati krvavih madežev, niti jih z apnom pobeliti. Ti madeži so ostali lik opoininj krvnikom, ki so ono sobo zaprli za vedno. Do izpričevanju nekega kalvinea jeden krvnikov ni mogel nikakor več oprati ki vitega madeža na svoji obleki. Kodar je slekel to obleko iu novo oblekel, pokazali so se krvni znaki v njegovo in vseh začudenje zopet na obleki očitajoč mu njegovo grozodejstvo.
Šteta 11 Kporjessv. bivši cerkovnik naših mučencev. je s prisego potrdil, da so mnogi pripovedovali, kako je po njihovi smrti često po noči bila izvanrodna svetloba v kapeli kraljeve palače. K<> so gledali skozi špranje, videli so 3 duhovnike, ki stoje pred oltarjem. Slično čudno svit h »bo so opazovali v cerkvi hrtuiški. dokler so ondi hranili telesa svetnikov. (tslrogonskeinu kanoniku Štefanu Deaku. je pripovedoval verodostojno kal-viuski velikaš za dobe smrti naših mučencev. da so jo iz one jame. v kateri so ležala njihova telesa, često po noči slišalo čudovito lepo petje.
Naši mučenci so lepo poplačali omenjeni grolinji Katarini Forgačevi spoštovanje, koje je izkazala njihovim truplom, ozdravivši jo od neozdravljive srčno bolezni. Ko je namreč med sv. mašo prosila mueeiicc pomoči ter
košček kosti z njihovega telesa položila na svoje sire. bila je ozdravljena. Tudi je pričala, d i so bili mnogi, ki so živeli leta in leta v grehih, po naših mučeiicih nagnjeni na pokoro, ter so se skesano izpovedali in spravili z Logom.
Deviea v samostanu Trnavskih klarisa-iie Zofija Partinger je bila (»d rojstva na eni nogi hroma, tako da ni mogla hoditi brez podpore. V živi veri. da bode na priprošnjo onih svetnikov rešena svoje hibe. zaobljubila se je. da hoče vee dni opravljati pobožnost ob krsti, v kateri so bili hranjeni njihovi ostanki. I >a se tje prenesti in goreče prosi njihove pomoči. Koj po prvih molitvah in vzdihljejih je začutila zboljšanje: molitve je nadaljevala in se slednjič brez podpore na svoj dom vrnila. Ta dogodek so pod prisego potrdile tedanja samostanska predsednica Agneza Cziipon in 12 redovnic. Na enak način je ozdravela druga sest ra Terezija I »i barv od svojih, po človeško soditi neozdravljivih ran na nogah, ki so se zaeelile. V istem samostanu SO bile bolnice lia lllesih čudovito ozdravljene.
Zaprisežene priče so izpovedale, da se je v samostanski eerkvi ob rakvi naših 11111-čenikov večkrat prikazala čudovita svitloba. in da se je čiilo lepo nebeško petje. Mnogi, ki so prišli k njihovim ostankom v raznih boleznih. dobili so pri njih čudežno pomoč in ozdravljenje.
Tako je t i os pod I »og po smrti naših umetnikov izpričal z raznimi čudeži, da bodo \ slišani oni. ki bi v raznih nezgodah prosili njihove pomoči, obenem pa je pokazal, da jih je obilno poplačal za vse. kar so oni trpeli radi njega.
• »las o čudežih seje hitlo širil. Devet let po smili mučeiiikov so kardinal v Ostrogi m i IVter Pa/manv in ogrski in hrvaški vclikaši v lihim prosili, da bi se oni smeli častiti kakor blaženi. Nadškof je odredil strogo preiskavo čudežev, ki so ^e godili na priprošnjo teh mučeiiikov. Ko je toliko zapriseženih in verodostojnih prič potrdilo te ču-ileže. odplavil je 2il. Septelllbla H'»2s. poslaništvo v liiin. ler prosil papeža, da bi >e o>tallki teh >Ve|||iko\ pleliesli V >|ohlo eer-k»-\ v Ostrogi »ii ii ter se ondi izpostavili če-
ščenju vernim. Zato so prosili ogerski in hrvatski velikaši dne 25. septembra 1028. ter izjavili, da so naši inučenci edino radi svoje vere pretrpeli mučeniško smrt.
Tudi l'azmanyev naslednik na škofijski stolici Jurij Lippav je ponovil 1. 1001. svoje želje in one vseli katoliških Ogrov na sv. sto-liei. dopohiivši gori omenjene spominjske poslanice z novimi svedočhatni. A stvar je zaspala, dokler ni zopet to reč sprožil kardinal nadbiskup Ivan Scitovszkv. On je po novih preiskavah dognal več čudežnih ozdravljenj po priprošnji naših mučencev ter je dne 0. junija 1. 1*55. podal novo prošnjo papežu Piju IX.. da bi košičke mučenike proglasil blaženimi. In zdaj se je ta stvar srečno do-veršila.
I Konec priile i
Župnik Alojzij Kummer
Vnebovzetje Marije Device.
Kakor codr;i na l.ihanu sem povikšana.
(Luka 10).
„ Odprite, prvaki! svoja vrata; odprite se večna vrata, da pojde noter slavni kralj — * (Psalm 23, 7.) kliče venčani pevcc v svojem pogledu v prihodnost angeljem, ki naj pričakujo Kristovo vrnitve v nebo, da ga sprejmo, kakor se spodobi nebeškemu kralju.
Ne bo li po nebesih donel taisti glas danes, ko sc bliža večnim prostorom ona, ki je mati božjega Sinu — Marija, naša kraljica, a tudi kraljica vesoljnim nebesom ter angeljem, glavnim tukajšnjim bivalcem?
Premislimo zato v Marijino proslavo danes lvič najznameniteje njene odlike pred drugimi ljudmi in kako da je bila v povrnitev svojih zaslug 2 gič telesno vzeta v nebo.
lvič. Marijine najznameniteje odlike na zemlji.
Marija blažena Devica — taka je verska odločba sv. cerkve — je bila obvarovana izvirnega greha in to po posebni milosti božji z ozirom na zasluženje svojega sina
Jezusa Krista. Praznik Brezmadežnega spočetja v adventu, 8. decembra, nam budi vsako leto ta spominj v naši duši. Čudež božje milosti je, da je izvzeta edina Mati božja tam, kjer je propadel ves ostali človeški rod. „Ne za te, nego za vse druge je narejena ta postava —44 (Est. 15, 13.) te besede Esterine knjige veljajo pač tu nebeški Esteri, koje predpodoba je bila zemska Estera.
A ne le izvirnega greha je bila prosta Brezmadežna; nje ni nikedar otemnila tudi ne najmanja senca kakega osebnega pre-grešenja. Koliko je rečenega s temi besedami, prepričuje nas izrek, ki ga beremo pri sv. Jakobu: „ Zakaj v mnogem se pregre-šarno vsi." (Jak. 3, 2.). In sv. Ivan govori besede: „Ako bi rekli, da nimamo greha, zapeljujemo satni sebe in resnice ni v nas." (I. Ivan 1, 8.) Vsakdanji naš klic v očenašu se pa glasi: „Odpusti nam naše dolge.44 Celo kakor verski člen katoliške cerkve se sme smatrati zatrdilo, da bi tudi najpravič-neji brez prav posebne božje milosti ne mogel ostati vse svoje živenje brezgrešen.
Marijin božji Sin s!cer ni mogel grešiti; ker — da se je pregrešila njega človeška narava, vkrivičena bi bila s tem njegova božja oseba. O Mariji pa tega istega ne moremo trditi. Če je njen Edinorojeni od Boga pripustil celo to, da ga je izkušal hudobni duh v puščavi — kako da bi bila izkušnjav oproščena njegova človeška mati? A zmagovito se je ustavila Marija vsaki iz-kušnjavi, naj bi bila prišla od koder že bodi -- to pa oprta na mogočno zvezo z drugo božjo osebo in po njej z vso psv. Trojico. Pri Sinu torej nemogoče - pri materi mogoče — a zgodilo se ni nikoli.
2gič. Marija telesno vzeta v nebo.
V zapadni cerkvi, koje središče je Rim, so vsesplošno praznovali Marijino telesno Vnebozetje že poprej, nego njeno Neoma-dežano spočetje; v izhodni pa s spominjem Brezmadežnega spočetja vsaj ob enem.
Sv. Gregorij iz mesta Tours (t 596.) izpričuje v 6. stoletju, da so v tem času precej splošno na dan 18. januarija slavili Marijino telesno Vnebovzetje - 18. jannarij
se je namreč takrat smatral kakor dan Ma-rijnega pokopa in Vnebovzetja.
V	izhodni cerkvi pa je zapovedal konec 6. stoletja cesar Mavricij, naj se praznuje Marijino Vnebovzetje 15. avgusta.
Tudi pismo iz Sirije priča, kako so 15. avgust svetkovali Mariji Vnebovzeti v spominj.
Kako pa so se pozneji cerkveni učenjaki izjavili o Marijinem Vnebovzetju?
Sv. Tomo Akvinijan uči, da je bila Marija prosta vsakega greha, torej ob enem posledic greha. Zato bi ne bilo mogoče, da je strohnela v grobu, kar se tudi zgodilo ni. V njegovem času se namreč splošno to veruje, da je bih vzbujena od smrti in nesena v nebo.
To isto kakor sv. Tomo trdita tudi njegova velika sovremenika sv. Bonaventura in Ivan Duns Skotus.
V	nebesa vzeti je odlično mater svojega Sinu nebeški Oče pač mogel in ker se je spodobilo, je to tudi storil," Mogel
—	saj je nebeški Sin trohnobe v grobu obvarovati in z dušo zediniti hotel telo preblažene Device, prav kakor je vzbudil kedaj svoje telo in vzbudi ter oživi naša telesa
—	spodobilo se je, saj je vsepovsod zedinjena bila s Sinom tudi mati, kako da bi ne bila pred nami sprejeta s telesom v nebo, prav kakor njen Sin? - zato je to tudi storil, saj je bilo pač Marijino telo najnežneji in najdragoceneji tempelj sv. Duha; tu na zemlji stanovališče božjega Sinu, ki je zmagal smrt in pekel. - Brezmadežna torej celo ni smela pričakovati z
nami omadežanci vred skupnega vstajenja.
*
* *
Iz vseh sv. izpričevanj se razvida, da je tik o Vnebovzetju Marije Device star; v cerkvi vselej verovan; torej po apostolih samih oznanovan.
Zato, dragi, nam bodi to pobožno ine-nenje, ki preveva danes vesoljni svet, naše veselje v težavnih urah na zemlji; naša vtelia v smrti; naš up, da se vzdignemo z njo.
ki naj 11.1111 je ob zadnji uri mila priproš-njica - z Marijo v nebo. Amen.
X. nedelja po Binkoštih.
Postim <1v;ikr;st v Udnu i Luka 18.).
Po mnogih stranpotih se je prorok odločil. da je šel pridigat post in pokoro v Ninive, veliko mesto, ki je imelo tri dni hodu. Ko je čul kralj v Ninivah Jonov glas: „Še 10 dni in Ninive bodo razdejane —tt vstal je s svojega prestola, oblekel se v rasovnik. sedel v pepel in oklicati ukazal: ljudje naj ničesar ne pokusijo; tudi živina naj ne hodi na pašo in vode naj ne pije. In Bog je milostljivo odvrnil hudo. katero je napovedal in ga ni storil. (Jona V).
Kruti Antioh I* pitan je jel preganjati judovsko vero ter silo hotel med Judi vpeljati paganstvo. Tako je Hleazarja. moža velike starosti in lepega obličja, siliti dal. naj je svinjsko meso. kar je prepovedovala Mo-zesova postava. Prijatelji so ga vedli skrivaj na stran in ga prosili, naj si da prinesti mesa. kakoršnega sme jesti ter se hlini. kakor da se je vklonil kraljevemu povelju. A devedesetletni !;leazar tega ni hotel, nego je trpinčen in umorjen za vero sosebno še mladeničem, a tudi vsemu ljudstvu zapustiti hotel izgled čednosti in moči. (II. Mak. ti.).
Dragi! Zadnjo nedeljo nam je bilo prvo dobrih del molitev v mislih danes naj nam bode po tem naši tvarini primernem uvodu pogovor o drugem: o postu.
Kakor ono o molitvi, naj nam bode tudi to o postu v dobrodejen pouk.
Postiti se ne pravi pritergovati si le na jedi in pijači - nego tudi brzdati vsa svoja pregrešna nagnjenja: sploh prenašati vse živeli jske nadloge in vse težave z vdanostjo v voljo božjo. Tako se umeva post.
Glede jedi in pijače je post dvojen: I. post v pravem pomenu in 2. zdržek.
1. Post v pravem pomenu besede je le enokratno nasičevanje na dan.
Dolžan se je tako postiti vsak kristijan, ki je dopoluil 21. leto, če ga ne izgovarja tehten vzrok. Torej še le po 21. letu, ko so redoma vkup vse telesne moči. Tehten vzrok pa, ki tega posta oprošča, je a) nezmožnost, n. pr. bolezen, telesna šibkost pri onih, ki so uprav ozdraveli — oproščajo /^stanovske dolžnosti, n pr. težka dela na polju, na trgih in cestah, v kuhinjah, pri rokodelcih, poslih, dolga in mučna potovanja.
Nezmožnost in stanovska dolžnost izgovarjate že sami ob sebi. Cerkev sploh noče nikomur škodovati s katerokoli zapovedjo. Njo vodi samo človeštva dušna in telesna korist. Določa tudi le gotovo število dni v letu, ki so ljudstvu znani kakor postni dnevi. - Stroži od cerkve je modri zdravnik. ki zahteva za vsak dan vsega živenja le enokratno nasičevanje in ti svetuje nikoli se dvigniti od obeda, da bi ne mogel česa še povžiti. — Post ima torej tudi v zdravilstvu svoj veliki pomen : post nič manj, nego vsak dan. Sploh je vsa postna zapoved svojimi olajšavami danes nekaj tako malega, da se je le čudom čuditi, kako more beseda post biti nekaterim kakor posebno strašilo. Posta v pravem pomenu besede radi tolikih izjem torej skoraj več ni.
Dragi! Ne le v duši hasneče zatajevanje naj nam je torej že v starem zakonu, v Ninivah in drugod ter v novem po Kristu ali sv. cerkvi velevani post — nego pospešuje naj tudi tisto telesno blaginjo, ki nam je je toliko treba, če hočemo izpolnovati tu na zemlji svoje dolžnosti.
2. Zdržek pa veleva ob petkih in sa-botah ter še nekaterih drugih dnevih v letu opuščati mesne jedi. 3. cerkvena zapoved navaja petke in sabote: a za sabote velja to danes v malokaterih krajih, t. j. le v takih, kjer je veliko lože izhajati brez mesa; zato v novejših katekizmih sabota tudi veči del ni več navedena.
Mesnih jedi zdržati se je dolžan vsak kristijan, ko se pameti zaveda, ako ga ne izgovarja tehten vzrok. Otroci torej, ko je jainete pošiljati v cerkev in šolo. — A zdržek ne velja bolnikom, bolehnim in slabotnim. katerim ne vgajajo postne jedi; potnikom, ki jih ne dobivajo; poslom, če
ne morejo lahko zapustiti službe, v katerim se jim dajejo le mesne jedi; vojščakom in sploh vsem, katerim izpovedniki iz posebnih vzrokov privolijo jesti meso. Ako so očetu kake družine dovoljena mesna jedila, dovoljena so tudi vsem, ki so v očetovi oblasti. — Našemu ljudstvu slove ta lepa šega, da zdržka oproščajo stariši le čisto male otroke, recimo do kakega 2. do 3. leta. V nekaterih krajih — in to posebno v prav imovitih selskih hišah od pepelnične srede do velikonočne nedelje ne jedo prav nič mesa ; tudi ne ob nedeljah. Se le velikonočno jutro pričnejo z mesom in to z Veliko saboto blagoslovljenim. Kako blage otroške čute mi zbuja v spominj u ta staro-častita šega. Na takih domovih dobivajo prve postne dneve mesne ostaline od pustnega vtorka le samo oni gori znamovani najmanji otroci.
Dragi! Tudi zapoved o zdržku naj ti qudi čute mrtvenja samega sebe. Sivemu Eleazarju je bila smrtni kazni povod. Saj je pač vaja v zdržku že radi tega v dušno korist, ker je vse človeško živenje kakor veriga nanizanih zatajevanj. In kakor pravi post pospešuje telesno zdravje, tako nas vtegne zdržek sprijaznovati z dandanes prav množečim se številom onih, ki sploh ne jedo mesa trdeč: Kolikor več mesa, toliko kruteja človeška narava; in kolikor manj mesa, toliko mileja.
Ljubi! Prav umevajmo odslej sanioza-tajujoči post v pravem pomenu in zdržek.
Spoznavajmo ju vstanovljena v svoj dušni in telesni prid — a ne v nekako strašilo tam, kjer ni strahu. Amen.
Črtice o verskih in cerkvenih preobrazbah v Beli Krajini.
(Dalje.)
IV. Č f tiče iz vi h a f n e dob e 1 j u d -s k e g a p r e s e 1 j e v a n j a.
IN) d pritiskom vzhodnih tia-r o d o v j e p a d 1 a K v r o p a iz s v oj e ga
r a v n o t e ž j a. V č e t r t e m . petem i u šest e ni stoletju se p o m i k a č e z n a š e k i- a j e I j u d s t v o z a 1 j u d s t v o m hunskega in germanskega pleni e n a . vse h o č e streti »prst a n K v -rope in vdreti v »vrt K v rop in*, v sol učno Italijo. Naselbine ob glavnih cestah so trpele pred selečimi se narodi v vsakem oziru. trpela je veliko vera in cerkev. Žalostno sliko opustošenega krščanstva nam nudi sv. Hieronim v svojem pismu do I leliodora : Nad 20 let se med Carigradom in julijskimi Alpami preliva vsak dan rimska kri. Ščitijo. T racijo. Macedonijo, Dardanijo. Dacijo. Tesalijo. Ahajo. Kpir. Dalmacijo, celo 1'anonijo pustošijo, ropajo, razdevajo (Joti. Sarmati. K vadi. Alami. I luni. Vandali. Mar-komani. Vjeti so škofje, umorjeni duhovniki in vničeni razni duhovniški redovi. I'odrte so cerkve, k altarjein Kristovim privezani konji, svetinje mučencev izkopane. 1'ovmmI je žalost, povsod jok in st«»k in tisočere podobe nemile smrti. Rimski svet se je podrl. S ved« »k je kraj. v katerem sem bil rojen, kjer je razun neba. zemlje in trnja in goščav vse uničeno .
Da. rimski svet se je podrl, rimski vpliv je izginil z rimskim gospodslvoiii. Silno je trpelo krščanstvo, ostali so še sledovi krščanstva a še ti so se izgubili med paganskimi S I o v e nci. ki so zaključili s s v o -jim prihodom v naše kraje dolgotrajni burni ples selečih s e na-r odo v.
V. Črtice izza prihoda pagan-s k i h Slove II c e V.
S 1 o v e n c i s o prišli k o u c e iii šestega stoletja v s v o j o s e d a njo domovino. Osvojili so si jo z mečem v roki in po hudih bojih se je zrušilo v prah. kar se jc stvari I o na slovenskih tleh pod vplivom Rimljanov v teku petih stoletij. S starim prebiva 1 s t v o m je bilo z a t r t o t u d i k t š-čanstvo. ki se je prej t od i veselo razvijalo. Škofijski sedeži so v tej dobi brez sledu izginili in več nego poldrugo stoletje ui bilo
m«'d Slovenci ni kake e e r k v e. Silovit je Lil naval paganskih Slovencev. Ta nam |Mxlcrc ono meneiije o Slovencih, ki ga je uvedel v zgodovino nemški pesnik llcrdcr. češ. da so hili Slovenci miren narod, ki se je pečal s poljedelstvom in živinorejo in le v sili prijemal za orožje, da odvrne sovražnika od svojih mej. IJili so drzni napadovalci in roparji, kakor vsa paganska ljudstva v tedanjih časih, ki so se vdcležili ljudskega preseljevanja. S krvavo silo so si podvrgli ostanke krščanskega prebivalstva, ki je postalo suženj zmagovitih Slovencev ali Obrov. V .sužnjem* krščanske prebivalce so imenovali ne sužnje, mesto tega izraza jim je rabila beseda kršče-nee. Ta beseda je izražala isto. kar danes suženj. Krščenica služkinja, to ime se je ohranilo še iz one dobe. jeziku v spominj. da je bil kristijan postal suženj paganskemu Slovencu. Po pokrajinah, kamor so se hili vselili Slovenci, se ni 200 let več razlegalo cerkveno petje: opustila sc je služba božja, vtili-nile so molitve, nihče se ni zmenil za nedelje in krščanske p-aznike.
Divji in bojaž"ljni narod Slovencev ni bil še sprejemljiv za nežne nauke miroljubnega krščanstva. Sledu o vspešnem delovanju misijonarjev ni najti nikjer: pač so silili med nje misijonarji, a odšli, če so bili t a ko srečni, da s«» jim ni zgodila skrajna sila. Te razmere so trajale še v 7. in v prvi polovici osmega stoletja. Hili so v vcdiiem bojnem stanju in kakor so prezirali, v svesti si svoje moči — llavarce. Furlam*. Longohardc. tako so prezirali krščanstvo. Ta liedovzetnost za krščansko vero je trajala tako dolgo, dokler je trajalo sovražno razmerje do krščanskih narodov. Se le ko so sredi osmega stoletja p r c t r ga 1 i Slovenci zvezo z Ohri in zoper nje iskali pomoči pri krščanskih narodih, z a m o g I a je sv. cerkev p r i č »»ti v s p e š n o delo m c <1 n j i m i.
VI. Črtic e o p o č e t k u p o k r i s t j e -v a n j a Slove n c e v.
Karol Veliki je bil mož božje previdnosti. ki je z mogočno svojo roko naredil misijonarjem gaz med paganski slovenski rod.
In odkod ti verovestniki. blagovestniki Slovencem? Ne da se vtajiti. da je vpliv za-
grebške školije segel preko njenih sedanjih mej in se dotaknil več ali manj tudi južne Kranjske. Vender o uspešnem delovanju misijonarskem od te strani ni najti sledit. V vsej moči ji je posijala luč sv. vere od Ogleja, kateremu je odprl pot v slovensko zemljo Karol Veliki. Prav je. da se ozremo nekoliko na oni obmorski svetilnik, ki je pošiljal blagodejne žarke sv. vere v naše kraje.
A k v i I e j a , v slovenski obliki O g 1 e j . v nemški pa Aglar. j e d a n d a-n e s m a j h n o mest e e e v pokneženi grofiji (ionski in leži ob levem bregu primor-čice Natise. S t e v i 1 o d u š n e d o s e g a n i t i tiso č a . zavoljo nezdrave lege in oddaljenosti od velike kupčijske ceste nima dandanes mestece nikake važnosti, razun za sta-rinoslovee. Prebivalci se žive večinoma od ribarstva in nekoliko tudi od poljedelstva. V svoji lazdrobljenosti in piopalosti kaže mesto lepe ostalimi neke Janje slave. Sočutno zre človek iznad grobelj propadlih stavb v one čase. ko je bilo mesto imenitno in mogočno. Stala je pred Rimljani tam naselbina Kantov, za njimi keltskih t Jalov. I'oizkusili so ti slednji večkrat vdreti v Italijo in Veneeijo in so prav blizu Ogleja, na medejskem brdu. blizu današnje italijanske meje zgradili I s:}, pr. Kr. trdnjavo. Rimljani so jih premagali, razdrli trdnjavo in se polastili okolice oglejske. Zato pravi Livij. (XL. 34) da so Rimljani vteme-Ijili Oglej in agro (ialloriun«. Vender ni gotovo, da bi bilo ime Akvileja rimskega izvora. Latinski pesnik Silius Italicus piše. da so v bitki pri Kanali d- 210. pr. Kr.) Akvilej-čani pomagali Rimljanom. Akvileja je bržčas od začetka zaznamovala vso okolico in pokrajino ob dolnjem Natisu. V njej so si zgradili Rimljani, na meji Italije, državno trdnjavo, koji so nadeli ime pokrajine »Akvileja . ki naj bi kakor ključ Italije odvračala vse ne-prijateljske pohode barbarov v vrt italijanski . Postala je iztečišče vseh naslednjih osvajanj v alpskih deželah in v Podonavju. Mila je ne le vojaški tabor, nego tudi veliko trgovsko mesto je zrastlo okrog prvotne trdnjave. Ob času. ko so se osvajali Norik. Retija. Pa-iionija. sta stanovala tam rimska cesarja Avgust in Tiberij s svojima družinama. Oglej je bil tisti čas začasna prestol-
11 i c a rimske v e 1 e v I a s t i. Kar je imel vgodnosti Rim. to je zamogel nuditi Oglej: zato so se poznejši eesarji kaj radi mudili v njem.	—r-
(Dalje pride.)
Polstoletnica katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani.
»Spominj današnjega dneva se bo še čez leta z veselje m o b b a -j a 1 <. te besede, ki jih je izgovoril predsednik deželnega sodišča ljubljanskega vitez Edu-varddoš na prvem občnem zboru katoliškega društva rokodelskih pomočnikov dne 29. malega travna LS55. se izpolnjujejo. (Jor-čično zrno. ki ga je pred petdesetimi leti vsejal pokojni dr. Leon Vončina. seje razraslo v hrdko. plodonosiio drevo in te dni :">.. U. in 7. velikega srpana seje praznoval v beli Ljubljani na slovesen način jubilej njegovega obstoja.
K a k š en je bil z a č e t e k k a t o -1 i š k e g a društva rokodelskih p o -m o č n i k o v ? Lepi vspehi. ki jih je dosegel Kolping na Nemškem, so ohodrili mladega ognjevitega profesorja bogoslovja d rja. Leona Vončino, da je sklenil osnovati ognjišče, ki naj bi se krog njega zbirali mladeniči obrtniki. Sestavil je društvena pravila, ki mu jih je potrjena vrnilo c. kr. deželno poglavarstvo velikonočni teden bsr»o. To so bili krasni pi-ruhi blagemu gorečniku.
Na p r a z n i k z a v e t n i š t v a s v. d o -sipa III. nedeljo po veliki noči dne 2*. malega travna i. L je sklical dr. Vončina prvi občni zbor mladega društva. Zjutraj ob 9. uri je bila v nunski cerkvi sv. maša. ki jo je daroval tedanji stolni prošt dr. S i m o n Ladi n i g. Popoludne ob potili je bilo zborovanje v dvorani Križevniskega dvorca. Rrvi je nastopil dr. Vončina in z iskreno besedo pozdravil navzočno. Povedal jim jo. da jo že 30.000 mladih rokodelcev zbranih po nemških in avstrijskih deželah v loi) katoliških društvih, ki jim je namen zboljševati rokodelski stan ali skrbeti, da bodo mladi
obrtniki no samo dobri dolalei, ampak tudi dobri kristijani. Navdušeno je izpodbujal rokodelsko inladež. naj si tudi ona izbere isti smoter. Hkratu so je zahvalil najvišji duliov-ski in svetni oblasti za pokroviteljstvo. Za drjem. Vončino je govoril prošt dr. S i m o n L a d i n i g in naglašal. da bodi novo društvo istinito katoliško: v njem gospoduj: veia in čednost, delalnost in pridnost, edinost in ljubezen. dobrovoljnost in vesolje. Opominjal jo društvenike. da naj bodo vsekdar dobri otroci sv. katoliške cerkve, zvesti služabniki presvetlega cesarja in pridni delnici svojega gospodarja. Prvima slavnostnima govornikoma so jo dostojno pridružil tretji, v uvodu imenovani vitez d oš. ki je z živo besedo pojasnil korist, ki jo donašajo katoliška rokodelska društva. Zveza med mojstrom in pomočnikom se je jela trgati, nckedaj so se šteli pomočniki in vajenci za člane mojstrove družino. V tem družinskem krogu so nahajali dušno in telesno oskrbo. A sedaj je pomočnik pogostoma sani sebi ostavljcu in tava okoli iskaje zavetja, tolažbe in zavedrila. Kje ga išče? Le prerad se zateka v krčmo tja. kjer jo tolikokrat gnezdo raznovrstnim hudobijam in celo zločinom. Zavetja išče neizkušeni mladenič v tajnih družbah, ki so naperjene zoper vero in državo. Koliko rokodelcev je bilo zaradi take nepremišljenosti nesrečnih leta IS4S. Izvrsten pripomoček zoper te zablode so katoliška rokodelska društva. Tu nahaja mladina varno zavetje: tu se poučuje in vzgaja za vse dobro: tu se pošteno razveseljuje.
Prvi občni zbor završen s cesarsko pesmijo je počastil s svojo navzočnostjo deželni poglavar g r o f C h o r i n s k v . ki jc sklenil vrsto lepili govorov z obljubo, da bo pravkar vstanovljeiio društvo vsekedar rad podpiral.
Nova sadika tako lepo vsajena sije čvrsto prijela ljubljanskih tal. Prvi predsednik ji je bil njen začetnik dr. Leon Vončina: namestnik mu je bil katehet Anton Lesar. Posel donarničarja jc opravljal krojač Viljem 1 »otge. Tajništvo jo prevzel škofov oskrbnik Andrej lirus. Za starejšimi rokodcl skih pomočnikov je bil izvoljen sedlar < iustav (iarih, ki je do smrti zvest ostal katoliškemu
rokodelskemu društvu. Preminil je dne 11. velikega travna 1901, star preko so let.
Meseca kimalca 1855. je bilo vpisanih v novo društvo že 129 rokodelskih družnikov. 7S pa jih je bilo že redno sprejetih.
(Meni so se shajali vsako nedeljo od 11. do 12. ure dopoludne. od 2 do 3 in od 5 do 7 j »opoldne v društvenih prostorih učit se krščanskega nauka, zemljepisja. petja, pisanja, računstva, naravoslovja in risanja. A vsak večer od s. do 10. ure zvečer so prihajali čitat in se razveseljevat s petjem in dovoljeno igro. Prvotni prostori so 1 • i 1 i kmalu pretesni in že prvo leto si je moralo rokodelsko društvo poiskati obširnejšega stanovališča v knežjem dvoru v (iosposkih ulicah. Tamkaj se je nahajala društvena knjižnica, ki je štela v malo mesecih blizu 3o0 knjig, večinoma podarjenih od grofa Hohemvarta.
Poleg imenovanega velikaša so podpirali mlado, vrlo napredujoče društvo še mnogi drugi dobrotniki: vitez Još. kanonik Novak, šenklavški župnik in kanonik Josip Zupan, župan Ambrož, trgovec Bauingartner. ključar (Vrni. posestnik Kržen. tesar Košir, zvonar Zamasa. pasar Srajner. črevljar Sventner. posestnik Fidel Trpinec.
Duševno podporo so delili rokodelskemu društvu poučevaje njegove ukaželjne člene: iioruialke učitelj Frančišek Centrih, kateheta Anton (ilobočnik in Anton Lesar, učitelj risanja na realki Joahim Oblak, ravnatelj realke Mihael Petcrnel, učitelj realke Hajko Pirker. učitelj normalke Mihael Putre in profesor bogoslovja dr. Leon Vončina.
I ršulinka m. Josipina Struss-ova je iz-neiiadila kat. rokod. društvo z lepo. svojeročno naslikano podobo društvenega zaščitnika sv. Josipa. V nedeljo dne 13. kimalca ls55. je prošt dr. Simon Ladinig to sliko slovesno blagoslovil po s\. maši v nunski cerkvi, kjer je društveni pevski zbor lepo pel. Popoludne
po 5. uri je bil v Knežjem dvorcu društveni shod — prva društvena veselica s petjem, govori — govorili so prost. Još. Vončina, Hohemvart — in s komiškim prizorom.
Kakor je Danica« vese'o pozdravila pred 50. leti začetek katoliškega rokodelskega društva — saj je v njenih predalih sprožil misel o takem društvu goreči Janez Volčič (pod šifro »Janez«) in opeval v preprosti pes-mici njen pričetek — prav tako se veseli < I )anica slavnega jubileja, ki ga praznuje v čvrsto moško starost dospelo društvo, in mu želi prav iskreno, da bi blagodejno kakor
doslej delovalo še mnoga petdesetletja.
*
Izpolnile so se torej te dni besede toliko vernega takratnega predsednika deželnemu sodišču, viteza Joša : 50 letni spominj vsta-novitve Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani - se je z veseljem obhajal.
Došla so iz raznih strani bratovska društva. da skupno ptoslave ta zgodovinski praznik v Ljubljani. Nedeljo. 0. avgusta, je po slavnostnem cerkvenem govoru kanonika Andreja Kalana v nunski cerkvi daroval zahvalno sveto mašo knezškof dr. Anton Bona ventu ra Jeglič. Blagoslovil je tudi novo društveno zastavo.
Ponedeljek. 7. avgusta, so se vdeleženci odpeljali na (Jorcnsko. Tu so šli skozi Vint-gar na Jezero.
Brezdvombcno ponesejo sosebno došleci iz tujine lepe spominje na 50 let delujočo družbo v središču Slovenstva v Ljubljani: lepe spominje na našo krasno (Jorcnsko.
»Katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov podeli Bog pod sedanjim skrbnim predsednikom Alojzijem Stroj-em — v edinosti delujočemu — tudi na dalje svojo pomoč.
M.
.Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za vse leto 6 kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono 50 vin. Zunaj Avstrije velja za vse leto 7 kron; za Ameriko 9 kron. Ako bi bil petek praznik, izide .Danica" dan poprej V Ljubljani se dobivajo posamezne številke no 10 vinarjev v Lovro Blaznik-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivani
Picii le rje ve tahakarni na Kongresnem trgu.