Največji rini1 it i V Zxiruxemli drlavib ViljauTPkto • • New i c I York celo leto « celo leto £ I 00 00 7.00 7.00 I J GLAS list slovenskih delavcev y Ameriki. TELEFON: CHelsea S—1242 i Tbe largest SioVODIUl Daily ed tke United btitei. Issued every day except Sundays •ad legal Holidays. 75,000 Readers. Entered u Second Cl&u Miner September 21, 1903, at th« Post Offlot at Hew York, H. Y. vate Act of Oongma of March 3,1879. TELETOM: OHebta S-1242 No. 194. — Stev. 194. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 19, 1937-CETRTEK, 19. AVGUSTA, 1937 Volume XLV.—Lefcnik XLV. PREDSEDNIK SE JE VNOVIČ ZAVZEL ZA DEMOKRACIJO v — --- V Sanghaju je bilo ubitih 1400 civilistov DELAVSKOPREDLOGOSO PAHNILI V OZADJE, TODA PREDSEDNIK UPA, DA BO SPREJETA Predsednik Roosevelt je poudaril, da ne stremi po kakšni izpremembi 'državne oblike ter je svoje nasprotnike po imenu imenoval. — Delavski voditelj je v Beli hiši povedal predsedniku, da je delavstvo'razočarano, ker delavska predloga ni bila sprejeta. PREDSEDNIKOV 0 LETALCIH NI POLOŽAJ NA MANTEO, N. C, 18. avgusta. — Tukaj se je vršila velika slovesnost ob priliki 350 obletnice rojstva Virprinie Dare, prvega otroka angleških priseljencev, ki je bil rojen na ameriških tleh. Glavni govornik je bil predsednik Roosevelt, ki je pri tej priliki ostro napadal svoje nasprotnike, ki streme po tem, da bi dobila nadvlado nad Ameriko pešcica izbrancev. — Oblika ameriške vlade naj ostane taka kakor je, — je vzkliknil Roosevelt, — jaz si ne želim nobene izpremembe. Vlada večine mora biti ohranjena za zaščito svobode in civilizacije. Nato je prečital pismo, ki ga je pisal leta 1857 ameriški zgodovinar lord Macaulay nekemu ameriškemu prijatelju. Macaulay je zatrjeval, da ameriška demokracija ne more obstajati ter je pisal: -Ce ne bo prevzel vladnih vajeti kakšen Cezar ali Napoleon, bodo v dvajsetem stoletju spremenili barbari vašo republiko v puščavo. — Ko citam to pismo, — je nadaljeval predsednik, — se mi zdi, da čitam izjavo Ameriške trgovske zbornice, Liberty League, Deželne zveze tovarnarjev ali pa uredniške članke, ki so bili napisani na povelje gotovih izdajateljev. WASHINGTON, D. C., 1 7. avgusta. — Predsednik Roosevelt je rekel včeraj časniškim poročevalcem, da delavska predloga, ki predpisuje minimalne plače in maksimalni delovni čas, še ni mrtva, čeravno so jo nazadnjaki potisnili v ozadje. Predloga je sedaj v rokah zborničnega regulacijskega odseka, ki jo nikakor noče priporočiti, da bi poslanska zbornica glasovala o nji. V senatu je bilo' sprejeta, poslanska zbornica bi jo pa tudi odobrila in sicer v znatno radikalnejši obliki kot jo je odobril senat. Poslanska zbornica bi najbrž glasovala za trideseturni delovni teden. Časnikarji so vprašali predsednika, če namerava sklicati posebno zasedanje senata. — To je še veliko vprašanje, — je predsednik smeje odvrnil. Predsednik predobro ve, da bi kongresniki in senatorji pustili vse vnemar ter takoj odpotovali vsak na svoj dom, če bi količkaj slutili, da bo sklicano posebno zasedanje kongresa. Prijatelji delavstva so zelo ogorčeni,, ker skuša zbornični regulacijski odbor vreči delavsko predlogo med staro šaro. Regulacijski odbor sestoji iz republikancev in nekaterih demokratskih zagrizencev iz južnih držav, ki prav dobro vedo, da bi bila delavska predloga v poslanski zbornici z ogromno večino sprejeta, če bi bila dana na glasovanje. Včeraj je bil v Beli hiši Sidney Hillman, predsednik "Amalgamated Clothing Workers", ki je povedal predsedniku Rooseveltu, da so delavci po vsej deželi strašno ogorčeni, ker delavska predloga še ni bila predložena zbornici. Splošno se je pričakovalo, da bo kongres sprejel predlogo, kajti se-d.inji kongres je bil izvoljen na podlagi svečane obljube, da bo napravil konec nesramnemu izkoriščanju delavstva, posebno delavstva po južnih državah. SIN GA BIJE j SE NIČ SLEDU Francoskega župana je Kanadski letalec se je pridružil iskalcem. — Dež zadržuje iskanje. Izgubljeni aeroplani se ne zglase. ŠPANSKEM oškropil s šampanjemj in ga udaril s šopkom rož po glavi. — Odpotoval brez opravičila. CANNES, Francija, 18. avgusta. — Kakor vsako leto, se je tudi letos vršila v tukajšnjem letovišču "bitka s cvetlicami". Letoviščniki hodijo oziroma se vozijo po najpro-metnejši ulici in obmetavajo drug drugega s cvetlicami. Včeraj, ko je bilo slavje na višku, se je pripeljal sem v j spremstvu svojega prijatelja Johna Draytona, enoinidvajsct-letni •sin ameriškega predsednika Rocfcevelta, John Roosevelt. Oba, on in prijatelj sta bila dobre volje. Ko je župan Pierre Nouve-an zvedel, 'kakšnega gosta je dobilo mesto, se je v družbi mestnih odbornikov podal proti hotelu, .v katerem sta mlada Amerikanca najela stanovanje. Srečal ju je pred hotelom, ko sta sedela v avtomobilu. Stopil je k mlademu Rooseveltu. in se mu globoko priklonil ter začel govoriti svoj pozdravni govor. John Roosevelt ga pa ni dolgo poslušal. Pograbil je steklenico šampanjca, ji odbil vrat ter polil skrajno presenečenega župana z žlahtno pijačo. Nato ga je z velikim šopom rož udaril po obrazu. Razposajena fanta sta se nato odpeljala, ne da bi se opra-, ruskimi ledolomci. vičila. Johnov spremljevalec Wm. A^tor Drayton je nečak Wil-liama Phillipsa, ameriškega poslanika v Italiji. FAIRBANKS, Alaska, 18. avgusta. — Kanadski letalec Bob Randall je drzno nameril svoj aeroplan proti severu, da poišče izgubljeni aeroplan ruskega letalca Sigismunda Le-vanevskega iu njegovih pet tovarišev. Medtem ko nizko viseči oblaki ipod tečajnikom zadržujejo ostale letalce, je Randall od-letel iz Aklavika ter je pristal na Demarcation Point, na meji med Alasko in Kanado. Radijska poročila naznanjajo, da bo Randall na najsevernejših krajih izpraševal prebivalce, ako so mogoče slišali ali pa videli pogrešam aeroplan. Njegov aeroplan so najeli ruski diplomatski uradniki. Izkalci smatrajo .vsako minuto za dragoceno, kajti zima s svojimi viharji se že bliža. Znaki dolgih noči se že pozma-jo in celo v Fairbaniksu, ki je oddaljen od severnega tečaia 1400 milj. Letalci ne prejemajo od izgubljenega aeroplana nobenega glasu. Zadnjikrat -se je Lo p »• .« V. • • | rasisti počivajo in dova- V* I I I . II 1 za jo vojni materi jal. Republikanski listi zahtevajo splošno ofenzivo. SALAMANCA, Španska, 18. avgusta. — Fašisti so v treh dneh svoje ofenzive proti San-tandru zavzeli 20 vasi, vjeli 2000 baskiških vojakov ter zaplenili velike zaloge municije Ujetniki so večinoma Asturci iz Avilesa in Gijona. • Fašisti so zavzeli 300 kvadratnih milj, večinoma goratega ozemlja. Zgodaj zjutraj so fašisti zavzeli mesto Reinosa, ki je le malo poškodovano, kakor tudi velika tovarna, ki je izdelovala topove za ladje. V tovarni so fašisti dobili 40 težkih topov, ki iso bili .skoro dogotov-ljeni. Baski so razstrelili most čez reko Ebro, toda fašisti so naglo postavili lesenega in sedaj prodirajo dalje po dolini ter so tudi že zavzeli nekatere višine proti severu. Republikanci sc pri Reinosi izgubili šest tankov, .pri 'Puerta del Ecudo p& pet. Na fronti pred Santandrom, KITAJSKA ARMADA JE DOBILA ZADNJE DNI VELIKA 0JAČENJA SANGHAJ, Kitajska, 18. avgusta. — Vedno več kitajskih vojakov pnkaja pred SangKaj ter u-trJujej° svoje postojanke v namenu, da z močnim udarcem poženejo Japonce v morje. Bitka za Sang-haj se že nadaljuje šesti dan, ne da bi boji nekoliko ponehali. Do sedaj je bilo v Šanghaju že ubitih 1400 civilistov. Medtem ko je ponoči streljanje nekoliko ponehalo, so japonske bojne ladje pod vodstvom poveljniške ladje Izumo zgodaj zjutraj pričele obstreljevati kitajske postojanke ob reiki Vangpu. Kitajski topovi so takoj pričeli odgovarjati s svojih postojank, ki so bile utrjeno ponoči v Putungu onstran Vang pua. Dva japonska letalca sta se dvignila in krožila nad Putun-gom, da poiščeta nove kitajske artilerijske postojanke. V bojih za Šanghaj je udeleženih okoli ]00,000 vojakov ob reki Vangpu, od izliva v reko Jangce pa do Šanghaja. Kitajci imajo na tem kraju štiri divizije, ali okoli 70,000 vijakov. Njihovo število pa stalno narašča, kajti z juga prihaja vedno več vojakov. TIENTSIN, avgusta. — Nek jska, 18. visok japou- vanevski oglasil v soboto do-1 Španska, 18. avgusta. — Na- poldne, ko je preletel tečaj. glo prodiranje fašističnih čet'™1 ca*tmk Jc zamkal Poro^- proti Santandru je bilo zača? Mattern. pravi, da bo v Ledenem morju poiskal kako le deno ploščo, kjer bi mogel pristati in bo skušal sodelovati z naroČite se na "glas naroda" najstarejši slovenski dnevk7\ v ameriki DEMOKRATSKA VLADA V PARAGVAJU BUENOS AIRES, Argentina, 17. avgusta. — Paragvajska vlada je sledila zgledu Bo livije ter opustila vladno obliko narodnega sbcijalizma in naznanila, da bo vlada republikanska z ustavnim zastopstvom." Začasna vlada je naznanila, da hoče samo vzdrževati mir in red ter pripraviti deželo na splošne volitve. Novi začasni predsednik Idr. Felix Paiva, ki je dekan juri-dične fakultete, je visoko sj)o-štovanv civilnem življenju in je že pred več leti izstopil iz javnega življenja. Bil je podpredsednik, ko je 'bil predsednik Manuel Gondra. Ko je bil v revoluciji Gondra strmo-glavljen, Paiva ni hotel prevzeti začasnega predsedniškega mesta ter se je umaknil v zasebnp življenje. Polkovnik Ramon L. Pare-deš, ki je v petek ;vodil vstajo, je razglasil, da je bil pogla- vitni namen vstaje obnovitev ustave iz leta 1870. Ko je 'bil predsednik general Franco obveščen, da je armada prevzela v deželt oblast, je odslovil svoje ministre, je podpisal svoj odstop ter se je u-maknil v vojaško akademijo. Franco je zavrgel celo ustavo ter \peljal državni socija-lizem. Tega koraka pa ni mogel opravičiti kot ustavni predsednik. Nova vlada je naznanila, da hoče uveljaviti vse ustavne pravice, katere določa ustava iz leta 1870 S Francovo vlado posebno ni Ht>il zadovoljen srednji razred. Paragvaj je poljedeljska država, kjer imajo bogatini vso -zemljo v svojih rokah, peoni pa, ki jim ze ml jo obdelujejo, žive v največji revščini. Franco pa teh zemljišč ni hotel zapleniti in jih razdeliti med (kmete in ivsled tega, s svojo vlado tudi ni u-spel. no vstavljeno, da dobe vojaki počitek in bodo za nymi poslani težki topovi in vojaške zaloge. Fašistični častniki pravijo, da se bo pet armadnih oddelkov, katerih trije prodirajo od juga, dva pa od za pada, v dveh tednih združilo v Santandru. Prebivalci, ki so zbežali z Reinose, so se po zavzetju pri- iz Nankinga, da so Kitajci pri Nankovu izvojevali veliko zmago. Toda vsled pičlih japonskih poročil izpred Nanko-va je mogoče sklepati, da Japonci ne morejo nikamor naprej, kajti prelaz pri Nankovu more braniti tudi majhna peščica vojakov. Japonci pošiljajo močne vojaške oddelke iz Peipinga in Tientsina proti Nankovu. Ja-panska armada v 'severni Kitajski šteje sedaj 65,000 mož čeli vračati ter so s hiš razobe-' in bo Proti koncu meseca štela sili fašistične zastave. Več u- 100,000 vojakov. lic so imenovali na čast gene- ?lal deset, če jih bo poslal Hitler pet. Mussolini predlaga, naj dobi Nemčija v povračilo španske železne in svinčene rudnike, Italija pa znamenite rudnike živega srebra v Almadenu. Hitler pa s tem predlogom ni bil zadovoljen, vsled česar je začel Mussolini mešetariti z Anglijo. Malo nerodno nui je bilo, toda lisjak si zna pomagati iz zagate. Da bo stvar čitateljem bolj umljiva, je treba nekaj pojasniti. V času, ko so v Angliji kronali novega kralja, so bili Lahi na bpanskem neusmiljeno tepeni. Angleški časopisi so na dolgo in široko poročali o tem porazu in se seveda norčevali iz italijanskega 4'junaštva''. V Muasoliniju je vzkipela sveta jeza. Vsem laškim časnikarjem je zapovedal, naj nemudoma odpotujejo iz Anglije ter prepovedal laškemu časopisju pisati o Angliji. Italijani, ki so tiste dni Čitali laške dnevnike, niso opazili v njih o Angliji niti besede. Za Italijane Anglija sploh ni .več obstajala. Toda to ni dolgo trajalo. Ko je pokazal Hitler MussoJi-niju lige, je bilo laškim časnikarjem naročeno vrniti se v Anglijo in vršiti svoje delo kot sc ga vršili pred nesrečnim laškim porazom. S tem je dal Mussolini Angliji dozdevno koncesijo, ki ga ni veljala niti počenega centesima. Tak je položaj danes. Mussolini je obrnil Hitlerju hrbet in segel v roko angleškemu ministrskemu predsedniku Chamberlain ii. v Pri vsem ton se pa ne ve, če bo sam poslal Francu na pomoč vseh petnajst divizij. Dvomljivo je namreč, da bi jih Angli ja poslala pet, ker se je Hitler premislil. Mogoče je pa tudi in zelo verjetno obenem, da se je Mussclini naveličal fašistične pustolovščine na Španskem. TRIJE MRTVECI V VODNJAKU. Kmetovalec Kari Ingoi iz Schoenemarka v Nemčiji se je Bpostjl v neki vodnjak, da bi izvršil neko popravilo. Njegov 21-letni sin je opazil, da so plini v vodnjaku omamili očeta in je hitro splezal tudi sam v globino, da ga resi. Tudi on je postal žrtev plinov. Da bi rešil očeta in brata, se je spustil v vodnjak še drugi starejši sin, a tndi ta ni mogel opraviti ničesar. Šele po dolgem naporu so mogli sosedje vse tri može spraviti že mrtve iz usodnega vodnjaka. STRAŠNO BORBO NA ŽIV LJEJ{JE IN SMRT je moral te dni prestati neki do Igra na Daljnem iztoka. V življenju je že tako urejeno, da skoro nikdar ne ostane en dogodek čisto osamljen. Nekaj enakega ali podobnega se dogaja tukaj in tam, včasih blizu, včasih daleč harazen. Če pogledate na zemljevid, boste zapazili, da ste Evropa in Azija ena celina. Niste torej ločeni, kakor ostali trije deli sveta. In zato je zanimivo, da ste se našli dve podobni igri vsaka na svojem koncu. Evropa se konca v Španiji — imamo sicer še malo Portugalsko, ki pa ne šteje dosti — Azija pa se razširi. Med vsemi različnimi narodi Azije so najbolj poznani in daleč nhjbolj številni — Kitajci. Španci — Kitajci — tako daleč narazen, tako različno vse in vendar dokaj podobnosti. Oba naroda sta nekako zaostala in vsled tega oslabela. Oba želita popraviti, kar je zamujenega. A oba je prehitela pri njihovem delu enaka u-soda: v Španijo se je zavlekel laški fašizem, na( Kitajsko pa japonski. Japonska — pred dobrimi sedemdesetimi leti je bila zaostala vsaj za en tisoč let. Potem se je pa nagloma modernizirala, začela posnemati Evropo v njenem dobrem in slabem — dohitela je vse in danes je v marsičem celo bolj moderna kot Evropa. Vzamem samo industrijo. Pri vsakem koraku na-, letite na izdelke: delano na Japonskem. Todaj tam delano, seim pripeljano — prehajalo je iz rok v roke, a vendar je konec konca tako poceni, da se človek čudi. Japonski inchi-strijalni izdelki preplavljajo ves svet. Japonska je na otokih, kakor Anglija. Njena bodočnost pa bi mogla biti samo na celini. Pokazala je svoje prave karte leta 1905, ko je Rusija hotela, da postane sila na Tihem oceanih. Po dograjeni sibirski železnici je iskala naj-poprej dobre, leda proste luke. Zavarovala se je s trdnjavami in začela graditi mesto Dalni. Hiše, cerkve, šole, vse se je postavljalo po načrtih. Ko je bilo že skoro gotovo, je izzvala Jaiponska znano vojsko, v kateri ni mogla Rusija pokazati svoje sile. Po suhem je bila ie ena železnica, na kateri so rabili celo brzovlaki po štirinajst dni, predno so prišli iz Leningrada aJi Moskve v Vladivostok ali Dalni. Po morju je spravila svojo mornarico skoro okoli vsega sveta in ko je prišla tje, je bila seveda skoifc brez vsake moči. Japonci so jo počakali v svojem domačem morju in uničili. 8 tem se je začela igra Ja- njem posameznika, ampak z celimi narodi. Da je Rusija pri svojem ogromnem dolu zaostala samo za dve leti, pa bi bili Japonci izvršili svoj načrt. Šlo je tako: Japonska je imela'pre-več opravka s prej' podjarmlje-nim ozemljem, da bi se bila mogla dovolj dobro pripraviti na vojsko z Rusijo. Ali Rusija je kljub vsem težavam prehitro uspevala in utrjevala svoje pozicije. Samo dve leti* kake posebne krize v Riusiji, pa bi bila izgulba cele vstočne Sibirije neizogibna. Večkrat ste čitali zadnja leta o kakih mejnih spopadih med Rusijo in Japonsko. Vse to je bila namenjena i#ra od strani Jaiponske, da preišče, v koliko je Rusija pripravljena. Japonci imajo dokaj-dosti skupnega z Lahi. Vedno računajo, kako bi na kak zvit način prišli do svojega. Ko so videli, da je bila Italija uspešna v Albesini ji, so tudi oni sklenili svoj načrt. Kako tudi ne? Ko^a bi se bali ? Če je Italija pokazala zobe vsi Evropi, ko jo imajo vendar pred pragom, zakaj bi ne storila tega Japonska, ko je vendar na tisoče milj do vseh nevarnih sosedov. Edino nevarna bi mo^la biti Rusija. Ali se spomnite pakta med nacijsko Nemčijo in Japonsko, po katerem boste obe državi delale proti komunizmu? To se pravi: ko bodo Japonci grafSili in ropali, kakor so Lahi v Abesiniji, bo Nemčija pazila na Ruse in jih držala doma. IgTa na Daljnem iztoku bi bila več ali manj osamljena, ko bi ne bilo velike misli, radi katere se vrši ta boj. Povsem kar naravnost: komunizem proti velekapitalizmu, delavske pravice proti privilegiranim stanovom. Ena in tista igra, kakor v Španiji. Zakaj vedeti moramo, da Japonska radi tega prodaja svoje izdelke tako poceni na svetovnih trgih, ker njeni delavci dobe take plače, ki ne predstavljajo v Ameriki niti beraškega dara. Velekapi-tal se zajeda v Kitajsko, da pride poceni do surovin in — delavcev. Rusija je vpeljala svoje ideje v vso severno Kitajsko. Zraven pa učiJa in organizirala ljudi. Posledica tega je, da je danes Kitajska bolj pripravljena, kakor kdaj prej. In če je Japonska mislila, da pojde grabenje kar nalahko, kakor v preteklosti, bi rekel, da se je enkrat zmotila. Zakaj precejšen del Kitajske je danes organiziran in — oborožen. Za Kitajsko stoji Rusija, za Japonsko evropske fašistične države kel, da ne. ♦ Torej ne preostane drugega, kakor boj v vedno večjem obsegu. Tisti, ki vodi Kitajce in jih zalaga z vsem potrebnim je — Rusija. Ne samo z orožjem, ampak tudi s potrebnimi ljudmi, posebno s častniki, mehaniki in letalci. Prej ali slej vtegne priti radi tega do na-križja med Rusijo in Japion-sko.> Rusija se ne bo podala, kakor v preteklosti, ko se je moralai. To pa pamenja vojsko. ■ S tem pride na površje najprej Nemčija, ki ima dogovor z Japonsko. Nemčijo bi podpirala pred vsem Italija; in Anglija. Ne smemo pozabiti, da ima Anglija poleg drugega v Aziji tudi Indijo, ki po številu prebivalstva le malo zaostaja za Kitajsko. Indija je moč za Anglijo. Ali bi ne bile nevarno, da se nov nauk začne razširjati od severa tudi doli proti Indiji, ki je vse kaj drugega kot zadovoljna z angleškim gospodarstvom? Anglija se izkusa že dolgo približati Nemčiji, ne zastran tega, da bi ji pomagala, ampak da ustvari na evropski celini zopet eno tako balanco, kakor je bila pred svetovno vojno. Nemčija, Avstrija, Italija v eni zvezi, v drugi pa Francija in Rusija. Anglija je bila čisto zunaj, se imela dobro in gospodarila vsem. Vedno je znala urejevati svetovne zadeve tako, da ni bil nikdo prevelik. Če bi Kitajska začela zmagovati, bi s tem rastel vpliv Rusije. In ne samo to. Poraz Japonske bi postavil Rusijo na prvo mesto — pred Anglijo. Kdor pozna Anglijo in njeno politiko, tisti ve, da bo storiila vse, da se kaj takega ne zgodi. In prvo bi bilo, da se zveze z Nemčijo. Zraven tega pride še tretja država, ki bi takoj pomagala pri ti zvezi. In ta je — Poljska. Poljaki niso zadovoljni s tem, kar imajo. Njim diši pred vsem bogata Ukrajina. Seže doli do Črnega morja. Ima mo. goče kakih šest deset milijonov ljudi. Ukrajina diši tudi Nemcem. Ampak Poljake že poznamo toliko, da bi na en ali drugi način odškodovajli Nemce, če bi dobili oni Ukrajino. Pred vsem bi bili veseli, če bi Čehoslovaška postala nemška pokrajina. Da bi bilo težko pri takih zvezah ostati nevtralen, je razumljivo. In imeli bo ponovno svetovno vojno. Rusija ima zaveznico Francijo. Kaj bi ta storila v slučaju take vojne, je vprašanje. Če tbi bila Ajigdija v zvezi z GOVORNIKI Govorniki so ljudje svoje sorte. Nekoč sem poslušal slovenskega govornika v 'Slovenskem domu. ,v Brooklynu. Celo uro je govoril. Ko je ploskanje ponehalo, .sem stopii k njemu za kulise' in imu-povsem -resno rekel: — Pet dolarjev ti dam, prijatelj, če mi poveš, o čem si govoril. — Kaj me nisi poslušal? — se je začudil. Odvrnil sem mu, da sem ga napeto poslušal celo uro, da pa ne vem, o čem je govoril. — Torej povej mi, — sem ga pozval. Še nikdar nisi tako lahko zaslužil petih dolarjev. Vem, da ga je mikala nagrada, toda možak mi ra ni mogel povedati vsebine svojega govora. Govorniki namreč niso taki kot smo mi navadni ljudje. Vzvišeni so nad nami. Kadar začno mlatiti -svojo slamo, se ne more nihče meriti ž njimi. • • • V društveni dvorani nastane nemir. Udcleženci se glasno pogovarjajo, nekateri celo kri- v ce. Predsednik tolče s kladivom po mizi in zapoveduje: — Mir! Toda, kdo se zmeni za njegovo zapoved? Trefba je govornika, ki vstane in pravi: "V ocigled dejstev, da smo se zbrali v očividnem namenu demokratičnih ciljev ter njih ga Rusija lojalistom. Ne samo Rusija, tudi Francija in druge države, seveda kolikor mogoče tako, da se ne vidi. Vsak dan te vojske je bila nevarnost, da se razširi po Evropi. A izgleda tako, kakor da se drug drugega boji. Vsaj do danes je ostalo le samo pri besedah in rožljanju. Vojna med Kitajsko in Japonsko je pa druga stvar. Je sicer daleč proč, skoro na drugem koncu sveta. Ima pa v sebi zrno, ki je skupno vsem. Če se iz vojne med Kitajsko in Japonsko razvije svetovni izvršitve, bi se usodil opozori- ples, se olovek nehote vpraša: kako bi se vse to končalo ? Kdo bo zmagal ? Zm^ge v nekdanjem pome ti cenjene navzoče, da zboro-valnica nikakor ni hlev, v katerem se živina pogovarja, ampak da smo ustvarjeni so- mu besede bi ne bilo več. Ru- glasno z naturnimi zakoni ter podvrženi postavam in odredbam. In sklicujoč se na odredbe in pravila, bi bilo navzočim prepotrebno položiti na srce naomajno dejstvo, naj ne migajo z nemirnim ustnim de lom telesa, ko je molk zapovedan. Po teli besedah bo v dvorani vse utihnilo, kajti vsi bodo premišljevali, kaj pravzaprav jim je govornik povedal. sije ni mogoče premagati, ena--ko ne Anglije. Obe je mogoče skrčiti, razkopati, toda premagati ne. V splošnem bi rekel, da bi zmagala Rusija, če drugače ne, vsaj moralno. Ona zastopa gospodarske ideje, ki so skupne vsaj štirim petinam vseh ljudi na svetu. Lahko je mnogo takega, kar človek ne odobrava. Toda princip: enake pravj.ee vsem, je tako velik in pravičen, da človek lahko marsikaj prezre. konferen______a: . ■ /u "__i'u. • ■■ •stvom in potisniti Ruse proti Uralu. V ti igri, ki se je vr&ila po-eebno živo zadnjih- deset let, femo imeli priliko Videti, kako #M>d& iftoM mtu> z življe- Če ji ne pojde po sreči: ali bo japoteka pripravljena, da izgrfbi polagoma vse, kar ' je pridobita v zadnjih štiridesetih letih? Kdor pozna velekapitad in njegove navade, tisti bo re- napasti zadnje, ker bi s tem delala proti Angliji. Izgleda danes tako, kakor da bi monala ostati nevtralna. A Španska? Do danes je igrala prvo karto. V trenutku, ko se je začela igra na daljnem iztoku, je Španija nekje v zadnjih vrstah. Polagoma jo bodo phlstili eni in drugi in Španci bodo vodili svoje račune kar sami imed sabo. Lahko je mogoče, da za enkrat iz vsega tega ne bo nič; Diplomacija zna pritisniti na ene in droge tako, da se bo napravil nekak mir. Ampak vse to bo samo začasno. Zakaj problem z Japonsko je taik: sama zase, kakor je, ne more živeti. Dežela je preobljudena. Splošno stanje ljudstva jako slafbo. Ali mora počiti, ali po-I giniti. In pok ne more iti dru-I gam, kakor v smeri proti Kitajski in Rusiji. ' Oudna je igra usode. Na , Španskem se koljejo že nad le-I to dni. Italija in Nemčija ste javno priznale, da pomagate 1 reakcijoijat^erti; na drugi stra-I ni je praVtako znano, da poma- bo popolna v nekaj letih. Zdaj' g0 »» quo" oziroma "status quo ante" pod nobenim pogojem Dasi bi'ez dovoljenja poslaniškega sveta minimizirati, pač pa vzdrževati zavarovanje manjšin na temeljnem geslu samo-odločevanja narodov, kot je to storila italijanska vlada, poslužujoč se prednosti velikega zavezništva in smatrajoč potrebo uvaževanja nekulturnosti takozvanega slovenskega odnosno jugoslovanskega naroda ob. kraj, preko in za 'So- si pa nekaj pripovedujejo, da to ne dobro zanje in da bi bilo boljše, če ostanejo še nadalje pod varstvom naših držav. Vzrok! Japonci gledajo na Vse strani in pobirajo vse, kar se da. Ni je tako slabe kosti, da jim ne prišla prav. Filipini so bogati in lepi. Havajsko otočje je pa skoro pravi raj. Japoncem bi se jako prileglo. Da imamo velike vsote dovoljene od naše vlade za grad-bo noviih ladij, ni vzrok Evropa, ampak Japonska. Pravijo, če se od volka meni, pa pride. Tudi o vojnih nevarnostih se toliko piše in razpravlja, da bi navsezadnje ne bilo ničesar čudnega, če res nelge poči. Eno je gotovo: stari red in krivice ne pojdejo tako izlepa iz tega sveta. In kakor človek gleda in računa, ne more uiti misli, da se nekaj le pripravlja. Polagoma sicer, a gotovo. Tisti, ki nimajo, hočejo svoje. lalepa ne bodo dobili. Torej ne preostane drugega, kakor izgrda — to je z vojsko. Zdaj pa vzemi svinčnik, prijatelj, in na podlagi te izjave izračunaj, kdaj bodo primorski Slovenci svobodni. Govorništvo je velik dar, in blagor mu, ki ga ima. TRINERTEVA ANGELICA TONIKA IZBORNA ŽELODČNA TONIKA za POLETNE MESECE Pri' fel&wHh ali jK&jite $1.35 Jos, Triner Corp., Aihland Ave., Chicago, 111. Prijatelj, če prideš proti jutru nekoliko uatreskan domov, nikar, za božjo voljo, ne reci svoji ženi: — Malo preveč sem pogledal v kozarec. To bi bilo usodno zate. Raje stopi na sredo kuhinje, položi levico na srce, s palcem desne roke se pa opri na mizo in začni govoriti: — Upoštevajoč odpravo 13. aimendmenta in njegove stoodstotne vsejbine, sem, -svest si svojih državljanskih pravic, preiskusil uspešnost referenda v šestintridesetih državah ter ž njim -dobljenO večino, sklenil dokazati kulturnem vesoljstvu, da v okrilju Združenih držav fermentacija ni na robu propada, kot so to dokazovali haški apostoli dolgih šestnajst let. Tako ji zagodi, prijatelj, pa boš imel mir do jutra in še zjutraj pol ure, ko' bo tvoja žbegana boljša polovica molila za tvojo zdravo pamet pri ma-Ši, ki jo je plačala sveti Katarini na čast, v New York, Thure3eff, August 19, 1937 *3E LlRGEST BLVVEWE DAILY 7N VJB2. Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin PAR NOVIC IZ CLEVELANDA Tu Vam pošiljam Money order za $5 in sicer za en dolar mi pošljite slike "Naši najlepši kraji", $4 pa .vzemite kot naročnino za list Glas Naroda. Naročnina mi poteče sedaj konec avgusta, in za to jo obnavljam, da ne bom mod za-ostankarji. List zelo ugaja meni in celi družini, ker prinaša poročila tudi iz oddaljenih krajev, kar ne namreč rojakov in prijateljev tiče. Novice? No, saj veste, kako je. Bolje je kot je bilo, ali dobro še ni in tudi ne vem, kdij bo, če bo sploh še kdaj. Delavec je bil izčrpan do kraja, in kdor je delal, je delal za okrajno sramotno plačo. Sedaj mislim, da bi bil precej ugoden čas, da bi delavec prišel do svojih pravic, a ne bo še tako lahko, in tudi če bo, bo treba še trdega boja. Žal, da je med delavci samimi iskati največ krivde, dokler si razne organizacije in unije tako nasprotujejo. Moje odločno mišljenje je, da se C. I. O. vsekakor trudi in dela za korist delavca. Najboljši dokaz za to je, ker Lewisa in njegove ljudi kapitalizem tako črti, medtem ko Green in njegova A. F. of L. tako neutrudno mečeta polena pod noge organiziranemu delavstvu pri C. I. O. Delodajalci so pa vedno pripravljeni pogajati se z Greenom. To je zopet dokaz, da Lewis dela za delavce, zato ga kapitalizem sovraži. Če je kapitalizem .vedno pripravljen pogajati se z Greenom, je razvidno, da Mr. Green gotovo ne dela preveč vneto za delavca. Nedavno sta v Clevelandu, oziroma v Erie jezeru utonila dva Slovenca in sicer mladi duhovnik Rev. Kužnik, ki je bil šele maja 1934 .v mašnika posvčeen, m njegov prijatelj Anton Zorico. Pretoki i teden je avto povozil nekega dečka Rožiča. Lahko se reče, da je tu v Clevelandu med Slovenci več smrtnih nesreč, kot bi jih bilo v resnici potrebno, da ne o-menjarn onih, ki padejo po stopnicah v klet in se ubijejo ali pa umrje jo na posledicah IKwkoffb. Čudno pa mi se vseeno zdi, da nisem čul, niti či-tal, da bi kdo padel po stopnicah na podstrešje in se ubil, in niti s podstrešja ne. Ne. kaj takega se pa ne zgodi. Clevlanddko razstavo ali ta-kozvano Great Lakes Exposition precej hvalijo in priporočajo, a ne vem, če bo kaj boljši uspeh kot je brl lani, ker vreme nagaja. Kadar se rojaki oglašajo z dopisi ali pa omenjajo druge rojake, bi bilo priporočljivo, ne da se rojak samo podpiše, ampak pridene tudi svoj na-wlav in nekoliko mimogrede o-meni, kdo je in odkod je doma. da bi čitatelj lahko zvedel rn rojaka in prišel mogoče tudi v stik s svojim starim prijate- ljem, kar je pa nemogoče če ^e dopisnik samo podpiše. Ob tej priliki omenim, da bi rail zvedel za naslove Antona Penka iz Pari j, (Jeranč-kov), ki je nekje v Pittsbur-ghu; Ignaca Čeligoja tudi iz Pari j (Kolonski po domače), ki je sedaj nekje v Montani ali blizu Diamondville-a. Tudi bi rad videl, če se mi oglasi Marie Avcin, tudi iz Parij. Ona je menda nekje v Chicagi. Vsem trem t>om hvaležen, če mi se oglasijo. Pozdravljam vtse cenjene či-tatelje Glas Naroda kot tudi uredništvo. Matthew Penko. E. 74 Street, Cleveland, Ohio .MLIN Piše Ločan I ■ m* 981....... u........i&MUil... I 2ENSKE IN OTROCI PIKETIRAJO LEPOTE NAŠE ZEMLJE. Mi ljubimo naše kraje, jih obožujemo in sanjamo o njih. To ni nič čudnega, kajti še lastovica ljubi svoje gnezdo in se vrne tja, kakor hitro ji dovoli podnebje. Mi smo pa Iju-dje. Ko govorimo o svoji grudi, včasih radi pretiravamo, kot pač vsakdo, ki govori o svojem. Toda če Jugoslovan govori Jugoslovanu in hvali še tako vneto, hvala ni tako velika, kot pa če govori tujec o Jugoslaviji v pohvalnem tonu. Med tem ko mi poznamo Jadran po pesmi, po knjigah in časopisih, se malokdo pobriga, da bi ga videl in užival njegovo krasoto. Vseprej nas bo vleklo v Na-polj, v Pompeje, na Vezuv in povsod drugam kot pa v nedolžno krasoto jugoslovanskega Jadrana in njegovo okolico. Seveda tam ni Conev Islan-da, hrušča in trušča, zato je Jadran tembolj upoštevan o»d ljudi, ki iščejo miru, počitka in resničnega užitka narave. Kljub vs«m naporom vlade, da spoznajo ljudje v zunanjem svetu vrednost in krasoto naših krajev, ni nikdo toliko pripomogel k njih popularnosti kot bivši angleški kralj Edvard in njegova žena. Jugoslovani so jima v tem oairu lahko zelo hvaležni, kajti v pravem pomenu besede je bil on tisti, ki je postavil Dubrov-jnik in okolico na zemljevid, kar se tiče zunanjega sveta, kajti če je dobro za kralja največjega imperija na svetu, bo menda tudi dobro za marsikoga drugega. Naš Jadran l>i pač počasi na. predoval, in bi se tam senčile in zabavale le osebe, ki so dobro uganile, kje naj preži ve svoje počitnice v miru. Odkar pa je bil Edvard tam, se pa bere in sliši po radijo o krasotih naših krajev, in osesbe, ki so preživele že več poletij na Jugo Slovanska K at. Jednota Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev ELY, MINNESOTA GLAVNI OBAD J. & K. J„ it t: ŽEGNANJE V PITTSBURGHA. PA. Žene in otroci stavkarjev korakajo pred ladjedelnico »v Brooklynu, N. Y., da pokažejo svojo solidarnost s stavkarji. jugoslovanski obali, se boje navala. Za nekatere otoke se kar tresejo. Baš sedaj je dobil A-merikanec aro nazaj, katero je plačal na račun najemnine za Banazavo vilo, in se govori, da jo bo mogoče Edvard vzel v najem in živel tain za stalno. Življenje ob Jadranu je tako poceni, da v najboljšem hotelu ni treba plačati več kot en dolar in pol do dva dolarja na dan za stanovanje in hrano. Poleg tega je pa tam blizu iudi Bled, ki je že svetovno znan, in planine. Vse lepote so tain, in tujec jih zna vpo-števati pravilno — toda ne Jugoslovan. Tujec zna najti tam zadovoljstvo, užitek in ljubezen do narave, ne pa mi. NESREČEN PADEC. V Clevelandu je dobilo Grdi-novo podjetje klic, da pošlje anibulanco na 723 E. 157th St. Oče Kožar je padel po stopnicah. V hiši je 'bil glasen jok, ko je amibulanca dospela. Možu je spodrsnilo na stopnicah. Dobil je težke poškodbe po glavi. Odpeljan je bil v bolnišnico, kjer je pa v nedeljo ob pol štirih zjutraj umrl. Ranjki je bil v naselbini po znan kot -a^zoren mož in družinski oče. Nenadna smrt je prehitro posegla v družino. Ranjki je bil doma iz vasi Brezovica, fara Št. Vid pri Stični. Po domače so ga klicali "Kran-čanov Pepe." V Ameriki se je nahajal od leta 1907. Zapušča soprogo, dva sina in dve hčeri. TOŽBA George M^rčan, ki vodi v Chicago jugoslovanski radijski program, je proti Radničkemu Glasniku vložil tožbo za 50 tisoč dolarjev odškodnine. ISCEJO SE Jugoslovanski ' konzulat v New Yorku bi rad zvedel, kje sta: BLACK ANGELA rojena INDIHAR, iz Št. Ruperta na Dolenjskem, dravska banovina; živela je nekje v državi Utah; pozneje v državi Colorado, v mestu Walsenburg. Po-slednjič se je oglasila 1. 1936 iz mesta Walsenburg, Colo. — -Ima v Ameriki rojeni dve hčeri in sina Joe Bladk; tu prebiva že okoli 45 let; DITZI MARIJA ali DURI MARIJA rojena RENKO, o-koli 50-60 leta stara; živela je v Brooklynu, N. Y. Za njo se zanimajo sorodniki iz mesta Zagorje ob Savi, Dravska banovina. Royal Yugoslav Consulate General 745 Fifth Ave., New York City KSKJ ZGRADI SVOJE LASTNO PO-SLOPJE Vsak naš izseljeni Slovenec se lahko spominja žegnanj v stari domovini. Tam so ik> dolinah inholincih precej na gosto posejane cerkve, cerkvice in kapelice. Tja torej hodijo, eni iz pobožnosti na božja pota, • dru#i pa le iz radovednosti. Minulo nedeljo je precej zjutraj solnce prijetno obsevalo hribe okrog Pitfcsburgha. Ko sem stopil na 57. cesti (kličemo jo Slovenian Ave.) iz tramvaja sem precej zagledal kako rz zvonika naše cerkve poleg ameriške tudi slovenska zastava ponosno plapolala priišlecem v pozdrav. Gospod župnik Kobe je imel slovesno peto mašo. Tudi pevci na koru so Ubrano peli pod vodstvom izurjenega organi-sta, tujerojenega Mr. Frank Lokarja. Gospod Kebe nam je v kratkih, jasnih potezah povedal zgo dovino cerkve od ustanovitve pred 40 loti pa do danes. Po končani sv. maši smo se Članstvo KSKJ je glasovalo z veliko večino za zgraditev novega Jednotinega doma, ka- gradnjo novega doma je odobrilo in sprejelo 132 krajevnih drusštev, ki štejejo 17,557 čla- podali v cerkveno dvorano za telesno okrepčilo. Seveda, v gorkom dnevu se je prilegla mrzla pijača s sendviči. Predvsem nam je ugajala vroča jagnječa pečenka, katero je tako okusno priredil naš dobro znani mesar Nick Žunič. Pečenka je dosti pripomogla, da je bilo precej več sodčkov izpraznjenih. V dvorani je bil prisoten le eden pijonirjeiv naše cerkve, Mr. Joe Pavlako-vič. Par še živečih pijonirjev slučajno ni prišlo, dočim jia nevtralna, ali pa niso glasovala. Načrt za gradnjo novega Jednotinega doma je torej odobrilo nad dve tretini članstva. na primernem kraju v Jolietu. Tozadevno glasovanje je zaključeno. Idejo, ali načrt za NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIC V AMERIKI "ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA.. V Willock, Pa., je umrl za nadu'ho Matija Gorše. Star je bil 60 let in rojen v Toplicah na Dolenjskem. Zapušča ženo, dva sinova in pet hčera. * V Moon Run, Pa., je dne 8. avgusta naglo umrla Ana Bu-tja, roj. Hamove, stara 49 let in doma iz Stare Vrhnike št. 6. Zadala jo je srčna kap. V Ameriki je živela 30 let. Tu zapušča moža, šest sinov, štiri hčere, dva brata in sestro, v stari domovini pa dva brata. * Po šestmesečni bolezni je u-mrl v Clevelandu Jožef Bradač, star 48 let. V Ameriki je bival 31 let. Doma je bil iz vaši Velikih Les pri Zatični. ** V Clevelandu je preminul dobro poznani rojak Anton Ma. jer, star 69 let. Ranjki je bil doma iz Dobrove pri Ljubljani odkoder je prišel v Ameriko pred 36 leti. * 'V Pueiblo, Colo., je nagloma umiri Chas. Mišmalš, rojen v Ambnisu na Dolenjskem. Pokojni je bil veteran španske leta 1898. Bil je ži-značaja in obče pri- vojne iz vab nega ljubljen. V Rock Springs, Wyo., je nenadoma umrl John Mraik, star 33 let. Rojen je bil v Rock Springs. Zapušča ženo in tri otroke, očeta ter starega očeta, kateri ima že nad 90 let, ter enega brata, vsi v Rock Springs. Pokojni je bil sin dobro znanega Johna Mraka, gostilničarja ter trgovca z avtomobili. JOHN ŽUST — »STARI OČE Pri družini Mr. Johna Žu-sta ml., sin našega vestnega zastopnika Mr. Johna Žusta v Midway, Pa., se je oglasila štorklja ter pustila za spomin šest in pol funta težkega -sina —prvorojenca. Mati in dete sta v domači oskrbi ter se dobro počutita. Naše iskrene čestitke! MLADI ZDRAVNIK. Dr. Ferlic, sin slovenskih staršev iz Butte, Mont., je upo-slen kot internist v cleveland-ski bolnišnici Marine Hospital. Graduiral je pred par leti na Creighton University v Omaha, Nebr. Izpopolniti se želi v operacijah in pri uporabi X-žarkov. CALUMETSKE VESTI. V avtni nesreči se je zadnje dni hudo poškodoval William Gregorich iz Ahmeeka. Prevrnil se je z avtom. Ima počeno lobanjo in notranje poškodbe, vendar bo okreval. — Poročila sta se Catherine Pan-jan iz Blue Jaoketa in Jerome Dion iz Lake Lindena. SMRTNA NESREČA. V West Aliquppa, Pa., se je 9. arvgusta smrtno ponesrečil 17-letni Daniel Strubel, sin znanega rojaka Fr. Strubela. Napolnjeval je z zrakom 1jank, katerega rabijo za točenje sodavice. Pri tem je vrglo dno ven, tank in njega pa v zrak s tako močjo, da se je naredila v stropu luknja. Bil je takoj mrtev. Pokojni je bil član SNPJ. DVAJSET MAJNERJ EV USMRCENIH Pogled na vhod v Bakers premogovnik pri Sullivan, Ind., v katerem je nastala silna eksplozija. Dvajset premogarjev je izgubilo življenje, devet je bilo pa težko ranjenih. Ob času eksplozije je delalo >v majni 205 premogarjev. ZARADI BOLEZNI ' VSMRT Te dni zjuraj je bilo v kopalnici njegovega stanovanja v W. Allisu, Wis., najdeno truplo znanega trgovca Antona Mo-golicha. Zastrupil se je s plinom. Poklicano moštvo west-alliškcga reševalnega oddelka se je zastonj trudilo, da nesrečniku zopet vrne življenje, ki je ugasnilo komaj kratek čas prej. Pokojnik je zapustii na ženo naslovljeno pismo, v katerem ji sporoča, da ga je pognala v smrt trdovratna bolezen. Ud'arec za nesrečno vdovo je bil tem hujši, ko se je baš nekaj ur pozneje, ko je bilo truplo najdeno, vrnila s kratkega oddiha v severnem Wisconsinu ter je nič hudega sluteča, naenkrat izvedela tragično vest, ki,jo je zadela tako, da je omedlela. Pokojnik je veljal za enega najpremož-nejših Slovencev v Milwaukee, ki si je ustvaril svoje premoženje s svojo pridnostjo, varčnostjo in podjetnostjo. Zadnjih šestnajst let je vodil trgovino z moko in drugimi podeželskimi pridelki in grocerijo, katero je razvil iz prvotne majhne prodajalne v lepo cvetočo podjetje, v katerem je trgoval z imenovanimi pridelki tudi na debelo. Selfmade man! Doma je bil iz Stare Bučke na Dolenjskem in je prišel v Ameriko leta 1902. Star je bil 55 let. ROJAKI! Če želite kupiti farmo, je čas, da si ogledate farme v tukajšnji bližini. Večinoma sa-de tobak, žito in korenje. — Uspeva pa vse. Tukaj ni nobenega Slovenca in bi želel, da bi se kateri naselil. Ko potujete skozi South Maryland, se oglasite pri meni, kjer boste v moji gostilni dobro postrežem z jedjo in pijačo. GALLAT GREEN (Anton Arch, proprietor) WALDORF, MD. Posestvo na PRODAJ Podpisani prodam posestvo v Gorenji ,vas, pošta &marjeta štv. 26. Do farne cerkve in do šole je samo 4 minute hoda. Na l»osestvu se pridela krme za štiri konje in dvajset glav goveje živine. 3 bukovi, 3 hrastovi gozdovi in 1 kostanjev gozd; vinograd, pohištvo, vsa priprava za delanje vina. Podrobnosti pove: MATT SIMONICH * ' 2645 — 74th Ave., OAKLAND, CAL. m injur.. .Utt. •V'. -I. 'WAS M'49994* \ ' TEE LABQE8T SLOVENE DAILY Iff VJ3J. POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZUE KNJIGARNA "GLAS NARODA" 218 WEST 18th STREET .; ZEMLJEVIDI ; i MOLITVENIH ; : ; IGRE : : ; ROMUNI - SPISI - POVESTI gpp ■ , ■ . , ■ •■■ -B.: imanj^ii iCTKIiaaiM ANDREJ TERNOVC. (autor). reliefna karika-Ion I« minulosti--------------------- * BEATTN DNEVNIK, 184 stnurtL Cenn Lola Pesjakova. — Poteg Pavline Pajkove Je Luiza Pesjakova takorekoč edina žensko, ki se je koncem prejšnjega stoletji udejstvovala t slovenski knjl-levnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo »enako duSo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena .—...................... Kratke povesti lz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega roškega romanopisca. DEKLE ELIZA, spisal strani. Cena ----- de Coocanrt. 112 Concourtova dela so polna fine« in zanimivosti. slasti v risanju značajev, čljih nekateri so mojstrsko podani in Ima človek med branjem vtis, da posamezne osebe sodijo araj njega In kramljajo « njim. DON KIHOT- spiMiguel Cervantes. 158 star. Cena .15 To je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To je satira na viteStvo, ki Je fie vedno hotelo obraniti svoj ponos ln veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. " Don Klhot" spada med mojstrovin* svetovno literature. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani Com JO Dve čtrld enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" ln 4'Starka". Obe sta molstersao zavrSeni, kot jih mora zavrSiti edlnole naS nežno-čuteči Meško. FILOZOYSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ______________________________________ JO Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenih dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena JO Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanlmiv in odkriva Čisto nove strani človeškega življenja. GOSPODARICA SVETA. (Kari Figdon) JO KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOK OKS, spisal Jnleo Verne. 85 stranL Cena _________________ M Menda ni bilo pisatelja na svetu, U U Imet tako živo domišljijo kot Jo Je imel Franctm Jules Verne. In kar je glavno, skoro ne njegove napovedi so se vresnlOle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin. polet ▼ stratosfero itd. KMEČKI PUNT, spisal Aufc. Senoa -»IS GOZDOVNIK. spisal Kart May. Dva zvezka. 208 in 138 stranL Cena ........................... .75 Spisi Karla Maya so znani naSlm starejšim čitateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padlfiahovi senci", "Vinetov", MŽut" Itd. Dejanje "Goxdovnlka" se vift na nekoč divjem ameriškem Zapadn. GOMPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena ...... J» Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja- ve. bojne defele, ki smo Jo do nedavna po-znali komaj po imenu. To je pesem ljubezni ln zvestobe. Zgodovina našega kmeta Je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki ln graSčaki. — "Zadnji kmečki punt" je mojatersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen r» man bo sleherni i užitkom prečita V. LA BOHEME. Spisa: M. Murger. 402 str. Cena..JO Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. _ Knjiga U svetovno snauo delo. LISTKI. (Ks. MeSko*. 144 strani............ .H MALI LORD. spisala Frances Hadgesan Burnett. 193 strani. Cena ................................. «N Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini ln reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 110 strani. Cm JO \ Stlrl zanimive črtice naSega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena Zanimiva povest Iz dalmatinskega .življenja. MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena —........... IS Do skrajnosti napet roman Iz modernega Življenja Oppenheim je znani angleški ro-anopisec poznan po celem svetu. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena........ JO MIMO ŽIVLJENJA, c^ ivan Cankar. 230 str. Cena JO MLADA LETA, (Jan. »rek), 188 str....... JO MOŽJE spisal Emerson Hugh. 201 strani. CenalJ6 Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cette_________ J5 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvlSku, a sredi pota omagajo. NAŠA LETA, spisal Milan PugelJ. 125 stranL — Cena vez. __________ .70 Broš. —JO Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-gija, ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. PRIHAJAČ, rt. Detel*. 151 Česa JI Kakor vse Detelove povesti, Je tudi ta vseta is naSega pristnega domačega Bvljenja. PRI STRICU. 111 PRODANE DUŠE, spies! Ma Ufcartf. 1M str. Kdor hoče vedeti, kaj počno faSlstt s nafiim ubogim ljudstvom na Krasu, nal nrečlta to pretresljivo zgodba PTICE SELIVKE. 84 stranL Cena Tria ves. .15 Prgeovori, eseji in misli slavnegs ladijskega pisatelja. RDEČA MEGLA, spbal Kari liter. II« stranL .70 V Širokem Stila zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito flneao. da mora člta-telj nehote a napetim pričakovanjem Citati do konca. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. .10 BUDO BREZNO in droge pove*!, spisal Ram Erjavec. 79 stranL Cena------------— M Naš taboren pripovednik in poznavatelj narave nudi čltatelju lepoto naših kralev in nnlmlvostl iz življenja nailh ljudL IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. Stiki knjige, cena ..... 3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuj* nad tisoč strani. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 205 stranL M Slavni ruski pisatelj Je v tej povesti klasično opisal Igralsko strast Igralec Isgublja ln dobiva, poakufia na vas mogoče načine, splet-kari, doživlja ln pospblja, tod* «traat do Igranja ga nikdar ne nUna. JERNAČ ZMAGOVAČ. spisal H. Sienldewiea, 123 stranL Csaa-------r Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti aha-nega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da Jih človek člta. strart. feap trde ve-aas .15 Knjiga jo posvečena ta prlflakovaaje... hemo junažtvu. ki so SU skoal bol je njihovemu tt- SE MS spisal 100 ln 114 Vsi trija_L50 TKI knjig« p* 150, Pisatelj nam v teh Mh knjigah opisuj« usodo ta Uvtjsaja ■ ■ i>SI iga fanta, ki s? ga stari a, u so ga i * potfall v lola, kjer ss Je vadrftffal s * »i* sredstvi tar adaj lalja, adaj težja, lead 4,1 od tale do Sola tar |i slednjič priboril v žMJe-a|a sssata, po katerem je strsasti. KsJIm se 9TSSSSX NAŠI LJUDJE, spisal Alois Ream, M strani M ROMANTIČNE DUŠE. stranL Cena spisal Ivan Cankar 89 lIHMHmMIHtllMMMMHHM JO SPISJE. Male povesti Iz kmečkega iivljeaja. — 61 stranL Cena __________________________________ -M SLIKA DORIANA GRATA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................120 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleSkega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti ln napetosti, ki veže bralca z nepremagljivo silo SLIKE, spisal Ksaver Mefiko. 189 širša!. Cena.... .60 Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 stranL Cena NaS mojsterskl pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJftffl, spisala Bertha pL Suttner. 228 stranL Cena To je ena najslavnejših knjig, ki Imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. PoSa-stnl prizori so opisani točno in natančna Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki je Izgubila na bojlSču svoje najdražje. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena Nai lzboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. JO JO TARZANOV SIN. Vezano, 301 strani Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMaN. Trd« vezana. 115 stranL Cena---------.10 Knjiga vsebuje u misli, ki so se rodile ▼ človeku v prvih letih svatovs« vojne*. PESMI V PROZI, spisat Chaa. Baudelaire. 118 strani. Cena .......-.........—.................. JO Verna slika pestrega vellkomestnega Bvljenja ln spominov nanj. PINGVINSE3 OTOK, spisal Anatole France. 182 To je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen ln bresobalren v svoji sabavljlcL PLAT Z1 ONA, spisal Leentd Andrejev, 131 str. .40 Poleg naslovne povesti davnega ruskega pi-. satelja vsebuje knjiga Se dve, naoTsč "Misel v megli" ln "BrendaoP. . ' • '! r ' • <« »• . ». v POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 sv.) __ L25 POPOTNIKI, hpfteal Win Pugeij. 88 oM. Ona M V tej knjigi je sbral znani slovenski plaatelj Pngelj deoet Črtic iz naieaa domačega žlv- PO VESTI IN SIJKE, 10 itnL Cena - Knjiga vsebuJa tri povaati nega pisatelja, mojstra v gov šlog j« izrazit, njecove in mehka Poasbno Osadks ao ^'deN: ! " - iVTCA GSf J" i .i..;,^;..,..^.,..;;,^^,.« Povest la vojna doba, ln. ae Je v srcih ,vash raModnlh ljudi ptnjdi adasl aa veno Jugoslavijo. Levstik je ta klasi* TUNEL, spisal Berahard Kellennann. 295 str. Cena Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo ln Ameriko. Cele armade delavcev se zarlvajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče la tisoče delavcev. Toda železna volja lnžlnlrja AUana ne odneha, dokler no steče med Evro-po in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. .70 1 JSk la VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 stranL Cena ... .18 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva Iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezc*. ~ sorodni! dušah. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. Eden nsjboljžlh spisov francoskega mojstra, vseta la našega kmetskega življenja. JO KKEMPLJIH INKVIZICIJE, Zevaea. 461 stranL Cena To je mojatersko delo v svetovnimi Htezatnri z neštetimi zapletljajl in nasičeno vsebino^ da bo navezalo vsakega člta telj a, ki ga vzame v roka V GORSKEM ZAkOTJC, spisal Anten Koder. 130 stranL Ceni ........—------------------ Zanimiva povest la prajinjega stoletja. L LSI JO VRTNAR, spisal Trde ves. Bagars. 166 str. V knjigi je vsebovana globoka mirna modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. f ROB8TVU, Višal Ivan MMHH. 266 Trda ven. Ivan MatlOČ Je edea tistih redkih naMh ljudi, U ne poena saaso vojne In pjenlh gro-aot ter poaledle, ampak ana vse pra> traBJivo opisati. TOJNIMIR, sptel Mp Opteee. 18 sli Zanimiva povest la časov prekrfeeevanja ko- IABAVNA Zvenek vsebuje pe^esti Mfltlaskegs, Premka la Laha. Pnaebas prstrsaljlv Ja spis MUSa-- temu fivljanja- SADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. L J. i la Je Jako ssssiss a mm aaaaaaa sssesssSsssMssssssss ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojen JevskL I. DEL 200 strani, II, DEL 212 str. 2<-Vellki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih Jetnikov takozvanlh katorgah, ntrjeoln letalskih taborih v Sibiriji. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA Skupaj 005 strani. Cena ..L25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče nI tako opfcal duSevnostl zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Cenan Doyle. 382 stranL Trda vez. Cena.... .8(1 Broiirana............ .60 Čitatelj se mora do sols nasmejati, ko člta poglavja: Kako je izgubil Napoleonov huzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako Je n-bil "brata"*; Kako ga Je hudič skuSal, Itd. ZBRANI SPISI, 368 strani. (IL zvezek). Cena 2J0 V tem zvezku so zbrani spisi naSega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega. ki je pogledal v Široki svet ter deloval sa združenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. TomU. 229 stranL Cena —............................—....----- .15 Roman lz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................. 70 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko rasumljlv tudi preprostemu čltatelju. Zbirka ZANIMIVIH POVESTI MramaiiMiiiiiiiniiM PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSE BINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. — VEČINA KNJIG OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI jlpsmiiPfflimmfflinM ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 stranL Cena ........................ & ANDREJ HOFER ..................................-......-.......50e BENEŠKA VEDEŽEVALKA ..............................35e BELGRAJSKI BISER ----------------------------------—35« BOŽIČNI DAROVI _________________________________________________ BOJ IN ZMAGA _____________________________________________________20« CVETINA BOROGRAJSKA --------------------------------45« CVETKE (pravljice za stare in mlade)----------------30« ČAROVNICA S STAREGA GRADA ------------------25« DEVICA ORLEANSKA ---------------------------------------50« DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ----------------------40« ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA-------35« FRAN BARON TRENK ............................................35« FRA DIAVOLO ......................................................50« GOSPOD FRHMHJN ŽOLNA* Spisal Fran Mil-člnskl, veselomodre humoreske, 72 strani J5 JANKO IN METKA (kartonske slika za otroke) 30« ... 30« ... S0e ... 30« ... 25« KOREJSKA BRATA (trtice o misijonarjih v Koreji) _____________________________________________ KRALJEVIČ IN BERAČ ___________________________ KRVNA OSVETA (povest if abruitib gora) . KAJ SE JE MAKARU SANJALO MItIHIIHIItUlI*' MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75« MARON, krttanskt deček lz Libanona -----------25« MUSOLINO, ropar Kalabrije 40« MRTVI GOSTAČ — 35« MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) -----------70« MLADIM SRCEM (par krasnih £rtie pisatelja MsSka) _________________________________________________25« NA RAZLIČNIH POTIH ______________________________40« NA INDIJSKIH OTOKIH ______________________________50« PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Splllman. Cena ........ J6 PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA. Povest la starejše misijonske zgodovine kanadske. 8plsal Ant Huonder. Cena .............. JO PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ................... J6 MfMII»»*H«MIUtHnNH«IMI • IHIHH« PABERKI IZ ROŽA PARIŠKI ZLATAR POŽIGALEC ____-_____ PRSTI BOŽJI_______________________ PRAPKEČANOVE ZGODBE ________ POVODENJ (*isal Krištof Šinit) . PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. PIRHI (spisal Kriitef Šinit) ________ PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO L *r.....-------.'„.. 40e n. sv. -------------40« 25« .... 35« ..23« ... 50« 55« .30« L-80r PRAVLJICA, spisal H. Majar. Isbranl la prostega naroda. Cena ..................... ,49 PRIGODBE ČEBEiJCE MAJE. Spisal W. Bon-aels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman sa mladina Cena ...........................................16 PRAŠKI JUDU ______________________________25« 50« so« 30« 80e J6 PATRU (povest is irske zgodovine) POSLEDNJI MOHIKANSČ____ RDEČA IN BELA VRTNICA REVOLUCIJA NA PORtUGAMKEM ROBINZON KOSUTNlK_____________— SKOZI ŠIRNO INDIJO. Ka^i krotitaU, nevar-noati ln nsagodo a potovanja dveh mornarjev. Osna .66 SURSKI INVALID mil.....................IIIIHMIHI IN SIE8T0 (povest aa Ahraaap) SVITA NOTBURGA .35« TISOO IX ENTA NOC, s slikami, velika izdaja. Broš. 3 knjige. Cena...... TURKI PRED DUNAJEM ______________________________30« VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov PO VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Me*ko; s slikami) ...................................................61.00 Trda vez.......1.20 ZABAVNI USTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ....................................................50c ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ________60e ZLATOKOPI (povest iz Aiaske) ............................25e ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) L del ____________ 40e II. del ____________40« ZBRANI SPISI ZA MLADINO -10 povest; Vinski brat; osem povest! In 13 povesti spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku ...... JO VINSKI BRAT. (V, sv.), Gangl .............. JO 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ JO 13 POVESTL (III. zv.). Gangl .............. M HNk 80S ZNANSTVENI m POUČNI SPISI AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. 279 strani. Cena ..............1.40 Učna knjiga za Nemce in za one, ki so nemščine zmožni. AMERIKA IN AMERlKANCI. Spisal Kev. J. M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena......5.— Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njihova druStva in dru?« a«roune ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.—. BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena...........40 BODOČI DRŽAVLJANI naj narote knjižico — "How to become a citizen of tbe United States". STATES. V tej knjigi so vsa pojasnila !n zakoni za naseljence. Cena .................. .50 BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena .... .35 DENAR. Spisal dr. Kari EngliS. 236 strani. Ceua ........................... Denarni problem je zelo zapleten in težaven ln ga nI mogoče Htorlti vsakomur jasnoga. Pisatelj, ki je znan CeSki narodnogospodarski strokovnjak, je razširil svoj« delo tako. da bo služilo slehernemu kot orientučni spis o denarju. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez............. 1.50 broS............. 1.25 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. 1«« »tranl. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami "stil: krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 stranL S slikami. Cena ..........................1^0 GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena .......................... ,80 Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri rveii^ zgodovina slovenske prestollce. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cens .... JO Poljudni spisi o naravoslovju ln zvezdoznan- stvu. IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. Cena ................ JO Levstik. 220 strani. Cena broS. ...90 vez. 1.10 JUGOSLAVIJA Spisal Anton Melik. Prvi ln drugI del obsegata 321 stranL Ceua: I. Del .... .80....n. Del JO Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razlnger, 04 strani. Cena tidovez .... JO Broš. .... 35 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... JO KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena.........$0 KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. JO KUBIČNA RAČUNICA Trda vei. 144 -tr. Cena .15 Navodila za lzračnnanje okroglega, rezanega in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 800 str. Cena...... .10 LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .10 V teh treh knjigah Je zbrano vse književno delo uaSega velikega kritika, vewf^ pisatelja in Jezlkoslo\ca. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena .... JO MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. — 275 strani. Cena ........................L— Razprava o blaznosti is ^oaledicfth pijančevanja. _(Dalje prihodnjič.) SIOVENIC PUBLISHING COMPANY 316 WEST 18th STREET , NEW YORK, N. T. m0L2B VAEVV2" * New York, Thurtday, August 19, 1937 ^ THE LARGEST BUDVEUtEPAltT IE VAX* Med polji, travniki in gozdovi, daleč iz mesta pelje pot. Da, ta prostrana žitna polja, bujni travniki, temni gozdovi! In nad vsem tem stvarstvom božjim polletno jutro v vsej svoji opojnosti. Ali je Ae kuj l«psega! Oh, da, se 111 se. Po poti se giblje voz. Slabo namazana kolesa škripljejo. Tako, v enakomernem taktu, kakor je v skladu vst* v teim lepem jutru. "Hi — hot, Luca!*' Potem spet tišina. Le ojesa nkripljejo, konja prhata. Po drevju in travi se leskeče rosa. Biser pri biseru. Z desnega odcepa prihaja voz. "Oha, Micika, si ti?" Z voza iz]xxl bele rute ostrini zardel obraz deklet?. ;\onja stojita. VPa ti, Franeefc!" "Kaj pa! Voziš čebulo!'1 "Čebulo .. "Kar prehiti. Saj veš, ženske ste povsod prve!" Micika se smeje Potem se pomikata vozova drug za drugim Fant govori o kupčiji Dekle spredaj posluša. Joj, na v tem nežnem jutru tako rade beže misli v drugo stran ... No da, ko se bodo vozovi vračali zvečer prazni iz mesta, o čem se bo neki govorilo! Jaz res ne vem. n. V plavem krilu, pisani jopici in beli ruti stoji ob vozu. KONKURENTA la si je duška. Preklicala bo i vse. "Čebulo! Lepo čebulo kupite!" A ni bilo prave kupčije. Kakor zakleto! Opoldan pride Franček. "Gre!" "Vraga!" Micika je rdeča. "Konkurenca!" bruhne iz sebe. Fant se ji smeje. "Pri meni je šlo vse .. ." Tri se še smeje na široko, da stopijo Miciki od jeze solze v či. Kakšna hudoba je ta fant. "Bi pomagal!" "Ni treba!" užaljena skoraj eakriči Micika. Franček se ne zmeni. Pograbi kup vencev čebule. Mi •ika ga vidi, kako se je postavil ob mostu in ponuja. Kmalu se vrne po novo čebulo. V dobri uri je tudi njen voz orazt n Kdo bi mislil, da je takšen ta fant. Od vraga! III. Ko se vozova |>omikata med |K)lji proti donru, gorijo na nebu prve zvezde. Lepo je bilo /..ju t raj, zdaj pa vse še lepše. No, saj veste, vsaka noč ima moč. "Micika, si huda!" "Pa zakaj!" "No, saj veš, zaradi konkurence, ali kako se že pran." ■Smej i ta se. Potem molčita, \*«-ak s svojimi mislimi. Ni jih težko uganiti, saj je prelestna noč in dvoje mladih src preveva isto lire "Gospa, kupite čebulo — Ipenenje. vzemite — dva dinarja kran l Na razpotju stopi Franček z Skoraj nerodno mu je, Mestna gospa se namrdne. "Predrago." Miciki je zamalo. Tako lepa, mesnata čebula in vendar je gospe j predraga. Pa me i Na drugem kraju ponuja Franček. "Gnadliva gospa, čebulo kupite!" Namazana gospa še nekaj vprašuje. O, pa je Franček ptič! "Cvaj dinara . . osem kronen . . ."si pomaga. In gospa kupi. Micika je zardela. Kaj, ali je njena čebula kaj slabša! Da- MLEČNA INDUSTRIJA V NEW YORKU ko prime dekle za roko. Ne ve drugače. "Micika, kaj bi ne bilo lepo, ko bi zmeraj v dvoje prodajale čebulo ..." Dekle aanli. Potopila je svoje velike sinje oči v njegove. "Očeta in mater vprašaj — če misliš zares." Pritisne jo k sebi in jo poljubi. Enkrat, dvakrat — no, kdo bi štel! "In nocoj!" "To pa ne —" skuša ugovarjati. Prižanje jo znova k sebi. V njenih očeh bere sladko obljubo. Skoči na svoj voz in požene. Tudi Micika je pognala. Ko sta vozova daleč narazen, zavriska fant. Njej je toplo pri srcu. O da, ona ve vse! Kaj se kuha v mladih, zilra-vili srcih? Saj pravim, Micika in Franček! Bog jima daj srečo! L. Ganghofer: iH Grad Hubertus i i^u :: Roman :: 4000 VAGONOV KRUHA. Nemci so izračunali in s tem računom opozarjajo ljudi na stednjo. — Pravijo: Če bi se v vsakem gospodinjstvu v Nemčiji enkrat na t den vrgli proč en sam košček kruha, je to na leto 45,000 ton kruha — ali 3000 do 40(H) vagonov zavrženega kruha — (kar bodi tudi nam v opomin.) NAJMANJ DEŽJA NA SVETU ima južnoafriška pokrajina Be-čuana. Neki misijonar je pisal amsterdamskemu listu: "Povsod okoli nas dežuje, le tukaj ne. Že Livingstone je na-ta dežela nerodo-on je zapazil, da v rsakih 12 let enkrat je podvojila prilike za zdravje v moški dobi Tekom zadn''h desetletij se je umrljivost otrok zmanjšala za polovico — dvakrat toliko otrok sedaj varno preživlja prvo ne-varno leto. To je eden izmed Vflikih uspehov zdravilstva . . . uspeh, v katerem je finejše in boljše mleko igralo važno vlogo. To je ena izmed dramatičnih posledic neprestane pažnje, s katero vs;ik newyorskl živinorejec ravna z mlekom. In prodajalci mleka so v so-deiovajiju s farmerji ustvarili sistem ruzvazanja, ki nag.o dostavi to sveže, čisto mleko z oddaljenih farm do vašega praga . . . sistem, ki glede uspešnosti in najstrožje sanitacije nima para v vsem Sivilskem svetu. Če želite nekatera nova in razveseljiva navodila, pišite po brezptačno knjižica "N e w Sparkle for Everyday Meal s". Naslovite na Bureau rgt of Milk Publicity. Albany. THE STATE OF NEW YORK 179 S rata v kočo so bila odprta, na brunasto steno je bila prislonjena puška z blatnim kopitom. Ognjišče v kuhinji mrzlo, v koči nobenega glasu. Za kočo je žuborel studenec. Na robu lesenega korita, s katerega je tekla voda, je sedel ovee. V obraz je bil bled in imel srajco na pr-ih in gola kolena oškropljena s krvjo. Ob glasu, ki je zadonel iz sivo zastrtega ere-tja, je dvignil glavo. Ali je zajeeala na smrt ranjena žival? Ali je bil človeški glas? Trudno, kakor z zlomljenimi udi, se je dvignil in uprl oči v gosto meglo. 'Xa stezi, vodeči iz eretja proti koči, je nekaj TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 I IZ BAGDADA V 8TAMBUL 4 knjige, • alikami. 627 tirani Vsebina: Smrt Mohamed Srnina; Karavana smrti; Na bega v Goropa; Droiba En Natr Ameriški poslanik v Mosikvi Joseph Davie?, ki sestavlja z Litvinovom novo trgovsko pogodbi* med Združenimi državami in Sovjetsko unijo. __LM KRIŽEM PO JUTRO VEM 4 knjige, 5W atranl. a alikami Vsebina: Jesero amrtl; Moj roman ob Nila: Kako aem v Mekko romal; Pri Čamarlh; Med Jealdi Cena ____________1.M PO DIVJEM SITRDISTANC 4 knjige. 594 tirani, i slikam) Vsebina: AmadUa* Beg is JeCe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena_______LM PO DEŽELI SkIPETARJEV 4 knjige, a alikami. 577 strani Voeblna: Brata Aladlija; Koča v soteski; Mlrldlt; Ob Vardarju Gena ____________LM SATAN IN ISKARIOT 12 knjfe a sHkaaal, 17t4 tfraal . ^J! Vsebina: Iaaaljend; Toma ietar; Na aledu: Neva* dos« nasproti; Alroadra: V treb delih vreta; Izdajalec; Na lovu; Spet na divjem sapadu; Befienl milijoni; Dediči Cena ------------1M V GORAH BALKANA 4 knjige, e alikami, 678 atranl Vsebina: Kova« filmen; Zaroaa s saprekami: V ua*-*b-njakn • Mobamedanakl svetni a Cena -----------------LM WINET0V 12 knJ>S. • illkaml, 1753 atranl Vaeblna. Prvikrat na divjem sapadn; Za tlvljenje; K80-& lepa Indljanka: Proklestvo xlata: Za detektiva: Med Komand ln ApaCl; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Bana Ear; Pri KomsnČlb; Winnetova smrt; Wln-oetova oporoka Or*____SM Ž O T 1 4 knjig«. • »Ukaml. 5f1 strani Vwblna: Roj s medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, Id DjegoTi poslednja pot Cena.............LM Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 2|6 West I8th Street New York, N. Y. na •17S W1WB9X V .'... . r- New York, Thursday, August 19, 1937 PVE VlRWfST HfflVWWK WA1LT fW (7J.9. E MOREM TI RAZODETI... ROMAN 12 2IYLJERJA <0 ZA "6LASNARODA" PRIREDIL: I.N. O i I15E===I O K sreči ni bilo nobenega človeka, ki foi kaj vedel o tej tragediji. Kuka muka bi bila za njo, ako bi mogla sumiti, da vsi ljudje pazijo na njo, ako se ji bo jjokazala ta strašna bolezen. Hans in Lena prav gotovo tega še nista vedela, in trica je hotela prositi, da o tem nobenemu človeku ne pove, Koliko nranj ljudi to ve, tem boljše bo. Pa vendar se ne more otres ti še večje mnžnje do strica. Vprašuje se, zakaj neki je na vsak način želel, da naj bi jo Hans poročil. Ali res samo zato, da bi bik v ožjem družinskem krogu bolj preskrbljena? Potem bi jo pač zelo natančno opazovali! Brez dvoma! Višek vztrajnosti. — Mogoče so jo že dalje časa opa-zovali. Mogoče je bilo lavno to, dia so jo tako opazovali, povod, tla so se ji domači ivalnino. Prepirala sta se po-zdeli neodkriti in jih ni mogla imeti rada gostoma. 1 tomci nekega plemeni taša in ! njihovi yotamci so sklepali do I < lanes medsebojne zakone. Da- 36-letni soboslikar Štefan nja. Žena se je še enkrat za-'ncs živi tam 135 družiu z 904 Rehurek iz Ponikle v bližini vedla, še osvobodila in posku-1 možmi 111 882 ženamL Z dru-Kraljevega gradca na Češko-'sila pobegniti. Behurek jo je1*11™ vas,m m Pn&ival-slovaškem se je skušal svoje zopet dohitel na vrtu, jo pobili01 UsuklJa ne Pohajajo v doti-28-fletne žene Ane iznobiti na'na tila, jo obrcal po Obrazu in'ko' zato so si ohranili »bičaje, način, ki je v zgodovini kri-'io davil. Sedaj je bil prepri- ki :'ih (lru^e na Japonskem ne minalistike pač edinstven. j r-an, da je za res mrtva. Med na.jdeš več. Njih duševnost, Rehurek, ki je bil precej toni je ogenj privabil sosede, * imovit, se je poročil lansko le- ki /se začeli gasiti, zverinski to. Žena mu je prinesla v za- scbcslikar pa jim je pri tem. kon 50,0(K) Kč. dote, vrhu tega wniagal, pri čemer je lilinil n-'1Ilu v nič mpri np«° med je bila zavarovana za 100,000 prepadenost zavoljo ogn'"a. j ostalimi Japonci. Zločini in du- Nesrečno žeiy> so snsedje našli!ševne bo,rani s0 tu zel° mlke> na vrtu. Mislili so, da se je,stevi,° t)oro,lrtv .ie normalno, npekfla in poškodovala pri ga-jr'(?/ay sklepajo zakone trajno šenju ognja in so jo spravili v son>dniki. bolnišnico. Rehurek je še ved-j 7jih s0' ,la Sf> bili Paniki iT Kč. Zdi se, da je soboslikar kmalu po poroki izdelal načrt da bi ženo spravil s poti in dobil ves njen denar ter zavaro- kakor tudi duševnost njih o t rok ne kaže nič abnormailnega tudi bolezni ne razsajajo med Pred nekoliko dnevi je izzval spet prepir, toda sta se na videz spet pobotala in legla spat. Sredi noči je Rehurek Obraz skrije v svoje roke. Kako strašno je bilo vse to! Kako se bo razvilo njeno življenje? Kako bo mogla v bodoče svoje življenje najlažje prenašati! Premišljuj* in se dolgo časa vdaja svoji bolestSlednjič se vendar nekoliko pomiri. Pravi si, da se je mogel,ženo zbudil in jo pozval, naj stric za možitev s Hansom aavzemati samo zato, da bo nekega odide z njim v garažo, da bi dne Ranek zopet prišel kot dedščina na Ranekove. Ali ji nista stric in teta in celo sestrična Lena na migava! i, da so opravičeni kot dediči Ranelca ? Prej na to ni nikdar resno mislila, zdelo se ji je malo važno, ker ji je bil denar postran ska stvar, kakoršni so vsi ljudje, ki ne trpe pomanjkanja. Počasi prenese vdarec, ki ji je bil zadan. V njej je še prevelika silo in volja, kakor pa da bi bila zrušena, kar bi no mislil, da je mrtva. Todal1 suklJ('anov v vsakem oziru < intra j so jo Ara zbudila iz ne- zvo z,lrav-ie l»>aromi Ernestu Raneku h rok, prevrtala Marijini v nci. nočenjal z njo ponoči. Takrat je prišel Rehurek in je hotel videti ženino truplo. Orožniki so ga zgrabili in spravili, kamor spada. Pri zasliševanju je svoja dejanja priznal, dejal pa je, da je storil vse ko v napadu blaznosti: Zdravniki pa so mu dokazali, da laže. Njegova žena, ki ima poleg ran z nožem še hudo opekline, pretresene možgane i n veliko rano pri ustih, si ho. Kar sta iapovodali edini priči, vrtnar in sošolec in prijatelj barona Ernesta Ranoka, ni brio važno. Vrtnar se je kmalu nato izselil v Ameriko, prijatelj pa se ni nikdar več oglasil. Tedaj je mogel dogodke onega strašnega dne popisati |k) svoji volji, kot niu je ugajalo. Nikdo — tako je mLslH — ga ne bo mogel obdolžiti kake laži. Garda ni posttala njegova sinaha. — Torej se je moral •sprijazniti s tem dejstvom. Pa vendar je bila voljno orodje v njegovih rokah in je moral biti po svojem mnenju zadovoljen s svojo zmago. Ali ni že bilo velikodušno, ako ji na Raneku dovoli dcVbro in brezskrbno življenje;? Kako jo je s svojim lažnjivhn odkritjem zadel, ni slutil. Toda v svojem pričakovanju glede Garde in kako se bo p«»tavila v bodočem življenju nasproti, se je popolnoma va i al. Od onega dne jo postala popolnoma drugačna. Podrla je tiha in sama za sebe, čez svoja leta rwna in zaprta t«r se je mnogo jiečala s poljedeljskimi stvarmi. Ko jo nekega dne stric vpraša, zakaj to dela, mu mirno, pa odločno reče:: "Nekaj življenja moram vendar imeti. Sedaj vem, da se ne bom nikdar poročila, da mi ne bo nikdar stal mož na *trani pri oskrbovanju Raneka. Ti si že v šestdesetem letu; mogoče bom morala nekoč tudi brez tebe živeti. Zato pa ho-' • m '»r>tj o tem kak pojm, kako morem oskrbovati Ranek." Te besede ga zelo presenetijo, toda naglo se zave. Naj-■»rže je bila to samo njena majhna hudomušnost, ki jo je treba prezreti. Zato ji smeje odgovori . "/mU> n<' delaj nikakih skrbi, Garda; ko mene ne bo ve«-, J>« vendar še Hans tukaj." Garda ga mirno in z velikimi očmi pogleda "Toda sedaj šr ne vemo. ako bo Hans kaj dober oskrbnik, stric." Bfe» Zopet nekoliko osupne in pravi nekoliko v zadregi: "O tem sem prepričan, i>olog tega pa imamo še enega dobrega oskrbnika, katerega som dovolj izučil. Zelo je zanesljiv. Toda vseeno se nekoliko bavi s pol jedel jstvom, ker bo to dobro za tdbe." Ta razgovor sta imela mi njen dvajseti rojstni dan. Poj onem odkritju o katastrofi pri smrti njenih sta riše v je prosila strica, da se te stvari nikdar več ne dotakne; hotela je skušati \se pozabiti, da zopet dobi ravnotežje. Vedela je, da se ne sme nikdar poročiti, upala je, da se bo s to mislijo sprijaz nila in je skušala najti kako drugo zanimanje v življenju. | Tako je bil baron Karol Ranek zelo zadovoljen. Svo-1 .'emu sinil jo povedal, da Gardo ni mogočo pregovoriti, da bi ' M* poročila ž njim. Hans jo očeta vprašal, bi k o orožje je ! imel v rokah, da bi jo mogel prisiliti, da postane njegova žena' in zakaj mu je to orožje odj>ovedalo. Na to mu je oče odgo-j voril, da je Gardi dal svojo besedo, da šo dalje smatra to za tajnost in do se je v tem ž njo sporazumel. Garda je res od njega zahtevala, da ohrani to tajnost. Na vprašanje, kdo še poleg njega ve, ji je odgovoril, da npk' lo in da samo njegova žena ve, da nad smrtno uro Gardinih sta-rišev visi gotova tema, natančnejšega pa ji ni nič znanega. Njegova otroka ničesar no vesta in ker tudi Hans ne bo postal njen mož, mu tudi ni treba videti. Obenem ji je tudi obljubil, da /bo skrivnost Ranekove hišo ž njima pokopana. j Bilo je tudi najboljšo tako. Njegova žena bi mu stavila »♦'»prijetna vprašanja in ni hotel, da bi žena ali pa njegova otroka gledala v njegove kiarte. Svojih načrtov ni hotel i«dati niti svoji ženi, niti otrokoma, pa tudi jim ni hotel povedati ipta laži kot Gardi. Da se je Gartla premenila, je vsakdo opazil, toda nikdo | ni ihitil, kako veliko breme je to mlado bitje vleklo za seboj, i bila spoznala nevarnost, strgala šlem z glave in zdirjala na j kakor vse kaže, opomogla. dvorišče. Mož je hitel za njo i ------- in jo je z gorjačo pobil. Po- QELA VAS DRUŽINA, tem je zanetil v hlevu ogenj, da bi vrirel vanj /ono, o kateri je mislil, da i" mrtva. Žena pa je imela izredno krepko konstitucijo. Zav (ifajtolesno in duševne izrojenosti. seje nevarnosti in stekla pro- Presenetljivo izjemo k temu ti kuhinji da bi se vanjo za-!pravilu pa je našel ia.ponski prla. Mož jo je spet dohitel, j zdravnik dr. Takeshi Ikemi v S kuhinjskim nožem jo je se- ribiški vasi Usuki ob zapadn i demkrat zjfbodel v hiVt. Na- obali Jaw^ke. to je zvlekel njeno felo do og-' Vas so osnovali 1. 1005, po- Po splošnih izkušnjah vodijo zakoni med bližnjimi sorodniki po nekoMko pokolenjih do vi potomci, takšni primeri so druirače zelo redki. Iz te#ga je sklepati, da zakoni mod sorodniki niso tako škodljivi, krkor običajno menimo. Seveda na je glavni pogoj, da se skle-oajo med osebami, ki morejo svouni potomcem ostaviti v vsakem pogledu neoporečno • ledno maso. ............. upi T'- 'V I'" ."'l!HI">i!nWM! IV ||!I ''::!i:'!! will:! >'"!ISi|(iWiiM!!ti:W!rji:iBBW!*l I"- • ji.......!;!il!i!;'!!"!W!'!'3:: l':!i!!W!ir.!!!ii:i'!ffllll'lll1Illfl!I!ir-lll!li!llilllia Denarne pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JIH.OS1.AVUO I ITA 1.1 JO U t 2.55 $ 5.00 f 7 20 SI 1.70 $23.00 S45.M l>iti Din l>ii. Din Din. IM 20« 30« 500 IttOf 7m $ 6.50 s Ji .UMNI $ ;»7.;mi fiirrio .........I.lr i»« ....... ... I.lr 1600 ............Ur 5H ........Lir 1001 ........................I.lr 200« Din. 2 IC1 ALI 1»«H.l Za i/.p^afil«i vitjih inrsliov kol ZRonij naveilen«, Ixnfisi v dinarjih e': imih dovoljujemo se boljše pogoje. Izplačila v ameriških dolarjih /a 'iphiri'« $ 5.— morate poslati........................$ 5.75 $10.— M - ........................$10.K5 $15.— " " ......................$1B.— $'io.— • " .......................$21.— $10.— " " ........................$41.25 $50.— M M ........................$51 J>0 I'ri'j.'iiin k '.i r starem kraju l/.plnrilo v dolarjih. MJN4 >AKA £IL<1 IZVKAUEMO lil ( %KI.H LM IKK ZA PRISTOJBINO $1— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda'' 216 WEST 18tb STHKKT NEW YORK. N. \. KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS V JEČI J EP0STAL PISATELJ. Poljski književniki so se borili več tednov za to, da bi Oblasti pomilostile bivšega razbojnika Piaseckega, ki so ga bile obsodile na dosmrtno ječo. Državni predsednik je tolovaja res pomilostil. Stvar je namreč ta, da je Piaseeki prebil v kaznilnici enajst let, v tem ča-| su pa se je razvil v vsega upoštevanja vrednega pesnika. Sueajno je neka njegova povest prišla v roke neekmu varšavskemu založniku. Ta jo je izdal. Kritika je sodila različno, nekaterim se je videlo, da knjiga poetično |H)veličuje razbojniško življenje, vendar so bili v v Havre Aqu'tama v Cherbourg '4- septembra: De (irasse v Havre 4. septembra: Lnamplain r Havre Bremen v Bremen ilex v Genoa 5. !«eptembrs : Queen Mary v Cherbourg 0. septembra: Paris v Havre gOOOUOtfOOQOOOOPPOOOOOOOO1^ *Mfilte nam za cene voanlb U-itov, rezervacijo kabin ln po* Jasnlla u potovanja. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Burean) 216 W. 18tfc 84, New Y«fk 111. septembra: lie de Franee v Havre Bert»ngaria v Cherbourg Kuropa v Bremen Conte dl Savoia v Genoa 15. septembra: Normandle v Havre Aqultaria v Cherbourg 18. sejitembra: Vu.":eania v Trst SJL septembra: Queen Mary v Cherbourg Bremen v Bremen .M. september: Lafayette v Havre l»e tirane v Havre 25. septembra: Champlain v Havre Bex * (ienoa 27. september: Paris v Havre 28. septemlwr: Kuropa v Bremen 2JI. september: Berengaria v Cherbourg Xonnandle v Havre IGRA S SMRTJO. SSS VAŽNO ZA NAROČNIKE Poiee naslova Je .t*.vhluo do «:daj Imata plaaano baročnlno. Prvr S^-UkM temeni mesee, druga dan ln tretja pa .eto. l>a nam prlhr* nI.« n^'jotrebuega dela In strdkov. Vas prosimo, da sku&ate naročnl-ui. pmvočasnc poravnati 1'osljite naro&nino naravnost nam aH jo lia plačajte našemil zastopniku v Vasem kraju all pa kateremu Izmed £as*opiki>v, rojili Imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskali tudi onige uas »lbine, kjer Je kaj naSib rojakov naseljenlb. VEČINA TEH ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI TlIDI KOLEDARJE IN rRATlK**: (K NE .liti PA ZA VAS NAROfE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, OE KAJ POTREBUJETE » AI.IFOBNU : San Franclaeu. Jacob taushln < »LOKA DO; 1'ueblo, Feler Cnllc, A. SafU« Waisenburg, >1. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis. Fr. Zuptn^li. V okolici kraja Pasiona na Beneškem so štirje otroci, dva d( oka in dve deklici, našli na polju, ob bregu nekega potoka za pest veliko kroglo. Otroci, , , • . . . | delajo na ta nacni propagando PISMA Z VONJEM PO KAVI. Xa Angleško prihaja ta čas mnogo pisem, ki močno dišijo po kavi. Ta pisma izvirajo od brazilskih izvoznikov kave, ki so se s t«> kroglo igrali, s pali ('ami so jo gnali som 111 tja. To igro so ponavljali več dni. Končno so njih svojci zvedeli za to najdbo in so začeli sumiti, da ni vse v redu. Odvzeli so jim kroglo in v svoje zapre-paščenje ugotovili, da gre za ročno granato iz svetovne vojne, ki ni bila eksplodirala. Neki tehnik iz Pordenona .ie storil vse potrebno, da se je granata rnzpočila brez škode. Eksplozija je bila silna in če bi so bila zgodila tedaj, ko so se o- trooi igrali, bi bile posledice i 'v strašne. za svojo kavo. Kdor bi tega ne s)M>znal že z nosom, se o tem lahko prepriča iz vsebine pisem, ki pravi, da je duh kave, ki jo ta in ta brazilski izvoznik še |X)sobej priporoča v nakup. Listi pravijo, da ima ta način reklame velik uspeh, kajti mnogi trgovci s kavo, ki so prejeli takšna pisma; so tako navdušeni nad njimi, da naročajo velike količine kave, katore vonj iz pisma ji m je posebno ugajal. (Dalje prihodnjič.) r - J^z? ^^»StSoS^MH - n