AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 172
CLEVELAND, Ohio, TUESDAY MORNING, JULY 25TH, 1933
LETO XXXV.—VOL. XXXV.
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
V	Renton, Wash., je bil ubit v rudniku rojak Andrej Posti-šek. Nesel je petdeset funtov di-namita, pri tem pa je padel. Di-namit je raztrgal nesrečnika na drobne kose.
V	Forest City, Pa., je umrla v starosti 74 let Sofija Bucinel. Pred letom ji je umrl mož. Pred štirimi leti je pokojna Bucinel prajznovala zlato »poroko. ' Pokojna zapušča osem otrok, ki so vsi preskrbljeni.
V	Library, Pa., je na posledicah operacije umrl rojak Martin Home, star 45 let, doma iz Stare Oselice nad škofjo Loko. Zapušča soprogo in več sorodnikov.
V	Adamson, Oklahoma, je umrla rojakinja Mary Cirar, stara 52 let, doma iz Spodnjega Loga pri Litiji. Tu zapušča moža, tri sinove, tri hčere in sestro, v stari domovini pa mater in brata.
Iz Johnstowna, Pa., se poroča, da sta se Herman Pečjak in Steve Baich, oba stara po petnajst let, hudo obžgala s smodnikom, ko sta streljala z možnar-jem. Odvedli so ju v bolnico, kjer se borita s smrtjo. — Isto-tam je bil ubit v rudniku rojak J. Volk.
Peter Panijan, star 24 let, ki stanuje v Blue Jacket, Mich., se je smrtno ponesrečil, ko je kopal na farmi vodnjak. Zemlja je živega zasula. Ko so ga po dveh urah z velikim trudom odkopali, je bil mrtev. Pokojni je bil rojen v Ameriki ter zapušča starše in več bratov in sester.
-o--
Romunski princ se bo ločil?
Bukarešta, 23. julija. V političnih krogih se govori, da se misli romunski princ Nikolaj, ki je zdaj s svojo ženo v Parizu, spet spraviti s svojim bratom, romunskjm kraljem Nikolajem, ter da se bo ločil od svoje žene, ki je na potu tej spravi.
Princ Nikolaj se je pred 18 meseci oženil z madame Savea-nu, ko se je slednja ločila od svojega tedanjega moža, romunskega diplomata. Kralj ni hotel priznati te poroke,^ in princ je rajši odšel iz dežele, kakor da bi se ločil od svoje žene. Zdaj pa se je menda premislil, ker ne pomeni žena zanj nič več novo igračo.
---o--
Poznana Hrvatica umrla
Včeraj zjutraj je umrla v Lakeside bolnišnici Ella Popo-vič, rojena Poljak, v starosti 46 let. Doma je bila iz sela Sopot na Hrvatskem, od koder je prišla v Ameriko pred 21. leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Daniel, dve sestri: Martha Smičiklas in Mary Šander ter enega brata Johna. V starem kraju zapušča eno sestro. Bila je članica Žumberačka sloga št. 21 HBZ. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj iz hiše žalosti, 940 Alhambra Rd. v cerkev sv. Nikolaja na 36. St. in Superior, na Calvary pokopališče pod vodstvom August F. Svetek. Naj v miru počiva, sorodnikom pa naše globoko so-žalje!
Važna seja v sredo
V sredo večer ob osmih se vrši važna seja Jugoslovanskega progresivnega kluba v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, O. Proše-ni so vsi člani, da so navzoči.
Letalec Wiley Post je razočaran nad svojim poletom okoli sveta
New York, 23. julija. — Letalec Post, ki je srečno obletel svet in posekal svoj rekord prejšnjega poleta, katerega je že priredil okoli sveta, je s svojim poletom zelo nezadovoljen. Izjavil je, da je mislil, da bo mnogo prej obletel svet, kakor ga je. Dejal ;je, da bi bil moral podvzeti ta polet mesec dni prej. V tem slu-jčaju ne bi imel ves čas meglenega in viharnega vremena, kakor ga je imel na tem poletu. Pravi, da je iimel vsega skupaj tekom tega poleta samo tri ure dobrega vremena. Preko kanadskih gora je moral leteti v višini 20,-000 čevljev in skoraj neprestano "na slepo."
Razočaran je tudi, ki ni kljub temu, da je obletel svet, videl skoraj nič sveta. Ves čas poleta je bilo namreč tako vreme, da ni videl ničesar na zemlji, pač pa se mu je samo tu in tam pokazal iz megle vrh kake gore. Ko je odle-tel iz Khaborovskega, Sibirija, je bil sedem ur izgubljen in ni vedel, kje se nahaja. Preko sibirskega gorovja je letel v višini 21,000 čevljev, in letalec pravi, da ni bil to noben piiknik. Vsled razredčenega zraka, ki je vladal v tej višini, ga je zelo bolela glava.
Njegov motor je deloval per-fektno ves čas poleta. Letalec je prepričan, da je mogoče izvršiti polet okoli sveta v štirih ali petih dneh, če se ne pojavijo tekom poleta nepredvidene ovire.
-o---
22,000 voltov elektrike skozi telo
Ponchatoula, La., 24. julija. Oscar Wittur je popravljal v Louisiana Light & Power Co., električni spoj, pri čemur je šinilo skozi njegovo telo 22,000 voltov elektrike. Omenjeni bi moral biti po vseh pravilih mrtev, toda temu ni bilo tako. Stresljaj ga je samo vrgel na tla, kjer so ga našli nezavestnega. Na podplatih nog je bih nekoliko ožgan in prav tako na desni roki, sicer pa ni imel drugih poškodb.
-o--
ček en cent Enaka pravica za vse!- Kdor ima denar na bankah, ki so likvidirale, dobi del istega izplačan. Neki mož je imel dva centa v Union Trust banki, zato mu je banka poslala polovico te "vsote." Izstavila mu je ček za en cent ter mu istega poslala po pošti na njegov dom. — Bogve, kaj bo zdaj storil omenjeni s tem čekom? Najbrže ga bo dal v okvir ter obesil na steno. Ali pa ga bo morda izmenjal in obesil penny kot večen spomin na verižico svoje ure. In koliko je stal banko ta ček: tiskovina, pisanje in poštna pristojbina?
Slike se bodo kazale
Odkar je kazal slike Mr. Anton Grdina na Unetičevem vrtu, se zopet oglašajo sosedje za zopetno kazanje. Udeležba je bila zadnjič velika. Zato se bo zopet kazalo slike v sredo, 26. julija na Unetičevem vrtu, 16412 Arcade Ave. Slike bodo nove, Žužemberk in nekaj drugih se bo pa ponovno kazalo.
Pokojna Helena Hočevar
Dodatno se poroča, da umrla Helena Hočevar zapušča sestro Mary in brata Konrada in Ru-| dolpha.
Sila in moč predsednikovega govora
Washington, 24. julija. — Glavne točke predsednikovega govora, ki ga je imel po radiu, to sledeče:
"Po zasedanju kongresa, ki je bilo končano pred petimi tedni, sem namenoma počakal s tem govorom, in sicer iz dveh tehtnih vzrokov: Prvič sem predvsem domneval, da si želimo mi vsi nekoliko prilike, da lahko v miru presodimo dogodke, ki so se završili v stotih dneh, kateri so bili posvečeni pogonu kolesja "novega deala."
Graniten temelj v dobi lconfu-zije
"Drugič pa sem hotel jaz sam imeti nekaj tednov časa, da postavim na noge novo administrativno organizacijo in da vidim prve sadove naših skrbno zasnovanih načrtov.	,
"Kakor ste se mogli vsi prepričati, smo zgradili graniten temelj v periodi konfuzije. Ta temelj federalnih kreditov stoji zmagoslavno in trdno pred nami."
Zatem preide predsednik na bančno poslovanje ter na proglašeni bančni praznik ter pravi, da je tozadevni položaj danes mnogo bolj i, kakor so splošno pričakovali. Zatem obravnava v svojem govoru ogromne vsote, ki jih je dovolila vlada za gradnjo raznih javnih naprav ter kaže na dejstvo, da je 3!00,000 mladih mož zaposlenih pri koristnem delu pogozdovanja, s katerim delom podpirajo skoro en milijon oseb, ki so od njih odvisne.
Povečana nakupna moč "Predvsem je potrebno povečati nakuipno moč milijonov našega ljudstva, kar je mogoče doseči s tem, da se spravi industrijo nazaj na zdravo podlago. Zadnjo jesen sem ob več prilikah izrazil svoje mnenje, da je mogoče z demokratsko disciplino ter s splošnim povišanjem plač v industriji in skrajšanjem delovnih ur primoči industriji, da dovoljno plača svoje delavce, katerim, bo na ta način zopet od njihove strani omogočen nakup stvari in izdelkov, ki jih proizvajajo drugi delavci.
Akcija medsebojnega sodelovanja
"To pa se da doseči edino s tem, če uvedemo v industrijo akcijo medsebojnega sodelovanja, kajti jasno je, da bi brez združene akcije nekaj sebičnih industrijalcev plačevalo svojim delavcem nesramno nizke plače ter vztrajalo pri dplgih delovnih urah. Tako pa bodo morali oni industrijci, ki se nočejo pridružiti našemu načrtu, zapreti vrata svojih naprav.
Ne bo v škodo delodajalcev
"Ako se delodajalci vseh kompetitivnih skupin sporazumejo, da plačajo svojim delavcem enake plače — namreč dostojne plače — ter vpeljejo enake delovne ure — dostojne ure — tedaj višje plače in krajše delovne ure ne morejo škodovati delodajalcem. Nasprotno: to bi bilo mnogo bolje za delodajalce kakor pa brezposelnost in nizke plače, ker bi omogočalo delavcem kupovati njihove produkte. Tozadevna propozi-cija je zelo enostavna: Ako se vsi delodajalci sporazumejo za to, da se zviša delavska plača ter skrajšajo delovne ure, tedaj lahko pripravimo delo milijonom ljudi. Noben delodajalec ne bo pri tem trpel, kajti stroški se bodo zvišali za vse delodajalce enako. Toda ako bi se kakšna skupina odpovedala temu sodelovanju, tedaj bo šla ta velika prilika brez haska mimo nas in mi bomo zabredli v drugo zimo mizerije in potrebe. To pa se ne sme zgoditi!
Medsebojne pogodbe "Tozadevne pogodbe, ki smo jih razposlali delodajalcem ši-rom dežele, so bile skrbno na-študirane in pretehtane, in če vsi pristanejo vanje, se ne bo pričelo v Zedinjenih državah s splošnim delom čez šest mesecev, marveč takoj. Tozadevni pogoji so bili sprejeti z entu-zijazmom od strani delodajalcev, zlasti od strani manjših delodajalcev, ki so hrbtenica dežele. V Washington prihaja dan na dan tisoče zagotovil in brzojavk z naročilom, naj se imena delodajalcev zapišejo na to častno listo. Ti delodajalci predstavljajo velike korporaci-
je in družbe, male obrtnike in posameznike.
Želi osebnih zagotovil "Prosim vse delodajalce, velike in male, da mi osebno brzo-javijo in sporOče, ako so pripravljeni sodelovati v tem velikem načrtu. Moj namen je, da dam nalepiti v vsakem poštnem uradu častne imenike z imeni onih, ki so se mi pridružili v tem prizadevanju, daj spravimo deželo zopet na zdravo in normalno podlago.
Zahvala governerjem "Ob tej priliki bi rad izjavil svojo zahvalo 24 governerjem, ki so zbrani na svoji konferenci v San Franciscu in pripomnil, da me ni nič tako razveselilo kakor njihovo zagotovilo, da bodo jskreno priporočali v svojih državah izvedbo tega načrta.
Moškim in ženskam, ki so toliko pretrpeli v teh temnih dneh depresije izjavljam, da ta načrt, ki je od delodajalcev že delno odobren, delno pa še bo, dokazuje, da se višajo plače in da se veča zaposlenost.
Delavske pravice "Delavci te dežele dobe pod tem načrtom svoje pravice, katerih jim ne bo mogel nihče odvzeti, niti jim nihče ugovarjati. Principi, ki se naslanjajo na delodajalci, se naslanjajo pray tako na delavce in jaz prosim obe skupini za iskreno sodelovanje.
"Ko je Andrew Jackson umrl, je nekdo vprašal: "Kdo ve, če bo šel v nebesa?" in odgovor se je glasil: "Seveda bo šel, če bo hotel." Ako bi mene kdo vprašal, da-li se bo ameriški narod izkopal iz te depresije, bi prav tako odgovoril: "Izkopal se bo, samo če se bo hotel!" Ne mara poklicnih ekonomov
Jaz nimam nobene simpatije do poklicnih ekonomov, ki pravijo, da se morajo stvari razvijati tako, kakor so se odpamti-veka razvijale in da človečanski nazori nimajo vpliva na ekonomsko bolezen naroda. Znano mi i je, da taki profesionalni ekonomi izpreminjajo svoje tozadevne nazore vsakih ipet ali deset let, jaz pa sem, imel in bom imel zaupanje samo v združeno akcijo ameriškega ljudstva.
Nesramno nizke plače delavk; nekatere zaslužijo po 2 dolarja na teden
Konvencija premogarjev prosi predsednika Roose-velta za posredovanje
Padec iz četrtega nadstropja
Chicago, 111;, 24. julija. Mali Donald Reamer, tri leta star deček, je padel s porča v četrtem nadstropju v globino na konkretna tla. Njegovi prestrašeni starši so naglo odhiteli dol, pričakujoč, da ga bodo našli vsega razbitega na konkretu. Toda deček je mirno sedel na tleh, po vsem videzu nepoškodovan. Poznejša preiskava je dognala, da je obstojala njegova najhujša poškodba v tem, ker si je izbil nekaj Rrednjih zob.
Izgnana nemška profesorja v Beogradu
Beograd, 24. julija. — Med izgnanimi nemškimi Židi, ki so prišli v Beograd, sta tudi slavna učenjaka-zdravnika, dr. Ferdinand Blumenthal in dr. Hans Moral. Oba sta se odzvala povabilu jugoslovanske vlade, ter sjprejela mesti univerzitetnih profesorjev na beograjski univerzi. Dr. Blumenthal je ena največjih svetovnih avtoritet glede bolezni raka. Dr. Moral pa je velika avtoriteta v zobozdravil-stvu.
--O--
u*'
-.vi-vr


Washington, 23. julija. — De-, lavski department je uvedel v devetih državah preiskavo, ki je dognala, da prejemajo nekatere ženske, ki so zaposlene v tovar-: nah s šivanjem srajc, po $2 na teden plače.
Delavska tajnica France« Perilous je izjavila, da so pregledali v Washingtonu nad 20,000 rekordov plač ter dognali, da pre-|,iema več kot polovica delavk plačo, ki je nižja od $7.40 na teden.
Najvišja tedenska plača v New Yorku je znašala 9 dolarjev, kakor razvidno iz rekordov; najnižja pa je v Delaware, kjer znaša $5.50, v Pennsylvaniji pa $6.10.
Čim manjši je okraj ali občina, kjer delajo te delavke, tem nižja je plača, je izjavila Frances Perkins. V nekaterih majhnih krajih zaslužijo delavke manj kakor $4,30 na teden; v krajih, kjer šteje prebivalstvo od 2.500 do 10,000 duš, je plača manjša od $5.50.
V	krajih, ki imajo od 10,000 do 50,000 prebivalcev, znaša povprečna plača delavk $7.90, v krajih, kjei< je nad 50,000 prebivalcev, pa $8.20.
Od 18,000 ženskih delavk, katerih rekorde so pregledali v Washingtonu in ki so zaposlene v devetih državah,"jih je samo 10 procentov, ki zaslužijo po $12 na teden, 35 odstotkov pa jih zasluži manj kakor $6 tedensko.
V	industriji izdelovanja srajc so zaposlene bele ženske vseh starosti.
Charleston, W. Va., 24. julija. — Tukaj se vrši "konvencija 2,-
000	premogarjev iz West Virgi-nije, Virginije, Marylanda in Kentuckyja. Delegatje so napi- ' soli na konvenciji pismo na predsednika Roosevelta, kateremu priporočajo, naj slednji uporabi svoj vpliv za to, da bi lastniki premogovnikov dovolili premo-garjem kolektivno pogajanje za boljše plače in krajše delovne ure.
Konvencija je tudi obsodila kršenje in nasprotovanje "national recovery aktu" od strani lastnikov premogovnikov. V resoluciji premogarjev je rečeno, da se poslužujejo lastniki premogovnikov vseh dovoljenih in nedovoljenih metod, da bi prisilili premogarje, da se slednji vpišejo v takozvane kompanijske unije, kar je v očitnem nasprot-stvu Zi omenjenim aktom. -o-
Podpora Clevelandu odklonjena
1	Harry L. Hopkinsu, zveznemu pomožnemu administratorju, je predložil včeraj odbor County Relief administracije prošnjo za $2,675,000, da se mo • re nadaljevati z delom za odpo-rnoč potrebnim. Hopkins je bil jnaprošen, da preskrbi $1,200,-1000 na mesec, in sicer v mesecih
| avgustu in septembru za odpo-j moč brezposelnim. Dalje je bil ; Hopkins naprošen za nadaljnih j $225,000, da se bo s tem denarjem plačalo stanovanje in hrano za mesece julij, avgust in september 1,500 otrokom, ki stanujejo pri raznih privatnih družinah.
Vladni zastopnik jp zavrnil podporo mestu Clevelandu in izjavil, da mora topogledno najprej država Ohio kaj storiti, predno bo vlada v Washingtonu odprla svoje blagajne mestu v odpomoč. Sedaj bo moral najbrže governer države Ohio sklicati izvanredno zasedanje po-jstavodaje, da preskrbe denar za :! odpomoč siromašnim. Newton D. Baker, ki je bil med dele-Igacijo v Washingtonu, je rekel, i da nobeno mesto y Zedinjenih ' državah ni tako dolgo samo sebe vzdrževalo z raznimi prostovoljnimi doneski, kot se je 1 mesto Cleveland. Toda sedaj so blagajne izčrpane in 40,000 cle-|velandskih družin bo brez vsa-I ke podpore, ako ne pride odpomoč.
Vlada v Washingtonu pravi, da je bila stvar legislature v Columbusu, ko je imela svoje , zasedanje, toda ni v tem oziru I ničesar storila. Governer se I nahaja sedaj v Kaliforniji in pride koncem tega tedna domov in bo najbrže takoj sklical *iz-I redho zasedanje. Governer je : bil predlagal prodajni davek, j iz katerega bi se bilo dobilo do-j volj denarja za revne, toda vse i je takrat udarilo po governer-ju. Sedaj je pa kriza tukaj, prazna blagajna, potrebnih pa brez števila.
-—o-
Na obisku iz Minnesote Bivši C 1 e v e 1 a n d Č a n, Mr. Frank Tekautz, je prišel za en teden na obisk iz Chisholm, I Minn., da obišče tukaj svoje številne prijatelje in znance, j Stanuje pri družini Tanko; 6034 St. Clair Ave. Želimo mu mno-|go zabave v metropoli.
-o-
Rojak Svete umrl
Včeraj zjutraj je preminul dobro poznani rojak Mike Svete, po domače "Roku." Star je bil 51 let, doma iz vasi Lovke, fara Ig pri Ljubljani, od koder je prišel v Ameriko pred 26. leti. Pokojni zapušča tukaj žalujočo soprogo Josephine, sina Mike, hčer Josephine ter sestro Mary Gole in več sorodnikov. Pokojni je bil ustanovitelj in petletni tajnik društva Washington št. 32 SSPZ, kjer je bil še danes član in društva Blejsko jezero št. 27 SDZ. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz hiše žalosti, 1239 E. 175th St. v cerkev Marije Vnebovzetje in na pokopališče sv. Pavla pod vodstvom August F. Svetek. Naj bo ranjkemu rahla ameriška zemlja, preostalim sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje!
V bolnišnico
Mrs. John Čeme Jr., stanujoča na 1925 E. 31st St., Lorain, O., je bila v soboto operirana v Amherst bolnišnici, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Želimo ji skorajšnjega okrevanja.
Volkovi napadli kmete
Bukarešta, 23. julija. — Volčje, ki se jih vidi v Romuniji navadno samo v hudih zimah, so te dni napadli kmete na romunskih stepah. Včeraj je v bližini Kronstadta neki volk raztrgal ovco na paši, nato pa je planil na pastirja. Hotel ga je zgrabiti za vrat, toda se mu skok ni popolnoma obnesel in mu je razparal lice. Pastir se je branil z no-Ižem ter končno volku srečno pobegnil.
V bližini Bereka pa je napadel volk mladega, 12-letnega pastirja, katerega pa so rešili kmetje, ki so delali na bližnjem polju. --o-*—
Klopotača ob oknu
Burns, Ore., 23 .julija. Mrs. John Waterhouse v tem kraju je slišala v bližini hiše ropotali je kače klopotače, katero je kmalu zatem ugledala ob oknu hiše. Kača je bila zvita v zvitek pri oknu hiše ter tolkla z glavo v šipo, v kateri je videla svojo lastno podobo. Kačo so ubili.
Trockij v Neaplju
Neapelj, 24. julija. — Ko je prispel Leon Trocky sem, je na vprašanje časnikarjev odgovoril, da ni v njfegovih namenih, da bi .se zopet spravil s Stalinom.
Trocky v tem mestu ni šel na kopno, dasi bi1 bil lahko to storil, njegova žena pa je izrabila to ugodnost ter odšla v mesto, kjer je nakupila razne stvari. Trockyjev tajnik, ki potuje ž njim, je Poljak in potuje z ameriškim potnim listom.
-o-
Odvetnik Pringle umrl
Odvetnik Pringle, državni poslanec v ' postavodaji v Columbusu, je v nedeljo nenadoma umrl. Pringle, ki je bil 38 let star, in kil je stanoval v Allerton hotelu, se je včeraj nenadoma zgrudil v drujgem nadstropju hotela Statler, kjer je bil Častni gost "party." Pringle je bil rojen v Pueblo, Colo. Pokojni zapušča dva sina, Davida in Roberta, petletno hčerko, mater in četvero bratov. Pokopan bo v New Concordu, O.
Ogromna posetev zgorela
Fez, Maroko. — Francoska kolonijalna vojska in domačini imajo polne roke dela, da poga-se velikanski ogenj, ki je uničil na ozemlju, štirideset milj vso žetev v Gharb dolini, katero na-zivajo "francoska žitnica." Trideset oseb je našlo smrt v plamenih. Požar je povzročila eksplozija gasolina v traktorju. Ogenj se je najprej razširil na dvajset milj dolgi fronti, potem pa je zavzel razdaljo 40 milj.
ti*;
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evtodo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente
IxOELIF LOVELAND: (Z dovoljenjem dnevnika "The
Cleveland Plain Dealer-ja")
En dan £upano*Oanja z, županom Miller jem
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIEC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
oggggg^SS	No. 172, Tue., July 25th, 1933
Bolj dostojne seje
Večkrat smo že slišali tega ali onega rojaka,, ki nam je pripovedoval, kako dostojne, zanimive in mirne so društvene seje pri naših ameriških organizacijah. Kako člani lepo podpirajo eden drugega, kadar ta ali oni član stavi gotov predlog. Vsakdo je na svojem mestu, pogovor bratski, zanimiv, resen in dostojen. Kakor hitro opazi en društveni brat znak iste organizacije pri članu, ki ga sreča kjerkoli, takoj se stisne prijateljsko desnica.
Kolikokrat je to pri nas ravno narobe. Kolikokrat se srečata dva, trije ali več, in že nastane ostra in vroča debata. Navadno se najprvo skuša dognati, h kateri stranki pripadaš ,si socialist, republikanec, demokrat, Jugoslovan ali kaj? Na koliko domovih je sleherno nedeljo oster prepir o vseh mogočih in nemogočih stvareh!
Pri takih razpravah in debatah se seveda mnogokrat pozabi na bratstvo, na organizacijo. In ponajvečkrat se govori o stvareh, ki so brez pomena. Namesto da bi izmenjavali medsebojno bratske besede, da bi si eden drugemu dajali nekoliko tolažbe, katere je v resnih časih vsakdo zelo potreben, in da se razstajajo z bratskim stiskom desnice, s željo, da se zopet vidimo pri zdravju in zadovoljnosti, pa mnogokrat odhajamo eden od drugega z mržnjo in zavistjo v srcu, tako da bi bilo mnogokrat veliko bolje, da bi sploh skupaj ne prišli.
Ozrimo se na potek naših društvenih sej. Ali ste že opazili, kako se dvigamo na naših sejah član čez člana. Govori se največkrat izven reda, tudi tedaj, kadar to potrebno ni. Nekateri prinašajo na sejo predloge, ki sploh ne spadajo v društveni delokrog, samo da zadovoljijo svojim strankarskim interesom.
Zgodi se seveda dostikrat, da član stavi dober predlog, ki je v interesu članstva in se popolnoma soglaša s pravili, toda se bo takoj oglasil nasprotnik, ki stvari ne bo prej premislil, pač pa začel takoj udrihati po stavljenem predlogu, ne iz razloga, ker je prepričan, da predlog ni dober za organizacijo, pač pa največkrat iz osebne zavisti, mržnje in nesporazuma.
So slučaji, dasi hvala Bogu, jako: redki, ko je n. pr. član v resnici bolan in opravičen do podpore, pa ga kdo iz zavisti objavi na podlagi neresničnih trditev, iz same zavisti, ker mu je nasprotnik, in dotični zgubi podporo. A na drugi strani se pa dostikrat daje prilika simulantom, da dobivajo podporo. Vsa glasila naših bratskih podpornih organizacij so polna pritožb glede simulantov in glede enakih slučajev. Tako trpi osebna morala, blagajna in bratska zavednost.
Na drugi strani je pa z velikim veseljem lahko poročati, da so seje angleško poslujočih društev mnogo bolj zanimive, mirne in dostojne kot nekatere seje starejših društev. Naši mladini seveda ni znana starokrajska tradicija, ne dela nobene razlike glede verskega prepričanja, pač pa želi ustvariti seje zanimive in koristne. V tem se angleško poslujoča društva zelo odlikujejo.
Samo nekoliko več potrpljenja imejmo drug z drugim, nekoliko več bratskega duha, pa toliko manj zavisti, mržnje in nevošljivosti in videli boste, da se da tudi na tem sirotnem, pomanjkljivem svetu ustvariti marsikatera urica zadovoljnosti, sreče in pravega sporazuma.
Kdor je že bil v Chicagu, v današnjem svetovnem mestu, naj prebere sledeče vrstice in se zamisli nazaj v početek tega mesta.
John Tipton je zapisal leta 1821 o Chicagu sledeče: "Vas obstoji iz 9 do 10 hiš, največ francoskih prekupčevalcev."
Charles Butler je zapisal leta 183:3 sledeče: "Mala naselbina, ki šteje komaj par sto naseljencev, ki so se naselili tukaj v zadnjih par letih."
Harriet Martineau, leta 1834 piše sledeče: "Oh, tako vrvenje! Ceste so polne prekupčevalcev zemljišč, ki hite od ene prodaje do druge. Tukaj se zanimamo za tožbo nekega Francoza, ki je oženjen z neko Indijanko in ki je kupil ob jezeru zemljišče za sto dolarjev, in ki mu hočejo kupčijo razveljaviti. Ljudje žive v malih, neudobnih kočah, ob robu divje prerije."
županovanje ni nobena šala. Jaz to lahko rečem, ker sem prebil šestnajst ur dela z županom Millerjem. Stvar izgleda res lepo, kadar vidite župana Miller-ja, ko se pelje v velikem avtomobilu v svoj urad, odzdravlja-joč policistom in ljudem, ki ga pozdravljajo. In prav tako zvečer, ko se pelje nazaj domov. Toda ure, ki jih prebije vmes, pa niiso tako lahke.
Nekateri možje, ki delajo v javnih uradih, imajo toliko energije, da se nikoli ne. utrudijo. Tak mož je župan Miller. Ako bi mogel svojo energijo usmeriti v udarce, bi potolkel človeško goro, Primo Camera, svetovnega boksarskega šampijona.
"Ne vem, kako je to," je rekel Miller, "ampak ne morem se utruditi. Truden sem samo takrat, kadar sem doma in ko nimam' kaj delati."
Pome je prišel Jimmy Kenny, županov šofer, z avtomobilom. Pilo je zelo zgodaj, komaj četrt čez sedmo, šofer mi je povedal, da ga zvečer župan nikoli ne zadržuje. Ako mora iti zvečer na kako sejo, kar se dogaja skoraj vsak večer, se odpelje sam v svojem malem avtomobilu.
Ko sva dospela s šoferjem na njegov dom ob 7:25 zjutraj, je bil župan Miller že pokonci. Oblečen v belo obleko, me je sprejel na pragu svojega doma. Vsa družina je bila že pokonci. Stopili smo v veliko sobo, v katero je sijalo sonce s svojimi zlatimi žarki.
"Vstati sem moral že ob četrt čez sedem," je rekel smeje, "ker so me otroci potegnili iz postelje. Toda saj veste, da je jutro najlepše v vsem dnevu. Ko se bom umaknil iz javnega življenja in pričel spet prakticirati pravo, bom vstajal vsako jutro ob šestih, nakar se bom malo poigral z otroci.
"V svoj urad prihajam vsako jutro pred pol-osmo, če je le mogoče. Ako bi hodil jaz v Urad ob devetih, bi hodili tudi drugi ob tej uri. Tako, kakor je sedaj, Pa so vsi ob pravem času na delu."
"Zajtrk je pripravljen!" je zaklicala Mrs. Miller ter vstopila v sobo. Tudi ona zelo zgodaj vstaja. Sedli smo k mizi. Za vsakega je bil pripravljen kozarec mleka, kozarec oranžnega soka in skledica črnih malin. Poleg tega smo imeli za zajtrk jajca, tost, oranže in kavo.
V kuhinji pa so zajtrkovali Miller j evi otroci: 2-letni Richard, 6-letna Roseann in pet-letni Ray Tommie. Gospodična Ruth Mary, tri-letna Millerjeva hčerka, pa je odločila, da še ni čas za zajtrk in je ostala še v posteljici. Kmalu se je pojavil v jedilnici mali Tommie s kosom "toasta" v roki.
Zajtrk je bil končan. Preden smo se odpeljali, mi je župan pokazal svoj vrt. Je to velik in zelo lepo kultivirarc vrt. "In kaj bi ne bil," je pripomnil župan smeje. "Saj imam vsak dan motiko v roki, in prav tako Mrs. Miller."
"Menim, da imate vsega dovolj za na mizo," sem rekel.
"Da, vsega je dovolj na vrtu," je odgovoril župan, "toda mi ne porabimo vse zelenjave, ki zra-tte, marveč jo damo ljudem, ki so je potrebni. Kadar kdo pride, ga odvedemo kar na vrt,, tam pa si nabere korenja, solate in druge zelenjave, kolikor se mu poljubi.
"Ko sem bil jaz še otrok, nas je bilo v naši družini osmero otrok. Vrt nam je bil pravi blagoslov. Jaz sem ga vedno obdeloval, okopaval in gnojil. Tamkaj sem se navadil delati."
Nato se je pokril, nakar sva stopila v avtomobil. Ker ni župan zjutraj nič jedel, razen kave in oranžnega soka, sem ga vprašal, če je lačen. Rekel mi je, da ni, in da zjutraj nikoli ne zajtr-
In danes se kaže na istem prostoru čudeža svetovnih iznajdb, napredek človeštva v zadnjih sto letih.
Louvre, palača francoskh kraljev, kjer je danes največja zbirka umetnin, je vredna danes samo na teh umetninah
$1,950,000,000.
Nikjer ne izgine toliko ljudi, kot v Parizu. V letu 1931 je bilo poročanih na teden povprečno 520 oseb, ki so se "poslovili po'francosko," največ radi dolgov, raznih škandalov ali neznanih vzrokov.
s*
Mussolini ima v rokah podpise Francije, Anglije, Nemčije in Italije, ki garantirajo mir — dokler kdo ne začne vojne.
Ray T. Miller
kuje. Sicer Pa se tudi boji, da bi se preveč odebelil.
Ko smo se vozili v njegov urad, je pozdravil vsakega policista, ki ga je videl na cesti, in policisti so mu odzdravljali.
"Menim, da se jim dobro zdi, ko vidijo, da .se kdo zanje zanima," mi je pojasnil župan.
V županov urad sva dospela 12 minut čez osmo.
Miller si je slekel suknjič, ga obesil, nato pa si nadel očala. Njegova pisalna miza je bila založena z rajnimi listinami. V pisarno je vstopil njegov tajnik, Edgar Bowerfind. In pričel se je razgovor:
"Kaj je novega?"
"To-le je glede "slumov."
"Odgovorite na to tako in tako."
"Eu.clid Avenue baptistična cerkev je protestirala proti kazanju slike 'Profesionalna ljubica'."
"Pošljite kopijo prvega paragrafa Palace gledišču."
Nato je zaklical tajnik iz svoje pisarne:
"Graham McNamee, Mr. Miller."
"Kako je našemu staremu prijatelju Ed Wynnu?" je vprašal Mr. Miller, nato pa mi je pojasnil: "On je z Adamsom." Veste, vedno gledam na to, da pozdravljam odlične obiskovalce.
Nato je odprl koverto, ki je ležala na mizi, ter vzel iz nje izrezek iz nekega republikanskega časopisa. Na izrezku je bil uredniški članek. Ko ga je prečital, je dejal: "Nu, saj še ni tako slabo." V članku je bilo med drugim rečeno:
"župan Miller ni niti, intelektualni orjak, niti ne politični izgubljeni sin. Toda on ima načela in pogum. Ako on veruje v disciplino stranke, je to zato, ker ve, da ne more biti nobenega uspeha, če ni odgovornosti napram političnemu prestolu."
Nato se je nasmehi j al, ko je prečital zahvalno pismo nekega republikanskega uradnika, ki se je zahvaljeval za njegov govor, ki ga je imel pred časnikarji. Miller je bil namreč svoječasno sam časnikar.
Nato je odprl drugo koverto, v kateri se je nahajalo pismo s protestom proti neki plesni dvorani.
Zatem je vstopila stenograf-ka, in Miller ji je pričel narekovati pisma. Med tem pa je ne-presitano zvonil telefonski zvonec, in Miller je znova in znova prijemal za slušalo.
Ob pol-desetih so vstopili v pisarno časniški poročevalci. Slednji so se pritožili, da je bila neka njegova proklamacija v nekem dnevniku, dočim je ni bilo v nekem drugem. Miller jim je dokazal, da to ni njegova krivda.
Nato so pričeli prihajati v pisarno člani županovega kabineta, katerim je dajal župan navodila. Zatem je spet zazvonil telefonski zvonec. Na telefonu je bil Donald B. Gillies, predsednik Corriigan MacKinnev jeklarske družbe.
županovo delovanj^ je javno in on nima nobenega privatnega telefona. Prav tako nima nobenih privatnih konferenc. Jaz bi lahko prisostvoval vsem razgo-
vorom, ki jih je imel župan s svojimi uradniki, če bi bil hotel.
Zatem je vstopil "Service director" William J. Kennedy. Miller mu je ukazal, naj naredi pot skozi Lake Avenue. "Naj bo še tako ozka, toda pot mora biti!" mu je dejal.
"Težko bo," je rekel Kennedy.
"Nič ne bo težko," mu je odgovoril Miller. "Kar pojdite in storite, kakor sem vam rekel."
Ob enajstih so prišli zopet novinarji. Za njimi pa možje, ki so reprezentirali neko prorni-nentno organizacijo. Slednji so protestirali proti pisanju nekega elevelandskega dnevnika.
"Ne morem pomagati," se je zasmejal Miller. "Saj tudi mene neprestano krcajo."
Postal sem lačen in menil sem, da mora biti lačen tudi župan. Bil sem torej prav vesel, ko sva odšla iz pisarne na obed, ki je bil prirejen za člane neke konference v hotelu Cleveland. Na tej konferenci so bili zbrani sami župani.
Ko sva vstopila, je Miller pozdravil župane, toda je kmalu odšel, rekoč, da bo takoj zopet nazaj.
"Pojdiva," mi je dejal. "Sestala se bova z radio-zvezdami, ki pridejo! z vlakom ob 12:30."
Šla sva na postajo, kjer sva se res sestala z omenjenimi ljudmi, župan jih je pozdravil, nakar so gs v njihovi družbi fotografirali. Na vsaki strani ob njem je stala lepa mladenka.
Nato sva šla nazaj h kosilu. Tamkaj je prihitel strežaj k županu, ta pa mu je dejal: "Hvala, jaz nikoli opoldne ne obedujem."
Hm, oranžni sok in mleko za zajtrk, pa nobenega kosila! Skoraj sem se onesvestil.
"Jaz vem, zakaj ne obeduje," j« rekel c o u n c.i J, m a n Ernest Bohn. "Zato ne, ker kadar pridejo k njemu prosilci za službe, ki pravijo, da niso imeli nobenega kosila, jim on lahko reče: 'Jaz tudi ne'."
Zatem sva šla v restavracijo Prago, kjer so priredili cleve-landski Čehi banket na čast dr. Franka Soukupa, predsednika češkoslovaškega senata. Miller je govoril na banketu o slavni zgodovini češkega naroda in rekel, da je mesto Cleveland ponosno na svoje državljane češke narodnosti.
Neki natakar je prinesel Miller ju kozarec piva, katerega pa je Miller porinil predme. Zatem mu je natakar prinesel drug kozarec piva, katerega pa je župan tudi žrtvoval za stvar žurnali-zma. Nato je poizkusil natakar s tretjim kozarcem. Toda tudi ta ni bil sprejet. Natakar, ki je bil zdaj že ves zmeden, mu je prinesel skodelico 'kave in pecivo. Toda tudi to je župan Miller odklonil.
Končno pa je dobil natakar inspiracijo ter je prinesel županu kozarec mleka. Tega pa je župan izpil.
Zatem sva vstala od mize in vstopila spet v njegov avtomobil. Ob treh sva bila že nazaj v Mestni hiši. Zdaj je bila najprej seja kabineta na kateri se je razpravljalo o ceni vode. Zatem je bila konferenca glede poletne opere.
župan mi je rekel, da je dolgočasen dan, ker nima skoraj nič opraviti, dasi je bil "bizi" vsako sekundo. Ko sem ga pohvalil, je bil župan zelo zadovoljen in smehljaje mi je rekel: "Prav veseli me, da je vsaj nekdo zadovoljen z mojim delom." Kmalu po petih so prišli k županu direktorji, nakar so pričeli delati načrte za prihodnji dan.
Ob 5:45 popoldne je župan zaprl blagajno in snel s kljuke svoj klobuk. On je bil zadnji človek, ki je odšel iz urada, ako izvzamemo hišnika, ki je ostal v uradu z metlo v roki.
"Kaj pa če bi šla nekoliko plavat?" me je vprašal župan. In
tako sva odšla plavat v bazen elevelandskega atletskega kluba. Tam sva ostala deset minut, nato pa nazaj na njegov dom.
Tam so ga smeje pozdravili otroci, katere je župan zaporedno poljubil.
"Ali niste lačni?" sem ga zopet vprašal.
"Ne, nisem posebno lačen," mi je odgovoril župan.
Tako je pretekel dan njegovega županovanja.
-o-
List za listom pada...
Cleveland (Nevvburg), O.— Minuli teden sem poročal o treh smrtnih slučajih, žalibog, žrelo smrti še ni bilo nasičeno. V soboto 22. julija se je opravljal po opravkih z doma Josip češek, stanujoč na 3604 E. 80th St. Med vrati mu nenadoma postane slabo in pade vznak v kuhinjo. Vsa prizadevanja domačih, da ga spravijo k zavesti, je bilo zaman. Poklicani zdravnik je mogel konštatirati le smrt.
Pokojni Josip Češek je bil doma iz fare Studenec pri Krškem V Ameriki je bival 32 let in je bil star 49 let. Zapušča žalujočo vdovo in devet otrok, od katerih je najstarejši star 26 let in najmlajši 7 let. Težka izguba za ljubljeno soprogo in za nepreskrbljene otroke. Toda tolažite se, da je božja volja taka. Vaš oče ne trpi več vročine in ne žeje, več mu lii treba hoditi izmučen iz tovarne, šel je po plačilo k svojemu Bogu. Gotovo se vam stiska srce, ko gledate njegov mili obraz, ali ko stojite ob jami, v katero so položili vašega ljubljenega očeta. Vedite pa, da On, ki je gospodar našega življenja, je izrekel resnične besede: kdor v me veruje, bo živel, čeravno umrje." Vaš oče je veroval zato živi večno življenje. Smrt je samo sprememba iz zem-skega v večno življenje. Tudi mi sledimo po stopinjah v večnost. Saj smrt nič ne izbira, vse od kraja pokosi.
Kakor je bil pokojni skrben gospodar, dober oče svoji družini, tako je bil tudi dober društveni član. Bil je član društva Bled št. 20 SDZ. Rad je vedno sprejel delo v odboru. Bil je več let blagajnik in ni se ustrašil dela, ako ga je društvo izvolilo v odbor.
Bil je član tudi samostojnega društva sv. Alojzija in društva sv. Imena.
Vidite, rojaki, kako so potrebna društva. Govoril sem z nebri žnim rojakom, ki se je izrazil, da se mu ne ljubi iti na sejo, da bi prosil za založitev asesmenta. "Rajši društvo pustim, kot bi prosil," je rekel. "Kadar se mi bo ljubilo, bom pa zopet pristopil." Kaj pa, ko bi se s teboj ravno tako zgodilo, kot se je s gori opisanim? Družino imaš, ali bi ne bila družina še bolj žalost na, ako bi ji ne bilo v nesreči društvo v pomoč ali tolažbo? Vsi, kateri ste bili morda prisiljeni radi depresije pustiti dru štvo, pristopite zopet ob prvi pri liki nazaj k svojemu društvu, da ne bo prepozno.
Opozarjam vse može in fante, pristopite k društvu sv. Imena Nikdo ni prestar. Tudi ako imaš eno ali drugo telesno napako, boš vseeno lahko sprejet. Saj ni nobene zdravniške preiskave.
Pokojni naš prijatelj Jože je vso zavarovalnino, katero je imel, pustil svojim dedičem, le zavarovalnino od društva sv Imena je ponesel seboj v večnost. Tudi ti tako stori in ne bo ti žal!
Pozdrav in tolažbo preostalim, prerano umrlemu pa naj sveti večna luč in lahka naj mu bo ameriška gruda.
J. Resnik.
-o-
Podgane poplavile Kitajsko
Šanghaj. — Južni kraji Ah-vaj pokrajine na Kitajskem so poplavljeni od podgan, ki oku-žujejo vodo ter uničujejo poljsko setev. Kmetje so prosili vlado za pomoč.
Ce verjamete al' pa ne.
Vroče je, vroče. Vročila pa vpliva na človeški organizem, na možgane in po možganih udari doli na srce, da kar zija, kot žejna žolna in išče utehe. Ta vročina je najbrže vplivala tudi na nekega Clevelandčana, vdovca v "najlepših" letih, saj je star samo 81 let„ dai se je zaljubil v neko 22 letno dekle in ji ponudil" svoje zgrbančeno srce v zakup. Fant je premožen, pa je dekle zgrabilo za cenjeno ponudbo z obema rokama. Dekle je krasne postave in stari štor se je vnel z vso ihto, da bi ljubezni vse kompanije elevelandskih ognje-gascev ne pogasile s svojimi motornimi brizgalnami.
Ko so "mladega" ženina vprašali po natančnejših podatkih, kako je prišlo do te srčne katastrofe, je globoko vzdihnil in, rekel:
"To je bila ljubezen na prvi pogled!"
Jaz rečem k tem njegovim besedam samo tole: ni hudič, če ne .. .
A
župnik sreča svojega farana Mihuca, ki ga je strašnoi rad cu-kal in sicer je bilo žganje njegova najljujbša pijača, s katero, je mislil, da si bo zaslužil izveli-čanje.
župnik je imel pa o tej stvari čisto drugačno mnenje in je svojo očividno nagovoril:
"Mihuc, verjemi mi, da je žganje tvoj največji sovražnik."
"Saj vem, da je, pa kaj niste rekli, gospod župnik, že tolikokrat v svojih pridigah, da je treba sovražnike ljubiti?"
"Aha, rekel sem in še rečem, toda nikoli pa nisem rekel, da jih je treba požirati."
A
Jurij prinese svoj gramofon k trgovcu, ki mu ga je bil prodal pred letom dni in r^če:
"Pri vas sem kupil pred enim letom tale gramofon."
"Aha, se spominjam," reče prijazno trgovec.
"Gramofon ste mi garantirali 'za eno leto in ker poteče ravno jutri leto, sem vam prinesel gramofon nazaj."
"Kaj pa je narobe z gramofonom, ali ne dela dobro?"
"Nak, gramofon je zanič. Tista gramofonska igla, ki ste jo deli pred letom v gramofon, se je odlomila, zato zahtevam sedaj drug gramofon, ali pa mi dajte denar nazaj."
A
Dva žida sta bila obsojena na smrt na vešalih. Pripeljali so ju pod vislice in ko so enega že obesili, je prišlo za drugega nenadoma pomiloščenje. Sodnik mu reče, da je prost in da gre lahko domov. Žid pa stoji kot pribit in ogleduje svojega tovariša, ki je bingljal na vrvi. Krvnik ga sune pod rebra in mu reče, da obeše-nec pač ni noben pogled za zijala in da naj se izgubi domov. Te. daj se pa žid odkašlja in vpraša sodnika:
"Gospod rihtar, koliko pa hočete za tole obleko mojega obešenega prijatelja?"
A
> Učitelj v šoli razlaga učencem o levu in končno vpraša učence:
"Sedaj sem vam razložil o silni moči leva in o njegovem neprimernem pogumu. Ali mi more kdo povedati malo in slabotno stvar, pred katero ima lev velik strah?"
"Pred njegovo samico!" se oglasi Peterček v zadnji klopi.
A
"Tak vzemite nazaj besedo, s katero ste me razžalili!"
"Jaz nikdar ne vzamem česa nazaj!"
"Ali res? No, potem mi pa sodite 'pet dolarjev."	N
K(y SE POKOPLJE ŽIVE LJUDI . . .
Mnogo je na svetu ljudi, ki se grozno boje, da bi se jim utegnilo primeriti, da se jih žive pokoplje. In res mora biti to nekaj strašnega, ako polože živega človeka v grob. Zato je danes mnogo ljudi, ki so sicer nasprotni kremiranju ali sežiganju mrtvecev, ki se dajo rajši sežgati, kakor pa da riskirajo, da bi bili živi pokopani.
Danes se je znanosti posrečilo, da je preprečila to strahoto ali jo vsaj spravila na minimum, toda kljub temu se tu in tam, zlasti v kakih osamljenih krajih zgodi, da je kdo živ pokopan. Tako se je pred par leti primerilo v Evropi, ko so pokopali nekega starega človeka, ki se je v grobu prebudil ter pričel klicati na pomoč. Ko je pričel končno od strahu in groze tuliti, so se ljudje, mesto da bi mu priskočili na pomoč, prestrašili in si mislili, da je postal volkodlak, ter ga pustili v najgroznejših mukah umreti.
Najnovejše sredstvo, o katerem pravijo, da je popolno, in ki pokaže, dali je dotičnik res mrtev ali ne, je izumil neki zdravnik pariške medicinske akademije. Ko nastopi smrt, pošlje ta zdravnik skozi njegovo truplo električni tok, ki je 1,500 mili-amperjev močan. V usta mrtveca položi zdravnik zelo delikaten toplomer, in ako je ostal v mr-tvečevem človeku najmanjši znak življenja, torej ako ta "mrtvec" ni resnično mrtev, marveč samo navidezno, tedaj zabeleži toplomer, ko gre električni tok skozi njegovo telo, podvig njegove temperature. In če se to zgodi,
je to znak, da je "mrtvec" še živ.
* * ■ *
Kdo izmed nas še ni slišalo o generalu Robertu Lee-u, junaškem poveljniku tekom ameriške civilne vojne, ki se je boril za stvar konfederacije? General Lee je bil rojen polnih petnajst - mesecev potem-, -ko je 'bik, njegova mati proglašena za mrtvo in kot taka tudi pokopana!
Anna Carter Lee, njegova mati, je navidezno "umrla." štirje zdravniki in koroner so jo proglasili za mrtvo ter odredili njen pokop. K sreči pa je imela obi-telj Lee svojo posebno grobnico ali mavzolej, v katero'so položili "pokojnico." Polnih sedem dni zatem je zaslišal grobar na pokopališču iz grobnice zamolkel glas. Grobar je takoj odprl mavzolej ter videl, da je Anna Carter Lee še živa ... In polnih petnajst mesecev za tem groznim dogodkom se je rodil njen sin Robert, poznejši general, ki se je tako proslavil tekom državljanske vojne.
Ker je že govor o "mavzoleju," poglejmo, odkod je ta beseda in kdo je napravil prvi mavzolej. Ta izraz prihaja od karijskega kralja Mausolusa. Ko je kralj M a u s o 1 u s umrl, mu je žena Artemiza postavila v Halikar-nasu grobnico, kar se je zgodilo 353 let pred Kr. Ta grobnica je bila tako divna in čudovita, da so jo prišteli med sedmera čuda starega sveta.
* * *
Sicer pa je znanih mnogo ljudi, ki so sposobni za nekaj časa "umreti," nakar pridejo zopet k sebi. Dalje so tudi ljudje, ki se dado živi zakopati, po gotovem času pa jih spet odkopljejo, nakar se izkaže, da so res živi. Tako je na primer znano dejstvo, da se je pokojni magij in "čarovnik," Houdini, dal zapreti v hermetično zaprt zaboj, katerega so potopili globoko v vodo, ko pa so ga čez nekaj časa potegnili zopet ven ter odprli, so videli, da mu ni njegov trik prav nič škodoval.
Najbolj misteriozni in tajin-stveni pri tem pa so Indci, in tako je pri njih znan na primer neki slučaj živega pokopanja, ki je posekal vse ostale rekorde. Ilindustanec Yogi Haridas v Lahore, Indija, se je dal v prisotnosti maharadže ali indskega kneza ter ostalih dostojanstvenikov položiti v močan in težak le-
sen zaboj, katerega so potem zaprli ter na vseh straneh temeljito zapečatili. Ta zaboj z Ind-cem so, nato zakopali pod tla neke zapuščene, na samem stoječe koče. Da nebi bilo pri tem kakih sleparskih trikov, so bile okoli koče postavljene vojaške straže, čez štirideset dni in noči so prišli spet maharadža in njegovi spremljevalci, med katerimi so bili tudi predstavniki angleških oblasti in sicer general Ventura, kapetan Warole in zdravnik, doktor McGregory. V njihovi navzočnosti so odkopali zaboj, ga odprli ter vzeli iz njega Ind-čevo truplo. Yogi Haridas je ležal v zaboju še vedno zavit v belo rjuho in v istem položaju, v katerem se je nahajal, ko so ga pokopali. Ko so izlili na njegovo glavo nekoliko mlačne vode, je Indijtjv vzdihnil, ko pa so mu vzeli iz njegovih nosnic še vosek, s katerim je bilo preprečeno vsako dihanje, se je Hindustanec prebudil, kakor da je komaj nekaj ur spal. Doktor McGregory je ugotovil, da mu je tekom njegovega spanja ali onesveščenja žila popolnoma prenehala utri-
pati, temperatura njegovega telesa pa je ostala ista kot prej.
In da pokaže, da je še "very much alive," je ta Hindustanec kmalu zatem pobegnil z neko mlado devojko v Tibet. . .
* * *
Zdaj pa naj povemo še o nekem najstrašnejšem "biznesu" na zemeljski obli:
V centralni Mehiki, na nekem griču nad mestom Guanajuato, se nahaja groblje, ki je obzidano z visokim in debelim zidom ter pcsutq z obledelimi kostmi in lobanjami skoraj pol milijona ljudi. Kako to? Stvar je sledeča: Kadar kdo umre in ko se ga pokoplje, plačajo njegovi sorodniki za njegov ali njen grob "stanarino" ali "rent" za leto dni ali za dlje časa, kolikor pač premorejo. In do časa, do katerega je ta "stanarina" plačana, počiva tudi mrtvec v miru. Ko pa "stanarina" poteče in se je spet ne obnovi, enostavno izkopljejo kosti pokojnika ter jih vržejo na velik kup med ostale kosti, ki prav tako nimajo plačane stanarine, tako da se dotični grob spet lahko porabi za novega "najemnika."
Tudi to je grozen dokument naše sodobne "civilizacije . . ."
Med raznimi zmožnostmi predsednika Roosevelta, je tudi njegova zmožnost izrednega govorništva potom radia. Med največjim delom legislacije je prišel po zraku njegov magnetičen glas, ko je v poljudnih besedah raztolmačil ljudstvu pomen bančnih reform, inflacije, legalnega piva, odpomoči proti "mortgi-čem," davčne zadeve ter mnogih drugih kočljivih problemov, ki so v zvezi z mednarodnimi od-nošaji.
Inozemstvo je osupnilo. Politiki so se čudoma čudili. Dasi so tudi vsi drugi predsedniki 'uporabljali radio, potom katerega so imeli svoje "govore," pa govori Roosevelt na način, kakor bi bila prostrana Amerika velik družinski krog. Drugi predsedniki so govorili, on pa kramlja s svojim ljudstvom.
Rooseveltov glas je domač in blagozvoneč in nima onega mrzlega in karakterističnega Yankee tona, kakor smo ga bili vajeni slišati pri Coolidge-u. V njegovem govoru ni monotonosti, ki je bila značilna v govorih Herberta Hooverja. V govorih predsednika Roosevelta pa vidimo, da ni tudi znanega humorja Alfred E. Smitha. Rooseveltov glas je vseameriški, ker je namenjen vsem Američanom.
Mr. Rooseveltu so že dali vzdevek "radio-predsednik." Še nikoli se ni noben kandidat za predsedniški urad tako uspešno posluževal radia v svoji kampanji, kakor je to storil Roosevelt. In ko je prišel v Belo hišo, si je dal takoj namestiti mikrofon v svoji ondotni pisarni.
Že dvakrat izza 4. marca so bile oddajne postaje obveščene, da želi Mr. Roosevelt govoriti po radiu iz srca v srce vsem Američanom. Komaj so radio-postaje zaznale za to njegovo željo, mu je bilo takoj najmanj 150 radio postaj na razpolago. Kadar govori po radiu predsednik Zedinjenih držav utihnejo druge postaje, kakor v slučaju SOS klica nevarnosti. Vsi drugi programi začasno odpadejo, ko govori predsednik, kateremu postaje za govor nič ne računajo.
Velika značilnost prvega radio govora predsednika Roosevelta je bila, čistost njegovega glasu. Njegove besede so bile razločne ■ in jasne, da jih je mogel vsak razumeti, in iz njih je zvenela resnost in resnica. Efekt njegovih besed je bil naravnost električen. Kljub temu, da so bile v deželi zaprte skoraj vse banke, je v narodu oživelo novo upanje. Po onem govoru je bilo ameriško ljudstvo spet bolj
veselo in upapolno, kakor je bilo dolge mesece prej.
*
Kje leži tajnost uspehov predsednika Roosevelta kot ra-dio-govornika ? Predvsem: predsednik si je — zavestno ali podzavestno — ustvaril glede radio-govorov enostavno formulo: "Bodi kakršen si in naraven!" On govori naravno in preprosto ter pove to, kar misli, brez vsakih olepšavanj in nerazumljivih izrazov. Menda ni Američana, ki ne bi mogel razumeti takih prislovic in prispodob, kakor na primer: "da ubijemo dve ptici z enim kamnom ;" "mi" se ne moremo prikričati nazaj do prosperitete;" "jaz ne pričakujem, da bom z vsakim udarcem zadel žebelj na glavo" itd.
Drugič, Mr. Roosevelt je spoznal važno dejstvo, da mora biti radio-govor, ki hoče biti uspešen, namenoma pripravljen za nevidno avdijenco. Kadar Roosevelt javno govori, ne dela napak, da bi istočasno govoril vidni in nevidni avdijeoci. To je bil tudi vzrok, da je odpovedal svoj govor pred Trgovsko zbornico, ki bi bil moral biti oddajan po radiu, ker je vedel, da ne more dati prave pozornosti mikrofonu, ako istočasno govori vidni avdijenci industrijalcev in bankirjev.
Predsednik je dokazal, da je v svojih radio-govorih velik strateg. On na primer prav dobro ve, da je čas v radiu vitalne važnosti. On ni na primer govoril svojemu narodu ob osmih zvečer (po washingtonskem času), ko bi bili na zapadu še tisočeri ljudje zaposleni pri svojem delu ali pa bi se nahajali na potu domov, marveč je govoril ob 9:45 zvečer, ko je bila večina vsega ameriškega ljudstva doma.
Rooseveltovi radio-govori so jedrnati in trajajo manj kakor dvajset minut. Marsikateri govornik zavlačuje svoj govor ter dolgočasi avdijenco, toda Roosevelt ne stopa po stopinjah takih govornikov.
Oni, ki so bili v Beli hiši, preden je pričel Roosevelt govoriti po radiu, čutijo nekako razburjenost, ki se pojavlja vedno ob misli, da bo ta govor poslušalo milijone ljudi. Dne 7. maja, ko je prvikrat govoril po radiu ter pojasnil ljudstvu svoje dvomesečno delovanje, je zavladala dve minuti pred pričetkom njegovega govora, v njegovi pisarni, kjer so bili zbrani Časnikarji in fotografi, mrtvaška tišina.
Predsednik je sedel pred mikrofonom ter gledal na svoj rokopis z beležkami. Nenadoma pa je pogledal po navzočih, se
silno začudil tej tišini, nato pa se nasmehnil in rekel: "Ako se hoče komu kihniti, je najbolje, da stori to zdaj!" Po teh besedah se je nervozna razburjenost takoj polegla.
"Naravnost užitek je, ko ga človek opazuje, kadar govori po radiu," je izjavil neki washing-tonski radio-oznanjevalec, "Mnogo ljudi stoji pred mikrofonom s skrbjo na obrazu ali pa so popolnoma indeferentni. Ti delajo na človeka vtis, kakor da govorijo z mašino. Ampak ne tako Mr. Roosevelt. Iz usmeva njegovega obraza je razvidno, da se zaveda, da govori s svojim narodom, ne pa samo v mrtev mikrofon. On tako rekoč ne "dela govorov," marveč so to obiski pri ljudstvu."
V bližini mikrofona stoje ra-dio-kritiki, ki ocenjujejo artiste in muzikalno tehniko, govornike in njihov glas ter njihovo personalnost. John G. Car-lile, ki je kritik Columbia Broadcasting sistema, pravi, da je Rooseveltov glas bblj sensitiven kakor struna violine, preko katere brzi lok mojstra. Rooseveltov glas očituje njegovo osebnost in njegov močan karakter, pravi Mr. Carlile.
Roosevelt ima čudovit dar, ki omogoča, da poslušalci, ki so tisoče milj oddaljeni, čutijo, da on res njim in ž njim govori in kramlja.
Vsi drugi potentati, predsedniki, diktatorji inž premier j i se poslužujejo radia, toda vsi njihovi govori so hjaden in formalen jezik diplomacije, dočim so Rooseveltovi govori prijateljsko rodbinsko kramljanje, ki je razumljivo vsakemu preprostemu državljanu in državljanki Zedinjenih držav.
■ -_o— —_
Sto tisoč ljuci sprejelo mrtva letalca
Kovno, Litvinska. — Sto tisoč ljudi, mož, žena,In qj;rok, se je-abralo-na tukajš»fem letališču, da izkažejo zadnjo Čast litvinsko-ameriškima letalcema, kapetanu Dariusu in njegovemu spremljevalcu Girenasu, ki sta se v Nemčiji ubila tekom svojega poleta iz New Yorka v Kovno.
Trupli ubitih letalcev so pripeljali iz Nemčije z letalom. Med ljudmi, ki so sprejeli na letališču v Kovnu mrtva letalca, je bila tudi žena kapetana Da-riusa, ki je učiteljica v Kovnu. Letalcema je bil prirejen pogreb na državne stroške.
--O—:-
Nemško-francoska pogodba
Monakovo,—Arthur Henderson, predsednik rafcoroževalne konference, je v včerajšnem pogovoru s Hitlerjem slednjemu svetoval, naj se čim prej sestane s francoskim ministrskim predsednikom Daladier-jem, da se uvede dogovore o s k 1 e n i tvi francosko-nemškega sporazuma.
-_o-
Spominska plošča morilcema
Hammelburg, Nemčija. — V Castle Saalecku je bila odkrita spominska plošča poročnikoma Erwinu Kernu in Hermanu Fischerju, ki sta ustrelila dne 24. junija 1922 nemškega zunanjega ministra, Žida Walter j a liathenau-a. Po umoru sta se oficirja ustrelila, da bi tako izbeg-nila kazni.
-—o-—
Jezusov plašč
Trier, Nemčija. — V tukajšnji katedrali je bil razstavljen Jezusov plašč, ki je brez šiva in za katerega so vadljali rimski voj-ščaki. To je bilo zdaj prvikrat izza leta 1891, da je bila ta svetinja razstavljena.
-—o-—
Nagrada za vohunstvo
Berlin, — V prizadevanju, da bi doznala, kie so shranjeni ali skriti sklad' denarja nemške socialistične stranke, je Hitlerjeva vlada objavila, da bo dala lepo nagrado onemu ali onim, ki bi ji dali q tem potrebna pojasnila.
zgodovina
SLOVENSKEGA NARODA
Spisal Dr. Josip Gruden
Božanska bitja nižje vrste so bile Vile, ki so živele v vodah, po gorah in gozdih. Bile so lepe mlade deklice, zračnih teles, odete v belo tančico, ki so se mnogokrat prikazovale ljudem, jim bile naklonjene in rade pomagale s svetom in dejanjem. Njim so slične Rojenice, tri sestre, ki so bivale v votlinah in določevale novorojencem usodo. Med zle duhove so prištevali Škrata, Čateža, ki je napol človek, napol kozel in stanuje po strmih gozdnih pečinah, Po-vodnjega moža, Moro in Volkodlaka, zlodeja v volčji podobi.
Poleg imenovanih božanstev, ki so skupna skoraj vsem slovanskim narodom, je vsaka zadruga in vsako pleme še posebej častilo duše umrlih poglavarjev kot hišne varihe. Postavljali so jim v spomin podobe, katere so jemali s seboj, kadar so se preseljevali iz kraja v kraj.
Milost dobrih bogov in varstvo proti hudobnim besom ' so si stari Slovenci izkušali nakloniti z molitvijo in daritvami. Darovali so navadno govedo, ovce, poljske pridelke, katere so sežigali na žrtvenikih. Tem-plov ali svetih hramov niso imeli. Sveti kraji, kjer so se vršili bogoslužni shodi in daritve, so bili navadno gradišča sredi župe, gore, gaji in gozdi, zlasti pa izviri rek. Tam so postavljali tudi podobe syojih bogov. Kakor jim je manjkalo templov, tako tudi niso imeli posebnega duhovstva. Omenil sem že, da je bil gospodar zadruge oziroma župan ali vojvoda hkrati tudi duhovnik, ki je v imenu naroda opravljal daritve
Praznikov je bilo v letu mnogo in so se strinjali z izpre-membami v prirodi ob raznih etnih časih. Največji praznik je bil ob času zimskega solnč-nega prevrata, ko pričenja dan rasti. Imenovali ,so ga Koleda ali Badnjik. Hitro ko je skop-nel sneg, so sežgali podobo Mo-rane, boginje zime, praznovali obuj en je Vesne in njeno podobo prenašali v slovesnih obhodih. Pravi pomladni praznik pa je bil proti koncu meseca aprila, o sv. Juriju. Tedaj so z daritvami, igrami in pesmimi proslavljali zmago luči nad zimsko tmino in mrazom. Vrsto glavnih praznikov je zaključil poletni Kres, praznik solnca in ognja. Njima na čast so naši pradedje po brdih in gorah zažigali grmade, spuščali goreča kolesa v dolino, z gorečimi plamenicami tekali in rajali.
Naši poganski pradedje so bili prepričani, da je človeška duša neumrjoča in da prične onstran groba novo življenje. Dokler telo ni pokopano, je obsojena, da nemirno leta po drevju, potem pa se preseli v raj (nav) ali pa v črno noč. Raj je domovina solnčnega boga, kjer vlada večna pomlad, sreča in zadovoljnost. Tam bivajo duše umrlih, pa tudi tistih, ki še niso bili rojeni. Raznobojna mavrica je most, po katerem pridejo duše pravičnih v raj, hudobneži pa morajo iti k besom v temno noč. Svoje mrliče so Slovenci deloma pokopavali deloma sežigali. Novejši čas so strokovnjaki našli in prekopali mnogo starosloven-skih grobov, tako v Bohinju, na Bledu, v Komendi pri Kamniku, Mengšu, Črnomlju, na Sveti gori pri Litiji, na Hajdi-ni pri Ptuju. Iz njih spoznamo, da so mrliče pokopavali z vsemi okraski in z orodjem, ki so ga rabili v življenju. Ako
pa je bil mrtvec sežgan, so shranili pepel v lončene žare, priložili še razen nakit in vse skupaj pokrili z gomilo. Navadno je imela vsaka zadruga svoje pokopališče ("Zale").
Poganski nazori in običaji so se le počasi umikali krščanstvu. Še tedaj, ko so že stale krščanske cerkve in se je ljudstvo v njih zbiralo k božji službi, se je vendar še na mnogih krajih držalo svojih malikov in poganskih obredov. V Beli Krajini je bilo še leta 1228. mnogo poganstva in Kobaridci na Tolminskem so še sto let pozneje (1331.) častili neko drevo ob svetem studencu. Morali so jim drevo posekati in studenec zasuti. V naših vražah, narodnih navadah, pravljicah in narodnih pesmih se je do današnjega dne mnogo ohranilo, kar ima poganski značaj. Marsikje je ljudstvo svoje prvotne poganske nazore preneslo na krščanske svetnike in stari narodni običaji so se oklenili cerkvenih praznikov. "Zeleni Jurij," ki se še mnogokje obhaja z ljudskimi igrami in pesmimi, spominja na starodavni fomladni praznik. Prav tako so narodni ičaji o Božiču in o Kresu, pripovedke o vilah in rojenicah, pravljice o zakletih kraljičinah, ki jih reši mladi junak, prepletene s spomini na pogansko preteklost.
6.
znavati tudi nadoblast frankov-skih kraljev. V poroštvo svoje zvestobe je moral Borut poslati na Bavarsko svojega sina Gorazda in nečaka Hotimira z nekaterimi drugimi odličnimi Slovenci. Izrekel je željo, naj bi se oba mladeniča na Bavarskem poučevala v krščanski veri.
(Dalje prihodnjič)
dneWFvesti
Krščanski biagovestniki iz Sol-nograda in Akvileje
Poganska doba naših prade-dov je trajala v novi domovini skoraj dvesto let. Skozi ves ta čas so se kazali strastne, divje nasprotnike krščanstva. Neki zgodovinski vir nam pripoveduje, da je okoli I. 696. truma Slovencev prišla črez Alpe na Bavarsko, pridrla do koče pu-ščavnika Marina in zahtevala od njega, da bi ji kazal pot po bavarskih tleh. Ker pa pu-ščavnik tega ni hotel storiti, so Slovenci najprej prisilili svetega moža, da jim je znašal drva. Nato so ga vrgli na grmado in živega sežgali. Nekaj desetletij pozneje, 1. -725., so Slovenci pridrli v Pongau na Solnograško in razrušili cerkev in samostan sv. Maksimilijana. Enako so postopali tudi ob svojih vojnih pohodih v Furlanijo.
Ob takem sovražnem razmerju do krščanstva in bojaželj-nem značaju naših pradedov so morali tudi prvi poizkusi krščanskih misijonarjev biti zaman. Ko je 1. 612. irski menih sv. Kolumban, hotel iti k Slovencem, da bi med njimi razširjal Kristusov nauk, tedaj mu je bilo v spanju razodeto, da to ljudstvo še ni zrelo za sveto vero. Slično je bilo tudi . delovanje sv. Amanda, apostola belgijskega in škofa v Utrehtu brez trajnega uspeha. Ta je prišel med Slovence za vladanja kralja Sama okoli leta 630., in sicer zato, da bi dosegel med njimi mučeniško krono. Prepeljal se je črez Donavo in prišel v Karantanijo, kjer je pričel oznanjevati sv. evangelij. Nekaj jih je pač pridobil Kristu sovi veri, ker je pa imel od svo jega delovanja primerno malo sadu in je spoznal, da tudi mu-čeništva ne more doseči, se je vrnil k svojim prejšnjim ovči-cam.
Šele tedaj so postali Slovenci dovzetnejši za krščansko vero, ko so stopili v prijateljsko dotiko in zavezništvo s krščan skimi narodi in iskali pri njih opore proti divjim Obrom. To se je zgodilo sredi osmega sto letja (1. 745.). V Gorotanu je takrat vladal vojvoda Borut. Bojevati je moral hude boje z Obri v P&noniji. ki so hoteli iz-nova zasužnjiti Slovence. Ker se je sam čutil preslabega, da bi jih odgnal, obrnil se je do Bavarcev in jih prosil pomoči. Ti so res pomagali pregnati Obre. Vendar so Slovenci Bavarcem njih pomoč drago plačali. Postali so od njih odvisni in so morali z njimi vred pri-
Balbo brzojavlja Musso-liniju
Rim. — Tukaj se poroča, da je general Balbo brzojavil italijanskemu premijerju Mussolini ju, da ni nikjer v Ameriki sovražnega razpoloženja napram fašizmu, in da so vse take in podobne govorice neosnovane in brez podlage, če bi vladal v ■Ameriki kak protifasticen sentiment, ne bi bil on deležen tako entuziastičnega sprejema, pravi Balbo.
-o-
Posvetitev štirih Američanov
Rim. — V soboto so bili tukaj posvečeni v rimsko-katoliške duhovnike štirje ameriški dijaki. Posvetil jih je kardinal Mar-chetti-Selvaggiam, generalni vikar rimske škofije.
-—O'-
Bomba za avstrijskega podgovernerja
Dunaj. — Na dom avstrijskega podgovernerja je bila vržena bomba, ki je razbila šipe v oknih in stekleni verandi. Odtrgana je bila od zidu tudi železna balustrada. Bombo so vrgli fašisti.
---o--
Romunski princ obišče
Ameriko
Bukarešta, Romunija. — Tukaj se je uradno javilo, da namerava romunski princ Nikolaj, brat romunskega kralja Karola, obiskati Ameriko, kamor odpotuje v avgustu. Princ se bo vrnil v Romunijo meseca septembra. --o--
Alpinčevo truplo sežgano
Lausanne, Švica.—V Montre-auxu je umrl Henry Fairbanks Nontagnier, znan hribolazee iz Amerike. Njegovo trplo so sežgali, njegov pepel pa bodo prepeljali v Zedinjene države, kjer ga bodo spravili v njegovi grobnici v Terre Haute, Ind.
-o—•—
* Španska vlada se boji izgredov in revolte, katere imajo baje v načrtih anarhisti in sindikalisti v več mestih.
MALI OGLASI
Vdova išče delo
Delo išče vdova, stara 30 let, za hišna opravila. Vprašajte na 17721 Malvern Rd. (173)
Slovenka išče delo
za gospodinjo pri kakem vdovcu z dvema otrokoma; stara je srednjih let in izurjena v gospodinjstvu. Vprašajte na 4036 St. Clair Ave.	(172)
Trgovski prostor
se proda ali zamenja za hišo za eno ali dve družini. Za naslov poizveste v uradu tega lista.
(172)
Išče se ženska
za splošna hišna opravila. Jako dobra, slovenska hiša. Naslov se poizve v upravi tega,lista,
(x)
8803 Superior Ave.
Cleveland, Ohio ODPRTO VSAK DAN
5 The Samson Tonic & Tea Co.	g
E Odpre sedaj urad za infor-	g
S macije v zdravilnih sredstvih,	s
g kot: Evropski čaj za sledeče	5
E bolezni: želodčne in. ledvične	g
E neprilike. reumatizem, nervoz-	s
E nost, astmo, katar, glavobol, vo-	S
S denico in sladkorno bolezetn.	S
E Cisti kri in vam da dober tek.	S
E Sredstvo proti izpadkom in sr-	S
E benju kože in mnogim drugim	E
s ščemenjem. Ne bodo se vam	S
E napravili izpahki in srbenje ko-	g
E že, potem ko, ste rabili to teko-	S
s čino. kot povedano. Ako vam	g
E ta tekočina ne pomaga na kak	ss
E način, vam rade volje vrnemo	E
•» denar. Lepi uspehi poceni.	S
ft Minež ga je gledal kakor kača svojo žrtvo. Premišljeval je Tine, kako bi si pomagal, a nič si ni mogel izmisliti; vdati pa se vendar ni hotel zapel jivcii. Samo da bi se izvil iz njegovih rok, je dejal, da ima ključ k podu vedno oče pri sebi.
"O, kako si še mlad!" se je smejal mož. "Hlev in pod sta" pod eno streho. Iz hleva zle-zeš v plevnik, iz plevnika na pod brez lestve. Potlej pa od-pahneš duri. Ali ni res?"
"Saj nimam nič," je dejal Tine žalosten.
"Na podu imaš spravljeno semensko deteljo. To jaz vem. Tiste mi daj en koš, pa sva bot."
Stresel se je Tine pri teh besedah, in vzdignila sta se mu v srcu ponos in poštenost proti izkušnjavcu, a oglasila se je tudi jeza in opravičevala vsake početje. Dobro je slutil ta notranji boj Minež. "Kaj ne?'' je dejal. "Sitno se ti zdi, ko boš detelje manj podedoval. Toda kakor hočeš. Silil te np bom. Vrni mi pa v denarju, kar sem ti v denarju dal. Čakati seveda te ne morem."
Tine je molčal v hudi stiski.
otroci denar, imajo štacunarji semenj."
Tine pa je le prosil in prosil, samo enkrat naj se mu še pomore, ko ne pojde nikdar več k Strženu. Zastonj; nihče mu ni verjel. Tinetu je zavrela vroča kri. "Kesali se še boste," se je zagrozil in dirjal od hiše. Mi-nica je stekla za njim in mu ponujala denar, ki si ga je bila prihranila, a on ga ji je izbi) iz roke in izginil.
"Oh, gotovo si bo kaj naredil," je vzdihovala sestra.
"Molči!" jo je zavrnila mati. "Ti ga vedno zagovarjaš, in za-to je tak."
Konec vrta pa je čakal Minež; in prišel je Tine, potrt in ponižan. "Denarja nimam," je dejal.
"Daj mi pa kaj drugega," se je nasmehnil oni. "Jaz vzamem vse."

Spisal dr. Fr. Detela
PR1HAJAC
POVEST
KUPITE
obleke
sedaj, ker blago se je jako po? dražilo. Še dobite narejene po meri pri
BRAZIS BROS.
obleke, suknje, površnike, po jako nizki ceni. Sedaj imamo veliko zalogo blaga in vzorce. Blago je boljše kot kdaj poprej. Oglejte si našo zalogo in primerjajte.
Brazis Bros.
6905 Superior Ave.
Si 7^0 MOŽJE
• Obleke po meri Naročite KROJAŠKO UMERJENO OBLEKO. Čisto volneno blngo. Vrednost, katere ne dobite nilcjar drugje.
DRUGE OBLEKE PO
$19.50 $22.50 $25.00
Zglasite se v naSi trprovni. Pokazali vam bomo razno vzorce brez obligacije, da bi morali kaj kupiti.
John Močnik
THE TAILOR WITH STYLE
6517 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO
Domače podjetje!
Podpisani se toplo priporoča slovenskim gostilničarjem, društvom in posameznikom
ZA DOBAVO
najboljšega piva
V AMERIKI
ji ^
Cene ne bodo morda nikdar tžiktt nizke
Te vrste najfinejše pivo imamo vedno v zalogi
doma in vam ob vsakem času lahko takoj postrežemo. Hvaležni vam bomo, če naročate pri domačem slovenskem podjetju. Mi vam po isti ceni in z boljšim blagom postrežemo kot tujec. Se vam prav toplo priporočamo.
Obenem opozarjamo občinstvo, društva in posameznike na naše pristne domače mehke pijače. Edina slovenska izdelovalnica mehkih pijač v Ameriki. Ne samo, da so naše mehke pijače neprekosljive, pa so tudi poceni. Se vljudno priporočamo.
Double Eagle Bottling Co.
« JOHN POTOKAR, lastnik 6515 St. Clair Ave.	Tel. HEnderson 4629
Dobite vaš NOVI MAYTAG
—SEDAJ!—
To je prava Maytag kvaliteta In oprema, kot- jo nudimo po tej izjemni ceni. * Sedaj imate priliko, da dobite pralni stroj, ki ste si ga želeli ... da začnete s tedenskim hranjenjem, ki bo plačalo vaš Maytag več kot enkrat.
The Maytag Company
Izdelovalci
Ustanovljeno 1893 Newton, Iowa
Pridite in oglejte si novi Maytag. Vse cene znižane. Vprašajte radi odplačil. CHRIST MANDEL HDWE. CO. 15704 Waterloo Rd. KEnmore 1282
THE OHIO FURNITURE CO. 6323 St. Clair Ave. ENdicott 5016 THE A. GRDINA & SONS CO. 6019 St. Clair Ave.HEnderson 2088 15307 Waterloo Rd. KEnmore 1235 KREMŽAR FURNITURE CO. 6806 St. Clair Ave.
Nove nizke cene na vseh Maytaeih ki imajo gasolinski multi-motor.
RESTAVRACIJA IN 3.2 PIVO
Najboljša postrežba v svežih jedilih in v najboljši pijači. Vljudno se priporočata
Mr. in Mrs. Frank Arko
1178 Babbitt Rd.
nasproti Chase Brass Co.
wo
dolar za dolar
dobite od International bank, obiske, suknje, površnike, narejene po meri, pri
F. BRAZIS
1233 E. 74th St.
Imamo najnovejše vzorce požu-rite se, ker ne boste imeli več take prilike. Vprašajte za F. Brazis.
bo popolen uspeh, ako ga
oglašate v
"AMERIŠKI DOMOVINI"
Vaša Savings & Loan
hranilna knjižica
vam oo prinesla več dolarjev in centov, ako jo zamenjate sedaj za pohištvo, peči, preproge, električne pralne stroje, likalnike, ledenice, modroce in.vzmeti. Pogovorite se z
MR. PERUSKOM
15913 Corsica Ave. zgorej; iz East 156. ceste, blizu bu-levarda, ali pokličite KE 4237.
Društva imajo izjemne cene na oglasih!
PIKNIK
"Pojdita naprej, ali ostanita zadaj!" je dejala. "Kaj poreko ljudje, ko se vedno kakor procesija vleče za mano." Tine se je smejal natihem, Strženu je pošla potrpežljivost.
"Tristo medvedov," je dejal, "ti kmetska prevzetnost! Rute, i,y;lc in uhane je pa vzela, ki sem jih bil poslal!"
"Jaz da bi bila od Vas kaj vzela !" je Vzkipela deklica. "Ne najmanjše stvarce. Tudi ni treba nič pošiljati; ne maram Vaših darov." Šla je na drugo stran ceste, in onadva sta obstala.
"Nič se ne zna vesti," se je ro-gal Tine; "kmetsko teslo. Kaj ne?" Stržen pa je klical tristo tisoč milijonov medvedov, da bi požrli deklino, kakor sa tiste paglavce, ki so se posmehovali pro-roku.
"Kaj je sedaj storiti?" je nadaljeval Tine, ko sta se vračala domov. "Rada te ima kakor pes česen; v vojake je ne moreš spraviti, kakor si Petra: sitnost je to." Molče je korakal Stržen. "Še sitnejše je pa to," je povzel zopet oni, "da sem bil jaz zraven. Drugač bi se bila vidva zopet dobro imela."
"Molči!" je zakričal Stržen. "Če se jaz razjezim —"
"Saj res," se je posmehoval Tine; "razjezi se! Rad bi videl, kakšen si takrat. Toda. saj se ne znaš jeziti, in jaz vem, če ti dam sedaj eno za uho, vrnil mi ne boš; ampak škodoval mi boš pozneje, katerikrat." Molčeč in fclabovoljna sta prišla na Strže-nov dom, kjer je Lojze razbijal neke zaboje.
"He, Lože, podi malo sem," je zaklical Stržen. — "Komu pa si izročil tiste reči, ki sem ti, je dal za Franco?"
"Komu?" je dejal Lojze in gledal debelo. "Toni sem je dal, ženi." Stržen je hodil semter-tja in ni vedel, ali bi se jezil ali smejal. Lojzetu se je ne-kakt) dozdevalo, kakor da bi ne bil prav storil, in opravičeval se je: "Dekle ne potrebuje; ženi sem pa ustregel, in za Vas je vse eno." Tine se je kroho-tal na vse grlo in omenil, da je gospodu Franca všeč. Sedaj pa se je posvetilo v Lojzetovi glavi. Aha, si je mislil, gotovo sluti, da bo imelo dekle tisoč dote; oj, ti lisjak! Zatisnil je eno oko in z drugim, kar je najzvitejše mogel, pogledal Str-žena: "Gospod župan, tisoč goldinarjev bo dote, to rečem; ne svetujem pa ne: Konj pa krava nista dober dober par."
"Tepec ti neumni!" je zavpil Stržen in zaloputnil vrata za seboj; Tine pa se je smejal, da se je tolkel ob kolena.
Zopet se je sprijaznil s Str-ženom, zopet sta hodila skupaj in kar drug brez drugega nista mogla biti. Zakaj Tine se je bil postopanja dodobra navadil; a samemu postopati se človeku neljubi: treba je imeti tovariša za kratek čas in za izgovor. Stržen je pa dobro vedel, da mu baš zaradi prijateljstva s Tine-tom ljudje nekako bolj zaupajo in rajši hodijo k njemu. Me-jač se je jezil na porednega sina, in niti mati ga ni več zagovarjala, in oba sta bila huda na Stržena. A Tine je bil trmast, in ko mu je zapretil oče, da ne dobo nobenega denarja več, da bi ga nosil k Strženu, se je odrezal: "Boste pa dolgove plačevali!" vzel klobuk in šel naravnost k Strženu. Minica je stekla za njim in ga zadrževala, a zastonj, češ, on se ne da yeč strahovati kakor otrok. Pil je mnogo in z jezo; kdo bi bil tudi brez denarja dobre volje!
Roza je sedela uri njem in uganjala burke. Doma pa je bila huda ura, in ker Tineta le ni bilo, je poslala mati ponj Mini-co. Roza jo je prijela za roke in jo hotela po vsej sili posaditi za mizo; Stržen ji je prigovarjal, naj malo posedi, da si Tine ugasi žejo. "Saj pijan ni," je dejal porogljivo, "samo malo okrogel je."
"Minica, domov se spravi!" je vpil brat. "Za poštena dekleta ni ta hiša." Za Minico pa je prišla sama Mejačka. Ustnici sta se ji tresli in oči bliskale od jeze. "Kaj vendar misliš," je očitala sinu in premagovala svoj srd, "da tu posedaš in popihaš; doma pa zaostaja delo. Ali te ni sram!"
"Saj grem, mati, saj gr iii. Ne bodite tako tisočkrat sitni!" je godrnjal Tine in iskal klobuka. "Roza, kje je moj klobuk? Ne maram se več šemi-ti." Roza. mu je dala klob .e, ki ga je bila skrila za šalo, ko je rekel, da nima denarja, l ine je še malo godel, preden je šel; Mejačka pa je plačala njegov dolg in se hudo razprla s Strženom in njegovo sestro.
"Kaj smo se vendar pregrešili," je dejala, "da nam je Bog vaju za kazen sem poslal! Kako je bilo prej v Dramljah, in kako je sedaj! Naj se starši in otroci, naj se bratje in sestre še tako ljubijo, vidva napravita razprtijo! Kje je še kak fant in kako dekle, ki bi se ne bilo pohujšalo v Vaši kremi! Kaj smo vama storili mi, da nam zapeljujeta sina?"
"Tristo medvedov!" je knS.l Stržen. "To je moja hiša; in jaz ne trpim, da bi kdo tukaj razgrajal in se vsajal. Kaj se menim jaz za Vašega Tineta in za Vas!"
"Kar doma ga imejte, mam-ka," je dejala zbadljivo Roza. "Pod steklo ga denite, ali pa na vrvco, da Vam ga kdo ne zapelje!"
Tako je nastal očiten razpor
med Mejačevimi in Strženom. Stržena ni bilo več gori. Tineta ne doli, in obirali so se, da je bilo grdo slišati. Koristilo ni to sicer nobeni hiši, a manj se je menil Stržen. Krčma njegova in štacuna se nista še smeli pritoževati. Vendar mu to še ni bilo dovolj. "Moški in ženske hodijo k meni," je dejal; "še starim babam moram kaj napraviti." Napravil je loterijo; , zakaj gosposka mu je šla na roke. Zopet so dohajali novi gostje in pretuhtovali pred hišo številke in ugibali, katera bi morala priti zdaj zdaj na dan. Lojze je prenašal številke s pošte na pošto in razlagal ljudem, kako bi bili imeli to zavreči in ono postaviti, da bi bila terna. Stržen mu je bil namreč podaril prave egiptovske sanjske bukvice; kaj čuda torej, če so dejali ljudje: Tega Lojzeta imajo za neumnega, a za številke je pa malo takih. Vse več in pomenljiveje se je sedaj sanjalo Dramljanom; in počasi je premagala tudi Lojzeta izkušnjava: stavil je, vsak mesec enkrat, da bo sreča mogla kod k njemu.
Zopet je prišel božični dan in prišlo novo leto, važno leto 1866. V Dramljah se je sovražilo in prepiralo vse vprek. Tine je ostajal doma in delal po malem, kolikor pač nanese zima. Zopet je bil mirnega srca in židane volje. Stržena ni vzel nikdar v misel, in videlo se je, kako neljub mu je govor o tem človeku. Ko so pa pustno nedeljo zagodli godci v Strženovi krč-
mi, se ga je lotil silen nemir. Stopil je zdaj pred hišo, zdaj k oknu in gledal in poslušal, kako se razveseljuje mladina. "Doma je vse opravljeno," je dejal materi in jo gledal. Ona pa je slutila, kaj se godi v njegovi duši, in pričela zabavljati na on krčmo. "Kaj ne, Tine? Ti pa ne pojdeš gledat tiste Rože," je dejala. "Ali jo siišiš, kako vriska? Gotovo je že pijana. Ni gršega od pijane ženske. če* hočeš vina, ga doboš doma."
"Ne maram," je dejal Tine in šel na dvorišče in poslušal in premišljeval. Dekleta so hitela vsa žareča na plesišče in za njimi korakali fantje vriskajoč, Tine je pa sam pohajal. O, kako pusto je bilo doma! Zopet je šel materi pravit, da je dolgčas. "K Strženu mi nimaš iti; to ti povem," je dejala ona in mu obrnila hrbet. To je Tineta ujezilo; šel je pogledat malo po vasi, s trdnim sklepom, da ne pojde k plesu. Pred hlevom, ne daleč od Stržena, se je dolgočasil Klemenov Janez. Pridružil se mu je Tine. Enakost čuvstev združuje ljudi.
"Greva li malo k Rozki?" je menil Janez in pogledal Tineta po strani.
"Danes jaz ne grem," odvrne Tine, ne da bi se ozrl vanj.
"Pri nas tudi godejo," pod-vzame zopet oni, kakor sam zase, "kadar grem v krčmo. A jaz jim pokažem zobe. Ali smo otroci, da bi nas zapirali doma in gonili spat s kurami! Hlapec dobo mezdo; jaz pa naj delam zastonj, zato ker sem domač? Rajši grem služit. Ko so bili oče mladi, niso bili nič boljši od mene: sedaj se pa tresejo za vsak krajcar."
"Pijpš pa vendar vsako nedeljo in časi tudi ob delavnikih."
"Pijem pa res," odvrne oni in vleč^ počasi tobak iz pipe. — "Denar se že dobi, če je kdo razumen," poVžaine črez nekaj časa ter se zoprno nasmehne.
Zopet sta molčala oba, in Tine se je jezil, ker ni razumel teh besedi. "Meni daje denar kupčija," nadaljuje oni in po-molči zopet, kakor da bi se veselil Tinetove nepotrpežljivosti. "Mineža poznaš," reče naposled z zamolklim glasom. "Mineža, ki je pol tatu, pol goljufa. S tistim kupčujem. On kupi vse: kokoši, jajca, žito, drva, kar je na prodaj. Potlej pride pa še sam materi tožit, da mu je lisica zašla med perutnino, in de-horja obdolži, kakor je bil svoje dni norega Lojzeta. Slanino nam pokrade maček, snopje s kozolca cibani, jaz pa vlečem denar."
"Torej ti kradeš doma?" je dejal Tine tiho, in streslo ga je.
"Kaj še!" se nasmehne oni. "Krade tisti, ki vzame kaj tujega. Kar je pa mojih staršev, to je tudi moje. Čigavo pa bo enkrat?"
Zopet je umolknil, zakaj sramoval se je pred Tinetom svojih nazorov. Zato se je zače opravičevati: "Niso li starši sami vsega krivi, ker nas drž3 tako na kratko? Vraga! Kadar pridejo fantje iz vse fare popivat in bahat, moramo vendar pokazati, da imamo tudi mi cvenk." Ta razlog se Tinetu ni zdel nevažen. "Da bi le ta preklicani Minež ne plačeval tako slabo!" se je hudoval Janez. "Kar pod nič mu prodaj! In kdo drug ima škodo kakor oče, ker so tako trdi?—"Toda, Tine, večer se je storil, poj diva na maseljc!" Tine se je branil. "Samo za pol ure in nič več," je prigovarjal oni.
"Tudi denarja nimam daries pri sebi," reče Tine.
"Kolikrat si me že ti napajal! Nocoj plačam jaz," odvrne oni, prime Tineta pod pazduho in ga vleče pol s silo, pol z lepo v krčmo.
Nista ga pozdravila niti Stržen, niti Roza; le grdo sta se držala. Jezen je sedel Tine za mizo, in ni se mu ljubilo govo-
riti; kesal se je, da je prišel. Komaj je preteklo pol ure, je sunil tovariša s komolcem, da naj plača.
"Jaz sem suh," šepne oni in se mu zarezi v obraz.
"Slepar!" je siknil Tine med zobmi in iskal po žepih in izvlekel nekaj drobiža. Pobledel je; ni bilo dosti.
"Kar pijva dalje," meni oni, "bode že kako."
A Tine ni imel več ostanka v tej druščini in se je vzdignil, da bi šel. Roza pa ga je pre-stregla, pomela palec ob kazalec in opomnila, da naj plača.
"Plačal bode Janez," de Tine kratko.
"Ta še zase ne bo mogel," se je jezila ona. "Vi mi ne odidete dokler ne boste plačali, ali pa pustite klobuk! Jaz nočem, da bi Vaša mati za Vami plačevala in mene oštevala. Če nimate denarja, pijte vodo!"
Šum po sobi je potihnil, in vseh oči so se uprle v Tineta, ki je zelen od jeze in sramote stal pred Rozo. Naj bi bil Stržen pred njim, ne bi mu zastavljal pota! A kaj je bilo storiti ?
"V četrt ure doboste vse," je dejal Tine' hripavo.
"Klobuk v' zastavo!" je odvrnila ona, in glasen smeh se je razlegnil po sobi. Tineta je oblila rdečica, in pot mu je stopil na obraz.?
"Tine!" se začuje neprijeten glas .. iz temnega kota. "Moš-rtjiček si pozabil doma. Kaj ne? Pojdi no sem. Koliko pa potrebuješ ?"
Tine se je obrnil, in iz tobačnega dima se mu je pokazal zoprni obraz ;Minežev. Spomnil se je njegove kupčije, in mraz ga je izprelefel.
"Tine," jej zopet povzel oni, "pri meni ifnaš kredit. Reci, koliko ti darn."
Tine ni imel časa premišljevati in iz stisko .si ni vedel drugače pomagjiti, nego da je prosil dosteje 'dvajset krajcarjev.
"Prava beraeija!" je dejal oni moško in stel počasi denar.
"Črez pol ure Vam vrnem; počakajte me konec vrta!" je dejal Tine, rdeč kakor kuhan rak, in hitel domov. Jezil se je nase, da je šel v to krčmo, na Janeza, da ga je tako speljal, in na starše, ki so tako trdi proti njemu. S hudimi besedami sta ga sprejela roditelja. Tine pa je molčal, da se je malo polegla nevihta, potem pa je prosil mater, naj mu da samo pol goldinarja.
"Nobenega krajcarja," je odgovorila mati in mu oponesla, kako je že dolgove plačevala za njim.
"Za denar si ti še premlad!" se je jezil oče. "Kadar imajo