Celje - skladišče
D-Per
III 19/1972
1119720327,4/B
COBISS o
GLASILO KOLEKTIVA
LETO VIII. ŠT. 4-5 ♦ CELJE, MAJ 1972
Spremembe vrednotenja delovnih mest
in nagrajevanja
Že v eni prejšnjih številk Vestnika smo obravnavali spremembo nagrajevanja, kot posledica preži-velosti dosedanjega sistema in prilagoditve samoupravnemu sporazumu o usmerjanju in delitvi dohodka ter osebnih dohodkov. Komisija za notranjo delitev dohodka in sistem nagrajevanja je na več sejah, ki so skupno trajale 35 ur, obravnavala osnuitek ocenitve delovnih mest in ga z več spremembami ob upoštevanju pritožb in pripomb, sprejela. Pred zasedanjem centralnega delavskega sveta so o osnutku razpravljali sveti enot, družbeno politične organizacije in sekretariat ZK. Komisija je neposredno pred zasedanjem centralnega delavskega sveta še enkrat vsMadiia osnutek s pripombami navedenih družbeno političnih in samoupravnih organov, ter tako vsklajenega posredovala centralnemu delavskemu svetu, ki ga je v celoti sprejel in soglasno potrdil.
Celotna korektura dosedanjega nagrajevanja bo po izračunih zahtevala 9,500.000.— N din več dohodka za pokritje osebnih dohodkov, ta znesek pa bo potrebno, vsaj delno nadoknaditi z bolšim poslovanjem in gospodarjenjem. Po določilih samoupravnega sporazuma morajo namreč sredstva za sklade oz. razširjeno reprodukcijo naraščati mnogo hitreje, kot sredstva za osčbne dohodke, to pa ob tako velikem znesku povečanja osebnih dohodkov, predstavlja zelo težavno nalogo za bodoče poslovanje podjetja. Osebni dohodki se bodo torej lahko zviševali le, če bo ustrezno rastel tudi dohodek in ostanek dohodka.
Bistvene novosti pri sedanjem vrednotenju delovnih mest, so
predvsem v večjem povdarku na tistih delovnih mestih, ki lahko bistveno vplivajo na rezultate poslovanja in gospodarjenja ter so vezana na odgovornost, materialno odgovornost, preciznost dela in organizacijske sposobnosti. Naj višji osebni dohodek je po samoupravnem sporazumu omejen na 5.600.— N din, medtem, ko je najnižji določen z 900.— N din. V razponu ki ga je sprejel delavski svet, je najvišji osebni dohodek v našem podjetju določen za 5.000.— N din in najnižji s 1.000.— N din. Ta znesek pa dejansko ne predstavlja najnižjega osebnega dohodka, ker bodo le začetniki stalno razporejeni na delovna mesta z vrednotenjem 1.000.— N din, medtem, ko bo dejanski najnižji osebni dohodek pri večini nekvalificiranih in pollkvalificiranih delavcev, med 1.100,— in 1.200.— N din. Tako bo razmerje po startu brez dodatkov na stalnost okrog 1 :4,35, torej tudi manj, kot omogoča samoupravni sporazum.
Dodatki za stalnost ostanejo tudi v sedanjem sistemu glede na kriterije nespremenjeni, medtem, ko se spremeni le višina dodatka, zaradi preračuna na startno vrednost točke 2,50 din. Tako bodo znašali dodatki za stalnost ali kot sedaj uporabljamo termin »minulo delo«:
Zaposlitev v podjetju:
nad 5 do 8 let 20 točk	50.— N din
nad 8 do 11 let 35 točk 87,50 N din nad 11 do 14 let 50 t. 125.—- N din nad 14 do 17 let 65 t. 162,50 N din nad 17 do 20 let 80t. 200.— N din nad 20 do 23 let 95 t. 237,50 N din nad 23 do 26 let 110 t. 275.— N din
Dodatki stopnjujejo tudi naprej
za vsaka 3 leta zaposlitve v podjetju ali pravnih predhodnikih po 15 točk oz 37,50 N din. Omeniti je vredno, da nekaj delavcev v podjetju že izpolnjuje pogoje za dodatek na stalnost v višini 275.—- N din. Dodatki za stalnost ne bodo sestavni del osnovnega vrednotenja delovnega mesta, ampak se bodo obračunavali do naslednje spremembe po startni vrednosti, to je v znesku, kot so navedeni in bodo obračunani izven mase za delitev osebnih dohodkov. Ta sprememba je bila potrebna, da bi odpravili dosedanje nepravilnosti, ker so enote z višje doseženimi vrednostmi točk, dobivale avtomatično tudi višje dodatke. Ker se pa gre v bistvu za minulo delo, je pravilno, da dodatke za enako število let prebitih na delu v podjetju, prejmejo vsi delavci, ne glede v kateri enoti so zaposleni v enaki višini.
Dodatki za posebne delovne pogoje bodo izračunani pri tistih delovnih mestih, kjer nastopajo izredne temperaturne razlike, izredne fizične obremenitve, nevarnosti in Slično. Te dodatke bodo izplačali po 20 točk oz. 50 N din.
Dodatki za deljen delovni čas bodo izplačani v višini 50 točk oz. 125.— N din in sicer prav tako kot drugi dodatki, po startni vrednosti in ne bodo vključeni v osnovno vrednotenje delovnega mesta, vključeni pa bodo v maso osebnih dohodkov.
Dodatek za zahtevnost stroke bodo prejemali delavci v trgovini in sicer v industrijsko — tehnični stroki. Dodatki bodo obravnavani po principu pretežnosti stroke in bodo talko, delavci zaposleni v enotah, ki opravijo več kot 60 % realizacije iz industrijsko — tehnič-(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani) ne stroke, prejemali dodatek enako, kot specializirane enote teh strok. Dodatek bo prejemalo tudi strežno osebje v hotelih iti restavracijah katergorije B. Dodatki bodo znašali 20 točk oz. 50.— N din, za poslovodje v trgovini teh strok pa 50 točk oz. 120.— N din.
Glede na spremenjeno osnovno vrednotenje delovnih mesit in dodatke bo treba preračunati in'korigirati vse normative za določanje mase osebnih dohodkov, kar bo brez dvoma zahtevno in dolgotrajno delo. Zagotoviti je namreč treba, da bodo vse enote v podjetju v približno enakem izhodiščnem položaju in da bo možno preseganje postavljenih norm in normativov za maksimalno cca 20 %. Ves
ostali del eventualnega preseganja bo moral biti vezan na dohodek in bodo razlike nad vrednostjo točke 3.— N din, obračunane po posameznih obračunskih obdobjih za nazaj. To je potrebno, da bi ne prišli do prekoračitve dovoljene mase osebnih dohodkov, glede na določila samoupravnega sporazuma in drugih spremljajočih predpisov. V prvem obdobju ne bo uvedena degresiva pri izračunavanju vrednosti točk, ker računamo, da bodo normativi .realno postavljeni. Če se bo pa ugotovilo, da normativi ne bodo realni in da bo prišlo do visokih prekoračevanj, ki ne bodo rezultat več vloženega dela ali večje prizadevnosti, bo potrebno ponovno uvesti degresivo.
Po novem vrednotenju delovnih mest in na novo določenih nor-
mativih bodo obračunani osebni dohodki za obdobje januar — april in sicer predvidoma do 20. maja 1972. Možno je, da se bo obračun za dan ali dva zavlekel, zato pa bodo delavci lahko 12. maja na njihovo zahtevo, prejeli akontacijo na osebne dohodke. Željeno je, da bi akontacije dvigovali le v nujnih primerih. Zahtevki za akontacijo morajo biti predloženi oddelku za obračun osebnih dohodkov najkasneje do 10. maja.
O novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov in pravilniku o delitvi dohodka bomo podrobneje poročali v eni naslednjih številk, in sicer takoj po tem, ko bo sprejet tudi tekstualni del pravilnika o delitvi osebnih dohodkov z ustreznimi tabelami.
GRS
Posvetovanje mlinskih strokovnjakov
Dne 6., 7. in 8. marca t. 1. je Tehniško ekonomski biro iz Zagreba priredil seminar o problemih predelave žitaric. Vabljeni so bili mlinski strokovnjaki iz vse države. Seminar je bil strokovno na izredni višini, saj sta predavala tudi profesor doktor Seiibel, direktor inštituta za raziskovanje in predelavo žitaric v Detmoldu in dr. Schweitzer, direktor Mednarodnega društva za kemijo žit. Pripravljenih je bilo več referatov, ki so obravnavali zelo zanimiva področja tehnologije predelave žit.
V tem sestavku bi rad seznanil bralce predvsem z dvema temama: Vpliv sušepj a na zdravstveno stanje žitaric in značaj ter namen mlinskega laboratorija v sodobni proizvodnji make. Prvo temo je obravnaval dr. Seibel. V svoji razpravi se je omejil predvsem na to, kakšen način sušenja je boljši: direktni ali indirektni. V Jugoslaviji pa tudi v svetu je še vedno precej uporabe direktnega načina sušenja. Pri tem načinu prihajajo izgoreli plini direktno v kontakt z materialom, ki ga sušimo in posledica je povečanje konceritracije benzpire-na. Za organsko snov benzpirenpa je znano, da povzroča rakasta obolenja. Koncentracija benzpirena v v žitaricah je odvisna tudi od vrste goriva. Najmanjša koncentracija je pri uporabi koksa, najveeja pa pri uporabi težkih kurilnih olj. V naši lastni sušilnici nimamo tega problema, ker sušimo indirektno in izgoreli plini ne pridejo v stik z materialom. Seveda je pa takšno sušenje precej dražje, ker je precej energetskih izgub pa tudi sama naprava za sušenje je precej bolj komplicirana in dražja. Z natančnimi poskusi smo ugotovili, da je boljše dražje sušiti kot postati potencialni povzročitelj raka. Zaradi
vsesplošne motorizacije se že v rastlinah na polju poveča količina škodljivih snovi. Qb zelo prometnih avtocestah so ugotovili 2 — 3 krat povečano koncentracijo benzpirena. Dokazano je, da se poveča količina benzpirena že samo s tem, da njive obdelujemo s stroji. Torej vidimo, da je možnost za večanje koncentracije škodljivih snovi veliko in moramo to preprečevali, kjer je to mogoče. Poudariti moram, da to v našem podjetju ni problem, ker imamo naprave že ustrezno urejene.
Značaj in namen mlinskega laboratorija v sodobni proizvodnji moke je opisal dr. Sohweitzar, ki je poudaril, da mora laboratorij spremljati pšenico od žetve do finalnih produktov — kruha, testenin in peciva.
Takoj ob žetvi je potrebno ugotavljati hektdlitersko težo, vlago, pepel in ko prihaja ,v skladišče, še primesi. To so osnovni pokazatelji vrednosti pšenice. Vedno bolj se uveljavlja tudi ugotavljanje okuženosti, saj že 8 % okuženost s stenicami zelo zmanjša kvaliteto beljakovin v celotni masi. Te analize morajo biti vestno izvršene, ker so še vedno podlaga za ugotavljanje dinarske vrednosti žitaric. V našem podjetju prvič vidimo in otipamo pšenico takrat, ko pride v silos. Takoj vzorčimo in opravimo zgoraj omenjene analize. Poleg teh analiz pa je potrebno tudi ugotoviti kvalitetno število, ki je pomembno s tehnološkega vidika. V času žetve pšenica še ni dozorela zato kvalitetno število ugotavljamo samo orientacijsko, da lahko predvidimo, kakšna bo končna kvaliteta surovine. Ko je pšenica vskladi-ščena vsaj dva meseca pa je potrebno dobiti od celotne količine
reprezentativen vzorec, ki nam da končno sliko kvalitete pšenice.
Kar se tiče tehnološke kvalitete nam 85 % vseh potrebnih podatkov dasta farinograf in extenzograf, o-stalih 15 % podatkov pa daje poskusno pečenje. V našem laboratoriju bi za komplletao analizo moke potrebovali samo še poskusno pečenje v laboratorijski peči. Dr. Schweitzer je izrecno poudaril, da farinograf ni samostojen aparat, ampak je v bistvu sestavni del ex-tanzografa, kajti dve enako kvalitetni moki analizirani na farino-grafu dajeta na extenzografu lahko popolnoma različni kvaliteti. Nekaj podobnega smo opazili tudi pri naših analizah. V bodoče mora biti vsaka moka analizirana na o-beh aparatih, če hočemo, da bomo kvaliteto molke natančno poznali. Zelo pomembna je Vloga laboratorija pri pripravi mešanice pšenic za meljavo in pri vodenju meljave. Laboratorij mora sodelovati pri sestavljanju mešanic. Pred mletjem je potrebno napraviti poskusno meljavo na mlevnem avtomatu. Pri tem je potrebno čimbolj izključiti vpliv človeških rok, na ta način, da je avtomat nastavljen na vedno isto meljavo. Rezultati poskusne meljave pokažejo kako je potrebno voditi meljavo, da izdelki zadostijo pravilniku o kakovosti izdelkov in tehnološkim zahtevam. Naloga laboratorija je tudi, da kontrolira izdelke med meljavo in po končani meljavi mora izdati atest. Brez atesta izdelki praviloma ne bi smeli v prodajo. Končno analizo izdelkov pa bi morali ugotoviti s probnim pečenjem. S tem bii dobili natančna navodila za pdko kruha in dosegli maksimalno kvaliteto.
Dipl. ing. STANE MELE
Najpogostejša srčna obolenja in njih zgodnji
znaki
■
V civiliziranem svetu so od vseh bolezni relativno in absolutno naj-pogostnejše bolezni srca in žilja. Med boleznimi srca so najpogost-nejše koronarne srčne bolezni z infarktom srca, slede bolezni z infarktom srca, slede bolezni zaradi zvišanega krvnega pritiska, revmatične srčne bolezni, prirojene srčne bolezni, bakterialno vnetje srčnih zaklopk, bolezni zrca zaradi obolenja pljuč ali pljučnega žilja, zaradi tuberkuloze, sifilisa, motenj v delovanju žlez z notranjim izločanjem, zaradi raznih stmpov-toksi-nov, krvnih bolezni, novotvorb, virusnih in parazitnih bolezni itd. Poznati moramo tudi spremembe srca in žilja med nosečnostjo, pri debeluhih, športnikih, nervozna srca zaradi neuravnovešenega vegetativnega živčnega sistema ali drugih škodljivih vplivov itd. Koronarne srčne bolezni z infarktom srca zaslužijo posebno Obravnavanje.
Koronarne srčne bolezni in zvišan krvni pritisk
Koronarne srčne bolezni so zelo pogostne ipri bolnikih z zvišanim krvnim pritiskom, pri diabetikih, debeluhih in ljudeh z nezdravim načinom življenja. O zvišanem krvnemu pritisku govorimo, kadar sistolični pritisk poraste nad 160 mm Hg, diastolični pa nad 100 mm Hg. Dokler je bolnik kompenziran in še ne ve za svoj zvišan krvni pritisk, je navadno brez posebnih težav. Če pa srce pod bremenom zvišanega krvnega pritiska odpove, se pojavijo bolečine pri srcu, nočni napadi težke sape t. i. kardialna astma ali celo popolna odpoved levega srca — pljučni edem s smrtnim izidom. Seveda ogroža take bolnike tudi infarkt srca.
Revmatične srčne bolezni
V poteku revmatične vročice vedno oboli tudi srce. Povzročitelj je infekcija s hemolitičnim strep-tokokom, ki se pokaže kot prehlad, angina ali škrlatinka. Po vmesni pavzi 2 — 4 tednov se pojavi slabo počutje, bledica, glavobol, mrzlica, vročina, znojenje, predvsem pa simetrične otekline in bolečine večjih sklepov, ki so kratkotrajne in se selijo. Čim mlajši je bolnik
čim manj so prizadeti sklepi, tem bolj oboli srce. Razen običajne sklepne in srčne oblike revmatične vročice poznamo še vročinsko, pljučno, trebušno in živčno obliko glede na prizadetost posameznih organov oziroma sistemov.
Bolezen poteka akutno, sub-akutno ali kronično in se periodično ponavlja do izčrpanosti. Srce je zelo ranljivo za hemolitične streptokok: obolevajo endokard, zaklopke, srčna mišica in osrčnik. Če obole zdrave zaklopke, zdravnik sliši na srcu šume. Če se revmatični proces ponavlja na že predhodno obolelih zaklopkah ali pa še ni umirjen, se prvotno registrirani šumi stalno menjajo. Če je najbolj prizadeta srčna mišica, se menja ritem srca, srce se razširi in velikokrat odpove. Prvi znak obolenja je zbadajoča bolečina za prsnico, ki je močnejša pri globokem vdihu in ležanju, odneha, če se bolnik usede in nagne naprej. Bolečine so hujše med kašljem in požiranjem, ker se vnetje lahko širi iz osrčnika tudi na rebrno mreno. Zaradi mehanskega pritiska tekočine v osrčniku na sapnik, dusnike in požiralnik, bolnik hitro in težko diha ter težko požira. Postane hripav.
Med revmatično vročico se lahko pojavijo po koži tipični prsta-nasti izpuščaji ali podkožni vozliči. Če revmatizem prizadene živčni sistem, poteka navadno brez splošnih sistemov. Znaki bolezni so izključno živčni, in to v obliki Vidovega plesa. Povzroča jih specifično vnetje možganske substance. Vnetje rebrne mrene ali trebušne mrene je lahko tudi revmatično in kaže dosti značilno bolezensko sliko.
Velika večina pridobljenih srčnih hib je posledica revmatične vročice. Najpogostnejša od vseh je mitralna srčna hiba. Mitralno ustje je lahko preveč zoženo ali razširjeno ali pa oboje hkrati, se pravi: zaklopke se ne morejo popolnoma razpreti in ne zapreti. Hiba se v začetku razvija brez posebnih subjektivnih težav. Kasneje, ko zaklopke otrdijo ali celo poapnijo in ovirajo normalen krvni obtok, se pojavijo tudi prvi znaki obremenitve srca. Srce se razširi, pritisk v posameznih predelih srca in pljučnega žilja poraste, ritem srca se zmede, srce pa odpove. Čim hitreje raste pritisk v pljučnem obtoku, tem bolj se bolnik zadiha že pri manjšem fizičnem naporu. Če
pa srce odpove naenkrat, se pojavi pljučni edem: bolnik nenadno močno posinji, težko diha, kašlja in izpljune krvavkasto peno. Pljučni edem se lahko razvije tudi po nenadnih spremembah srčnega ritma. Znaki srčne vodenice se spadajo med zgodnje znake odpovedi srca zaradi mitralne srčne hibe.
Aorta srčna hiba, zožitev ali razširjanje ali pa oboje hkrati, napreduje dolgo časa brez posebnih subjektivnih težav. Odpoved srca dolgo časa zadržuje močno mišičje levega prekata. Bolnika moti le močen utrip srca in nagle spremembe krvnega pritiska v periferiji, posebno v možganih, ki povzroče vrtoglavice in omotice. Če pa se revmatično vnetje razširi še na u-stja koronarnih arterij, se pojavi netipična srčna bolečina, ki je difuzna, dolgo traja in se širi pod žličko in oba rebrna loka. Če pa bolnik boleha za zoženjem aorte zaklopke, zdravnik odkrije značilen močan šum že zgodaj, ko je bolnik še brez težav, vsaj pri zmernih vsakdanjih fizičnih naporih. Pri čezmernih težjih telesnih naporih pa sledi pretirana utrujenost, težko dihanje, bolečine pri srcu in napadi nezavesti. Kadar pa levo srce dokončno odpove, diha bolnik še teže, sedi v postelji, kašlja in krvavkasto izpljuje. Nenadno smrt povzroči zamašitev koronarnih žil s posledičnim infaktom srca migetanjem prekatov in nezadostna prekrvljenost možganov.
Prirojene srčne hibe
Nekatere prirojene srčne hibe niso združljive z daljšim življenjem. Tako oboleli dojenčki umirajo takoj po porodu ali v prvem letu življenja. Nasprotno pa marsikatera prirojena hiba kardiovaskularnega sistema poteka brez simptomov, odkrijemo je slučajno pri sistematičnih pregledih. Druge zoper tipično spreminjajo krvni obtok, tako da jih lahko pravočasno razpoznamo, kar je zaradi u-streznega zdravljenja zelo pomembna. Dojenčki s prirojeno srčno hibo (t. j. plavčki) slabo napredujejo, težko dihajo in požirajo, so zelo občutljivi za obolenja dihal. Pri dojenju in joku težko dihajo in poplavijo še bolj. Težko dihajo zaradi zmanjšane količine kisika v krvi ali pa zaradi preobre-(Nadaljevanije na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani) menitve pljuč s krvjo. Bolniki imajo pogostne glavobole, omotice, občutek slabosti, občasno ohrome in izgube zavest. Cianoza (posinje-lost kože in vidnih sluznic) je posledica povečane količine s kisikom nezasičenega hemoglobina v arteri-a-lni krvi in še dodatno kompen-zatornega povečanja količine rdečih krvničk. Zdravljenje nekaterih prirojenih srčnih bolezni je izključno kirurško. Kirurška korekcija prirojene hibe je lahko popolna ali samo delna, se pravi, da bolnik povsem ozdravi, ali pa se mu stanje le toliko Zboljša, da dalj časa in laže živi.
Subakutno bakterialno vnetje srca
Pri vsakem srčnem bolniku, ki je kompenziran in mobilen pa zboli za nejasno vročinsko boleznijo, ki traja dalj kot 1 teden, moramo misliti tudi na takterialno vnetje srčnih zaklopk. Ce v krvi najdemo ustreznega povzročitelja, bo naš sum upravičen. Subakutno bakterialno vnetje lahko prizadene zdrave srčne zaklopke ali pa se nacepi na zaklopke, ki so okvarjene po preboleni revmatični bolezni. Bakterialno vnetje večkrat usodno komplicira potek sicer uspele _ srčne operacije ali pa se pojavi v prvih tednih po normalnem porodu. Začetek je lahko prikrit ali netipičen. Bolnik je utrujen, bled, nima apetita, hujša, ima nekoliko zvišano temperaturo dosti se znoji, stalno ga bole roke, noge in glava. Bolezen se lahko prične nenadoma z mrzlico in visoko vročino, spet drugič pa z obsežno možgansko ali periferno embolijo. Včasih poteka zelo hitro, se konča nenadno z odpovedjo srca zaradi obsežne periferne embolije, odpovedi ledvic ali akutnega obolenja kakega drugega organa. Na srcu se pojavijo novi šumi, prej registrirani pa se spreminjajo, redke so motnje srčnega ritma in obolenje osrčnika. Zaradi embolij v ledvicah postane urin krvav. Vranica se prehodno poveča. Po koži se pojavljajo embolije, ki so videti kot drobne pikčaste krvavitve. Isto se dogaja tudi na beločnici in mrežnici. Bolniki lahko prehodno oslepe zaradi embolije v centralno arterijo mrežnice. Bolezen se je do nedavnega vedno končala s smrtjo. Danes nam s pravočasno diagnozo in pravilnim zdravljenjem z antibiotiki uspe ozdraviti večino teh hudih srčnih bolnikov.
Pljučno srce
Na pljučno embolijo s posledi-
čnim akutnim pljučnim srcem moramo misliti pri vseh odraslih srčnih bolnikih, ki so dalj časa imobilni. Pljučne embolije so pogostne jše po operacijah srčnih bolnikov kakor pa po operacijah bolnikov z zdravim srcem. Pljučnim embolijam so razen hudih srčnih bolnikov podvrženi še bolniki z raznimi malignimi novotvorbami, nekaterimi krvnimi boleznimi, krčnimi žilami, pretirano debelostjo, po operacijah v mali medenici, kompliciranih zlomih in porodih. Embolijo sproži tromboza (strjevanje krvi) v sistemu dovod-nic. Ce se zamaši ena od glavnih pljučnih žil, se razvije nepopravljivi šok. Pritisk v pljučnem krvnem obtoku preraste, v velikem krvnem obtoku pa se zniža. Smrt nastopi zaradi akutne preobremenitve desnega srca in praznega perifernega ožlja. Če se zamaši srednje velika veja pljučne arterije, se razvije infarkt brez večjega prerasla pritiska v pljučnem ožilju, če se zamaši manjša periferna veja pljučne arterije, bolnik presinji, težko diha, ima zvišano temperaturo, kašlja in krvavkasto izpljuje. Poznamo pa tudi kronično obolenje srca zaradi različnih pljučnih bolezni. Zaradi kroničnega bronhitisa in emfizema pljuč se bolnik že ob najmanjšem fizičnem naporu pretirano zadiha, kašlja in občasno izkašljuje sluz. Pritisk v pljučnem krvnem obtoku poraste, mišičje desnega srca odebeli. Razvije se tako imenovano pljučno srce. Ko pritisk v pljučih še bolj poraste, desno srce končno odpove, pojavi se srčna vodenica.
Bolezni srca zaradi infekcijskih bolezni: tuberkuloza, sifilis, da-vica
Od infekcijskih bolezni, ki napadejo srce, naj omenim na prvem mestu tuberkulozo. Tuberkulozno vnetje srčnika se konča z zaraščanje osrčnika s srcem. Kri ne more več v zadostni meri pritekati v srce, ki se ne more normalno širiti in krčiti, desno srce odpove. Brez predhodnega težkega dihanja otečejo trebuh in noge. Prekrvljenost perifernih organov je nezadostna že med mirovanjem, po obremenitvi pa se še zmanjša. Zato so bolniki omotični in pada jo v nezavest. Bolezen često prepoznamo pozno, vendar včasih še pravočasno za uspešno kirurško zdravljenje.
Zdravstvena prosveta in pravočasno uspešno zdravljenje svežega sifilitičnega obolenja sta bistveno zmanjšala obolevanje srca in žil j a zaradi sifilisa. Bolezen poteka v začetku brez posebnih subjektivnih težav. Če pa se sifilitična žarišča ugnezdijo od odcepišča koronarnih
arterij, povzroča bolečine za prsnico in večkrat naglo smrt zaradi miokarnega infarkta. Sifilitične razjede na aortnih zaklopkah povzroče težko aortno hibo, ki se navadno konča v pljučnem edemu. Obolenje mišičnega sloja aorte povzroči razširjenje in stanjšamje stene aorte, t. i. anevrizmo, ki pritiska na sapnik, dušnike in požiralnik, večkrat se tudi predre v te organe,- bolnik pa izkrvavi.
Pravočasna diagnoza in uspešno zdravljenje davice sta bistveno zmanjšala obolevanje srčne mišice med hudo davico. Toksin davice zmede srčni ritem. Pojavijo se različni srčni bloki.
Srčne bolezni zaradi motenj v delovanju žlez z notranjo sekrecijo
Čezmerna tvorba in razsev hormonov ščitnice lahko često škodi srcu in žilju. Preobčutljivi vegetativni živčni sistem .povzroča močno utripanje srca. Poraba kisika in prekrvljenost perifernih organov porasteta nesorazmerno s stopnjo obremenitve.
O teriotoksičnem srcu govorimo, če se navedenim znakom hi-pertireoze pridružijo še težje motnje srčnega ritma. Težje motnje srčnega ritma skupaj z navedenimi motnjami presnove rade privedejo do odpovedi srca. Nezadostna tvorba hormonov ščitnice povzroča hi-potireozo, ki je prav tako naklonjena srčnim kamplikacijam. Zmanjša se prekrvljenost periferije in dotok krvi v srce. Frekvenca srčnega utripa se zniža, občasno poraste krvni pritisk. Poveča se količina ogljikovega dvokisa v tkivih, kar lahko povzroči nezavest in komo.
Srce pri hudi anemiji
Pri slabokrvnih ljudeh se zmanjša količina krvnega barvila, ki prenaša kisik po tkivih. Med mirovanjem se pomanjkanje kisika izravnava s hitrejšim pretokom krvi. Ta mehanizem odpove pri obremenitvi. Pomanjkanje kisika v tkivih povzroči presnovne motnje, ki povzroče razširjenje perifernega žilja. Zmanjšana gostota krvi še dodatno pripomore k povečanem dotoku krvi v srce. Količina rdečih krvničk se zmanjša, z njo pa tudi celokupna količina krvi v krvnem obtoku. Takrat se bolnik počuti slabotnega, težko diha, ima bolečine v predelu srca, zatekajo mu noge. Zato slabokrvnost lahko posnema srčno bolezen ali pa se organska srčna bolezen poslabša zaradi težje slabokrvnosti.

Srčne bolezni in nosečnost
V drugi polovici nosečnosti tretjina vseh nosečnic toži o težkem dihanju. Proti koncu nosečnosti pa skoraj vsaki nosečnici zatekajo noge. V drugi polovici nosečnosti nosečnica pretirano hitro diha že pri mirovanju. V stoječem položaju maternica pritiska na veliko dovodnico in povzroča omotico ter nezavest. Zaradi pritiska na dovodnice v mali medenici otekajo noge. Zaradi povečane količine krvne plazme pri normalnem številu krvničk so nosečnice videti slabokrvne. Zaradi vseh teh znakov normalna .nosečnost posnema organsko srčno bolezen. Zato moramo iskati dodatne znake predhodne revmatične ali pa prirojene srčne bolezni. Pravočasna in pravilna diagnoza in pravilno zdrav-
ljenje le v izjemnih primerih narekuje prekinitev zaželene nosečnosti. Zato tudi bolnice s težjimi srčnimi hibami navadno ob ustreznem zdravljenju in kontroli lahko normalno rode.
Srčne težave pri neurejenem vegetativnem živčnem sistemu
Neuravnovešenost vegetativnega živčnega sistema lahko posnema bolezni vseh drugih sistemov in organov in seveda prav tako srca. Vsi vemo, da bitje srca simbolizira življenje, njegova zaustavitev pa smrt. Pri živčno neuravnovešenemu človeku se neprestano in nerazumljivo mešata želja po samouničenju in strah pred smrtjo. Srce pa je najprimernejši organ za izražanje vseh teh občutkov in doživetij. Bolezen se začne nenadno v rami mladosti s psihološkimi
problemi in nadaljuje z organskimi lokalizacijami. Ne konča se nikoli. Bolniki tožijo o pomanjkanju zraka, težkem dihanju in bolečinah v predelu srca. Stalno so utrujeni, zjutraj bolj kot zvečer, dosti se znoje, muči jih glavobol, potrti so im zatekajo se v bolezen. Najbi-strejši in najbolj aktivni so v ponočnih urah. Pomenijo najtežji problem za zdravnika, kjer navadno ne najdejo zadostnega razumevanja in se zato kaj radi zate’-k raznim mazačem. Ti ponavadi že s pogledom na urin ugotovijo bolezen in uspeh zdravljenja je »zajamčen«. Zdravnik včasih zaradi napačnega tolmačenja subjektivnih težav še poveča bolnikovo zaskrbljenost in bolezensko razpoloženje. Na splošno pa velja pregovor, da laže »obudi mrtveca« kakor pa ozdravi distonika.
Dr. Majda Mazovec
Uveljavljanje ustavnih dopolnil - izkaznica odnosa
do samoupravljanja
Sindikati ne pristajajo na to, da bi se dogovori sprejeli mimo delavcev (Iz 20. seje republiškega sveta 31. marca)
Z uveljavljanjem ustavnih dopolnil se v delovnih organizacijah odpirajo najrazličnejša vprašanja. Dejstvo je -namreč, da se ob tem spreminjata struktura in vloga organov upravljanja. Gremo v nove odnose, v še bolj demokratične odnose, ki jim bo v bodoče dajal ton prav neposredni proizvajalec sam. To je jedro -našega splošnega družbenega prizadevanja in to je bilo -tu-di jedro razprave na seji republiškega sveta ZSS. Pregledali so dosedanjo aktivnost sindikatov ob tej nalogi. Osnova za razpravo je -bilo poročilo -predsednika komisije za samoupravljanje Mitja Švaba in ki je bilo sprejeto tudi kot izhodišče za politično delovanje sindikatov.
Pri republiškem svetu ZSS in pri republiških odborih posameznih strokovnih sindikatov so že večkrat razpravljali o uveljavljanju ustavnih dopolnil, predvsem v posameznih komisija. Sproti je pač bilo treba razčiščevati marsikatero načelno vprašanje, pa tudi mnoga dokaj ozka specializirana, atrokov-na vprašanja. Seveda bodo morala tudi vnaprej biti taka posveto-
vanja sindikatov mesto za odstranjevanje nesporazumov, ovir pri u-veljavljanju ustavnih dopolnil, in seveda tu-di mesto za opredelitev stališča do novih spoznanj, kako načeti vprašanja, dileme, ki se z dneva v dan zastavljajo.
Pripomba, da se problemi zastavljajo tistim, ki delajo, je bila v razpravi še posebej poudarjena. To je 'tudi razumljivo. Da pa delo ne bi zaostajalo, je treba odprta vprašanja obravnavati sproti. Delovne organizacije si v tem morajo med seboj tudi pomagati. Prav to posredovanje izkušenj je tudi ena izmed nalog sindikatov. Toda, še vedno lahko govorimo o mnogih delovnih organizacijah, kjer se nalog niso lotili, marveč bolj prisluškujejo — rekli bi tako imenovanemu kuloarjskemu — razpravljanju o tem. Čakaj na »vzorce« in še več! Nekateri pa ob tem, da bi morda prikrili svoje nedelo, napihujejo morebitne resnične (pogostokrat pa tudi že povsem razčiščene) probleme do take mere, da to presega že vse okvire. Največ je izgovarjanja na trenutni težavni gospodarski položaj, ko -se res morajo marsikje bolj trdno spoprijeti z vprašanji racionalnosti svoje organizacije dela. Zato se tudi ne smemo čuditi sicer redkim pripombam, ki kažejo na popolno nepou-
čenost, češ da je samoupravljanje le političen odnos, oblika demokracije, medtem ko je učinkovito gospodarjenje nekaj drugega in je zato odlašanje ;z realizacijo ustavnih dopolnil v korist ekonomiki in stabilizaciji. Komentar tu ni potreben!
Glede uveljavljanja ustavnih dopolnil se v -praksi — -morda namerno, ali pa morda tudi zaradi navedene nepoučenosti — kaže dvoje povsem nespretnih gledanj. Eni se namreč zavzemajo za dosledno realizacijo načel, ki uvajajo nove odnose in ki med drugim pomenijo prenos odločanja o presežnem delu na mesto, kjer se presežna vrednost ustvarja, da neposredni proizvajalec resnično odloča o svoji akumulaciji in o vseh postavkah porabe dohodka, da mora -biti tu TOZD z dohodkom, ne pa na novo preimenovan del delovne organizacije, da se pač zadosti -dogovorjenim načelom. Tu gre še za od ločanje o minulem delu kot vzpodbudi za razširjeno reprodukcijo in za boljše -gospodarjenje itd. Žani mivo pa je, da se pristaši drugega gledanja prav tako sklicujejo na ustavna dopolnila, žalijo pa, naj vse ostane, kot je: koncentrirano in centralizirano. Izključujejo glas delavca, da bi mogli še vnaprej do-(Nadaljevanje na 6. strani)

r
(Nadaljevanje s 5. strani) ločati v njegovem imenu. Po njihovem prepričanju je to tudi edino jamstvo za ekonomsko uspešnost. Ni prvič, da delavci in sindikati postavljajo zadeve drugače:	prav
ureditev novih samoupravnih odnosov bo osnova za dosego gospodarske stabilnosti. Res pa je, da bodo taki odnosi marsikomu podirali že ustaljene koncepte dela, navade, pa tudi privilegije.
Morda ni naključje, da zadnja raziskava centra republiškega sveta ZSS za raziskovanje samoupravljanja opozarja na nezadostno seznanjenost delavcev z vsebino tistih ustavnih sprememb, ki zadevajo samoupravljanje. Prav tako ni naključna ugotovitev, da uveljavljanje ustavnih sprememb uspeva predvsem tam, kjer so delavci temeljiteje spoznali njihovo vsebino in cilje in nove možnosti za poglabljanje samoupravnih odnosov. Zato bodo sindikati v bodoče še razširili svojo seminarsko dejavnost o u-stavnih spremembah in se ob tem tesno povezali z delavskimi univerzami in drugimi strokovnimi institucijami, da bi dosegli v strokovnem pogledu kar najboljše pogoje
„a tolmačenje sprememb in za izvedbo zastavljenih nalog.
Ce bodo delavci dovolj seznanjeni s tem, kar jim novega ustavne spremembe prinašajo, se lahko zgodi, da bodo tam — kjer se še iz najrazličnejših razlogov niso lotili izdelave programov za uveljavljanje ustavnih dopolnil — na pobudo sindikata sami na svojem zboru sprejeli sklep o ustanovitvi TOZD. Morajo pa ob talcem sicie-pu dosledno upoštevati ustavno določilo o združevanju TOZD v okviru delovne organizacije m zadolžiti organe upravljanja in strokovne službe, da- jim pripravijo potrebne preglede, analize dejanskega stanja m vse Kar je potreono za tehtanje ob dokončni odločitvi.
Obširna in zares zavzeta razprava republiškega sveta ZSS o uveljavljanju ustavnih dopolnil se v celoti izraža v njegovih stališčih in sklepih. Ob koncu razprave je bil sprejet še naslednji sklep:
»Ker bodo delovne organizacije z uveljavljanjem ustavnih dopolnil spremenile strukturo in število organov upravljanja, si zato želijo nekateri delavski sveti podaljšati mandat. Taka stališča so nespre-
jemljiva. Mandat je časovno omejen in si ga tisti, ki so ga dobili od volivcev ne morejo sami podaljšati, marveč morajo povsod opraviti redne valitve v organe upravljanja. Te morajo biti izvedene po sedaj veljavnih statutarnih določilih in skladno s XV. dopolnilom k ustavi SFRJ. Zato republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, skladno z XXXI. dopolnilom k ustavi SR Slovenije, priporoča osnovnim organizacijam sindikatov, naj zagotovijo demokratičen postopek in sodelujejo pri izbiri kandidatov za organe upravljanja v organizacijah združenega dela, da bodo kandidirani najbolj sposobni delavci. Osnovne organizacije sindikata opozarjamo še, da — po sedanji praksi ustavnih sodišč — individualni izvršilni organi ne morejo biti po položaju ali funkciji avtomatično člani delavskega sveta ali kolektivnih izvršilnih organov. Tudi zanje veljajo ob volitvah v organe upravljanja enake pravice in dolžnosti kot za druge člane delovne organizacije.«
Volitve organov upravljanja
Delavski svet je na 9. seji dne 17. 4. 1972 razpisal valitve organov upravljanja.
Dan volitev je petek, 19. maja 1972.
I.	volili bomo vse organe:
a)	Delavski svet
b)	Svete sektorjev podjetja:
— Svet prodaje na drobno,
— Svet gostinstva in turizma, — Svet komercialnega sektorja, — Svet proizvodnega sektorja, — Svet transporta in pomožnih
obratov .ter — Svet uprave,
c)	Svete področij prodajaln:
— Svet področij L, 2., 3. in 4. Celje, Vojnik
— Svet področja 5. Laško — Svet področja 6. Šentjur — Svet prodaje na drobno Ravne 7. — Slovenj Gradec 8.
— Svet področja 9. Ruše — Svet področja 10. Šoštanj
Za Koroško se izvoli — Svet prodaje na drobno za področje Ravne in Slovenj Gradec.
d)	Svete področij gostinstva in turizma:
— Svet gostinsko turističnega
področja 1. Celje
— Svet gostinstva in turizma Ravne (za področje Ravne in Radlje)
e)	Svete poslovnim
— Svet poslovnice 1 (skladišča živili in gospodinjskih potrebščin)
— Svat poslovnike 2 (skladišča mtike in žitaric)
— Svet poslovnice 3 (skladišča agroprometa)
f)	Svete dejavnosti:
— Svet pekarn in mlinov
— Svet embalirnii.ee izdelovalni-ce bonbonov in pražene kave.
II.	Volitve članov delavskega sveta:
Člane delavskega sveta se voli po VE — volilnih enotah — sektorjih podjetja in po pravilu, da se voli 1 član delavskega sveta na približno enako število delavcev, t. j. na približno 35 delavcev en član.
1.	V VE prodaje na drobno voli v
delavski svet:
—	področje	Celje	8	članov
—	področje	Vojnik	4	člane
—	področje	Laško	3	člane
—	področje	Šentjur	3	člane
—	področje Ravne —
Slov. Gradec	7	članov
—	področje Ruše	1	člana
—	področje Šoštanj	2	člana
Skupaj	28	članov
2.	V VE gostinstva in turizma voli v delavski svet:
—	področje Celje	1	člana
—	področje Ravne	3	člane
—	področje Radlje	1	člana
Skupaj
3.	V VE komercialnega voli v delavski svet:
1.	Poslovalnica 1 — Skladišče 1. z
embalažo
— Skladišče Slovenj Gradec
— Skladišče Krško
2.	Poslovalnica 2
— Skladišče 2. Celje, skladišče Šmartno, Konjice, Trbovlje, Sevnica, Brežice
3.	Poslovalnica 3
Skupaj	9 članov
5 članov sektorja
3 člane
1 člana 1 člana
1 člana 3 člane
4.	V VE proizvodnega sektorja volijo v delavski svet:
1.	Ml ini — Mlin Celje — Mlin Konjice — Milin Sevnica
— Silos Celje	1 člana
2.	Pekarne:
—	pekarna Gaberje
—	pekarna Gaberje
—	pekarna Velenje 1
—	Pekarna Zagorja-Hr. —pekarna Štore
—	druge pekarne: Center, Dolgo p.
Ada
Dobrna, Žalec Sevnica, Brežice Vojnik, Cerklje
1 člana 1 člana 1 člana 1 člana 1 člana
1 člana
1 člana
3.	Obrati:
—	amfbalirnica
—	izdelov. bonbonov
—	pražama kave	2 člana
Skupaj	9 članov
5.	V VE sektorja transporta in pomožnih obratov volijo v DS:
—	transport	2	člana
—	pomožni obrati	1	člana
Skupaj	3	člane
6.	V VE uprave volijo v delavski svet:
— uprava
3 člane
Skupaj	3 člane
Skupaj v vseh VE se voli 57 članov Delavskega sveta.
Vsaka VE (volilna enota) voli le svoje člane delavskega sveta.
III.	Člane svetov sektorjev se voli po sektorjih. Vsak Svet sektorja ima 9 članov. OZD v sektorju volijo člane sveta skladno s številom članov.
IV.	Člane svetov področij prodajaln, področij gostinstva in turizma, članov svetov poslovnic ter člane svetov dejavnosti (mlini — pekarne, embalirmice, izdelovalnice bonbonov in pražarne kave) se voli po področjih, poslovnicah in dejavnostih. Sveti področij Celje-Voj-nik, Svet prodaje na drobno Ravne (Ravne — Slovenj Gradec) Svet gostinstva in turizma (Ravne-Rad-1 je) ter Svat pekam im mlinov volijo po 9 članov, vsi drugi sveti volijo po 5 članov.
V.	V centralno volilno komisijo so imenovani:
1.	Modec Jože, kot predsednik,
2.	črner Ladislav, kot član,
3.	Golavšak Stanko, kot član,
4.	Padežnik Majda, kot član,
5.	Rojniik Marjan, kot član ter
6.	Fedran Janez, kot namestnik članov.
VI.	Razpis z vsemi podrobnimi navodili bodo člani kolektiva prejeli v prihodnjih dneh.
Volilna komisija poziva člane kolektiva, vse vodilne in vodstvene
delavce, člane organov upravljanja ter družbeno politične organizacije, da kar v največji meri sodelujejo in prispevajo k najboljšemu poteku priprav in izidu volitev, da bodo izvoljeni -res najboljši in najde-lavnej-ši.
VOLILNA KOMISIJA
OBVESTILO
Kolt vsako leto, bo tudi letos, .po sklepu Upravnega odbora Počitniškega doma Adkara-n, Dom odport od 1. 7. do 30. 8. 1972 im mudil članom našega kolektiva penzionske usluge.
Zaključni račun Počitniškega doma za preteklo leto izkazuje minimalen primanjkljaj, kateri je bil pokrit iz sredstev podjetja, zato je cene za penzionske storitve za letošnje leto nekoliko povečati.
Počitniški dom bo letos, po sklepu Upravnega odbora, posloval pod sledečimi pogoji:
—	Izmene bodo 10 dnevne. Prva izmena bo L 7. 1972. V kolikor pa bi vremenske prilike dovoljevale pa 21. 6. 1972.
—	Pravico do koriščenja penzion-stoi-h usl-ug v Domu ima vsak član kolektiva s svojo družino. Ker pa so kapacitete doma izredno male, saj Dom poseduje -samo 28 ležišč v 7 hišicah, bomo upoštevali vrstni red prijav. Prijave pošljite na naslov Merx Ceiije, Trg oktobrske revolucije 2, tovarišici Sagedin Elzi (uprava prod. sekt.).
V-salk prijavljenec .mora istočasno s prijavo vplačati polovico celotnega zneska, sicer se prijava ne bo upoštevala. Pri vplačilu zneska bo prijavljenec prejel tudi -napotnico za koriščenje letnega dopusta v Domu, razliko do polne cene pa mora vplačati ob izplačilu rednega mesečnega osebnega dohodka v naslednjem meseni, ko je koristil letni dopust v Domu. Ce prijavljenec, ki je -napotnico že prejel in vplačal polovični znesek, iz upravičenih razlogov odpove koriščenje dopusta v Domu 14 -dni pred pričetkom koriščenja, se bo akontacija vrnila, sicer pa vplačana akontacija zapade v korist Doma.
CENE PENZIONSKIH STORITEV ZA LETO 1972 SO NASLEDNJE:
—	Za delavce, kateri prejemajo otroški doda-
tek za svoje otroke—-znaša en penzionski dan	36,— dan
—	Za otroke od 7 do 14
let starosti	24,— din
—	Za otroke od 2 do 7
let starosti	14,— din
—	Za delavce, kateri ne prejemajo otroškega -dodatka za svoje otroke — znaša penzionski
dan	40,— din
—	Za otroke od 7 do 14
let starosti	30,—din
—	Za otroke od 2 do 7 let
starosti	25,— din
—	Tuji gosti	50,— din
—	Za otroke od 2 do 7 let
starosti	25,— din
V Domu bo posloval, kot običajno, Buffet zaprtega tipa, kjer -bodo na razpolago brezalkoholne in alkoholne pijače po zmernih cenah.
V-se koristnike Doma prosimo, da se držijo hišnega reda in jim želimo prijetno bivanje v našem Počitniškem domu.
UO DOMA
vaše glasilo
> -- ■ ' - _ .
Poročilo
o delu organov upravljanja
Na 27. redni seji, dne 28. 2. 1972, je Poslovni odbor obravnaval poročilo direktorja gospodarsko računskega sektorja, o rezultatih poslovanja v letu 1971. Pregledal je inventurni elaborat, bilanco stanja, bilanco uspeha ter prikaz formiranja, gibanja in razdelitve dohodka. Brez bistvenih pripomb je Poslovni odbor skleni 1, da se zaključni račun za leto 1971 predloži Delavskemu svetu v potrditev.
Tov. Steblovnik je seznanil Poslovni odbor o ustanovitvi grupacije za zgodnje vrtnice in sadje, pri Gospodarski zbornici SFRJ. Obravnavajoč konkretne naloge te grupacije, zlasti pa smiselnost njene ustanovitve na zvezni ravni, je PO prišel do zaključka, da ta grupacija nikakor ne bo mogla rešiti problemov preskrbe z zgodnjo zelenjavo. Vsekakor bi bilo umestne-je, če bi ustrezno službo ustanovili ipri republiški Gospodarski zbornici. Vendar pa je spričo določil sporazuma, ki je bil prečitan, članstvo neizbežno. Nečlani namreč ne bi mogli sklepati pogodb, niti ne bi mogli biti udeleženi pri uvozu blaga, ki ga v domači proizvodnji primanjkuje. Zato je Poslovni odbor, upoštevajoč posledice event. odklonitve članstva sklenil, da se naše podjetje včlani v grupacijo za sveže vrtnine in sadje, ki se ustanavlja pri GZ SFRJ, vendar s pridržkom, da se vanjo včlani večina tovrstnih slovenskih podjetij.
Izmed važnejših, velja omeniti še sklop o odobritvi dotacije sindikalni organizaciji podjetja, za kritje stroškov športne in kulturno prosvetne dejavnosti. V te namene je Poslovni odbor namreč odobril znesek Din 50.000.—.
Isti dan, se je ob 16. uri začelo tudi 8. redno zasedanje Delavskega sveta, ki je, prav tako kot Poslovni odbor, prvenstveno obravnaval inventurni elaborat per 31. 12. 1971 ter zaključni račun za leto 1971.
Iz obširnega poročila in nato sledeče razprave izhaja, da se situacija v zvezi z viški, oz. man j ki iz leta v leto izboljšuje in je letošnje razlike pripisati predvsem zamenjavam blaga, kjer pobot ni možen. Vendar pa bo treba tudi v bodoče posvečati temu vprašanju vso pozornost. Nujno je izdelati poslovnik o stroških in pravilnik o knjigovodstvu, tako, da bo s samoupravnim aktom precizno in nedvom-
no določen način in potek likvidiranja viškov in primanjkljajev. Za odpis slednjih pa bo treba postaviti ustrezne kriterije.
V posledici stabilizacijskih ukrepov nastopajo velike težave, zlasti glede obratnih sredstev in investicij in splošna situacija kaže na to, da se bomo v letu 1972 morali odpovedati marsičemu, ker ni mogoče predvideti, še manj pa zagotoviti zadostna sredstva za obratovanje in investicije.
Kljub ugotovitvi, da je bilanca za leto 197J ugodna, pa ne kaže pričakovati enakih uspehov tudi v letu 1972 in bo treba marsikje napraviti rebalans. Zlasti pa je potrebno, da začnemo s temeljito redukcijo stroškov na vseh področjih.
Delavski svet ni imel kritičnih pripomb k prikazanemu bilančnemu stanju in je po opravljenem glasovanju soglasno potrdil zaključni račun za leto 1971, v znesku 300,419.423,52 aktive in pasive, kakor tudi predlagano delitev dohodka.
kava
užitek
Dne 17. aprila 1972 se je Delavski svet zbral k 9. redni seji, z namenom, da med drugim obravnava in potrdi predlog nove točkovne ocenitve delovnih mest. Ta točka dnevnega reda pa ni bila obravnavana in je predložena na naslednjo sejo. Komisija za notranjo delitev dohodka in sistem nagrajevanja, zaradi časovne stiske namreč ni uspela izdelati definitivnega predloga ob upoštevanju pripomb, zbranih v posameznih enotah, ki jim je bil osnutek po predpisanem postopku dan v razpravo.
Sprejet, oz. potrjen pa je važen samoupravni akt, t. j. pravilnik o varstvu pri delu, katerega določila stopijo v veljavo takoj. Prav tako je Delavski svet sprejel pro-
gram ukrepov za varstvo pri delu v letu 1972 in predračun stroškov varstva pri delu za leto 1972, v znesku 710.000,— din.
Ker izteče letos mandat članom Delavskega sveta in drugih organov upravljanja, je na predlog splošnega sektorja sprejet sklep, da se razpišejo volitve Delavskega sveta na dan 19. maja 1972.
Imenovana je centralna volilna komisija v naslednjem sestavu:
1.	tov. Jože MODEC, dir. splošnega sektorja -— predsednik,
2.	tov. Ladislav CMER, vodja prav-
ne službe — član,
3.	tov. Stane GOLAVŠEK, dir. kontr. istr. službe — član,
4.	tov. Marjan ROJNIK, predsednik sind. org. — član in
5.	tov. Majda PADEŽNIK, rač. strošk. računov. — član
Za namestnika člana centralne volilne komisije je imenovan tov. Janez FEDRAN.
V komisijo za sestavo volilnih imenikov so imenovane:
1.	tov. Slavica PERME, predsednica komisije,
2.	tov. Metoda ŠUMEČNIK, članica,
3.	tov. Vera KRAŠOVEC, članica.
Za namestnico člana komisije za
sestavo volilnih imenikov je imenovana tov. Anica POTOČNIK.
Pri Šolskem centru za blagovni promet v Celju, iz leta v leto raste potreba po dodatnih učilnicah. Da bi podjetje moglo zagotoviti šolanje zadostnemu številu učencev na šoli za prodajalce v Celju, je Delavski svet pristal na predlo", da se z navedenim šolskim centrom sklene pogodba o sofinanciranju prizidka šole za prodajalce in bo udeležba predvidoma znašala din 15.000,- po vpisanem učencu.
Prav tako je pristal na sofinanciranje gradnje šolskih delavnic pri Živilski šoli v Mariboru, kjer se šola naš pekovski kader.
Ob koncu seje, je Delavski svet potrdil sklep Sveta proizvodnega sektorja, da se ustanovi PEKARNA CERKLJE, z enakimi dolžnostmi in pravicami kot jih imajo ostale pekarne v sestavu podjetja MERK.
Za obratovodjo Pekarne Cerklje je imenovan tov. JOŽE PEGAM, VK pekarski delavec.
Franjo Šarlah


Ustanovitev aktiva M. 0. »Merx«, področja prodaje na drobno Slovenj Gradec
V področju prodaje na drobno »MERX« Slovenj Gradec je zaposlenih 57 ljudi, od tega je skupaj z vajenci 31 mladincev.
Prišli smo do spoznanja, da je mladih v podjetju veliko in da je nujno potrebno, da ustanovimo aflctiv mladinske organizacije.
Na iniciativo sekretarja aktiva ZK »MERK« Ravne na Koroškem tov. Kemperle Primoža in predsednika sindikata tov. Leskovšek Jožeta smo se v torek, dne 18. 4. 1972 sestali. Povabili smo tudi predsednika občinskega komiteja ZMS Slovenj Gradec, tov. Kac Albina.
Sekretar aktiva ZK »MERK« Ravne na Koroškem je v uvodnih besedah razložil pomen mladinske organizacije v našem podjetju. Povedal je, da je naš kolektiv mlad, saj je povprečna starost zaposlenega 26 'let. Veliko je mladih, ki pa naj bi se povezali v aktiv mladinske organizacije. Izvolili naj bi tudi odbor, ki bi nas zastopal in vodil.
Na letni konferenci aktiva ZK »MERK« Ravne na Koroškem je predsednik CDS povedal, da so finančna sredstva za mladinsko organizacijo na razpolago.
Torej, naša naloga je, da začnemo na tem področju delati in da bomo pokazali tudi rezultate.
Predsednik sindikata je dejal, da nam bo tudi sindikat stal ob Strani. Predlagal je, da bi ustanovili še ekipe za nekatere športne panoge. Poskrbeti moramo tudi, da bomo aktivno delali za Trim mačko. Ko bomo dosegli že uspehe, bomo lahko priredili tekmovanja z mladinci drugih podjetij.
Za predsednika mladinskega aktiva »MERK« območje Slovenj Gradec, je bila izvoljena tov. Erika Kemperle, za tajnika pa tov. Ivan Garbus.
Zahvalila sem se za zaupanje in obljubila, da bom svojo nalogo vestno opravljala.
Veliko lahko naredimo, vendar bomo morali delati vsi, ne le posamezniki.
Naša prva dolžnost je, da delamo in se učimo pridno, da bodo v podjetju zadovoljni z nami.
Precej naših vajencev hodi v šolo v Slovenj Gradec. Povezali se bomo s šolo, da bomo sproti seznanjeni z ocenami in uspehom vajencev.
Ustanovili bomo krožke za vzajemno pomoč. Pomagali bomo tistim, ki imajo težave pri določe-
nih predmetih. S tem bomo dosegli, da bo uspeh vajencev čim bolj uspešen.
Organizirali bomo tudi ekskurzijo. Lahko bi si šli ogledat pražar-no, mline. Talko bi se seznanili z našim podjetjem kot proizvajalcem.
Lahko bi organizirali srečanje mladinskih aktivov »MERX«-a. Povezati se bomo morali z mladinskim aktivom iz Celja, da nas bo seznanil s svojim akcijskim letnim
Ustavno sodišče Jugoslavije je v postopku za presojo ustavnosti in zakonitosti odločilo, da načelnik oddelka občine, torej posameznik, ne more za nove delavce in tiste, ki so pozneje razporejeni na delovna mesta, po lastni presoji ocenjevati vrednost delovnega mesta in korigirati skupen znesek točk in skupno maso mesečnega osebnega dohodka. O tem ne more odločati niti kadrovska komisija, ampak določijo to delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela neposredno in samostojno v splošnem aktu.
To svoje stališče je sodišče oprlo na XXI ustavno dopolnilo in sicer na drugi odstavek 3. točke in prvi odstavek 4. točke, po katerem je osebni dohodek delavca odvisen od uspehov njegovega dela in njegovega osebnega prispevka k uspehu in razvoju organizacije, ki ga je dal s svojim skupnim, minulim in sedanjim delom v njej. Osnove in merila za razdelitev sredstev za osebne dohodke v temeljni organizaciji združenega dela določajo delavci samostojno in v skladu z osnovami in merili, ki jih določajo samoupravni sporazumi in družbeni dogovori; te osnove so po 81. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih odvisne zlasti od vrste delovnih nalog, ki jih ima delavec na delovnem mestu, od zahtevnosti poslov, ki postavljajo pred delavca določene zahteve glede delovne sposobnosti, stopnje delavčevega vpliva na pospeševanje produkcijske sile dela, od delovnih pogojev ipd. Vpliv vsakega izmed
programom dela. Občinski komite ZMS Slovenj Gradec nam je že poslal svojega.
Na prvi sestanek našega aktiva bomo povabili tudi predsednika aktiva mladinske organizacije »MERK« Celje.
Kot vidimo, da se narediti veliko. Potrudili se bomo, da bo naš novo ustanovljeni aktiv »starta!« uspešno in da boste zadovoljni z nami.
ERIKA KEMPERLE
njih na obseg delavčevega deleža pri delitvi pa se ugotavlja na podlagi meril skladno z načelom delitve po delu.
Sredstva za osebne dohodke kot skupek vseh oblik delavčevih prejemkov, katerim sta osnova in pogoj njegovo delo v zadevni delovni organizaciji (akontacije med letom, prejemki po zaključnem računu itd.), sme delovna skupnost po 83. členu zakona deliti samo po osnovah in merilih, jih je določila v splošnem aktu, in je dolžna po vseh teh osnovah in merilih ugotavljati delovni prispevek, po katerem je delavec udeležen ,pri delitvi. Določanje meril za delitev sredstev za osebne dohodke je torej u-stavna obveznost organizacije združenega dela, kateri stoji nasproti delavčeva pravica, da se njegov delež pri tej delitvi ugotavlja in presoja le po naprej določenih osnovah in merilih ter po vseh teh osnovah in merilih.
Ustavni amandma XV je potrdil načelo, da so v temeljnih organizacijah združenega dela nosilci samoupravljanja delovni ljudje in da le ti -suvereno določajo pristojnost delavskega sveta oziroma drugega ustreznega organa. Ta amandma daje možnost za bolj vsebinsko in širšo samoupravno pobudo delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela ter za njihovo čim neposrednejše odločanje o vseh bistvenih vprašanjih dela in upravljanja. Le posamezne izvršilne funkcije smejo delovni
(Nadaljevanje na 10. strani)
Posameznik ne more odločati o delavčevem OD
(POVZETEK IZ ODLOČBE USTAVNEGA SODIŠČA JUGOSLAVIJE)
(Nadaljevanje z 9. strani)
ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela poveriti ustreznim, od delavskega sveta izvoljenim in njemu odgovornim kolegialnim in individualnim organom.
Kadrovska komisija, ki jo ustanovita delovna skupnost ali njen organ upravljanja, da bi izvajala od njiju določeno kadrovsko politiko, je po naravi svoje naloge izvršilni organ, zato ne bi ustrezalo namenom amandmaja, če bi ji bi-
lo poverjeno, da odloča namesto delovne skupnosti oziroma ustreznega organa upravljanja o uveljavljanju pravic delavcev in izpolnjevanju njihovih dolžnosti in obveznosti iz delovnega razmerja.
NAMIZNI TENIS:	
Mera: Klima	1:5
Kovinotehna: Mera	5:1
Lestvica 11. liga:	
1. Železnica	14	35 :9
2. Tkanina	10	31 : 17
3. Klima	10	29: 15
4. Libela	8	29 :21
5. PTT	8	27 :26
6. Kovinotehna	2 (—2) 19:27
7. Mera	2	13:30
8. TMC	0(—2) 2:35
Tako smo v svoji skupini zasedli komaj 7. mesto, za kar smo iz II. lige izpadli in bomo jeseni nastopali v III. ligi.
KEGLJANJE:
Poslovnica I : H. Merx 1719 : 1667
V	prvi medobratni tekmi v kegljanju so kegljači poslovnice I zasluženo premagali vrstnike hotela. Zmagovalce so zastopali Gregl, Herbst, Meznarič (skl. I), Verbič (prod. odd.) in Zadravec (skl. I), hotel pa Polajžar, Krelj, Urh, Čretnik in Kožuh.
NOGOMET:
NK Žalec : Merx	5 : 3
V	prijateljski tekmi, ki je služila kot trening za bližnje občinsko sindikalno tekmovanje, smo podlegli boljšemu in bolj uigranemu nasprotniku. Tekma je bila izredno težka, saj je ves čas deževalo, za-
to je bilo igrišče polno vode. Povedli so Žalčani že s 3:0, vendar smo preko Breznika, Dackoviča in Hrib er šk a (11 m) uspeli izenačiti. Žal pa smo v nadaljevanju popustili, kar je nasprotnik izkoristil z dvema zadetkoma. Spričo tega, da smo letos igrali prvo tekmo skupaj, smo se dobro upirali rutini-ranejšemu nasprotniku. Nastopili smo v postavi: Korošec (skl. III), Golob, Bevc, Meznarič, Stropnik, Točaj, Goloibovič, Dadkovič, Hri-beršek (skl. I), Breznik (pakir.) in Tavčar (prod. odd.).
ŠAH:
Na občinskem sindikalnem prvenstvu v šahu, kjer smo nastopili v III. ligi, srno zasedli odlično
2.	mesto in bomo tako v naslednjem letu nastopali v II. ligi. Sodelovalo je 35 ekip v štirih ligah.
Rezultati:
Merx : Top er	3 : 2
Žična : Merx	1 : 4
UJV : Mera	1 : 4
Mera : Zapori	2,5 : 2,5
Elegant: Mera	1.5 : 3,5
Ključavničar : Mera	1 : 4
Sava : Mera	0 : 5
ZŽTP Celje : Mera	5 : 0
Zmagali so šahisti ZŽTP Celje s 34,5, pred >xMerx«-om 26, Zapori 25,5 točk itd.
Naše podjetje so zastopali: Pel: ko Kolenc, Černjavič st. in ml. Vu-kmanič (vsi proizvodni sektor) ter Petrovič (aranžerStvo).
Ekipi kegljačev „Merx” Ravne III. mesto
Zaključen je jesensko-zimski del prvenstva Slovenj Graškega občinskega kegljaškega tekmovanja.
Med dvanajstimi izenačenimi ekipami je ekipa »MERK« Ravne v sestavi Naglič Albin, Lekše Franc, Herman Anton, Ošlak Zdravko, Garbus Ivan in Leskovšek Jože zasluženo osvojila III. mesto.
Ta uspeh še poveča dejstvo, da je naša ekipa zelo mlada in da je bila sestavljena neposredno pred pričetkom tekmovanja, iz dosedaj neizkušenih kegljačev.
Za prvouvrščeno ekipo FEGRO-GORENJE, smo zaostali za 76 kegljev, za drugouvrščeno ekipo TUS pa smo za 8 podrtih kegljev.
Ob tem pozivam ekipo kegljačev iz Celja na prijateljsko tekmovanje v Slovenj Gradec.
JOŽE LESKOŠEK
MERK VESTNIK
Urejuje uredniški odbor:	Franjo
Šari ah, Slavica Perme, Cveto Kolenc, Edo Steblovnik, Stanko Golav-šek . - Odgovorni urednik Ladislav Cmer, dipl. iur—Izhaja mesečno Tisk: Papirkonfekcija, obrat Valvasorjeva tiskarna. Krško Naklada 2.000 izvodov
Jože Tavčar
Kadrovske vesti
V	mesecu februarju so se zaposlili:
1.	PETEK Ivan, pek v Pekami D. P. —• vrnitev iz JLA
2.	DELOBST Drago, natakar, Koroški dom, Prevalje, iz JLA
3.	PUŠNIK Milan, pek, Pek. Hrastnik, vrnitev iz JLA
4.	ROŽIČ Milan, delavec v poslov. 3, vrnitev iz JLA
5.	REISMAN Ivanka, kuharica, Koroški dom, Prevalje
6.	KAJBA Ciril, delavec, Pekama Hrastnik
7.	JUVAN Franc, nočni čuvaj, skl. Slov. Gradec
8.	PIRC Janko, komisionar II. poslov. 1
9.	PEGAM Jože, obratovodja, Pekama Cerklje ob Krki
10.	HERAKOVIČ Ililja, oblikovalec
II.	Pekarna Cerklje
11.	KOLAR Avgust, delavec, SP Ravne
12.	GMAJNIč Jože, predpečnik II., Rekama Cerklje
13.	KODRIČ Martin, oblikovalec II, Rekama Cerklje
14.	JUH Drago, tehtailec II, Pekarna Cerklje
15.	MESOJEDNIK Jože, mešač II, Pekarna Cerklje
16.	PEGAM Marija, prodajalka kruha, Pekama Cerklje
17.	CURHALEK Jože, skladiščnik, 'Sklad. Breždce^Sevnica
18.	KOROŠEC Dušan, oblikovalec II, Pekama Gaberje
19.	ŠKET Branko, delavec v Mehanični delavnici
20.	ZAKOšEK Rado, delavec Pekarna Center
21.	DRAME Adi, receptor, M Hotel
22.	BRILEJ Peter, prodajalec, Šentjur
23.	GREGOR Herman, prodajalec, Slov. Gradec
24.	MAJCEN Zvonko, operater, IBM
MERX — 7
V	istem času so odšli:
1.	PUŠNIK Milan, pek. Hrastnik, na lastno željo
2.	REMENIH Ivan, delavec, Sklad. Šmartno ob Paki, na lastno želijo
3.	STRMOLE Marija, delavka, izdelav. bonbonov, na lastno željo
4.	VIDEČNIK Janko, natakar, M. Hotel, samovoljno
5.	PERC Bogdan, delavec, izdelov. bonbonov, na lastno željo
6.	BOŽIČNIK Štefan, šofer, Sklad. Krško, sporazumno
7.	ZORIČ Franc, delavec, Sklad. Krško, sporazumno
8.	TOČKO Avgust, delavec, poslovalnica 2, na lastno željo
9.	KNEZ Vlado, šofer, Transporta1 oddelek, Celje, na lastno željo
10.	ŠEMROV Milica, poslovodja poslov. Vrh, invalidsko upokojena
11.	KRAMŠEK Albin, prodajalec, Šentjur, na lastno željo
12.	KALAJŽIČ Fanika, kuharica, Ravne, na lastno željo
13.	KALAJŽIČ Ivo, natakar, Ravne na lastno želijo
14.	ESIH Janko, pek, Pekarna Vojnik, samovoljno
15.	LEBEN Peter, pek. Pekama Hrastnik, samovoljno
16.	KUčIiNA Štefka, računovodja Pekarne Štore, invalidsko upokojena.
Odšli na odsluženje kadrovskega roka:
1.	TOVORNIK Branko, pek, Pekarna Gaberje
2.	LESKOVŠEK Jernej, delavec, Skladišče Trbovlje
3.	URŠ NIK Janko, delavec, Sklad. Slov. gradeč
4.	KOLŠEK Milan, Aranžer, Aranž. oddelek
5.	VEBER Peter, komisionar, poslov. 1
6.	ANDERLIČ Srečko, delavec, Milin Slov. Konjice
7.	PODHRAŠKI Oto, delavec, Pekarna Štore
8.	OGRIZEK Franc, delavec v Mehanični delavnici
POROKE
Zakonsko zvezo so sklenili: BAJC Bojana z URH Ludvikom, KAMENŠEK Ivanka, GOLEŽ Olga, ZABUKOŠEK Martin z MASTNAK Vido in SLEMENŠEK Marija.
Kolektiv jim zeli mnogo sreče in osebnega zadovoljstva!
ROJSTVA
ŠNAJDER Jožiai, GUNA Milanu, ČUJEš Mariji, LAKNER Alojzu, MARŠ Silvi, KRIČE J Konradu, so se rodili sinovi, FELICIJAN Jožetu, POTISK Heleni, VELENŠEK Maniji, POPLAS Ivanki, PLEVNIK Anton, HITER Mariji in SUŠA Vladu so se rodile hčerkice.
Čestitamo!
Perme
POROKE:
Zakonsko zvezo so sklenili:
Tilinger Ljudmila, Pogoršek Stana, Andrinek Olga in Štrubelj Elza.
Kolektiv jim želi mnogo sreče!
ROJSTVA:
Bene Antonu, Špoljaiič Petru, Grenko Vidi in Pečovnik Milki so se rodili sinovi, Felicijan Jožetu pa se je rodila hčerkica!
Čestitamo!
V mesecu januarju 1912 so se zaposlili:
Vresk Marija, čistilka v pekarni Zagorje
Lubej Daniel, šofer, sklad. Slovenj gradeč
Rednak Ana, delavka, embalimica Gmajner Marija, delavka, Ravne Bregovič Dragica, natakarica, Ravne
Lokar Hinko, šofer, pekarna Zagorje
Kerš Anica, delavka, embalimica Polšak Vlado, nočni čuvaj, Mlin Celje
Vodeb Anton, delavec, embalimica Šmrčan Marjana, stroj, fakturist. Ravne
Daokovič Marjan, šofer, transp. odd., Celje
Bratušek Marta, delavka, embalir-nica
Pavlič Jože, operater, IBM Velenšek Milka, delavka, embalimica
V istem času so odšli:
Kink Kristina, kalkulant v Komerciali, na lastno željo Zidar Karl, delavec v SP Soči, na lastno željo
Saveli Olvida, prodajalka. Ravne, na lastno željo
Jeromel Jožica, poslovodja Vitanje, upokojena
Sodin Leopoldina, nam. poslov. Vitanje, upokojena
Ranšek Zorica, natakarica, MH na lastno željo
Globokar Franc, šofer, Pekarna Zagorje, na lastno željo Žmavc Rezika, prod., prod. kruha Center, samovoljno Hvalec Janko, delavec v SP Šentjur, samovoljno Cvikl Milan, pek, Pekama D. P. Zupanc Marija, poslov. Ravne, upokojena
Perčič Ana, delavka, MH, na lastno željo
Fendre Branka, prodajalka, Espre-sso Stan., samovoljno Dernovšek Marjeta, natak. v MH Hudinja, na lastno željo
MESECA MARCA SO SE ZAPOSLILI NASLEDNJI DELAVCI
1.	Jelen Anton delavec skl. Šmartno 1. 3. 1972,
2.	Golob Franc mlinar izdel. bonbonov 2. 3. 1972,

L\\vv^
3.	Žalar Silva priuč. delav. slašč. Ada 1. 3. 1972,
4.	Tinče Peter priuč delav. slašč. Ada 1. 3. 1972,
5.	Štefančič Zdenka slaščičar slaš-čarna ADA 1. 33. 1972,
6.	Gabrovec Rajiko priuč delav. pek. Štore 1. 3. 1972,
7.	Kink Leopold delavec skl. Krško 1. 3. 1972,
8.	Logar Branko kuhar Dom Že-lezarjev 1. 3. 1972,
9.	Poženel Rozika delavka poslovalnica 3 L 3. 1972,
10.	Sivec Branko šef strežbe Dom železarjev 1. 3. 1972,
11.	Večko Žarko šofer skl. Krško
2. 3. 1972,
12.	Tašner Rozalija pomivalka posode Merx Hotel 6. 3. 1972,
13.	Videmšek Franc trg. delavec Živila Šoštanj 6. 3. 1972,
14.	Slana Stanko oblikovalec pek. Hrastnik 8 . 3. 1972,
15.	Fras Marija natakarica Merx hotel 13. 3. 1972,
16.	Pirc Jože sovozač pek. Gaber j e 15 3 1972
17.	Videnšek Dragica čistilka MM Dolgo polje 17. 3. 1972,
18.	Cvikl Milan oblikovalec pek. Vojnik 20. 3. 1972,
19.	Planinc Franc oblikovalec pek. Sevnica 22. 3. 1972,
20.	Kodrič Alojzija čistilka pek. Cerklje 22. 3. 1972,
MESECA MARCA SO ODŠLI IZ
PODJETJA NASLEDNJI DELAVCI
1.	Vaši Matilda prodajalka povrtnina Žalec 4. 3. 1972,
2.	Špacapan Darinka prodajalka prod. k. Ada 15. 3. 1972,
3.	Panger Boža administrator aranžerstvo 15. 3. 1972,
4.	Perger Franc komisionar skl. žitaric 20. 3. 1972,
5.	Kodrič Alojzija čistilka pek. Cerklje 22. 3. 1972,
6.	Olenšek Dušan oblikovalec pek. Vojnik 26. 3. 1972,
7.	Zagožen Marija prodajalka Kiosk Polzela 26. 3. 1972,
8.	Černe Slavko prodajalec MM Dolgo polje 27. 3. 1972,
9.	Dernovšek Daniel delavec embalažno Skl. 27. 3. 1972,
10.	Tkavc Marija šivalka vreč embalaž. skl. Cret 28. 3. 1972,
11.	Zupanc Zofija prodajalka SP Gaiberje 31. 3. 1972,
12.	Pilih Karl delavec pek. Gaber-je 31. 3. 1972,
13.	A j tič Terezija blagajnik SP Soča 31. 3. 1972
14.	Vidali Viljem komisionar poslovalnica I 31. 3. 1972
15.	Gomfooc Marija prodajalka MM Ljubljanska 31. 3. 1972,
16.	šoštar Marta prodajalka MM Ljubljanska 31. 3. 1972,
17.	Burnik Terezija saldakontist
RGS Celje 31. 3. 1972,
18.	Veber Lidija laborant proizvodni sekt. 31. 3. 1972.
ROJSTVA:
Kotar Vinku, Jecl Jožetu, Smolnikar Janezu, Oman Janezu, Jauk Milki so se rodili sinovi.
Čater Alenki, Feržan Mariji, Vidovič Ivanu so se rodile hčerkice.
Čestitamo!
POROKE:
Zakonsko zvezo sta sklenili: Popovič Ana poročena Herič Kroflič Štefka poročena Ribič
Čestitamo!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega sina, brata, svaka SLAVKA PERMETA, se toplo zahvaljujemo za pomoč. in tolažbo, za ganljiv poslovilni govor, pevcem in godbenikom za žalostinke. Najlepša hvala vsem številnim darovalcem vencev in cvetja, vsem prijateljem in znancem, ki ste pokojnega Slavka tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in nas poskušali potolažiti v teh težkih dneh.
Slavica Perme
Šeško Zdenko
Nismo mogli dojeti, da je naš Zdenko, dne 4. 3. 1972, eno uro po končanem delu bil že mrtev. Nenadna smrt je prekinila utrip življenja delavca, ki je izviral iz de-
lavske družine in si je že v rani mladosti skušal trdote življenja. Pokojnik se je izučil pekarskega poklica v takratni _ Občinski pekarni ,v Šoštanju, ki je po večkratnih pripojitvah in menjavanju naziva prišla v sklop Merxa. Zdenko je valjal za prizadevnega, vztrajnega in poslušnega delavca, kar so njegovi sotovariši visoko cenili, saj je s svojim vloženim trudom dal znaten prispevek delovnim uspehom pekarne Velenje in Merxa nasploh. Nesebičnost in tovarištvo sta spremljala Zdenka na njegovi kratki življenjski poti. Venci, poslovilne besede, množica ljudi in pevski zbor ob pogrebu so izpričevali njegovo priljubljenost. Številna gasilska društva iz šaleške doline so se s sklonjenimi prapori v zadnji pozdrav poslovila od pokojnika, ki je bil dolgoletni član gasilske organizacije z več odlikovanji.
Perme Slavko
Pokojni Slavko je bil rojen 6.
6.	1946 in je šele začel svojo življenjsko pot. Izučil se je za kovinostrugarja in delal v EMO, Celje, pozneje pa se je s šolanjem na poklicni šoli prekvalificiral za šo-
ferja C kategorije in se zaposlil pri Merxu.
Iz nepojasnjenih razlogov ga je doletela smrt med vožnjo in ga iztrgala iz družinskega objema. Pogrešala ga bo družina pa tudi o-stali njegovi stanovski tovariši.. Poleg članov našega kolektiva so se od njega poslovili še člani združenja šoferjev in člani gasilskega društva Zagrad — Pečovnik.