Poštnina plačana v gotovini « ^ Slovenski Štev. 43. V Ljubljani, sreda 23. februarja 1938. Cena Din 1'- Leto III. ■■■■■■■ Besede Hitlerjevega namestnika za Avstrijo in dejanja njegovih podrejenih: „Hitlerjeva zastava plapola nad vso Avstrijo... ff Dunaj, 23. februarja, o. Avstrijski hitlerjevski notranji minister Seiss-Inquart je včeraj jmel po radiu govor, v katerem je razlagal, za-“■aJ je po sklepu vlade prepovedal vse politične manifestacije za štiri tedne. Te manifestacije so t>ue po njegovem izraz prazničnega razpoloženja in veselja nad sporazumom z Nemčijo. Toda take manifestacije ne smejo iti tako daleč, da bi Ustvarjale razdor med narodnimi socialisti in drugimi avstrijskimi skupinami. To bi škodilo Koristim vsega nemštva. Zato mora biti zdaj ko-prešernega veselja, nastopiti mora železna oisciplina in sloga Narodnosocialistična kri ne Me teči, ker to ni pravi hoj za ideje. Odločilno •eseno o pomenu važnih dogodkov, ki jih je do-ivela Avstrija zadnje dni, bo spregovoril jutri orzavni kancler, ki je za vso avstrijsko politiko Ocl?ovoren. . . Prepoved manifestacij ter zborovanj in pa *zjava notranjega ministra, sta prišli na zahtevo tia.-e' ki ni mogla več prenašati neredov in po-jl®v, ki jih je-izzivala povečini nezrela in za-Peljana hitlerjevska mladina. Te manifestacije ® neredi so vzbudili hud odpor vseh nehitler-Jevskih skupin tako, da je moral zaradi rastoče- ga razburjanja ukrotiti svoje ljudi sam Hitlerjev namestnik za Avstrijo. Toda ta izjava novega notranjega ministra je le pesek v oči. Hitler jevci brez ozira na prepoved manifestacij in brez ozira na Inquartov govor z agitacijo in z demonstracijami nadaljujejo. Čisto gotovo imajo za to dovoljenje in tiho pritrdilo vrhovnega hitlerjevskega vodstva za Avstrijo. < Kakšni so pravi nameni avstrijskega narodnega socializma rza bližnjo bodočnost kljub vsem izjavam in pomirjujočim besedam, priča letak, ki so ga izdali hitlerjevci v Gradcu. Letak je naslovljen na »Nemško-avstrijske rodoljube in narodne socialiste« ter pravi: Samo še kratek čas ... »Že smo dosegli, da Hitlerjeva zastava plapola nad vsemi avstrijskimi cestami. Sužnost bo trajala samo še kratek čas! Boj se bo nadaljeval vse_ dotlej, dokler ne bomo izvojevali narodno-socialistične Avstrije. Narodni socialisti zahtevamo takoj in nepreklicno: 1. Polovico vseh ministrskih in podtaj-niških mest v sedanji vladi. 2. Popolno svobodo besede in pisanja. 3. Svobodo zborovanja in združevanja za narodne socialiste prav v tolikem obsegu, kakor jo ima Domovinska fronta in monarhisti. 4. Zahtevamo nekaznovano in neovirano vrnitev vseh tovarišev, ki so morali pobegniti v Nemčijo ali v druge države. 5. Zahtevamo odškodnino za vso škodo, ki so jo na‘rodni socialisti morali pretrpeti od katerekoli strani ali od države. 6. Zahtevamo odstranitev vseh voditeljev domovinske fronte in vseh pokrajinskih namestnikov, ki se morajo umakniti možem pravega nemškega mišljenja. _ ?. Odstranitev vseh osebnosti, ki napadajo Nemčijo in Hitlerja. 8. Vlada mora takoj prepovedati sleherno politično udejstvovanje duhovščini vseh ver.« — Te besede jasno govore, čemu bo veljal hitlerjevski boj v drugi stopnji nemško-avstrij-skega »zbliževanja«. Delo skupščine in senata Belgrad, 23. febr. m. V narodni skupščini se danes spet nadaljuje načelna proračunska razprava. Trajala bo še dopoldne. Govorili bodo še zadnji Prijavljeni govorniki za načelno razpravo. Med drugimi bodo nastopili še MUan Banič, Ivan Mohorič in dr. Koce kot poročevalec večine finančnega odbora. Nato bo odgovarjal na vse pripombe skupščinske opozicije eden od članov vlade ter bo za tem skupščinski predsednik Stevan Čirič odredil glasovanje o predlogu državnega proračuna in finančnega zakona v načelu. Na seji senata, ki je tudi danes dopoldne, bosta pa izvoljena odbora za proučevanje raznih mednarodnih konvencij in proučevanje zakonskega osnutka novih okrožnih in okrajnih sodišč. Visoko odlikovanje novega patriarha Belgrad, 23. febr. m. Novo ustoličenega patri-r«a srbske pravoslavne cerkve dr. Gavriia Dožiča Je snoči sprejel v avdienco kraljevski namestnik *nez Pavle ter mu ob tej priliki izročil visoko od-"kovanje_ Belega orla I. stopnje z lento. _ . včerajšnjemu ustoličenju je patriarh Dožič priredil v patriarhijskemu dvoru slavnostno kosilo, , f, ° ,so frli povabljeni vsi ministri s predela vne°m k* c volivnega sabora 6rbske pravo- Dr. Stojadinovič odpotoval na Grško in Turčijo Belgrad, 23. febr. o. S sinočnjim brzovlakom ob 11.45 je odpotoval v Solun predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič. Z njim je odšel na pot v Ankaro tudi romunski državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Petrescu Komnen. ki bo na zasedanju stalnega sveta Balkanskega sporazuma zastopal romunskega zunanjega ministra in predsednika romunske vlade Tataresca. Petrescu Komnen je prispel v Belgrad včeraj popoldne ob 3. Najprej je obiskal romunsko poslaništvo, kjer pa se je zadržal le malo časa. Takoj nato je obiskal predsednika jugoslovanske vlade dr. Stojadinoviča v njegovem kabinetu zunanjega ministrstva. Na čast Tatarescovemu zastopniku je romunski poslanik na našem dvoru Viktor Cadere priredil popoldne čajanko v romunskem poslaništvu, predsednik vlade Stojadi-novič pa ga je povabil snoči na večerjo na svoj dojn na Topčiderskem griču. Večerje so se udeležili še notranji minister dr. Anton Korošec, minister brez listnice pri predsedstvu vlade dr. Novakovič, romunski poslanik Viktor Cadere in Petrescovo spremstvo. Po večerji so se vsi gostje odpeljali na postajo ter spremili predsednika vlade dr. Stojadinoviča in Petresca na vlak. Tu je bilo zbranega mnogo občinstva predvsem članstva JRZ. Navzoči so bili diplomatski zastopniki držav Balkanskega sporazuma in Male zveze. Cim se je predsednik vlade dr. Stojadinovič v spremstvu notranjega ministra dr. Korošca pojavil na železniški postaji, so jima navzoči priredili dolgotrajne ovacije ter vzklikali Balkanskemu sporazumu. Dr. Stojadinovič je pred svojim odhodom vsem stisnil roko ter nato povabil Petresca v svoj salonski voz. Zastopnika romunskega zunanjega ministra Petresca je snoči sprejel tudi kraljevi namestnik Pavle. Dr. Stojadinovič in Petrescu se božja danes v Solunu sestala z grškim predsednikom vlade, generalom Metaxasom, nakar bodo vsi trije skupno nadaljevali pot proti Ankari. Za bivanje predsednika vlade dr. Stojadinoviča v inozemstvu, ga bo zastopal v predsedstvu vlade in zunanjem ministrstvu, notranji minister dr. Anton Korošec. Vremensko poročilo Rateče-PIanica, —12, jasno, mirno, 100 cm 6nega, pršič, skaikalnica uporabna. Kranjska gora, —10, jasno, mimo, 100 cm snega, pršič, sankališče in drsališče uporabno. Dovje Mojstrana, —10, jasno, mirno, 30 cm — srenj. ) Nacionalistična $panifa slavi drugo zavzetje razbitega Teruela Bled, —8, zračni pritisk se manjša, mirno, « cm snega, drsališče uporabno. Pokljuka, —U, jasno, mirno, 20 cm pršiča na 130 cm podlage Bistrica-Boh. Jezero, —11, jasno, mirno, 55 cm *®ega, prisojno srenj, osojno pršič. Polževo, —5, zračni pritisk se veča, jasno, mir-*K>, 25 cm snega, 6renj. Jezersko, —7, jasno, mirno, 110 cm snega, pridno južen, osojno pršič. Sv. Križ nad Jesenicami, —5, jasno, mirno, cm snega, zjutraj pomrznjen. Celjska koča, —6, jasno, mirno, 20 do 30 cm snega, srež. Mozirska koča, —7, jasno, mirno, 20 cm pršiča, ®a 150 cm podlage. Burgos, 23. februarja. Po poročilu Havasovega dopisnika so nacionalnc čete včeraj ob 8.30 zavzele ves Teruel in se polastile velikega števila ujetnikov. Ob 10 je bil v mestu vzpostavljen red in mir. Nacionalisti so ponoči strli še poslednji odpor rdečih pri Teruelii in zavzeli vse mesto. Povsod imajo nacionalistične zastave. Prvi so vkorakali oddejki z vojaki iz pokrajine Galicije. Operacije zunaj Teruela se nadaljujejo z uspehom. Nacionalisti so zavzeli postojanke severno in južno od svojega mesta in prodirajo severno in južno ob cesti v Valencijo proti morju. Po uradnem poro Čilu so nacionalne čete ujele v Teruelu 3.000 rdečih vojakov. Vrhu tega so zaplenile precej veliko količino vojnega materiala. Med tem je veliko strojnic. Nacionalne čete nadaljujejo svoje prodiranje južno od Teruela. Zaradi zavzetja Teruela so po vsej nacionalni Španiji navdušene manifestacije. Po mestih hodijo Italija je sprejela angleške predloge o španskih prostovoljcih London, 22. febr. c. Med tem, ko potekajo v ®ngleški poslanski zbornici siloviti prepiri o tem, Zakaj je prejšnji zunanji minister Eden odstopil, odnošaji med Anglijo in Italijo razvijajo taKo, kakor si je zamislil predsednik angleške vlade, Chamberlain. Italija je včeraj obvestila angleško vlado, da sprejema Chamberlainove predloge o Orniku prostovoljcev iz Španije in o priznanju vojnih pravic obema španskima strankama. S tem so padle vse ovire za začetek pogajanj med Anglijo Italijo. Angleški poslanik v Rimu lord Perth je odpotoval danes v London, da dobi navodila glede Pripravljajočih se razgovorov med Veliko Brita-n*jo in Italijo. v Odpravnik nemškega poslaništva, Kolmann, je vceraj dopoldne izročil v zunanjem uradu spomenico nemške vlade, v kateri ta r ristaja na noto angleške vlade o umiku prostovoljcev iz Španije *n na komisijo, ki naj gre v Španijo. Obema strankama naj 6e priznajo pravice vojnih 6trank. Kakor le znano, je italijanska vlada izročila 6voj odgovor na anglešiko noto včeraj po 6vojem poslaniku 'Jrandiju. San Sebastian, 23. febr. AA. Havas: španski Nacionalistični listi komentirajo Edenov odstop in razpravo v spodnji zbornici. V6i pozdravljajo od- omogočil italijansko-anglešiko zbližanje, obenem zboljšal apaneko-angleške odnošaje ter prinesel nacionalistom pravice vojskujoče 6e stranke. O bodočih nalogah madžarske vojske je pred obrambnim odborom budimpeštanske zbornice včeraj govoril vojni minister general Roeder. Načrt sa sodelovarje med nemškimi športnimi organizacijami in narodnosocialističnimi napadalnimi oddelki so sprejeli včeraj v Berlinu. veliki sprevodi. Vsa poslopja so okrašena i zastavami. Povsod vzklikajo vojski generala Franca. Rdeče poročno o padcu mesta Barcelona, 23. februarja. V Barceloni so zaradi padca Teruela včeraj ob 11.30 sklicali sejo ministrskega sveta, po vsej priliki na predlog ministrov, ki pripadajo komunistični stranki. Uradno poročilo rdeče vlade, ki je izšlo v kasnih nočnih urah navaja, da so rdeče Sete Teruel docela izpraznile. Poveljnik 46. divizije, ki je branil mesto in ki je varoval umik republikanskih čet, je dobil nalog, naj še predsnočnjim mesto izprazni. Mesto je bilo tedaj malone že docela obkoljeno. Poveljniku se je posrečilo zapustiti mesto, ne da bi tamkaj pustil kakršno koli orožje. Umik je potekel v popolnem redu. Napad na francoski parnik Marseille, 23. februarja. AA. (Havas). Radijska postaja tukajšnjega pristanišča je prejela od vojaške radijske postaje v Toulonu tole brzojavko: Neko letalo je napadlo francosko ladjo »Regina Pariš« 15 milj od Valencije. Letalo je streljalo s strojnico. Ena oseba je ranjena. Francoska torpedovka je odplula v bližino francoske ladje. Čez 4000 nad 100 let starih ljudi je v Bolgariji, kakor kažejo podatki državnega statističnega urada. Konec nevmešavanja glede Španije so zahtevali na zborovanju francoske ljudske fronte v Tar-besu pod Pireneji. 150 bojnih ladij, 500 letal, 3500 častnikov in čez 50.000 mornarqev in letalcev bo sodelovalo pri velikih ameriških pomorskih vajah, ki se bodo začele čez tri tedne. 15 milijard frankov za franc, oborožitev hod bivšega voditelja angleškega zunanjega ura-S*a, in žele, naj bi 6e takoj pričela pogajanja med ™ Veliko Britanijo in Italijo, kakor je izjavil NeviMe j žarki določen prvi znesek iz tega zneska v viši-fe“a®berlain. Listi smatrajo, da bo Edenov odhod I ni Pariz, 23. febr. A A. Havas: Na včerajšnji seji vlade so sklenili od parlamenta zahtevati izredne podpore za narodno obrambo v višini 3 milijard in 200 milijonov frankov. To vsoto bodo tako porabili: Za letalstvo pojde 1800 milijonov frankov, ker se je vlada prepričala, da se mora francoska vojska najmoderneje oborožiti v zraku. Za mornarico 800 milijonov frankov. Kredit bodo porabili med drugim tudi za dve novi križarki -s po 35.000 ton. Tako misli 'Francija odgovoriti na italijanski vzgled in je za ti dve kri- ni 300 milijonov. Vojnemu ministrstvu je nakazana vsota 600 milijonov frankov za nakup vojnega materiala, posebno potrebščin za obrambo pred zračnimi napadi. Ta zakonski načrt o novih vojnih kreditih bodo v najkrajšem postopku predložili parlamentu. Vire za te izdatke bodo iskali s posojilom. Tako bodo izdatki za vojsko od 11 milijard narastli na približno 15 milijard frankov v tem letu. Vlada pravi v svojem poročilu, da je v sedanjih mednarodnih okoliščinah morala zahtevati še ta napor in naj bo še tako težak, ker to zahteva varnost domovine, Vesti 23. februarja Zdravje indijskega voditelja Gandija se je lako poslabšalo, da je morai prenehati z vsakim delom in ne more sprejemati svojih pristašev. Letalske teKme nad italijansko Saharo se udeležuje 23 letal. 14 je italijanskih. 6 nemških. 1 belgijsko, 1 japonsko in 1 francosko. Tekma je pod pokrov leljftv.fm fa-šala Balba. Hudi snežni viharji so besneli zadnje dni nad Črnim morjem. Več malih parnikov se ;e potopilo. Smučarsko svetovno prvenstvo leta 1939 bo priredila Poljska, ki jo je odbor mednarodne smučarske zveze že pooblastil za to. Češkoslovaška je samostojna država, ki svojo neodvisnost opira na Cehe in Slovake, ne pa na Nemce, čeprav jih ima precej Zaradi tega ne more postati tretja nemška država v Evropi, kakor bi to želel Hitler. Tako pišejo z ozirom na nedeljski govor praški listi. Ministrstvo za azijske zadeve bodo ustanovili v Tokiu. Pod to ministrstvo bo prišlo nadzorstvo nad Mandžurijo in nad Kitajsko, kar 60 jo Japonci do zdaj zasedli. Na seji italijanske vlade pod predsedstvom Mussolinija so sprejeli važne sklepe glede organizacije svetovne razstave 1941, dalje so odobrili načrt za gradnjo ogromnega vodovoda, ki bo preskrbel s pitno vodo 40 občin v Avelinski pokrajini. Letošnja žetev v Argentini bo zelo slaba, kar prizadeva hude skrbi finančnemu ministru, ki bo moral zaradi tega preurediti ves proračun. Italijanske letalske rekorderje, ki so 6e proslavili 6 poletom iz Rima v Buenos Aires, in med katerimi je tudi Mussolinijev sin Bruno, so včeraj slovesno sprejeli v Napoliju, kamor so 6e vrnili iz Argentine na parniku »Neptunia«. Naš prometni minister dr. Spaho si je pred-včerajšnjim ogledoval italijanske železu iške delav-niške delavnice v Turinu, včeraj pa je dospel v Genovo, kje bo obiskal tovarno za lokomotive, »Ansaldo«. Zakonski načrt ob pospešitvi gospodarske proizvodnje v Franciji bo vlada te dni predložila poslanski zbornici. 3000 razstavljalcev se bo udeležilo spomladanskega velesejma v Pragi, ki bo trajal od 11. do 20, marca. Komunistično stranko in vse njene priveske je prepovedalo ljudsko glasovanje v švicarskem zveznem okrožju Schwytz. Nemški maršal Giiring je danes prišel v Varšavo. Preden je odšel na lov, je imel razgovore e predsednikom republike, z generalom Smiglijein in z zunanjim ministrom Beekom. 0 češkoslovaški zunanji politiki bo imel obširen govor zunanji minister dr. Krofta in sicer prihodnji torek Levičarska mladina v Londonu je včeraj priredila pred poslopjem poslanske zbornice demonstracije proti predsedniku vlade Chamberlainu. Holandsko bojno letalo s petimi ljudmi je treščilo na tla med vajami na otoku Javi. Sin Trockega. Leon Sedov ni umrl za pljučnico, temveč so ga v bolnišnici zastrupili agenti Kominterne. Tako piše pariški trockistični list >La Lutte Ouvriere«. Ruski raziskovalci z ledene plošče, ki jih je ledolomilec »Jermak« rešil, se vračajo na njem počasi proti domu, kjer jim pripravljajo navdušen sprejem in jih bodo imenovali za »junake sovjetske Rusije«. Glavni poveljnik japonskih čet v Šanghaju, general Macuji, je včeraj z letalom odpotoval v Tokio, ko je izročil posle svojemu nasledniku generahi Haku. Poljski zunanji minister Beck bo uradno obiskal Rim 1. marca. Povabila ga je tja italijanska vlada., 70 agitatorjev madžarske narodno-socialistične stranke so včeraj prijele oblasti v Rudimpešti. Med njimi je več visokih plemičev. Nemško potniško letalo znamke »Junkers«, ki vzdržuje zvezo med Parizom in K61nom, je zaradi megle treščilo blizu pariškega letališča Bourgeta na tla. Vsa posadka je bila ob življenje, potnikov k 6reči ni bilo v letalu. Nad milijon frankov Slcode je povzročil ogenj na francoski bojni ladji »Strassbourg«, ki jo grade v St Nazaireu. Oblasti so uvedle strogo preiskavo kdo je ogenj podtaknil. O propadanju komunizma bo napisal knjigo pobegli sovjetski diplomat Butenko, ki kot bivši vplivni član v tolpi sovjetskih oblastnikov vse bolj-ševiske skrivnosti nedvomno prav dobro pozna. Egiptovski mohamedanci so začeli zbirali prispevke za podporo zaprtim in preganjanim Arabcem v Palestini. Pozor! Roman Pozor! Poročnik indiiske brigade izide prve dni marca v knjigi. Krasna knjiga bo obsegala okrog 300 strani velike oblike s slikami Cena: Za naše naročnike 14 dinarjev za nenaročnibe 24 dinarjev Vsak no* naročnik, ki se priglasi od danes dalje direktno, ne po kom drugem, in plača naročnino za tri mesece naprej, dobi to lepo knjigo zastonj! Naročila sprejema: Uredništvo'»Slov. doma«,, \ Izreka našega knjižnega jezika Predavanje ravnatelja dr. Baica pod okriliem Slavističnega društva Ljubljana, 23. februarja. V predavalni dvorani Trgovske akademije je snoči pred zbranim in številnim občinstvom, profesorjev in akademske mladine predaval pod okriljem Slavističnega društva ravnatelj dr. Bajc o enem najzanimivejšem in važnem vprašanju, o izreki našega knjižnega jezika. S tem vprašanjem se srečuje neprestano vsakdo, ki javno nastopa: odvetnik na sodišču, govornik, igralec, učitelj, skratka vsak izobraženec. Predavatelj je v lepo izoblikovanem govoru orisal težave, ki jih imamo Slovenci z izreko našega knjižnega jezika. Predvsem gre tu za razločevanje, ki se tiče ureditve našega pravopisa (ortografije) in pravilne izgovorjave (ortoepije). Tega vprašanja se dotika tudi Jernej Kopitar, ko pravi v svoji slovnici pred 130 leti, naj pišemo tako kot govorimo in govorilno tako kot pišemo. Ni se pa mogel odločiti za pisavo po ljudskem govoru in ne za govor po pisavi v etimološkem smislu, vendar je pravilno trdil, da Slovenci 1 na koncu zloga izgovarjajo kot u. Doba naših čitalnic je bila doba elkanja. In kakor je bilo to pretirano, tako je tudi pater Stanko Škrabec, sicer pogumno vendar spet preveč v nasprotni smeri zagovarjal izgovorjavo 1 na koncu zloga kot u. Trdne osnove v tem pogledu je postavila Breznikova slovniea, ki postavlja načela, kdaj se 1 izgovarja kot u, kdaj spet kot 1. To razlikovanje čuti zlasti narod, ki izgovarja 1 kot 1 v besedah tujega izvora, ali ki so ljudstvu kolikor toliko nedomače (n. pr. sokol). Sestavljavci slovenskih čitank so imeli precej težav, kako bi v šole uvedli pravilno izgovorjavo. Besede so opremili z naglasi. Vendar je ostalo precej nedoslednosti: plesalka, plesalec, plezavec, plezalka itd. Pri izgovorjavi nedoločnika se priporoča v zbornem govoru pravilno: govoriti, v pogovornem govoru pa se dovoljuje tudi ogovorit«. Nas jezik teži za poenostavitvijo in polagoma izgublja muzikalnost in pestrost. Pravopis Breznika-Ramovša je urejen v smeri, kakor kaže, da gre razvoj jezika. Edino pravilno in potrebno je, da se ga držimo. Vse kaze, da je naš slovenski jezik še zelo mlad in zmožen velikega razvoja. Predavatelj je na kraju svojega govora o izreki knjižnega jezika poudaril, da je naš jezik tako lep in voljan, da ga moramo ljubiti in gojiti. Danes nepremično zadnjikrat! je lo vi ta Svedlnja Zaran Leantier Telefon 22 21 MINO UNION Zato ne oklevajte in oglejte si še danas ob 16., 19.15 Jn 20.15 uri prekrasni film dunajsue produkcije Režija: Geza Bolvary PREMIERA Kapiteljska cerkev v Novem mestu razkriva kos stare novomeške zgodovine Novo mesto, 22, februarja. Mogočna, novomeška kapiteljska cerkev je še danes zavita v gost pajčolan zgodovinskih skrivnosti. Mnogim zgodovinarjem je ta cerkev delala velike preglavice (saj so zgodovinski zapiski o njej kaj skromni), in vsak si je po svoje razlagal nastanek cerkve in njen nadaljnji razvoj. Ker sestoji cerkev iz novejšega in starejšega dela (ladja, prezbiterij), so nastajala tudi najrazličnejša mnenja o tem, kateri del cerkve je starejši. Skoraj vsi zgodovinarji so do danes mislili, da je starejši del cerkve prezbiterij. Lomljeno črto cerkve so si preprosto razlagali tako, da pač ni bilo mogoče ladji prizidati prezbiterija v ravni črti, če so jo hoteli potegniti do sedanjega stolpa, ki je stal že tedaj in služil v povsem drugačne namene. , Z odkritjem zgodnjegotskih oken v severni in južni steni ladje (po dosedanjem mnenju mlajšega dela cer-kvel pa so padla vsa dotedanja mnenja in teorije, vsa ugiuanja in trditve zgodovinarjev — razen Hitzingerja, ki je trdil, da je prezbiterij mlajši od ladje. In prav novo odkrita okna so potrdila, da je imel Hitzinger prav. Niso pa le ta okna edini dokument za to trditev. Na cerkvenem podstrešju so še razločno vidna razbita in v steno sedanjega prezbiterija vzidana rebra in služ-niki iz rdečega peščenca, ostanki nekdanjega prezbiterija. Stara cerkev je imela lesen, rezan strop, katerega je uničil veliki požar leta 1576,, ki je malone razdejal vse mesto, V podstrešju so še proštom Polydorom Montafagno, ki je zasedel proštovo mesto 1. 1582., prizidane, ko so popolnoma prezidali vso cerkveno ladjo. Stara cerkev je imela nekako isto dolžino in širino kot sedanja. Eno dvodelno okno je bilo zraven slavoloka, kjer je pač stal oltar. V južni steni je bilo dvoje trodelnih oken. Verjetno je, da je stala kapiteljska cerkev že 1. 1365., ki je ustanovitveno leto Novega mesta. Tedaj je namreč stala tu že nekdanja stiška trdnjava, Gradec imenovana, ki je tega leta dobila tudi mestne pravice. Kdaj in kdo je zidal sedanji prezbiterij, se za enkrat še ne da točno ugotoviti. Vsekakor pa je gotovo, da so hoteli Novomeščani, ki so bili takrat precej bolj petični kot danes, imeti lepšo in mogočnejšo hišo božjo. Zato so se lotili zidave. Niso pa podrli vse cerkve naenkrat, temveč le stari prezbiterij in zgradili na njegovem mestu sedanjega. Postavili pa so ga v isti smeri, v kateri so nameravali pozidati celo novo cerkev. Da so nameravali napraviti nekaj impozantnega, je jasno razvidno iz ogromne razsežnosti sedanjega prezbiterija. Če bi jim ne bile razne nesreče, ki so zadevale Novo mesto kar ena za drugo, ne prekrižale načrtov, bi imeli danes v Novem mestu mogočno in veličastno troladijsko gotsko katedralo, Razen velikega zvonika so imeli namen sezidati še enega, manjšega, katerega bi postavili v južno steno cerkve. O tem priča v predprostoru kripte masiven okrogel stolp, vzidan med stene, ki se dviga-skozi zakristijo do podstrešja. Debelina zidu je tu ca 1.60 m. Zakaj so zidali kripto, je prav za prav še vedno Pod udarom paragrafa dobro vidne luknje nekdanjih lesenih stropnih prečni- j uganka. Samo zaradi naravnega terena gotovo ne, ker kov, pa tudi koliko stene je bilo pozneje, ko so pod ' bi bilo to pač predrago- Ljubljana, 23. februarja. Mali kazenski senat, katerega člani so bili s. o. s. g. Rajko Lederhas kot predsednik in kot sosodnika gg. 6. o. s. Ivan Brelih in s. o. s. Fran Gorečan, je včeraj sprejemal v dvorani št. 79 mnoge tatove, vlomilce in sleparje, da jim je na zatožni klopi delil primerne nagrade. V kratki in zanimivi razpravi je obravnaval med drugim veiike sleparije z usnjem Kriminalni tipi se v naših časih prav marljivo poslužujejo tudi vseh modernih občil in naprav, da poiščejo svoje žrtve. Ljubljanski trgovci so lani jeseni dostikrat nasedali vabljivim in velikim naročilom. Telefona sta se posluževala tudi trgovski zastopnik Anton Turner in njegovo pomagač Jevnikar Anton. Državni tožilec dr. Leon Pompe ju je sedaj obtožil zločinstva obrtoma izvrševanih prevar po §§ 334. in 337. k. z. Anton Turner, ki je bil že nad petkrat kaznovan zaradi sličnih sleparij, je bil 11. marca 1906. rojen v Ljubljani, oženjen in oče nepreskrbljenega otroka. Njegov pomagač Anton Jevnikar, trgovski pomočnik, oče treh otrok, je bil 22. februarja 1900. rojen v Ljubljani. Prav na svoj rojstni dan je prejel primerno vezilo za svoje sleparije. Obtožnica obema očita, da sta tovarnarja A. Mergenthalerja v Mostah pri Ljubljani opeharila za veliko množino usnja v vrednosti nad 38.450 din. Telefonska naroela Telefon je lani 1. oktobra zabrnel. Klical je tovarno Mergenthaler. Na nasprotnem koncu se je oglasila trgovina z usnjem Fr. Erjavec na Starem trgu. Tvrdka je v tovarni naročila najfinejše usnje v vrednosti 6920 din. Tovarna je usnje dobavila, toda Turner in Jevnikar sta čakala in usnje prevzela ter ga prodala, Ker se jima je prvi trik posrečil, sta hitela že 14. in 16. oktobra naročat po telefonu drugo množino usnja za 8549 din. Tudi to naročilo sta oba premeteno dobila v roke. Tretjič, 17. novembra, pa sta naročila kar za 22.918 din. V poldrugem mesecu jima je padel v roke torej prav čeden plen. Usnje sta prodajala nekaterim ljubljanskim čevljarjem. Prejela sta celotno takole okoli 26 jurjev. Pač lep mesečen zaslužek! Iščeta še druge žrtve Ko se je pri Mergenthalerjevi tovarni tako lepo posrečila sleparija, sta iskala še drugod svoje žrtve. Poskušala sta pri tvrdki Moskovič na Jurčičevem trgu. Naročila sta za 18.000 din usnja. Tudi pri tvrdki Josip Lavrič sta poskušala pobrati na sleparski način kar 20.000 din gotovine. Izmislila sta si brzojavko, da je g. šef okraden in da naj blagajničarka pošlje 20.000 din. Ta sleparija pa je bila precej naivno organizirana. Turner je bil zaradi teh sleparij aretiran 20, novembra, Jevnikar pa dva dni pozneje. Vse sta priznala. Turner pa je bil zvit. Hudo mu je bilo ždeti za zamreženimi okni. Natvezel je preiskovalnemu 6odniku: »Prosim, da me pustite na svobodo. Do glavne raz- 1 prave bom lepo vso škodo poravnal! Imam pri strankah nad 38.000 din raznih terjatev.« Res je bil Turner puščen na svobodo. Živ ne more v grob Oba obtoženca sta pred sodniki malega senata vse odkrito in prostodušno, nekako flegmatično priznala. Turner je samo še pristavil: »Težave so. Živ pa ne morem iti v grob!« K razpravi je Turner prišel prav eleganten. Na mizi pred senatom pa so bila razložena Senzacija! Pri jutrišnji premieri vesele burke Usodno sorodstvo Stan Laurel in 01 ver Hardy pokažemo kot dodatek Prvi plastični film v kinu Unionu! Iz Laškega Potres v možganih laškili JNS-arjev! V zadnji izdaji Celjske »Nove dobe«, je napisal laški dopisnik tega lističa prav proti koncu svojih poročil tudi o potresu, ki ga je baje dopisnik slišal 16. II. t. 1. Vendar pa ne pove dalje, da je potres v možganih laških JNS-arjev bil veliko hujši, ko so zaznali, da se bodo v kratkem vršile volitve v združeni občini Laško - Marija Gradec in se kar nič nočejo nehati majati zgornja nadstropja njihovih postav. Še vedno jim bobnijo po glavi potresi zadnjega časa, zato se boječe skrivajo in skušajo najti varnejšo streho, pod katero bi bili vsaj nekaj časa varni. 0, ti čas predpustni! Znani g. F., idejni in načelni izvrševalec dr. R. povelj, ki se je toliko trudil, da bi pridobil Laščane in Marija Gračano proti združitvi občin, je popolnoma iz sebe. Cujte, pred kratkim je vse društvene odbore vseh laških društev ob istem času, isti uri in v istem lokalu povabil na sejo, hoteč s tem dobiti vse zastopnike društev skupaj, da bi soglasno manifestirali za pritožbo dr. Roša, kateri se je iz znanih razlogov pritožil proti združitvi občin. Vendar se mu nakana ni posrečila, ker se je le pičlo število od-bornikov raznih društev zbralo. Le eno društvo je bilo zastopano z večino odbornikov in takoj pričelo s sejo, kakor hitro so se ostali gospodje odborniki drugih društev odstranili iz lokala Seja omenjenega društva je bila zelo kratka, ker je predsedujoči ugotovil (»Glej ga šmenta«), da ni nobenega dnevnega reda, sejo zaključil in se zahvalil za udeležbo. — Vendar so nekateri le hoteli, da se seja vrši, češ, da je na vabilu zadaj nalepljeno neko pismo omenjenega g. F. in naj bi se to, kar je zadaj, vzelo na dnevni red. Predsedujoči ni hotel razpravljati o tem, kar je bilo zadaj, pač pa mu sedaj priporočajo, da naj si omenjeni g. F. nalepi spredaj to, kar je zadaj, saj mu nihče ne bo zameril, če se našemi, ko je: vendar veseli predpustni čas. širša seja krajev, organizacije JRZ Laško. V nedeljo, dne 20. februarja se je vršila seja krajev, org. JRZ za Laško, z dnevnim redom: predlog o sestavi kandidatne liste za občinske volitve v Laškem, katere se bodo vršile dne 27. marca t. 1. Seji je prisostvovala tudi delegacija sedanjega občinskega odbora z g. Gerkmanom na čelu, ki je izjavil, da ni nobenega občinskega odbornika danes več v odboru občine Laško, ki bi bil proti združitvi občin. Po širši debati se je z navdušenjem vseh prisotnih sprejel predlog g. Lešnika, da naj bo nosilec liste sedanji župan bivše Marija-graške občine, g. Karel Hrastnik, za podžupana pa g. Ivan Deželak, pos. v Laškem. — Ne bomo opisovali vrlin obeh mož, saj že njihova imena jamčita za sijajno zmago 27. marca t. 1. — Ta seja je pokazala, da vlada v naši organizaciji enodušnost in soglasje, pokazala pa tudi inlač-nežetn, ki so dvomili o vodstvu naše organizacije. Krivica je popravljena, katero so nam storili pred leti laški nemčurji. Zato bodimo hvaležni našemu narodnemu voditelju g. dr. Korošcu, ki vodi slovenski narod v srečnejšo bodočnost. Avtomobilska nesreča pri Kranju Včeraj se je vračala z avtomobilom v zgodnjih jutranjih urah vesela družba iz Kranja v Ljubljano. Na ovinku, kjer zavije cesta na ga-štejski klanec, ni šofer prav zavozil in je z velikim sunkom zadel v kostanj. Pri karambolu se je močno poškodoval prednji del avtomobila, razbile so se tudi šipe, katere drobci so nekaj potnikov ranili. O nesreči je bil takoj obveščen stražnik, ki je spravil ponesrečene h’ kranjskemu zdravniku g. dr Novoseljskemu. Zdravnik je ugotovi^ da ni nihče težje poškodovan, zato jim je le rane obvezal, nakar so se podali k počitku v neki kranjski hotel. Pokvarjen avtomobil so šele zjutraj 6pravili s kraja nesreče. Nesrečo je zakrivil šofer, ker je bil pijan. 4 leta za umor svaka Maribor, 22. februarja. Danes 6e je vršila pred malim 6enatom okrožnega sodišča v Mariboru — kakor je »Slov. dom« že poročal — razprava proti 22 letnemu viničarskemu 6inu Alojziju Kovačiču iz Cogetincev. Kovačič ie dne 23. decembra lani doma na furežu zaklal svojega 6vaka Antona Šafariča. Zadel ga je 6 tremi zabodljaji v srce ter ga na mestu usmrtil. Mladi Kovačič se je pred sodniki zagovarjal s silobranom, obsojen pa je bil na 4 leta in 1 mesec rabije ter na 3 leta izgube častnih pravic. Zadn a pot Milke Gorupove in Staneta Dolnfčara Maribor, 22. februarja. Danes dopoldne je bil pogreb tragično umrle magistralne uradnice Milke Gorupove in njenega tovariša Staneta Dolničarja iz Ljubljane, ki ga je zadela enaka strašna usoda. Kako silno je meri našem dnevnem časopisju, v bodoče ne bo zlorabljalo. Glavni odbor Legije koroških borcev. Dravsko oolie Okrajno glavarstvo v Ptuju je prepovedalo vsakršno maš-kerado ali maskiranje brez predhodnega dovoljenja, ki ga samo izdaja, da prepreči mnoge nerednosti, pijančevanje, pretepe, tatvine, poboje, ki so se navadno ob takih prilikah dogajali. Orožniki bodo o tem vodili najstrožjo kontrolo Priporočamo še opreznost in previdnost ob izdajanju veseličnih in ostalih zabavnih dovoljenj iz istega važnega in utemeljenega razloga Zadružni enodnevni tečaj v Ptuju priredi okrajni kmečki odbor v nedeljo 27. februarja v gornji dvorani Narodnega doma. Na tečaj opozarjamo, sicer bomo o njem še poročali, ker je za razvoj zadružništva velike važnosti. Agrarna reforma je izvedena tudi na travnikih bivšega grofa Herbersteina na Polskavi. Interesenti se naj javijo pri svojih.občinskih uradih. da dobe navodila in sicer v kratkem roku 14 dni! razna corpora delicti. Turner si je bil nabavil elegantno večerno, črno obleko, lakaste čevlje in sploh fino perilo. Pravijo, da je hotel obiskovati razne plesne šole in večere in da se je zlasti veselil predpustnega rajanja. Sedaj bo raja! v zaporih. Huda sodba. Iz dvorane v zapor Po končanem dokaznem postopanju in djjugih formalnostih se je senat posvetoval o sodbi in kazni. Turner je sprva še dokaj mirno poslušal tenor 6odbe, ko pa je za sebe slišal tako hudo kazen, je prebledel in s koleni klecnil. Bila sta obsojena: Anton Turner na 2 leti in 6 mesecev ježe ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 4 leta. Njegov kompanjon Anton Jevnikar pa na 10 mesecev strogega zapora ter v izgubo častnih pravic za 2 leti. Oškodovancem, tovarni Mergenthaler in čevljarjem imata plačati primerno odškodnino, tako tovarni še 14.000 din. Anton Turner mora zaradi visoke kazni in begosumnosti, kakor je sodišče sedaj odredilo, takoj nastopiti kazen. Ta rešitev senata je Turnerja silovito poparila. Predsednik Turnerju: »Ste razumeli? Takoj greste v zapor! Tukaj otanete, se ne smete nikamor ganiti!« Turner je začel prositi: »Pustite me, gospod sodnik, samo za nekaj ur domov. Takoj pridem.« Predsednik: »Zaradi visoke kazni vas ne moremo pustiti domov.« In moral je odromati s paznikom v sodne zapore. Preprečena velika avtobusna nesreča Na Bledu stanujoči avtobusni šofer A. Kapus je 8. decembra lani okoli 5.24 peljal po močno zledeneli cesti Radovljica-Javornik-Jesenice potnike v Žirovnico. V avtobusu se je nahajalo 36 oseb in je bil avtobus do zadnjega kotička zaseden. Na kolesih ni bilo predpisanih verig, kakor to zahteva vožnja po zledenelih cestah. Nepreviden je bil tudi, ko se je bližal v Žirovnici železniškemu prehodu. Za ta prehod je dobro vedel. Kljub znakom železniškega čuvaja Zupančiča, ki )e Kapusa pravočasno opozoril na bližajoči se brzovlak, ni hotel Kapus voza ustaviti in ga je pognal čez tir. Previdnosti železničarja Klinarja, ki je začel mahati proti brzovlaku št. 46, se je zahvaliti, da se je brzovlak le pičlo minuto poprej ustavil. Drugače bi 6e bil za* letel v avtobus in bi bili gotovo vsi potniki postali žrtve neprevidne šoferjeve vožnje. Pred kazenskim sodnikom-poedincem, g, Jožoffl Kokaljem, je bil Kapus obtožen prestopka zoper varnost javnega prometa in bil zaradi malomarne vožnje obsojen na 1 mesec zapora, to nepogojno! Življenje 36 potnikov je bilo v veliki nevarnosti, zato je kazen primerna. Filmi »Beli volk« (Kino Sloga), Pustolovski film, izdelan po romanu Jack Londona, se je od predloge precej oddaljil, ker je tehnično toliko pomanjkljiv, da ne naniza napetih situacij v oni meri, kakor jih čitalec romana doživlja. Svoje mesto med filmi bi si »Beli volkr le brez teh pomanjkljivosti lahko ustvaril Lov za zlatom je prikazan bolj od strani in samo posredno, zaradi česar se osredotoči zanimanje gledalca na psa, ki je prav za prav glavni igralec. Tega najzvestejšega' človekovega prijatelja imamo redkokdaj priliko videti tako zdresiranega in tako izvežbanega, kakor v tem filmu. Pes nastopa v vseh kritičnih položajih kot rešitelj, nekak ->deus ex machina«, ki edini privlačno vpliva na človeka. V mnogočem odtehta pomanjkljivosti filma. Tragična smrt na železniški progi Maribor, 22. februarja. Snoči se je pripetila na železniški progi med Zidanim mostom in Rimskimi Toplicami tragična nesreča ki je zahtevala življenje železniškega sprevodnika Franca Jančiča iz Maribora. Jančič se je peljal 6 tovornim vlaikom iz Zidanega mosta proti Mariboru. Na industrijskem tiru tovarne za pod; petnike v Graenici pri Zidanem mostu so hoteli pustiti vagon lesa za tovarno. Ko se je vsak ustavil, je skočil Jančič dol. da bi zadnji vagon odklopil. V tistem trenutku, ko je skočil z vagona, pa je pridrvel mimo osebni vlaik iz Zidanega mosta. Ker je Jančič pri skoku na tla maiio omahnil, se je nesrečno nagnil na sosednji tir in ko je v tistem hipu prihrumela mimo lokomotiva, ga je zadela z vso silo v glavo. Udarec mu ie zdrobil lobanjo ter ga je vrgel pod tovorni vlak, kjer 60 ga našli tovariši. Truplo ponesrečenega železničarja. ki je bil 6tar 51 let ter je bil spoštovan in priljubljen človek, so prepeljali v Maribor, kjer bo v četrtek popoldne pokopan. » Šmartno pri Litiii 84) letnico življenja je dne IG. jan. v krogu domače družine in 8 vnukov praznovala Florjanova mama iz Male Kostrenice. Je vzorna krščanska žena in mati lt otrok, katere je vkljub vsem težavam vzorno vzgojila. Na s Domol juba? jo naročena že 50 let. Kljub častitljivi starosti je še vedno sveža, ter jo še sedaj vidimo vsako nedeljo na poti v cerkev. Želimo, da bi Bog naklonil tej^ vzorni materi še mnogo zdravih in zadovoljnih V nedeljo, 27. febr. po prvi sv. maši bo V društveni dvorani predavanje o hranilnici in zadružnem poslovanju. Vsi vlagatelji in zadružni člani, pridite! Ne bo vam žal. Morda še ne veste, da je naša knjižnica v Prosv. društvu dobila v jeseni 300 novih knjig, kar je za društvo izredna pridobitev. Prav vsaka družina bi morala brati naše knjige, saj se dobe za malenkostno odškodnino same krasne povesti za odrasle in otroke. Dramatski odsek Prosv. društva vprizori na pustno nedeljo ob 3 popoldne Goldonijevo veseloigro »Pri lepi krčmarici«. Vljudno vabljeni! Pevsko okrožje »Litija« pa priredi v nedeljo, 6. marca ob 3 pojx>ldne v domu v Šmartnem koncert v proslavo 100 letnice rojstva Ant. Foersterja, narodnih umetnih pesmi moškega, mešanega in ženskega zbora. Pridite! Slovensko zdravniško društvo vabi vse £&" spodt zdravnike, kakor tudi širšo javnost, na komemoracijo za pok. prof. dr. šerkom, ki se bo vršila dne 23. februarja ob 18 v zbornični dvorani univerze. Razglas. Zaradi prekoračenja kreditov so p° sklepu Upravnega odbora Javne borze deJa, v Ljubljani z dne 18. februarja 1038 ustavljeni vsi dodatni (izredni) obroki ua redne podpore. Od tu in tam V senatu so bile včeraj volitve predsedstva. Izvoljeni so bili kandadati Delovnega kluba, kakor smo jih bil navedli včeraj: predsednik dr. Mažura-nič, podpredsednika dr. Kotur in Stevan Jankovič, za tajnika pa Kamenko Božič. — V narodni skupščini je do včeraj opoldne govorilo v načelni proračunski debati 63 govornikov od 82 prijavljenih. Včeraj popoldne so govorili še nekateri člani JRZ in opozicije. Ko bo lista govornikov izčrpana, bo govoril eden od ministrov in pojasnil stališče vlade do zahtev, ki jih je izražala opozicija. S tem bo načelna debata tudi zaključena, čemur bo sledilo danes popoldne glasovanje v načelu. _ Sin jugoslovanskega izseljenca bo postal najbrže zunanji minister argentinske^republike. Nedavno so bile'™V Argentini,' kjer živi mnogo Jugoslovanov, volitve predsednika republike. Z veliko večino je bil izvoljen kandidat nacionalnih demokratov in konservativcev dr. Ortia Roberto. Novi predsednik bo v kratkem prevzel svoje posle in si izbral tudi svoje ministre. Med dragimi prihaja kot najresnejši kandidat za ministra pravde sin izseljenca iz Jugoslavije dr Edo Budlič, odvetnik v Buenos Airesu. Naši izseljenci bodo takega odlikovanja prav gotovo silno veseli. Izvoz lesa iz naše države je v zadnjih mesecih nekoliko zastal. Najbol j je prizadet mehki 'les, ki ga ima naša država največ za izvoz. An-pija, ki je bila do nedavnega eden najboljših kupcev, je skoraj prenehala kupovati naš les. Čeprav so se cene na angleškem trgu znižale skoraj za četrtino, še vedno ni kupcev. Nekaj P°dobnega je z Italijo. Tam je sicer povpraševanje po našem lesu veliko, vendar so naši izvozniki previdni, ker vprašanje plačevanja s strani Italije še ni urejeno tako, kakor bi izvozniki želeli. Le Nemčija se pojavlja na trgu kot stalen kupec. Novo miliiardo dinarjev bo letos porabila ''lada za javna dela. Prvo tako vest je prinesla sarajevska »Pravda«, ki je glasilo JRZ za Bosno. List ne razlaga podrobno načrtov, za katere bo potrošenega toliko denarja, kakor tudi ne P°Y®' po kakšnem ključu se bodo javna dela razdelila na posamezne pokrajine v državi. Pri prejšnjih javnih delih je bila Slovenija močno prikrajšana, pa se nam zdaj vzbuja up, da se bo ta krivica letos popravila. Obilna ležišča izbornega premoga so nedavno odkrili v bližini vasi Susek pri Iloku v Sremu Dovoljenje za izkopavanje je dobil inženir .Tulius Niemrichter, nadgozdar na posestvu kneza Inocenca Oseskalkija (torej tujec). Zakupnik je poklical strokovnjake, ki so pregledali kakovost premoga in razsežnost ležišč. Ker so preiskave dale zelo dober rezultat, so se izkopavanja že začela. Prevoz premoga bo cenen, ker teče v neposredni bližini rudnika Donava. Osem ljudi se je zastrupilo s strupeno korenino v vasi Gornje Zleginje pri Aleksandro-vac Župski Vsi zastrupljen« so člani ene rodbine. Pomotoma se je med drugo zelenjavo zamešala tudi strupena korenina, za katero ljudje sicer vedo, da je silno strupena, saj je niti ži-^vina ne mara jesti. K sreči je bila zdravniška £omoč na mestu ter so vsi zastrupljenci izven življenjske nevarnosti. Pet ljudi je bilo ranjenih v vasi Vitkovu v Srbiji ob priliki razdelitve vaškega pašnika. Vas, v kateri bivajo večinoma bogati kmetje, je imela skupen pašnik Nedavno so kmetje sklenili pašnik razdeliti, kar jim je višja oblast tudi dovolila. Le v tem se niso mogli zediniti, če se naj pašnik razdeli na vsakega prebivalca ali pa na posamezne domove. To pa je bil povod za prepir, ki se je kmalu razvil v pretep. Pet ljudi Je bilo precej poškodovanih, da so jih morali vse prepeljati v bolnišnico. Vendar pa še zdaj ni rešeno, kako se bo pašnik razdelil. V banatskem mestu Beli Crkvi bodo tudi letos kakor vsa ostala leta priredili velik pustni karneval. Že lani so ga organizirali tako^ da je prišlo v mesto mnogo radovednežev iz bližnje in daljnje okolice, pa tudi iz Belgrada je pripeljal poseben vlak številne goste. Prirejanje karnevalov so prinesli v mesto ze pred stoletji iz Scliwarzwalda doseljeni Nemci. O rekorderjih v jedi in pijači ve vsak dan poročati belgrajsko časopisje. Sedaj poročajo o nekem Milivoju Maričevieu iz vasi Misace pri Arandjelovcu, bratu znanega hajduka, ki je padel v borbi z orožniki pred dobrim letom. ”Ja~ ričevič je na dušek izpil sledeče: 30 jajc in liter žganja ter pojedel četrt kilograma soli in pol kilograma paprike. Vse to za male denarce. Nekajkrat je pokazal svojo veščino v tem, da je pojedel več živih rib. Že šest tednov spi neprestano dvajsetletna Sarajevčanka Hajrija čehaič. Pred meseci se je poročila z železniškim uradnikom in bila srečna. Nekega jutra pa se ni zbudila. Spala je kar naprej, da so morali poklicati zdravnika, vendar ji tudi medicinska sredstva niso pomagala. Šele po treh dneh se je iza kratek čas prebudila in nato spet zaspala. Hraniti jo morajo na umeten način. Kaj je vzrok, temu pojavu, zdravniki ne v^do. Dogodek je toliko bolj zanimiv, ker ima Hajrija popolnoma zdrav organizem. Mrtveca so izkopali iz groba in ga oplenili štirje cigani iz okolice Somborja. Izvedeli so, da je v vasi Vajski umrl bogati posestnik Kučanič, katerega so pokopali z vsemi dragocenostmi, kar jih je nosil na prstih. Cigani so se ponoči spravili nad grob, ga odkopali, odprli krsto in truplo oplenili, da celo obleko so mu slekli Pa jim vzeto še ni bilo zadosti, temveč so odnesli tudi pločevinasto krsto. Nago truplo pa so vtaknili v zaboj in ga nato zakopali v grob. Sodišče je obsodilo skrunilce vsakega na pol leta težke ječe. Kovačnico ponarejenega denarja so odprli nedavno v Bjelovaru. Ker so ponarejeni desetaki krožili že dalje časa, je policija poostrila nadzorstvo. Končno pa se je vjela v past žena brezposelnega ključavničarja Matije Jelerja prav v trenutku, ko je hotela nekemu trgovcu odšteti kar deset ponarejenih desetdinarskih kovancev. Policija je preiskala ključavničarjevo stanovanje « k C*. v1 v '. - . ’ ^ -it «1 h ^ A " JV * k H Av 41, 9 ***- ‘ "" ® 9\* Kakšno naf bo Celje, da bo vabilo tujce Načrt za ureditev mesta Celja Celje, 23. februarja. Mesto Celje je bilo 22. decembra 1936 progla-glašeno za turističen kraj. Celje ima vodovod, delno kanalizacijo, lepo urejen park, negovane javne nasade, električno razsvetljavo, več {»gostinskih obratov večjega obsega in po preureditvi hotela Evrope, kjer bo do nove sezone upeljana tudi tekoča mrzla in topla voda v tujske sobe, v posesti sodobnim zahtevam odgovarjajočega hotelskega in restavracijskega obrata večjega obsega. Mesto ima tudi zadostno število udobnih zasebnih sob za se-zoiisko odda;"!,J v najem VU,t* pa ninia modernim zahtevam odgovarjajočega kopališča ob Savinji. Državne ceste posredujejo sicer na ugoden način zvezo z jugom in severom, vendar pa 60 te dohodne ceste v tako slabem stanju, da se jih internacionalni avtomobilisti kar najbolj izogibajo. Da mesto Celje izpolni pogoje, ki mu še manjkajo kot turističnem kraju, da se Celje kar najbolj dvigne in spravi v sklad s sodobnimi zahtevami, je Olepševalno in tujsko prometno društvo napravilo načrt za ureditev mesta Celja, ki se naj bi izvedel v petletki. Celje mora kot turističen kraj dobiti novo kopališče ob Savinji z naravnim bazenom in umetnimi bazeni. Mestni svet je že sprejel na zadnji plenarni seji predlog g. inž. Mursa o zg.aditvi novega kopališča, ki se naj izvede z regulacijo Savinje. V interesu javne higiene naj se v Celju uvede V6aj po ljubljanskem vzorcu odvažanje smeti. Uredi naj se prepoved razlivanja fekalij na zemljiščih v notranjem delu velikega Celja kakor tudi izpraznjevanje stranišč in greznic z napravo centralne greznice, ki pa naj bi 6e vršilo le ponoči. Nujne so postavitve 6tranišč v Gaberju, na hribu sv. Jožefa, Rajterjevem hribu in v bližini kapucinskega samostana. Kar najbolj naj se poostri kontrola na trgu v pogledu snage in v kolikor je to na podlagi obstoječih predpisov izvedljivo, tudi glede cen. Pristopi naj se čimpreje k prestavitvi ’W fk. K \ v ’ n, rv * 1. h fK' Nemška bojna ladja »Emden« bo priplula te «ni v Dubrovnik na obisk. Skupina naših bojnih ladij je že odplula iz Šibenika nemški ladji naproti do Otrantskega preliva. Tudi križarka »Dubrovnik« se bo pridružila spremstvu. Ladja »Em-den« bo ostala osem dni v Dubrovniku. To je prvi °bisk nemške bojne ladje v naših pristaniščih po vojni. tržnega prostora na drug primernejši kraj, kjer naj 6e uredi po vzorcu drugih turističnih krajev ozir. večjih mest, sodobnim razmeram odgovarjajoča tržnica z vsemi higienskimi napravami. Sedanji držni prostor ni le premajhen, temveč je v pogledu higiene nekaj sramotnega. Manjka predvsem tekoča voda, kajti en sam javen vodnjak gotovo ne zadošča. Tržni prostor tudi nima nobenega javnega stranišča. Manjkajo prostori za shranjevanje stojnic, nikjer ni me6ta za očiščevanje stojnic in priprav, ki se rabijo pri prodaji življenjskih potrebščin. Kanalizacija v Gaberju in drugih predmestjih, ki je že predvidena, naj se pospeši. Vsekakor naj bi se še nabavil en škropilni avto. Na najprometnejših krajih naj se postavi: košarice za odpadke, kakršne so na Masarykovem nabrežju. Vsaj v notranjem delu mesta je ureditev pločnikov nujno potrebna. Dokončala naj bi se cesta na grad in uredila cesta v Lisce. Muzeju naj bi se dali novi primernejši prostori. Mestna knjižnica naj bi 6e premestila v boljše prostore, kjer naj bi bila na razpolago tudi javna čitalnica. Kar najbolj naj ee pospeši naprava regulacijskega načrta za mesto Celje. V času izvajanja turistične petletke naj bi metna občina bila v trajnem stiku z državno, banovinsko in okrajno cestno upravo, da bi te odstranila one hibe, ki sprečujejo porast tujskega prometa v Celju in izvedli one naprave, ki morejo naše mesto v tujskoprometnem oziru dvigniti in mu s tem pripomoči do boljšega gospodarskega napredka. Mestni občinski svet se bo tudi v bodoče trudil in dajal ponovno in stalno pobudo za ureditev državne ceste Maribor—Celje—Ljubljana, stalno zasledoval uvedbo avtomatske telefonske centrale, ponovno zahteval uvedbo celonočne telefonske službe, ki traja sedaj le do polnoči ter zahteval večjo paznost pri izvajanju cestno-policij-skih predpisov. Kočevfe v predpustu Pretekle dni je priredilo tukajšnje sokolsko društvo veselico, pri kateri so se zopet znašli v bratskem objemu kočevski sokoli in tukajšnji Nemci, ki so se njih prireditve v ogromnem številu udeležili. Peščica tukajšnjih Sokolov bi sicer morala brez Nemcev kar ob prazni dvorani veseljačiti. Sreča v nesreči je to, da imajo kočevski Sokoli takega posrečenega staiosto, ki v funkciji opozicio-nalnega župana pri tukajšnjih Kočevarjih le nekaj zaleže. Nemci so pa v svoji skromnosti tudi srečni, če mu lahko malo podvorijo. Pa tudi sicer so kočevski Sokoli na svojega starosto lahko ponosni! Saj je pri zadnjih občinskih volitvah kot starosta samo zato odstopil, da je potem lahko kandidiral na nemški listi za župana. Očividno je prišel že takrat starosta do tega zaključka, da se s sokolskim krojem zaenkrat še ne sme tako vidno postaviti na nemško, njemu toliko simpatično stran. No, pa ta njegov odstop je trajal samo toliko časa, da so se duhovi malo pomirili. Morda bi peščica kočevskih Sokolov še dalje vzdržala brez njega, pa niso mogli nikjer najti njemu vrednega naslednika. Primorani so se bili odločiti za to, da Lovšina ponovno povabijo in izvolijo za starosto, kajti le on jim je kot dober tovariš in pobratim kočevskih Nemcev garant, da bo Sokol v Kočevju mogel prosperirati. Starejši gospodje so se sicer temu malo upirali, nazadnje so pa le prišli do zaključka, da se mora v predpustnem času vse oprostiti ter na »preteklost«, »sedanjost« in »bodočnost« pozabiti! Heil! Zdravo! Delo proti jetiki Ljubljana, 23. februarja. Pred dnevi je izšla prva letošnja številka glasila Protituberkulozne zveze v Ljubljani »Delo proti tuberkulozi«, ki prinaša nekaj zanimivih poročil o protitufoerkulozneni tednu 1937. Otvoritev tega tedna je bila najpomembnejša in naša najlepše izpeljana sociaino-družabna reprezentativna prireditev. Priobčen je govor bana dr. Natlačena o pomenu boja proti jetiki, ki tiho in neopaženo zalezuje svojo žrtev. Boj proti jetiki je tako važen, da bi morali pri tem sodelovati vsi, tudi občine, banovine in država. Banovina je v preteklem proračunskem letu izdala neposredno za samo zdravljenje tuberkuloznih 584 tisoč dinarjev. Za pobijanje tuberkuloze ima banovina skupno na razpolago znesek 600.000 dinarjev. Posebej piše o protituberkuloznem tednu 1937 dr. R. Neubauer^ ban. referent za pobijanje tuberkuloze. Približno vsak Slovenec je v teni tednu prispeval za pobijanje jetike 30 par. Članek dr. Fr. Debevca navaja raz.loge, zakaj se borimo proti jetiki. Na ozemlju dravske banovine umrje vsak dan 5 ljudi zaradi je« tike. O serumu proti tuberkulozi poroča dr. 1. Furlan. Na kraju je več zanimivih poročil o delu proti tuberkulozi pri nas in drugod. Delovanje Aero kluba v Celiu Celje, 21. februarja. Danes ob 8 zvečer se je vršil v hotelu Union občni zbor celjskega Aerokluba. Občni zbor je otvoril g. predsednik mag. pliarm. Andro Posavec, s pozdravom Nj. Vel. kralju I^etru II., knezu namestniku Pavlu, zastopniku vojaške oblasti g. polkovniku Milkoviču, predstavniku mestnega magistrata g. dir. Ivanu Šubicu, zastopniku drz. realne gimnazije g. prof. dr. Gantarju, odposlancu oblastnega odbora AK in vsemu navzočemu članstvu. Med drugim je omenil, da obhaja celjski AK letno 10-letnico svojega obstoja. Ob ustanovitvi je AK priredil velik meeting, ki ga je obiskalo nad 20.000 ljudi in je bil velika manifestacija naših idealnih letalcev. Toda postopoma je klub zašel zaradi naraščajoče gospodarske krize in nerazumevanja oblasti ter ljudstva v veliko stisko, iz katere so ga rešili nekateri idealisti, med njimi najzaslužnejši g. Ropaš, ki je zgradil prvo jadralno letalo. Med drugim je g. predsednik omenil tudi veliko važ-' nost odbora krajevnih Aero-klubov za našo vojno aviacijo, ki rabi mnogo izšolanega letalskega osebja za obrambo naše mlade domovine. Zaradi tega je še posebno toplo pozdravil agilne jadralce, izmed katerih jih je letos šest napravilo pilotski A-izpit na Blokah. Jadralna skupina je poti vodstvom g. Ropasa zgradila aparat tipa »Zogling« in razstavila svoje delo na Celjski razstavi. Jeseni mislijo ustanovit letalski tečaj in pilotsko šolo ter zgraditi nekaj novih aparatov. Jadralna sekcija ima 400 članov in je absolvirala minulo leto nad 400 letov. Klub je imel 13.812.25 din dohodkov in 9.798 din izdatkov, torej znaša klubska imovina 4.014.25 din. Izvoljen je bil z malimi izjemami stari odbor e ■predsednikom g. Posavcem. Naročajte Slovenski dom! Jutri se začno tekme v Lahtiju Največja smučarska prireditev. — 487 prijav. Jutri se začno v Lahtiju na Finskem tekme za svetovno smučarsko prvenstvo v nordijskih disciplinah, torej v teku in v skokih. Prvenstvo se vrši v najznamenitejši zimsko športni pokrajini v južnem delu Finske — v Lahtiju in ee ga udeležujejo skoro V6e države. Število prijav, ki so seveda že zaključene, nam pove, kako velikanska je ta prireditev. Po prijavah teče na 18 km 170 tekačev, na 50 km 145 tekačev — našemu Smoleju še zdaleka ne bo lahko, med tako številno konkurenco najboljših — skakalo bo 105 skakačev, za klasično kombinacijo pa jih tekmuje 55. Številke in imena Bergendahl, Hoffsbacken, Brodahl, GjOslien, Tutt, Larsson, Hug Olatt, Bergstrom, Matsboe in druge kažejo, da so zbrani v Lahtiju danes njboljši tekmovalci na svetu. Jutrišnji program 6e prične s štafetnim tekom na 4-krat 10 km, pri katerem tekmuje 12 držav. Največje število prijav odpade seveda na Fince. Od 487 prijav je finskih 274. Na to veliko športno prireditev pa so se Finci seveda tudi dobro pripravili in bodo kar najbolj gostoljubno sprejemali tekmovalce iz vseh držav, celo Japonce. Večina vsega programa se bo izvršila v glavnem na novem finskem stadionu, katerega so Finci po trimesečnem delu dovršili lani 6redi decembra in slovesno odprli za finske izbirne tekme za svetovno prvenstvo. Ta finski stadion ima na poseben način urejeno razsvetljavo, tako da se bodo vršili skoki, smuk ter tek 6kozi vratca ob umetni razsvetljavi. Taka slovesna večerna prireditev bo 26. t. m., to je v soboto zvečer. Nova skakalnica je ena najzanimivejših skakalnic glede konstrukcije na svetu sploh. Prireditelji so hoteli narediti veliko skakalnico, ki bi omogočala skoke najmanj 70 m, niso pa imeli za to pripravnega prostora in prikladne strmine. Načrt za skakalnico je naredil norveški etrokvnjak Thunold Hansen. Po tem načrtu 60 napravili Finci skakalnico, katere posebnost je ta, da ni samo nalet, ampak tudi velik del doskočišča narejen iz lesenega ogrodja. Višina cele skakalnice od naleta do vznožja doskočišča znaša 80 m. Točno polovica te višine je izdelana iz lesenega ogrodja. Dolžina naleta je 75 metrov, doskočišča pa 114 m, tako da znaša torej dolžina cele skakalnice 189 m. Največji nagib doskočišča je 35 stopinj, kritična točka pa je pri 62 metrih, kar seveda ne pomeni, da daljši skoki ne bi bili mogoči. To kar pomeni Holmenkollen za Norvežane, to je Lahti že 15 let za Fince. Finci so se za te tekme odlično pripravili. Kako so Finci zlasti v tekaških disciplinah dobri, najbolj izprčuje dejstvo, da se je dosedaj vseh 15 let posrečilo le enkrat Švedom, da so zmagali. Pozornost vsega smučarskega sveta bo za te štiri dni, ko bodo tekme, popolnoma obrnjena na Lahti. 0 izidu tekem bomo seveda poročali. Iz športne krošnle Kanada zopet svetovni prvak v lednem hokeju Svetovni turnir v lednem hokeju je zaključen Z zmago nad Angleži, ki so pa postali zato evrop^ ski prvak, v razmerjji 3:1, so si ponovno priborih svetovno prvenstvo. Češkoslovaška se je z zmago nad Nemčijo uvrstila kot tretja najboljša država. — Po turnirju je bil kongres mednarodne zveze v lednem hokeju, kjer je bilo sklenjeno, da smejo tudt še v bodoče Kanadčani nastopati v angleškem moštvu. Glede organizacije turnirja za prihodnje leto je bilo določeno, da se dva meseca pred začetkom turnirja zbere posebna komisija, ki bo uredila vsa sporna vprašanja. Tumir v prihodnjem letu pa bo ali v Stockholmu ali pa v Zakopanih na Poljskem. Boj za rekorde v hitrostnem drsanju. Tudi v panogi hitrostnega drsanja za letos že lahko zaključimo račune. V hitrostnem drsanju poznamo 6 rekordov; tri od teh ima letošnji svetovni prvak Norvežan Balangrud Ivar. V teku na 3000 m ga je postavil že pred tremi leti v Davosu s 4:40.6. Rekord na 5000 m je star dve leti in ga je postavil Ballan-grud v Oslu s časom 8:17.2. Na 10.000 m pa ga je postavil letos — star 34 let — v Davosu s časom 17:14.4. Svetovni rekord na 500 m je izboljšal letos Norvežan Engnestangen z 41.8 sekundami. Rekord na 1000 m pa je še iz leta 1930; postavil ga je večkratni svetovni prvak Thunberg z 1:28.4. Rekord na 1500 m pa je stal tudi že dve leti in ga ima Norvežan Staksrud z 2:14.9. Pri pogledu na listo prvih desetih vidimo, da povsod dominirajo Norvežani; le v teku na 500 m imamo na drugem, tretjem in četrtem mestu Amerikance. V teku na 5000 metrov pa je uspelo Avstrijcu ing. Stieplu pririniti se s časom 8:18.9 na drugo mesto za Ballangrudem. V teku na 10.000 m pa sta Avstrijca Stiepl in Wa-zulok na šestem oz. devetom mestu, Kraj Barometer 1 sko stanje I Tempe- ratur! v c* c > > _ žt *£ ec — Veter SfTIPT. i i !-■ ns!) fada vi ne it E> •a c « E B vrsta Ljubljana .681 6'2 -5 5 9 0 NE, — — Mariboi 767*0 ?-4 -4-0 80 3 NEi — — Zagreb 770 4 7*0 -30 95 0 0 — — Betgrad >69 4 7-0 -3' .'5 3 SW, — — Sarajevo /710 6-0 -7-0 4 0 — — Sušak 768'. u-o 2-0 5r 2 NE, — — Split 766< 11*0 3‘ 40 0 NE, — — Kumbor 763* 1-0 5-0 3 0 NE? — — Rab 768-3 10-0 l-o 40 0 0 — — Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Vremenska napoved: Zmerno mrzlo, stalno vreme, polagoma se bo pooblačilo. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo ves dan jasno in sončno vreme, le okrog 13 so se pojavili lahki visoki oblaki (Cirusi). Najnižja temperatura na aerodromu —9.9“ C. Ljubljana danes KolMar Sreda, 23. februarja: Peter Damaščan. Četrtek, 24. februarja: Matija. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr, Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec, Rimska cesta 31. — KINO SLOGA S?!Yo “ Samo še danes in jutri velenapeti film iz burnega življenja zlatokopov na divji Aljaski BELI VOLK Ljubavna romanca na daljnem severu, kjer je pes več vreden od človeškega življenja. Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi bo predaval o tipih zločincev v moderni kriminalogiji vseuč. prof. Aleksander Maklecov. Predavanje se bo vršilo v mali dvorani Filharmoničenga društva na Kongresnem trgu. Pričetek ob 20, Vstop prost. Prosvetno društvo Trnovo. Na 11. prosvetnem večeru drevi ob 8 v društvenem domu bo imel skiop-tično predavanje g. prof. Anžič Anton, pod naslovom »Slovenski humor«. Po predavanju bodo za dobro voljo poskrbeli še člani igralske družine. Vstopnina: sedeži 2 din, stojišča 1 din, Beiigrad. V četrtek ob osmih zvečer je v društveni dvorani zanimivo predavanje o Judih. —• Predava urednik Terseglav. Bojevniki. V nedeljo 6. marca priredi Zveza bojevnikov po vsej Sloveniji spominsko svečanost za prvim tajnikom pokojnim Francetom Bonačem z mašo in predavanjem za spomenik neznanega slovenskega vojaka na Brezjah. Ta dan se bo po vsej domovini nabiralo za izvedbo načrta spomenika tisočem neznanim slovenskim vojakom, ki so v svetovni vojni izgubili svoje dragoceno življenje Nihče naj ne odreče prispevka. Skupine, organizirajte 6. marec, da bo ta proslava čim veličastnejša in uspeh zbirke čim večji. Nadvse bo zanimiv XIX. prosvetni večer, ki bo v petek 25. februarja v beli dvorani Uniona. Pri tej priliki bo namreč predaval g. minister dr. Franc Kulovec »O trpljenju naših mož in fantov med svetovno vojno«. Lepe 6like bodo pojasnjevale njegove besede. Kot vojni duhovnik je spremljal naše može in fante po bojiščih v Galiciji, ob Soči in južnih Tirolah. 20. leto mineva letes, odkar so bili boji dokončam, zato je primerno, da Prosvetna zveza pripravi primeren 6pomin, ki naj bo posvečen trpljenju slovenskih mož in fantov, pa tudi prosvetna društva po deželi naj bi tekom letošnjega leta priredila spominske slovesnosti. Na ta vačer posebno vabimo bojevnike, ki so se sami udeležili bojev, pa tudi starše in sorodnike onih, ki so padli na teh bojiščih. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20 url Sreda, 23. februarja: Pesem s ceste«. Red Sreda. Četrtek, 24. februarja: »Rdeče rože«. Red Četrtek. Opera. — Začetek ob 20 uri. Sreda, 28. februarja: zaprto. Četrtek, 24. februarja: »Pie« v maskah«. Debul sopranistke Kocjančič Olge. Izven. Znižane cene. Kongres likovnih umetnikov Že lansko leto je Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani v soglasju s predstavniki hrvatskih in srbskih likovnih umetnikov sklenilo prirediti v Ljubljani II. kongres vseh likovnih umetnikov v državi. Naloga tega kongresa naj bi bila, da razpravlja in sklepa o vseh perečih stanovskih in eksistenčnih vprašanjih, ki se tičejo vsakega umetnika brez ozira na njegovo usmerjenost. Zaradi pripravljalnih del, predvsem zaradi sestave programa za kongres, zaradi razdelitve referatov, zaradi dosege znižane (če mogoče Četrtinske voznine) itd. se je izkazalo, da je prvotno določeni termin v novembru 1937 ne-prikladen. Zato je D. S. L. U. sklenilo, da priredi kongres v dneh 19. in 20. marra 1938 v Ljubljani. Že sedaj prosimo vse tovariše, ki se za ta kongres zanimajo, da nam javijo na naslov: »Društvo slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana, Aškerčeva 9«, ali se udeleže kongresa kot zasebniki ali kot zastopniki svojih organizacij, da jim pošljemo točnejše informacije. Smuška štafeta 4 x 10 km v Molftrani Smučarski klub Dovje-Mojstrana javlja vsem smučarskim klubom in svojim prijateljem, da je JSZZ z odlokom št. 848/37—88 od 17. 11. 1938 proglasil našo tradicionalno štafetno tekmo za »Zvezno prvenstvo v štafeti 4X10 km«. To važno in velezaniuiivo tekmovanje bo 6. III. 1938 v Mojstrani. Start takoj po prihodu turistovskega vlaka ob cca 8.30. Istega dne se vrši tudi medklubska skakalna tekma v 2 razredih. I. razred: od 15. leta dalje, II. razred mladina. Ta dan proslavlja tudi mojstranski klub svojo desetletnico obstoja, vse klube in prijatelje , vabimo ua ta naš praznik, — Smuki Stev, 43. 200 letnica rojstva izumitelja žilotine Žilotina - krvavi madež Francije 29. marca bodo letos praznovali v Parizu svojevrstno obletnico. Tedaj bo preteklo ravno dve sto let, odkar se je na Francoskem rodli mož, ki je po njem dobilo ime morilno orožje, ki je tako strahotno opra.. ljalo svoj krvavi posel, posebno v času francoske revolucije. To znamenito morilno orožje, ki je 6 krvjo napisalo marsikak kos francoske zgodovine, ee je imenovalo guillotina (izg. žilotina), po dr. Guillo-line-u, ki je bil rojen 29. marca 1738. Ta mož je bil tudi francoski poslanec. Leta 1789 se mu je v zbornici narodnih zastopnikov posrečilo, da je prodrl s tem svojim predlogom, da se na Francoskem vpelje od tedaj naprej novo »bolj človeško« morilno orožje. Prej so na Francoskem imeli navado, da so različne zločince ali obešali ali pa z mečem obglavljali. Ker krvniki niso bili bogvekaj vešči v tem poslu, se je dostikrat zgodilo, da je obsojenec moral trpeti strahotne muke, predno je umrl. Na moriščih so se prej odigravali grozotni prizori, pravo nečloveško mesarjenje obsojencev. Ko je dr. Guillotine pred drugimi visokimi francoskimi zastopniki zagovarjal svoj predlog, da je treba iz človekoljubnih razlogov vpeljati novo morilno orožje, je omenjal tudi primer, da je Mariji Stuartovi odletela glava šele po drugem udarcu, vojvodi Mon-muthskemu pri četrtem, ko pa so morili nekega de Thoua, pa je krvnik moral zamahniti sedemkrat. Žilotina naj bi odpravila takšno mesarjenje. Iz fflouisette,f - ,guillotine" Novo morilno orožje prav za prav ni bilo izključno izum Ciuillotinea, pač pa je z vso vnemo pri njem sodeloval neki njegov pomočnik po imenu Louis. Orožje ee je zato sprva imenovalo po tem pomočniku »louisetle«. Preskusili so to luiseto seveda najprej na živalih. Še predno so jo preskusili na ljudeh, je dr. Louis umrl. Po njegovi 6mrti pa ee je z vso vnemo zavzel za ta morilni stroj spet dr. Guillotine in po pariških ulicah so že prenehali govoriti o »louissetti«, pač so jo prekrstili v »guillotino«. Prva usmrtitev z žilotino je bila 21. avgusa 1793. Usmrtili so tedaj nekega Davida Col-lenota, ki so ga obsodili kot sovražnika francoskega naroda. Njegovo ime stoji na vrhu spiska, v katerem 60 vpisani vsi tisti, ki jih je žilotina spravila na drugi svet. Že takoj v dobrem prvem letu je padlo nad 2.600 glav pod žilotino. »Mehanična britev", »vdovica'1 itd. Francoska aristokracija in sploh ljudje višjega etanu so se tudi trudili, kakšno novo ime bi si izmislili za žilotino. Prav različna imena so ji dali, kakor »mlin molka«, »mehanična britev«, »vdovica« in podobno. Na neki pariški plemiški pojedini so prinesli na mizo majhne žilotine za zadnjo jed. To so bile nekakšne majhne lutke, ki so predstavljale znane francoske revolucionarje. In te 60 pri pojedini obglavljali, da se je pretakala po mizi neka rdeča tekočina, ki naj bi pomenila kri. In to »kri« je visoka gospoda lovila v svilene robce. Še sam Guillotine se ie komaj rešil Nihče pa baje ni bil nad uporabo žilotine, ki je tako pogosto pela posebno v času revolucije, bolj razočaran kot dr. Guillotine sam. On je preje 6anjal o tem, kako bi izumil neko orožje, ki bi sicer služilo za usmrtitev ljudi, vendar bi bilo mnogo bolj »človeško«, kot je bilo vsako prejšnje. Bolelo ga je, da je bil, ravno on tisti, ki je izumil tako uspešno orožje in ga dal krvolokom francoske revolucije. Že je začel delati na to, da se poženejo z oblasti prešerni krvoločni mogotci. Prišli pa so mu brž na sled in ga pahnili v ječo. Prav malo je manjkalo, da ni sam umrl pod svojim lastnim orožjem. Rešil ga je samo padec Robespierrea. Pravijo, da je dr. Guillotine od žalosti nad strašnim početjem svojega izuma umrl. Ime »žilotina« pa je ostalo. V Parizu so menda iz sramu pred tem žalostnim poglavjem francoske zgodovine tudi skušali zabrisati vsak spomin na ono žalostno dobo revolucije. Prekrstili so vse ulice in trge, ki bi spominjali na krvavo dobo konec 18. stoletja. Tudi žilo- Nič več ni nemogočega! Avtomobil, ki premaga strmino 42 stopinj. — Slika ga kaže, kako se vzpenja preko 1.60 m visokega nasipa. tina se je iz javnosti umaknila za trdne zidove francoskih ječ in je postala čisto nepolitično orožje... Otok samih izbornih šahistov Čudna simultanka: A7 porazov, 3 neodločene igre in - nobene zmage! Mal otočič Grimsey, ki leži severno od Islanda, se mora za svoje blagostanje v precejšnji meri zahvaliti »dolarskemu blagoslovu«, ki se je nekoč, pred davnimi leti nepričakovano razlil po tej deželici in so ga bili deležni vsi prebivalci tega otočiča, 'kmetje, ribiči in ptičarji. Po vsej Islandiji je znana zgodba nekega Ame-rikanca, ki je neprostovoljno in po naključju zašel na ta otok, in ki je bil med drugim tudi zelo navdušen šahist. Na otok Grimsey je ta Amerikanec prišel davno prej, predno so tu poznali kakšno moderno brezžično postajo, kakršna danes veže ta severni otočič z ostalim svetom. Ta ameriški popotnik je na mmm Vatikanska garda Švicarjev, ki so zadnjič zagrozili s stavko, če stopi v veljavo nova določba, da bodo morali služiti za popolno pokojnino 45 let. svoje veliko presenečenje opazil na Grim6eyu, da se tu vse, veliko in malo, moško in žensko, z veliko vnemo in veseljem bavi s šahom. Zato je Amerikanec, ki se je smatral vsaj za nadpovprečnega šahista, sklenil porabiti to priliko za to, da odigra 6 temi severnjaki šahovsko simultanko, v kateri bi se boril s 50 kmeti in ribiči. Najbrže je mislil, da bo s temi igralci hitro opravil in da jih bo pospravil kakor za malco. Bolj debelo pa je gledal po dolgem srditem boju z njimi, ko je moral na žalost ugotoviti, da od 50 iger ni niti ene mogel dobiti. Izgubil jih je namreč kar 47, 3 pa so se končale z neodločenim izidom. Na drugi strani pa je bil kot pravi šahist tudi neizrečeno vesel, da je bil ravno on tisti, ki je odkril na daljnem severu tako močne šahiste. Toliko je bil na to ponosen, da je vse svoje veliko premoženje, ki ga je imel Ameriki, razdejal med islandske ribiče in kmet. Na vsem severu so ribiči iz Grimseya najboljši šahisti. Predno se otroci nauče brati in pisati, 6e že poskušajo tudi na deski 64-ih beli in črnih polj. Ob zimskih večerih ti ribiči sploh ne delajo drugega, ko igrajo šah. Z Velikim veseljem so se oprijele te kraljeve igre tudi ženske in nimajo prav nič časa, da bi klepetale in opravljale, kakor je .to drugod navada. V vsem hočejo biti enake moškim. Kaj je prav za prav vzrok, da ti ljudje tako radi in tako izborno igrajo šah, je pač težko reči. Nekateri mislijo, da je vzrok temu podnebje ali mirna samotnost teh otokov, ki ima za posledico, da ljudje bolj zdravo in ostro mislijo. 100.000 din za lutko Bogata Američanka se je pripeljala 6 svojo malo hčerkico v London. Tu pa je otrok nekaj zbo-j«l. Neke noči, ko radi vročine deklica ni mogla spati in se je nemirno premetavala po postelji, je padla njena »punčka« na tla in se razbila. Deklica je bila vsa iz sebe, bolezen 6e je slabšala in pretila otroka pobrati. Tedaj je mati telefonirala v Nev.’york in nujno poklicala neko »ad ravnico lutk«, ki naj bi popravila razbito lutko. »Zdravnica« je prišla, svoje delo izvrstno opravila; otrok se je potolažil in kmalu začel okrevati. Da je razvajeni otrok dobil nazaj prav svojo lutko, ko bi jo lahko kupili drugo, je mali rade volje plačala 100.000 din za vožnjo »zdravnice« iz Amerike v Anglijo in za njeno delo ter nagrado. Vsa vas bo nastopila na odru Odbor za prirejanje pasijonskih iger v Ober' ammergau-u je v sporazumu s tamkajšnjim občinskim zastopstvom sklenil, da bodo prihodnje pasi' jonske igre v tem kraju leta 1940. Režiser bo spet isti, kot je bil pri prejšnjih igrah, in sicer Johann Lang. Kdo bo vse na teh igrah nastopil, bodo določili šele jeseni leta 1939. Nekako pol leta pred za-začetkom pasijonskih iger bodo morali spet vsi moški prebivalci Oberainmergaua pustiti rasti brado in lase, ker predpisi, ki veljajo za te igre, prepovedujejo uporabo lasulj. Oberammergau ima okoli 2.600 prebivalcev. Za pasijonske igre je treba 1.200 igralcev in bi že tako pri teh igrah sodelovala skoro polovica vasi. C® pa upoštevamo še to, da predpisi prepovedujejo tudi, da bi nastopale poročene ženske, pa tudi dekleta, ki so 6tare več kot 35 let, za nastop v zboru pa 28 let, potem je jasno, da pasijonske igre v Ober-ammergau stavljajo na vso vas zelo velike zahteve in to tembolj, ker mora biti vsaka vloga dvakrat žasedena. Radio Programi Radio Ljubljana Notranjska v nacionalni uri Današnja nacionalna ura je posvečena enemu najlepših koščkov slovenske zemlje, namreč Notranjski. Ob 19.30 predava v ljubljanski radijski postaji urednik »Slovenca« g. Ciril Kočevar »0 naravnih lepotah Notranjske«. Vabimo vse radijske poslušalce, da drevi slede zanimiva izvajanja. Sreda, 23. febr.: 13 Živalski karneval (plošče) -J 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.30 Slovenski Šramel kvartet — 1-1 Napovedi — 3S Mladinska ura: Opažu] in poskušaj (g. prof. Miroslav Adlešič) — 18.20 UdO’ videva in Laušetova pojeta (plošče) — J8.40 Pomen so-:e (g Jože Uozman) 19.50 Uvod y cialnih pogodb za izseljence (g. Jože lJozman) — 1® Napovedi, poročila — 13.30 Nac. ara prenos — V. V„' 1 “.V ' . j - ' —^ n . . ..« • .-j- » v *. • ' - Drugi programi Sreda, 23. februarja: Belgrad: 20 Vok. konc, 20.30 Zagreb, 21.30 Nar. pesmi, 22.20 Plesna gl. — Zagreb: 22 Plošče, 20.30 Ljubljana, 22.20 Plesna gl. — Dunaj: 19.25 Simf. konc., 21.50 Ork. kone. — Budimpešta: 19.30 Mascagnijeva opera «Cavalleria rusticana«, 23.10 Plesna glasba — llim-Bari: 17.15 Flavta, 21 Opera «Ilibiči biserov« — Praga: 1U.30 Opera »Skrivnost«, 22.35 Pestra glasba Varšava: 21 Chopinove skladbe — Sofija: 30.45 Opera *Faustc — Konigsberg: 19.10 Veliki orkester, 21.30 Schubertove in Brahmsove sonate — MonQ~ kovo: 19.10 Zabavni koncert — Strassbourg; 21.30 Sim-' fonični koncert. ROBERT LORD POD CRNO KRINKO Foto W ara er Bros Betty in Ed ▼ baru. »Oh, Ed, meni je ta film tako ugajal! Pa — tudi drugače ?e bilo lepo v kinu,« je dejala Betty, malce dvignila svojo roko in jo bolj natančno ogledovala. »Veste, gospodična, moški nikdar ne kažejo ljubezni tako, kakor sva videla v filmu. Moški nikdar ne gleda dekletu v oči in mu pri tem pripoveduje, da ima oči ko zvezde!.., To je neumnost!« »No, kako bi pa ti povedal komu, da ga imaš rad, Ed? Daj, povej...« Bettyn glas je rahlo zadrhtel. • • Tisti »ti« je se prav posebno poudarila. V tej besedici je bilo toliko toplote. Poleg njiju je bučal bar. Natakarji so tekali na vse strani. Ljudje so prihajali in odhajali. Toda, zdelo se je, kakor da Betty m Ed; vsega tega ne opažata. Sedela sta za mizico m se pogovarjala! vedno bolj potiho in resno. Betty je svoje nemirne roke dala j na mizo, Ed pa je srkal sladoled kakor iz zadrege ... Sempatja sta za nekaj trenutkov oba utihnila. »No, Ed, kako bi ti komu povedal, da ga imaš rad?« je ponovila Betty. »Jaz bi... no, na primer, prosil bi dekle, naj gre z menoj plesat. Ali pa bi jo povabil s seboj v kino. Po predstavi bi... no potem šla skupaj na večerjo . • • ali na sladoled ...« »Ali pa bi šla skupaj v gostilno pit,« ga je prekinila Betty. »0, tega pa ne! Z dekletom, ki bi ga imel rad, ne bi nikdar pijančeval...« »No, kaj bi pa potem naredil?« »Hm ..no, v nekem trenutku, mislim, bi jo ,.. prijel za roko...« »Morda takole? ...« ga je vprašala Betty in položila svojo roko v Edovo. In roka se je v roki ujela... »No, pa potem?« »Potem bi ji pa čisto od blizu in čisto potiho zašepetal: ,Betty ... tako zelo te imam rad . • •*« »Dalje, dalje ... Ed ...« »Betty, ali hočeš biti moja žena? ... Betty ...« »Oprostite, gospod Ed Jackson, samo trenutek ...« Betty je postala nekam resna. S komolci se je naslonila na mizo, pritisnila kazalec na čelo in tako razmišljala nekaj sekund... Nato pa je bušknila v zdrav smeh. »Mislim, da hočem. Ravnokar sem dobro premislila in se odločila, da bi hotela postati tvoja žena!« »Draga moja Betty!« je ves srečen spregovoril Ed in ji od daleč poljubil roko. »Še sladoleda, prosim?« je pretrgal to svečano razpoloženje natakar. »Prinesite, karkoli si poželi moja zaročenka ...« »Pojdiva Betty! Preveč sem srečen, da bi mogel še ostati v tem zakajenem prostoru. Greva malo na sprehod, potem pa domov.« Počasi sta hodila po ulici. Betty se je prijela Eda pod roko in vsa srečna govorila, kako bo oče presenečen. In kaj bosta rekla Ruth in Frank. Kje bosta kupila to in ono stvar za poroko( kje bosta stanovala in podobno. Oče Grogan ima nekaj denarja, in bi lahko kupila hišico. Še eno na Bowery Hillsu. Tudi Ed že si je prihranil nekaj. Kako bo vse lepo... Ulica je bila že precej prazna, ko sta šla proti domu. Ko sta bila pri drogeriji »Jones«, ju je nenadoma spet srečala Pearl Danwersova. Bila je zelo elegantno oblečena, naličena pa tako* kakor da bi bila ravno prišla z odra, Z zadovoljnim nasmeškom se je ozrla na Eda in srečna zarocenca ustavila, kakor da bi bilo to čisto samo ob sebi umevo... »Halo! Ed! Zakaj mi nisi telefoniral? Hrepenela sem po tebi...« Edu je bilo to novo srečanje silno neprijetno. Da je moral ravno danes srečavati to nesrečno Pearl Danwersovo. »Halo, Pearl, naš telefon je pokvarjen...« »Oh, dragi moj, saj bi bil lahko prišel malo k meni. Na mojem divanu ti tako ugaja ...« »Veš, Pearl, moji nevesti ne bi bilo všeč, če bi hodil k tebi...« Ko se je Pearl pokazala pred njima, je Betty naglo spustila Eda, šla nekaj korakov naprej in počakala. Malo čudno se ji je vseeno zdelo to srečanje. »Lepo je to! No, Ed, kar pojdi malo z njo, saj vidiš, da že jezi...« »Pearl, pusti me... Kar je bilo, je bilo. Saj so še ljudje ▼ našem mestu, ki imajo denarja dovolj! Upam, da se zadnjikrat vidiva!« »No, Eduška, kar malo grob si postal... Le pojdi. Poslala ti bom tudi tiste svilene blazine, na katerih si pri meni tako rad sedel.« »Ne potrebujem jih. Pošlji jih v dom za izgubljena dekleta,« je jezno odvrnil Ed in hitro stopil k Betty. Ta razgovor je poslušal tudi Jones, lastnik drogerije, ki je stal malo proč odtod. Stopil je k Pearl in jo vprašal zaničljivo: »Pa te vendar ni hotel ta človek še žaliti?!« »Slovenski dom« izhaja »sak delavnik ob l& Mesečna naročnina 12 Din, za ln«wrm**vo « Din Uredništvo: Kopitarjeva a lira 6/IH Telefon 4001 do 4005. Uprava« Kopitarjeva nlica «. Za Jugoslovansko Ibkv&o l tj p bi junij Ki čeč* Izdajatelji Ivan Rakovec* Uredniki Jože fLo&ičck* *