PHIHOBSKI DHEVNIK
_	GLAS8LO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
L6t0 VI . Štev 188	Poštnina	plačana	v	gotovini
^____Vlu/	/	Spedizione	in	abbon.	post.	1.	gr.
Prispevajte za Kulturni dom
TRST, petek 10. avgusta 1951
Cena 20 lir
DVE KONCEPCIJI
odnosov med narodi
(M ^vernikovem
Je mnogo govori o em sodelovanju, o
nwoii in p°~
Pc še' e m svetu, zlasti ne odgovornih krogih, si »ostopiti proti načelu l ^^a - kot si nih-vojno 1450 °^Krlto nastopiti z
»»i^e,wet danes, kljub Vanm ^ ese^em o sodelo-n ZJ:Z Vrtfateljebou, v stal-Tnerf m- Sti’ n~kje na sredi
* » kZJlV-:in°' na Korf"
krut.	se vedno trdo,
besede ejstuo- To Pomeni, da rini „!?Jodelovanf^, s kate-dovolj ,n°e hUe Popari, niso
P°rhevi J>^anitev miru’ fo upravi	’	da marsikdo za
%STtna videz *le™-
^Vačnf mi sfcrzua čisto “vacne namerne.
'ioemL,Vfein ’n°™mo ločiti med ti/. °'?cePcijama odnosov Prvi? 4 in državami: im demokratična, sloni Vsernf fnakopravnosti med vse™’* -kim 'n majhnimi; »u?r. ]e Pavico do besede **»	mednarodnih za-
pri ’ dQje pravico, da se mednarodnih ^teresi r Upo^tevajo njihovi ^ratknJ: ,epci3a ie za' ž^a „ T■ 710 naib°Ve *ra-rodov 07>jni Združenih na~
makri*.	^ izra« načela
lav ~ ravn°sti narodov in dr-*> Veleja Pr}zv-ava, da ima-Icffr . večjo odgovornost, n~)rj^^a'',0 večjo moč (en sam
pogrevanju zamisli »pakta petorice")
nePrirnJ vecjo moč (en sam k0 Pom*"'*™ Jcorak velesile lah-hhko I!n	škodo,	je
mir). j^^čiien 2a svetovni nekat,jjaz tega mišljenja so p Posebme pr J®3Q velesile
"^katere	mmjenja sv
jih p°sebne pravice, ki velesile v orga-K pj. ™ Cpgt velesil ima čk-nstv Pravico do stalnega Var° in pravico veta v k nem svetu), vendar pa P®lU	v	vrhovnem	or-
Plfi^i Rženih narodov, v f Pščini, enak glasu Brvga'0^ majhne države.
^ t ncepcija smatra, Ullr!išt,re^a svet postaviti pod. **© 04,° Velesil, ki da so edi-h gtt ?UorTie za svetovni mir, ^aja^.^jo in ohranjujejo s H« . (beri kupčijami) °staJini °J v^dtem ko prisoja JSm*'*71’™ in majhnim Vihrat le Podrejeno vlogo, ^T°^iža ^vdi samo vlogo ^h. ra£..?L Poravnavanju veli-v<Lini pq°V med velikimi dria-!o 5(jTi bo njihovo števi-Ta jcJ*’et kolikor že.
®e Velesil CePc*ia varuške vlo-^iteni na<^ sve$°m je v od-0anizac^asProtju z načeli Or-lc!jtibJe združenih narodov, ^vosti^V71 sv°jim pomanj' °&Bouar,„ ®e vedno najbolje
y°varin 'Jcano najbolje nih 0(j	nočelu demokratič-
^nav°SO!' med narodi. Po-S^®nii i ]e .ra^Un°v med vele-3i 2emir n.}iflcn) Pohlep po tu-^^■Voin u’ znano, vir P°up(Jo	t*a>' me<l njimi od-
p(Jo m -	1	njimi	oa-
<ii tega i lr.na sredstva. Zara-?r0<inizni?--^roka mednarodna u PfaWr}<l’ k’ upošteva ena-al}ša /h* vseh držav, naj-°fiten arnba vojno.
,Jciten :uo P^Pd uojno. S^^fce pr^m'er škodljivosti iivlienj!!a- Poseganja velesil v r°V ? Prauice malih na-*Urn . rn°nakovski spora-fa(ia!cemCa,Di*UIaci3a J>reti "o-! drunJ	nosila	v	sebi
tsL.Jvotovne vojne.
Prizadevanje za.
i ^le« ;-------------
«o	'Pakta	petorice»
»ki
1° ob ',aKta Petorice,, -d«Qroriem' °tetoji široka s>a*„ ”a organizacija, za-lelih■ ir,T'f demokratičn\h na-SsR :at^e čian je tudi l?f*ri,*lidi*Jzra<l k0VcePcij<>
.elesu ,■	•	varuške	vl.oye
Ve* 'in XZraz	dn se
.'"tfcajc ri. o OZN ustvari S Sv; reH°r>i velesil, ne-časa, i,? a^^ansa modeme-«?agctovi mir»
■lCr- P‘-akUčnoU>ij° intc‘,esnih 0g„iaenkraf ' uresničenjem „ °^alnji, ,;sa3 nekaterih — 8a im	načrtov moskov-
. "P<ikt ?rializma.
y lKt r‘
i!1 ^ecfiL c',> Pomeni to-’!)o	'	e,,i	poskus ustvar-
’!,o	_	,J05'ct<s	usivar-
ffitua ^ ^a,Ceoa vrhovnega ■ i	svetom,	ki	bi	ja
}{,' Pt-ffi),.,	Ki oi tfO
e "e!psi!<' in C’1'1*'1. i>UUi ,USod° Po svojih OS nifv«< du z vsako->'trnccl n1n- ,,sn^p posnmp;-
da°h tU<!' mnenje ne-•trJrtvam, ' * malenkostni-ene ali dryige
- -</ ovT* —
rtri - - -.........
I . drugega oprav-
lft, dn\	mnenje ne-
nr	1 2 malenkostni-
*lš (o, da Uhnine°a opra,v
W,r« en dpi ena aii dnlf"’
>ti 2 PvdročJ, 3e°a l’P‘iv-
»s. v-s
^-»iarar
n^lsrniU	hkratni;
k £ .ll^ije, ker"’ °bS°la VW
^i, il^anju ^R° na’,a-
„,V ».* l,n moe' Medalj	u&i	< '
a so^inJk j treba
"Pokf 1 predlog o
^ S°0- tei anf>etih velesih
zasedanja Glavne skupščine OZN — takrat, ko je Moskva spoznala, da je Položaj zanjo dozorel, dla po$kuša doseči delitev vplivnih področij.
Tri leta poprej_ 30. aprila 1946) podoben predlog — 25-letni pakt med štirimi velesilami — postavil takratni ameriški zunanji minister Byrnes. Molotov ga je takrat odklonil, ne mordia zato, ker je Byme$ govoril o «štirih velesilah» (saj takrat, spomladi 1946^ vprašanje Kitajske še ni obstajalo — koma.j dobrega pol leta poprej je Stalin sklenil prijateljsko pogodibo s Čdngkajškom), temveč, ker se mu je zdelo da še ni prišel čas za «delitev»; računal je, da dela Čas Moskvi v korist upal (zgrešeno, kot vidimo danes) na skorajšnjo gospodarsko krizo v ZDA in s tem na vsem zahodu, in menil, da bo kasneje iz «dielitve» lahko izvlekel mnogo več.
Danes je povsem drugače. Bolj kot čas stiska kremeljske mogotce in jim jemlje adut Za adutomt bolj kot se nadaljuje oboroževalne tekma. fci jo je ZSSR sprožila, pa ne mene v njej držati koraka, večji poudarek daje Moskva svoji nmirovni ofenzivi«, bolj na široko zajema njena akcija za «pdikt petorice,, — za delitev svetta, dokler je še kaj ugodnosti zanjo.
Ne glede na razne taktične momente (propagandne potrebe, japonska mirovna pogodba in pod.) in tudi ne glede na vso globoko zlaigamost kremeljskih miroljubnih fraz (vsakdanja praksa sovjetskih odnosov z Jugoslavijo jih neusmiljeno postavlja na laž), je v tem glavni smisel zamisli «pakta petorice» in s tem tudi nedavnega Sv&mikovega koraka, kx mu skuša komin-formovska propaganda delati tolikšno reklamo.
Ne gre torej za poskus reševanju miru (če ga ZSSR ne bi ogrožala. bi bilo vse ((reševanje nepotrebno in brezpredmetno) — ne včeraj, ne danes, ne jutri, — tem/več za poskus uresničenja hegemoni-stične koncepcije mednarodnega ((sodelovanja», za poskus vsiljevanjai volje velesil ostalemu svetu, za poskus razdeljevanja sve<ta na interesna podiročja na račun manjših državj ki bi jim ZSSR hotela vsiliti neenakopravne odnose z velesilami. Gre v končni liniji za pasku-# rušenja ne le avtoritete OZN, temveč njenega obstoja kot najvišjega mednarodnega foruma, za poskus reduciranja vloge OZN na, poslušno prikimovanje nepreklicnim sklepom ttvelike petorice».
Temu osnovnemu, načelno in dejansko reakcionarnemu pomenu ideje ((pakta velesil» še pridružujejo vsi trenutno pogojeni nameni moskovske diplomdcije, vse tiste neizrečene misli in želje, ki jih je imel za bregom Višinski, ko je leta 1949 prvič sprožil to zamisel, in ki jih ima za bregom S vernik, ko jo je pred rtekaj dnevi pogrel.
VELEPOSLANIK ALIEN PRI MARŠALU TITU NA BRIONIH
Haipravilneiša pot za sodelovanje med Jugoslavijo in Bmeriho
Ameriška vlada je poslala Jugoslaviji pomoč v prvi vrsti zato, ker je jugoslovansko ljudstvo na strani onih sil, ki se borijo za mir - Odgovor veleposlanika Allena - Po Romunih, Madžarih in Bolgarih so tudi Albanci izzvali oboroženi incident
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 9. — Po prihodu zadnje ladje s tovorom hra. ne v okviru ameriške pomoči Jugoslaviji je maršal Tito sprejel danes predpoldne na Brionskih otokih veleposlanika ZDA v Beogradu Georga Allena z ženo. svetnika veleposlaništva in posebnega odposlanca za pomoč Richarda Allena, druge fflaine ameriškega veleposlaništva in delegacije za pomoč ter predstavnike ameriškega tiska v Jugoslaviji. Pri sprejemu so bili navzoči tudi minister za zunanjo trgovino FLRJ Melen-tije Popovič, opolnomočeni minister dr. Sloven Smodlaka, namestnik ministra predsednika sveta ■& blagovni promet Ljubo Babič, pomočnik mini-:tra zunanje trgovine Stanislav Kopčok in drugi.
Maršal Tito je ob tej priliki izrazil svojo hvaležnost ameriški vladi in ljudstvu za to pomoč v času, ko je je bila Jugoslaviji najpotrebnejša zaradi hude suše, ki jo je zadela. Maršal Tito j.e nadaljeval:
«Naše ljudstvo visoko ceni to prijateljsko gesto, to dejanje ameriške vlade in ameriškega ljudstva, in to toliko bolj. ker ta pomoč in prva, saj smo takoj po vojni dobili obsežno pomoč od Unre, o č^mer smo že govorili. Poleg tega naše ljudstvo ceni tudi to, da smo pri ameriški vladi, zlasti pa pri gospodu predsedniku Trumanu, naleteli na razumevanje glede dajanja gospodarske pomoči Jugoslaviji.
Ob tej priliki bi hotel še reči, da se n? strinjam s stališčem nekaterih časopisov na Zahodu, ki pišejo, da je dajanje gospodarske pomoči Jugoslaviji riziko, ki se izplača. To sicer ni splošen, temveč samo posamezen pojav v zahodnem tis-ku, vendar je to stvar, ki je žaljiva tako za naše ljudstvo kot za ameriško ljudstvo, kajti mi vsi se zavedamo, da ameriška vlada daje našemu ljudstvu pomoč zato. ker smatra, da mu je pomeč potrebna in d® jo je zaslužilo — ne le zaradi tega, ker je jugoslovansko ljudstvo bilo zaveznik ZDA v veliki vojni proti osvajalnim ciljem fašizma, temveč tudi zaradi tega, ker je naše ljudstvo danes na strani onih sil, ki se borijo za mir. Ameriška vlada in ljudstvo besta imela, kadar gre za borbo za mir, vedno naše ljudstvo na svoji strani.
Mislim, da je ameriška vlada poslala Jugoslaviji svojo pomoč zato. ker je imela v prvi vrsti prav to pred očmi.
Mi cenimo to njeno pomoč zlasti zaradi tega, ker je ameriška vlada ni vezala z raznimi pogoji politične ali druge narave, ki bi rušili avtoriteto in ugled, našega, pa tudi ameriškega ljudstva. Mislim, da je prav to tudi najipravilnejša pot za tesnejše sodellovahje med Jugoslavijo in Ameriko«.
V odgovoru na besede maršala Tita je veleposlanik Allen Sled drugim dejal: ((Popolnoma razumem vse, kar ste pripomnili; hotel bi reči, da niti mi. ki smo imeli zveze s to stvarjo, nisme* bili popolnoma gotovi, ko je bila storjena prva prošnja za pomoč vladi ZDA v oktobru
1950, kako se bo na koncu vse to zgodilo. Jugoslovanska vlada je postavila svojo zahtevo brez vsakega vnaprej pridobljenega prepričanja, da bosta ameriška vlada in ameriško ljudstvo na njeno zahtevo odgovorila. Jugoslovanska vlada pa je storila to zahtevo s poštenim prikazom svojega položaja, odkrito povedala, kako stvar stoji in vprašala, kaj bi mi lahko v tem pogledu storili. Prepričan sem. da takrat nihče ni mogel verjeti, niti Melentije Popovič niti Boris Kidrič niti Vladimir Popovič pa niti maršal Tito, da bo v devetih mesecih, kolikor jih je od takrat prešlo, prispelo v Jugoslavijo v okviru pomoči več kot 500.000 ton raznega blaga. Druga negotovost. ki sem jo v tem času imel pred očmi, je bilo vprašanje. ali se bomo po devetih mesecih lahko sestali in sestali kot boljši prijatelji, kot pa smo bili v začetku
Zelo sem zadovoljen, da sta ameriška vlada in ameriško ljudstvo v tako polni meri ugodila zahtevam Jugoslavije in na način, kot je bilo to storjeno. Kar pa se tiče mojega sodelovanja v tej zadevi, sem poseb-
no zadovoljen z dejstvi, takšnimi kot so, kajti danes smemo iskreno in prepričano trditi, da je izkušnja, ki smo jo dobili, pripeljala do boljšega razumevanja in do prijateljskih odno-šajev med Jugoslavijo in Ameriko«.
* * #
Albanski vojaki so izvršili še er.' napad na jugoslovanske graničarje. Tri skupine albanskih vojakov so prodrle v noči 8. avgusta na jugoslovansko ozemlje ob obali Ohridskega jezera in izvršile napad na jugoslovansko obmejno stražarnico, pri čemer so poskušale ujeti jugoslovanskega graničarja, ki je bil okoli 145 m oddaljen od mejne črte. Jugoslovanski graničar je začel streljati iz avtomatične puške, nakar so se albanski vojaki pod zaščito mraka umaknili za kakšnih 15 metrov. S pomočjo posadke obmejne stražarnice je bil ta napad končno odbit in Albanci s0 se umaknili z jugoslovanskega ozemlja. Pri preiskavi po incidentu je bil opažen albanski vojak. skrit kakih 200 m v notranjosti jugoslovanskega ozemlja, ki pa se mu je posrečilo zbežati.
Ta napad albanskih vojakov
se je zgodil komaj nekoliko dni po zahrbtnem umoru jugoslovanskega graničarja Simeca na romunski meji in po oboroženih napadih bolgarskih in madžarskih vojakov na jugoslovanske obmejne stražarje. Tako so v zadnjem tednu prav vse kominformistične države, ki mejijo na Jugoslavijo, prispevale svoj obolus v protijugoslovanski politiki svojih vlad po navodilih iz Moskve.
Približno v istem času pa so trije albanski vojaki pribežali v Jugoslavijo. Ti trije vojaki — Sulejman Malik, Baki Peroj in Rahman Leki — so pripadali specialnim enotam, ki jih albanska varnostna služba «Pi-gurumik Šteti« pošilja na jugoslovansko mejo z nalogo, da izzivajo obmejne incidente. Ti vojaki so izjavili, da imajo te enote nalogo, da zavzamejo položaj na meji in streljajo na vsakogar, ki ga vidijo na jugoslovanskem ozemlju. Ce tega povelja ne izvršijo, jih kaznujejo z zaporom. Dodali so, da je bila v albanskih vaseh uvedena policijska ura ob 20. zvečer. Odpor prebivalstva narašča in oblasti delijo odlikovanja za vsakega ubitega nasprotnika Er/ver Hodževega režima.
R. R.
POGAJANJA V TEHERANU
POČASI NAPREDUJEJO
Trajalo bodo najmanj deset dni - Pogajajo se o ustanovitvi skupne družbe za prodajanje in razdeljevanje petroleja
TEHlirtAN. 9. — Vodja ar> gleške delegacije v Teheranu angleški minister za surovine, Richardi Stokes je danes obiskal perzijskega ministrskega predsedhiika Mcssadegha. To je bil že njun tretji sestanek. Trajal je približno dve uri. Govorila sta baje, po mnenjut političnih opazovalcev, o vprašanju nafte na splošno.
Medtem pa ge je nocoj koi> čal že tretji sestanek med' angleškimi in perzijskimi pred>-slavndki. Ob njegovem koncu so izdali izredno kratko uradno poročilo, ki izjavlja, da je bilo »zasedanje posvečeno razlagi Sira Donalda Fergussona, stalnega podtajnika na angleškem ministrstvu za goriva, ki je govoril o britanskih izkušnjah pri nacionalizaciji industrije in posledic, ki s tem nastajajo«.
Po končanem tretjem sestanku je odhitelo perzijsko odposlanstvo takoj k predsedniku Mossadeghu. Izvedelo se je, da se načelo, ki ga je razložil Fengusison, ne strinja s perzijskim stališčem, glede nacionalizacije. To je potrdil tudi član komisije za nafto Daftari, ki je iajavil: «Jasno je, da so pogoji v Perziji zelo različni od tistih v Angliji. V Veliki Britaniji je vlada gospodar nad državo in angleški državljani delajo v industriji. V Perziji slada poseduje ozemlje, vendar imajo tuji državljani koncesije«.
Sestanek z vlado je trajal
dve uri. izvedelo se je, da so Perzijci zahtevali od Stokesa pojasnila q nekaterih točkah njegov« spomenice. Minister za vzgojo Karim Sanjabi, ki je tudi v perzijski delegaciji, ki se pogaja z Angleži, je izjavil, da bodo ustanovili podkomisijo z nalogo, da določi sredstva im način za sprejemanje plačil petrolejskih ladij, ki bodo izvažale nafto.
Pozneje se ie zvedelo, da so imenovali podkomisijo, ki naj doseže kompromis glede spora o potrdilih poveljnikov petrolejskih ladij.
Danea ie govoril vodja perzijske delegacije Daftari o včerajšnjem sestanku. Povedal je, da so iskali pot, po kateri bi se mogla pogajanja nadaljevati. Izjavil je tudi, da bodo sedanja pogajanja trajala najmanj 10 dni.
Od drugih predstavnikov v Teheranu, ki pa niso navzoči na sedanjih pogajanjih je treba omeniti predvsem besede Has-sana Haeri Zedeha, ki je povedal, da se Iran pogaja z Anglijo gle^e ustanovitve skupne družbe za prodajo in razdelitev nafte. Obe stranki bi imeli V tej družbi enake pravice. Pojasnil je, da so iransko predstavništvo pooblastili, naj se pogaja samo o tem vprašanju obenem pa o odškodnini, ki bi jo dala Perzija Anglo-Ira-nian za nacionalizirane naprave.
Pri sedanjih pogajanjih ne sodeluje Trumanov osebni sive. tovalec in posrednik v anglo-iranskem petrolejskem sporu Averell Harrimam. Služi le ■obema strankama za svetovalca.
Medtem pa je danes zjutraj iranski parlament odobril zakonski osnutek, s katerim je pooblastil vlado, da sprejme posojilo 25 milijonov dolarjev ameriške Import-Export Bank za nakup poljedeljskih strojev. Približno šest milijonov pa bi porabili za gradnjo cest.
Razgovori za spremembo
okupacijskega statuta
BONlN, 9. — Svet vi&oke zavezniške komisije v Nemčiji se Je sestal dames v Peitaabergu, da prouči pomočilo svojih izvedencem o prvem dielu razgovorov med zavezniškimi predstavniki in predstavniki nemške vlade o predvidevani uvtd-bi novih odnosov« mtd zahodnima državami in nemško republiko. Poročilo govori zlasti o dogovorih, k: bi jih morda sklenili med zahodhimi državami in Neimlčijo v zameno za okupacijski statut.
Nemški zunanji minister je dlant^ javili, da je Luksemburg napravil konec vojnega stanja z Nemčijo odi 11. julija dalje.
Trumanove izjave
o Svernikovi poslanici
Komentarji v vašingtonskih političnih krogih
WASHINGTON, 9. — Predsednik Truman je na današnji tiskovni konferenci prečital izjavo v zvezi z izmenjavo poslanic s Sovjetsko zvezo. Besedilo izjave je sledeče:
»Sovjetska vlada je odgovorila na resolucijo kongresa ZDA, v kateri se poudarja prijateljstvo našega ljudstva do sovjetskega ljudstva in se izraža naša globoka želja, da pride do miru v svetu. Več ko mesec dni ni sovjetska vlada sporočila vsebine te resolucije sovjetskem ljudstvu, čeprav je imel del tega ljudstva možnost poslušati to resolucijo po «Glasu Amerike«. Sedaj je ruska vlada končno objavila resolucijo v tisku in radiu.
Zadovoljen sem, da je sovjetska vlada to sklenila, ker j sedaj milijoni sovjetskih držav- i Ijanov lahko poslušajo ali či- j tajo resolucijo o prijateljstvu, ki so jo odobrili predstavniki I ameriškega ljudstva.
Naravno, aa je bil Svernikov odgovor objavljen v naši deželi, takoj ko smo ga prejeli, ker v svobodni deželi ni nobenega vzroka, da bi ljudstvu prikrivali take vesti. Z velikim zanimanjem sem čital trditev v Svernikovem pismu, da sovjetska vlada ne postavlja nobene ovire za odnose med sovjetskim ljudstvom in narodi drugih držav, kar pa ne odgovarja resnici za preteklost, kakor so to dokazale omejitve,
Tudi poslanci izglasovali
večino De feasperijevi vladi
Incidenti v parlamentu med izjavami o glasovanju - DeGasperi polemizira s Togliattijem, Nennijem in Saragatom - De Nicola spet predseduje senatu
sko prebivalstvo v teh krajih «svoje pravice in svojo občutljivost«.
_ . Ga speri ie tudi ugovarjal Toghattijevim m Nennijevini trditvam glede izida upravnih volitev in navedel razne števil, ke za pokrajinske volitve: volilnih upravičencev 18,207.349, vohlcev pa 16,353.339 (leta 1948 v istih 57 provicah 17,825.000 16,699.000), volilna udeležba 89,80 odst. (1948 - 93,70) neve* ljavnih glasov 1,347.963 ali 8 odst. (1948 - 2 odst.). Posamezne stranke so dobile sledeče število glasov:	demokristjani
5,830.138 glasov ali 30,8 odst., KPI 3,183.933 glasov ali 21,2 odst.. PSI 2,126.155 glasov ali 14,2 odst.
Dodal je, da je treba upoštevati, da demokristjani niso postavili kandidatov v 164 pro-vincijskih volilnih okrožjih, kjer so 18. aprila dobili preko 700.000 glasov. Nato je De Ga-speri dejal, da so po njegovem računu kominformisti od 18, 1948 do letos izgubili 131.575 glasov: 5,569.300 glasov ,n?o proti 5,700.000 glasov leta 1948. demokristjani pa so dobili več kot komunisti, socialisti in levi neodvisni skupaj.
Predsednik italijanskega senata De Nicola, ki se je umaknil po znanih incidentih med De Gasperijevo programsko iz-iavo v senatu, 3e je danes, po koncu debate o teh izjavah, vrnil v Rim in že predsedoval današnji seji. na kateri »o senatorji razpravljali o državnem proračunu.
RIM, 9. — Kot je bilo pričakovati, je poslanska Zbornica izglasovala sedmi De Gasperi-jevi vladi zaupnico s 119 glasovi večine. Za vlado so glasovali demokristjani in republikanci, vzdržali pa so se liberalci in socialdemokrati, medtem ko so kominformisti in skrajna desnica glasovali proti.
Pred glasovanjem — med izjavami o gllasovanju, ki so jih dajali predstavniki posameznih poslanskih skupin — je prišlo v dvorani do hrupnih neredov, ki so se tu in tam razvili v pretep. Poslanec KPI Fausto Gullo jg med svojo izjavo obtožil De Gasperija, da je ta trdil, da je ((partizanska borba razibila narodno enotnost Italije«. V dvorani je nastal hrup, De Gasperi je skočil pokoncu, začei tolči s pestmi po vladni klopi in kričati, da je to l«iž.
Ko je predsednik zbornice Gronchi za silo pomiril razburkane duhove, je nekaj besed demokristjanskega poslanca Reggio D’Aci povzročilo energično reakcijo poslancev skrajne levice, ki so v dvignjenimi pestmi tekli proti demo-kristjansjoim klopem. Parlamentarnim slugam se je komaj posrečilo razdeliti bojevite nasprotnike.
Ob začetku seje je De Gasperi odgovoril na izvajanja raznih poslancev k vladni programski izjavi. Njegov govor je bil zelo dolg in deloma tudi nekoliko jasnejši kot včerajš-
nji. čeprav je večinoma polemiziral z opozicijskimi poslanci, zlasti s Togliattijem, Nennijem in Saragatom. V polemiki glede zunanje politike je z dokumenti in citati dokazoval, da je bila sovjetska politika do Italije pred pristo-pitvijo k atlantskemu paktu prav takšna kot zdaj, in poudaril, da je ZSSR s šestkratnim vetom onemogočila sprejem Italije v OZN. Velik del diskusije se je vrtel okoli kominformistične obtožbe, da je vlada zapravila Italiji Trst in Julijsko Krajino; De Gasperi se je opiral zlasti na dejstvo, da je bil skoraj do podpisa mirovne pogodbe zunanji minister Pietro Nenni.
Predsednik vlade je nato omenil govora poslancev Ta-nasca in Bartoleja, ki ju je označil kot dva ((sijajna govora konkretna, jedrnata, skrajno objektivna, polna predlogov in ugovorov glede stališča oblasti v Trstu, in predlogov glede cone «B», in nato nadaljeval: «Ne bi se hotel podrobneje pečati s to zelo kočljivo stvarjo. Ne morem storiti tega. vendar bom pozorno sledil vsemu, kar je bilo o tem rečeno; predvsem pa bi se hotel zahvaliti obema kolegoma za njun prispevek k reševanju tega vprašanja«.
Po teh izmikajočih besedah je De Gssncr na ^olgo o^g" varja] na prit' žbe južnih Tirolcev in trdil, da se nemški manjšini v Italiji zelo dobro godi. da na ima tudi italijan-
ki jih je sovjetska vlada postavila sovjetskim državljanom glede čitanja knjig, revij in časopisov iz tujine, veliki in dragi napori sovjetske vlade, da ovira oddaje ((Glasa Amerike« in drugi,r oddajnih postaj, prepoved sovjetskim državljankam, ki so poročene z državljani drugih držav, da zapustijo Sovjetsko zvezo, jn številne ovire, ki preprečujejo izmenjavo obiskovalcev in prometa med Sovjetsko zvezo in tujino. Zelo bi mi bilo drago vedeti, ali je sovjetska vlada res iskrena v tem, kar zatrjuje, in ali ima res namen spremeniti svoje sisteme«.
Na vprašanje novinarjev je Truman odgovoril, da ne ve, ali namerava Harriman potovati v Kairo, potem ko bo dokončal svoje delo v Teheranu, da bi tam razpravljal z egiptovskimi oblastmi o vprašanju omejitve plovbe po Sueškem prekopu. Pripomnil pa je, da ne b0 imel nič proti, če bo Harriman mnenja, da je koristno iti v Kairo, potem ko bo izpolnil svojo sedanjo nalogo.
Na neko drugo vprašanje novinarjev je Truman izjavil, da se ne zdi, da namerava general Eisenhower nastopiti kot demokratični kandidat na prihodnjih predsedniških volitvah. Ce pa bi želel nastopiti za republikansko stranko, je dejal Truman, mu jaz ne bi odsvetoval.
V vašingtonskih krogih komentirajo danes včerajšnje Achesonove izjave in izjavljajo, da se po teh izjavah da sklepati, da ZDA ne bodo pristale na dvostranske ali večstranske razgovore s Sovjetsko zvezo izven OZN, in to dokler ne bo izvedena njihova politika skupne obrambe y Evropi in Aziji. Komentatorji poudarjajo tudi, da je Acheson vztrajal, da se mir ne ustvarja z besedami, pač pa da so potrebna konkretna dejanja, preden se lahko verjame ruskim besedam. Politični krogi poudarjajo, da dajejo tri resolucije, ki jih je izglasovala glavna skupščina OZN o svetovnem miru, kremeljskim voditeljem možnost, da v novembru pokažejo svoje namene do sprave v palači Chaillot. V Wa-shingtonu ne pristajajo na sovjetsko tezo, naj bi se velike države med seboj sporazumele, pač pa izjavljajo, da bi spoštovanje listine OZN in izvajanje njenih določb zadostovalo, da pride do pomiritve v svetu.
V francoski narodni skupščini pa je komisija za zunanje zadeve izglasovala resolucijo, ki poziva na konferenco med velikimi državami, ki pa naj ne povzroči nobene ošibitve OZN. Možno je, da bodo o tej resoluciji razpravljali v narodni skupščini.
To resolucijo je komisija sprejela, potem ko je zavrnila kominformistično resolucijo, ki predlaga pogajanja med predstavniki petih velesil in podpis med njimi «pakta za mir«, v smislu moskovske propagande. _______________
LONDON, 9. — Zunan.il mijii-ster Morrison je danes sprejel štiri člane komisije kvekerjev, ki so bili pred kratkim v Sovjetski 1 7vezl,
Pred nadaljevanjem pogajanj za premirje i\a korejski fronti
Severnokorejski in kitajski poveljnik sta odgovorila na 15i<lgwayevo poslanico in predlagata nadaljevanje pogajanj - Protest generala Nam Sla
WASHOIjNGTQN, 9. — Pooblaščeni krogi v Pentagonu in državnem departmanu so danes pbpoldne izjavili, da se lahko pričakuje vsaik trenutek nadaljevanje pogajanj v Kesongu, ker se zdi, da sporočilo severnokorejskega in kitajskega poveljstva odgovarja pogojem, ki jih je postavil general Ridgway.
TOKIO, 9. — Pekinški radio je popoldne sporočil dogovor severnokorejskega poveljnika Kim II Sunga in kitajskega generala Psng Teh Huaia na poslanico generala Ridgwaya. Odgovor se glasi:
Z našim odgovorom od 6- avgusta smo že sporočili, da smo ponovno dali nalog našim izvidnicam, naj strogo spoštujejo sporazum od 12, julija, in smo jamčili, da se podobni incidenti ne bodo več ponovili. Dali smo že jamstva glede sporazuma za nevtralizacijo Kesonga. Dokler ne boste skušali ukiniti pogajanj z izzivanjem incidentov, si ne moremo predstavljati položaja, v katerem ne bi mogli izvrševati sporazuma od 12. julija. Ce bi se podobni incidenti dogodili z vaše strani, bi morali mi podivzeti ukrepe, kakor so protesti, preiskave, razprave.
Upamo, da boste dali nalog svojim predstavnikom, naj odidejo v Kesong za nadaljevanje začetih pogajanj«.
Korejsko-kitajski odovor je tako sestavljen, da pripisuje četam OZN namen izzivati incidente. In kmalu za tem je general Nam II res poslal adtai-ralu Joyu protestno noto, v kateri izjavlja, da sta d^e letali OZN 7. avgusta napadli med Kesonigom in Fen jangom tovorni avtomobil kitajsko-korejske delegacije. Sporočilo generala Nam Ila pravi, da se je napad izvršil približno 35 km severno od 38. vzporednika in 6 km severno od Sibyonni. Prav tako j? v sporočilu rečeno, da je tovorni avtomobil imel belo zastavo in da ta dogodek pomeni kršitev sporazuma med obema strankama, ter izraža upanje, da bo admiral Joy dal vsa jamstva, da se podobni incidenti ne bodo ponovili.
Admiral Joy je v odgovoru poudaril, da je kraj. ki ga Nam II omenja, precej vzhodno od glavne ceste, ki gre od Fenjan-ga v Kesong. Prav tako poudarja general Ridigway, da je bilo dogovorjeno, da zavezniške čete ne bodo napadale vozil v službi severnokorejske delegacije, če bo ta delegacija prej sporočila uro in pot, po kateri bodo ta vozila peljala in če bodo imela belo zastavo.
Na koncu poudarja odgovor, da to dejstvo daje misliti, da je mogoče, da severnokorejske sile uporabljajo belo zastavo v druge namene, ki niso v službi delegacije v Kesongu.
V tokijskih krogih pričakujejo še danes sporočilo glede obnovitve pogajanj v Kesongu.
S fronte pa -javljajo medtem, da so zavezniške čete na vsej fronti preizkušale nasprotnikov odpor, ki je bolj močan na zahodnem in srednjem sektorju, posebno sevemo-vzhodno od Jangu. Zjutraj je neka zavezniška edinica prišla v Pyonggang, ki je na skrajnem koncu znamenitega »železnega trikotni-fcmi. Edinica je ostala V mestu
več časa, ne da bi naletela na odpor, in se je nato vrnila.
Glavni ravnatelj organizacije OZN za obnovo na Koreji Do-nald Kingsley, ki se je vrnil v New York, je izjavil, da znaša škoda uničenja, ki jo je povzročila vojna na Koreji, približno 2 milijardi dolarjev.
V severni Koreji so vse industrijske naprave uničene zaradi bombardiranja. Prebivalstvo, ki ie pred začetkom sovražnosti znašalo devet milijonov duš, je padlo na štiri milijone. En milijon severnih Korejcev je bilo ubitih, 3 ali 4 milijoni so v Južni Kore-ji kot vojni ujetniki ali begunci.
Na Južni Koreji ni uničenje tako veliko izvzemši Seul, kjer je 85 cdst. vseh naprav, zgradb in javnih poslopij uničenih. Glede prehran® zadostuje Koreja, ki je predvsem poljedelska dežela, potrebam prebivalstva. Pridelovanje riža napreduje tudi na področjih blizu fronte.
Kingsley je poudaril, da organizacija, ki jo on predstav-
lja, daje syoj doprinos Južni Koreji. Za sedaj je 7 milijonov dolarjev na razpolago tega področja in določenih je drugih 200 milijonov dolarjev za celotno Korejo, takoj ko bo vzpostavljena politična enotnost.
Gornji podatki živo govorijo o grozotah, ki jih ie na Koreji povzročila vojna in so že sami na sebi odločna obsodba napadalnosti kremeljskih voditeljev, ki so glavni krivci vojne na Koreji in ki še dalje hujskajo na nove spopade v drugih delih sveta.
Brad3ey izjavlja
da se svetovni položaj ni izboljšal
WASHINGTON, 9. — Na današnjem zasliševanju senatnih odborov za oborožene sile in zunanjo politiko je, v zadevi predloga predsednika Trumana za 8 milijard 500 milijonov dolarjev gospodarske in vojaške pomoči zavezniškim državam, pričeval predsednik odbore načelnikov glavnih stanov ameriških oboroženih sil, general Omar N. Bradley. Pq njegovem pričevanju je predsednik odbora, senator Tom. Cornaly, izdal tiskovno poročilo o današnjem zasliševanju, v katerem je navedel nekaj izjav generala Bradleya.
«Svetovni položaj se ni veliko izpremenil... Nevarno je, da bi poskušali ugibati, kaj bo Sovjetska zveza sedaj napavila..«.
Glede na vojaški načrt predsednika Trumana je general Bradley izjavil: ((Vsako zmanjševanje vojaških nakazil bi pomenilo, da naša vojska ne bo zadostno opremljena. Bojim se pa, da zahtevani povišek ne bo zadosten«...
O evropski vojski je general Bradley poudaril, «da bo verjetno Evropa šele v letih 1954 ali 1955 mogla skrbeti sama za svojo vojsko. Združene države dajejo sedaj Evropi osnovno opremo; potem ko bo Evropa dobila to, pa bo vzdrževanje in organiziranje vojske veliko lažje kot sedaj«.
Z današnjim zasliševanjem bj se razpravljanje o Trumanovem načrtu formalno zaključilo. Oba odbpra se bosta zopet sestala prihodnji ponedeljek, da bosta razčlenila pričevanja, podala zaključke in pripravila vse za podpis proračuna. Kot je senator Connaly namignil, bosta senatna odbora predvidoma predlagala odobritev za še nedoločeno vsoto zvišan Trumanov predlog.
NAGASAKI, 9. — Vse prebivalstvo Nagasakija je danes ob U. uri spoštovalo eno minutni molk, in sicer točno ob uri, ko je pred šestimi leti atomska bomba uničila mesto.
Vrenje v angleških strankah
Sporu v laburistični stranki so se pridružila nesoglasja med konservativci
(Nadaljevanje od včeraj)
Ne glede na vse to, pa mnogi napovedujejo Bevanu še ((svetlo bodočnost« im uspešno politično kariero: Attleejeva dbba sg namreč pomaka y zaton, njegov naslednik Herbert Morrison, p^ je pirecej zgiubii na ugledu prav zaradi svoje ntjasne in okttvajoiče zunanje politike.
Toda tudi v toryjeivlsllfli stranki je prišlo dfo vidlnega spora. Čeprav nesoglasja v konservativni stranki redkeje Pridejo v javnost, je črta sedanjega razkola pirecej očitna. Gre namreč za stališče voditelja konservativcev — Win-stona Churchilla v sporu med Veliko Britanijo in Perzijo glede nafte. Churchill je od vsega začetka priporočal paz-ljivoist in previdnost in je svaril pred kakršno koli zale-telostjo. Churchill je še] celo tako daleč v svojem ((popuščanju« nasproti laburistom, dla te svetoval posvetovanje opozicije z vlado in se je izrekel proti oboroženi intervenciji v južni Perziji. Ižgleda, da je Churchill spoznal, da bi tak poseg pomenil potezo, ki j,e v maaprolftu s politiko ZDA ki 8i na vsak način prizadeva pomiriti «naeionalistilSne težnje* na Sredin jem vzhodu (vloga Harrimana!). obenem pa je stari politik dobro vedel, da bi tak korak nalttel na obsodbo v krogih Združenih narodov. Todia pri teh svojih stikih z laburistično vlado jie Churchill «,pozaibil», dia bi se moral glede tega pred posvetovati z vodilnimi člani svoje stranke. Znano je, kako je prav Churchill podžgal svo-j,e pristaše z napadi na vladno gospodarsko in finančno politiko, zato so bili konser-
vativci še bolj presenečeni, ko so izvedeli, da je njihov vodja nenadoma spremenil taktiko in ponudil Morrisonu ((premirje«. Ta Churchillova poteza. ki močno upošteva težnje ameriške vladie, je bjja nekako v ostrem' nasprotju z 'bojevitimi nastopi v slogu toryjev-skega Johna Bulla in njegovih primitivnih na.gonovo z zahtevami. naj vlada za vsako ceno zavaruje (ibritavjske lastninske interese in življenje Angležev» v južni Perziji.
Ta vprašanja so se najprej obravnavala za zaprtimi vrati na sestanku voditeljev konservativne stranke, toda pozneje so javnost opozorili na ta «spor» nekateri govorniki. Tako je voditelj konservativne skupine v Gornjem domu lord Salisburv v ostrem govoru napadlei zunanjega ministra Morrisona, češ da j£. preveč , omiahljiv in pretirano previden. Ta napad lorda Sali-aburyja je bii v očitnem nasprotju s Churchillovimi nastopi v Spodnji zomici. An-thomj Eden. ki velja za nekakega Churchillovega naslednika v vodstvu stranke in ki je dtoslej zagovarjal ((srednjo pot«, se je postavil na Sali-sburyjeive stališče. Toda tudi ta «mali spor« bi ostal brez posebnega odlmeva pri angleški javnosti, če bi se lord Beaverbrook ne postavil odločno na Churchillovo stran in A«, začel v svojem dnevniku ((Daily Exprests» objavljati uvodnike, s katerimi hvali Morrisonovo zunanjepolitično linijo. Prav tako se je «Daily Express» zaletel v mnoge ugledne konservativce, ki nočejo priznati Morrisonu vloge (tčloveka sedanje ure« in ki ae goreče zavzemajo za ((energične ukrepe«; Zaradi tak«ga
planja Beavercrookove^ga glasila pa je vzkipel <(Daily Te-legraph,,, ki velja za glasilo Edena m lorda Saiisburyja'. Ta list je sprožil vrsto napadov na Morrisona, češ da noče branitj britanskih »pravic, lastnine in interesov v Južni Perziji — z oboroženim posegom«. Tudi «Daily Mail„, močan konservativni dnevnik, se je zavzel za Edienovo in Sa-lisfouiryjevo stališče. Toda Churchill je vztrajal pri svojih pogledih. V svojem zadnjem govoru v Spodnjem domu je sicer po stari - navadi okrcal «napake» šestletne vladavine laburistične strank*, toda glavno misel jie posvetil politikom iz Washingtona. ki jih je pozval, naj pomagajo Zahoaiu, da ri bo zopet pridobil ugled, ki ga je zgubil na Srednjem vzhodu. Torej ((stari in bojeviti« Churchill se zavzema — ne glede na stališče svojih kolegov — za ((pomiritev# in za tesno sodelovanje v okviru anigieško-arr.eri-škega prijateljstva, ki je (udi osnova laburistične zunanje politike.
((Družinski spor« v konservativni stranki se je ukvarjal z zelo delikatnimi vprašanji, ki so rodila spor, ki ga ne bo mogoče zlahka popraviti. Časopis «Neiu Statesnum and No tion» je glede tega napravil duhovito pripombo, češ da «se Eden in lord Salisbury povezujeta z ljudmi nekdanjega Muenchna in podpirata politiko. ki bi lahkto pripeljala, do vojne. t) kateri bi bila Britanija — mpadialec),. Na drugi srtrani pa mlajši člani konservativne stranke zasmehujejo in blatijo «stareiga bojnega konja« toryjev-ke stranke ip ((vojnega hujskača«, kgt da je Kodlpamto) in pomir-jevaiee»;
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Petek 10. avgusta
Lovrenc. Juriča Sonce vzide ob 4.57, zatone ob 19.22. Dolžina dneva 14.25. Luna vzide ob 13.22, zatone ob 22.20. Jutri, sobota 11. avgusta Suzana, Boiemir
Z IZREDNE OBČINSKE SEJE V DOLINI
DesnaMa kominiormističiiega župana z resolucijami o „miru” in »guvernerju”
Sinočna izredna seja obd riškega sveta v Dolini se je zav* lekla od 19. pa skoraj do polnoči. Levji delež je imel Lovri-ha, da se je pral in držal dolgo «govoranco» polno demagogije in klevet na račun Jugoslavije. Izrabiti je pač hotel izredno priliko, ker čez nekaj tednov je ne bo imel več. Kakor po navadi se je večkrat obregnil ob ((Primorski dnevnik«. Naše pisanje, vprašanja In jasnj podatki z izjavami vodilnih italijanskih komunistov ga zelo bodejo. Tudi njegovi kominformistični svetovalci so se razburjali, jasnega odgovora na naša včerajšnja pa niso dali, ker ga niso smeli, sicer bi se morali izjaviti proti Pajetti, Vidaliju itd. ali razkrinkati. Zato so vse njihove trditve in tahteve po ((guvernerju« in «miru» le politična prevara. Morda so v dobri veri, a sprevideti bi morali že vendar, da jih njihovi voditelji varajo.
Pa preidimo k samemu potekanju seje. Po čitanju zapisnika zadnje seje, na kateri sta bili tudi kot glavna točka enaki resoluciji kot včeraj, je Lo-vriha začel svoj govor. Fant bi si lahko prihranil mnogo truda in neprijetnosti s slovenščino, če bi potegnil iz žepa (dTJnita« ali «Delo», ali pa če bi navil gramofonsko kominformistično ploščo, saj je ves čas gulil, kar omenjeni listi trobijo že več let. Nekaj ((novega® pa smo vendar slišali sinoči od Lovri-he, ko je svečano izjavil, da «nobena država ni protestirala, ko si je Jugoslavija priključila cono B. meditem pa, da vsi očitajo Madžarski, Bolgariji itd., da kršijo mirovno pogodbo, ker imajo preveč vojaštva in orožja«. To ti je mojstrovina. Bravo Lovriha! Napovedal je tudi, da bo Jugoslavija ((zadala prvi udarec Sovjetski zvezi«. Ta je pa »e lepša. Molčal je kot grob, ko mu je tov. Hrvatin Urh rekel, naj se ne smeši, ko vendar ve, da sosednje ((demokratične« države napadajo Jugoslavijo in povzročajo ob njeni meji incidente. Po dolgem času je vendar priznal svojo napako m se opravičeval, ker je ob otvoritvi šole v Domju govoril le v italijanščini. Fant je še mlad in se bo še opravičeval, če in ko mu bo zrasel zob modrosti. Nato pa jg čvekal o »propasti« Ga-brovice in o »umorih« slovenskega ljudstva, ki jih je kriva Ljudska fronta. Videti je, da tnu pasja vročina te dni ni prizanesla. Po dolgi »govoranci* je prečital resolucijo za guvernerja (reci «boljšo rešitev«), ki •o jo podpisali vsi prisotni sve-
tovalci razen dveh, kakor tudi resolucijo za mir«.
Čudimo se, da se med svetovalci ni našel nihče, ki bi vprašal župana s kakšno legitimacijo si upa kominformist govoriti o miru in o spoštovanju mirovne pogodbe, ko vendar vsi vedo, kako je s sovjetskim in kominformističnim »mirom« in kaj se skriva za njihovim guvernerjem (Pajet-ta, Vidali, Gpmbacci, Nenni itd.).
Prešli so končno na občinske zadfeve in odobrili nekaj sklepov upravnega odbora. V Dc-mju, Ricmanjih in Borštu bodlo postavili javni telefon, (5 milijonov lir) ricmanjska srenja bo kupila 9 ha pašnika od' veleposestnika Coema po 50 lir, dosedanje Občinske babice pa ne marajo več, ker se jim je ne splača imeti. Sklenili so tudi, da se povečajo stalna usluž-beraska mesta, da se proda podjetniku kamnoloma v Bol j uncu 1.200 kv. m srsnjSkega zemljišča po 60 lir. odobrili so tozadevni pravilnik in dbločili število taksijev v občini, najemnino za zdravniško ambulanto v Borštu v hiši Peterosa Ivana (2.000 lir mesečno) ter oddaili športno igrišče v Bo ijuncu v najem vidalijovskem UCEF-u zia pet let. Za nojem igrišča je zaprosila tudi ZDTV iz Ul. Macchiavelli, toda Lovri, ha ni hotel o tem slišati in je napel vse svoje sile na to, da bi dobilo igrišče v roke njegovo društvo.
Prav pri tem vpraišamiju se je Lovriha ponovno razkrinkal kot strankarski župan, ki mu je politična špekulacija glavni cilj na škodo interesov občine. Nekateri svetovalci so predlagali, naj se razprava o tem prenese in prej dobro prouči, naj bi občinska uprava sama upravljala igrišče, ki je stalo dolinsko občino več kot tri milijone lir, in ga da po potrebi v najem vsakomur, ki bj za to zaprosil, kar bi bilo za1 občino najbolj koristno. Lovriha pa hoče imeti na vsak način monopol nad igriščem v Boljuncu
in je izrabil zadnje dneve predsedstva občinskega sveta, da si ga je tudi zagotovil za celih pet let. Kaj bodb na to rekli dolinski občani? Igrišče je in mora ostati občinska last in mora služiti vsem!
Proti koncu so še sprejeli nov občinski grb — zagrebški grad.
Lovriha je vneto zagovarjal grad, češ da 90% občin ima na svojem grbu gradove. Sveto- ■ viti občinski svet pred izvrševalec Hrvatin se je gradu upi- | no dejstvo.
ral, češ da je zmak srednjeveškega suženjstva in je predlagal oljčno vejico, drugim pa ni bilo mar za grbe.
Na zadnje je Lovriha povedal, kako je razdelil 20 milijonov lir, ki jih je dolinska občina dobila od! ZVU v okviru osmega gospodarskega plana; Za stanovanjsko hišo 10 milijonov lir, za nakup neke hiše v Dolini 6 milijonov, za asfaltiranje trga «Na Gorici« y Boljuncu pa 4 milijone. Opravičeval se je. da je moral v naglici sum sestaviti načrt in da je imel na razpolago le pičle pol ure. Zakaj pa ni pravočasno vprašal občinskih svetovalcev? Saj je dobro vedel, da bo treba misliti tudi za drugo polletje. Seveda, lepše je posta.
Železniški in plovni promel v juniju
Najnovejše statistično poročilo Tržaške trgovske in industrijske zbornice za mesec junij priča o ugodnem porastu železniškega in pomorskega prometa. V juniju je dosegel Trst precej visoko številko pri prihodih; takrat so namreč pripeljali 3,147.898 stotov blaga, odpeljali pa so 2,058.858 stotov. Značilno za ta mesec je to, da so odhodi nekoliko manjši kot so bili v istem mesecu 1950. le. ta, kljuib temiu pa so št. v znatni' meri večji od istega meseca 1938. letai.
Skupni promet Trsta je znašal v juniju 5.206.756 stotov. Ce pogledamo primerjavo v cd-j stotkih z 1938. letom, ugotovi-
Tudu hlepijo elelMem iiuce
Sindikalne beležke
Na sedežu Delavske zbornice so pekovski delavci na včerajšnji skupščini razpravljali o delovnem urniku za 15. avgust. Po poročilih sindikalnih predstavnikov Delavske zbornice in Vidalijevih sindikatov so pekovski delavci, organizirani v dveh sindikalnih organizacijah, poverili nalogo svojim rindi-fcalnim organizacijam, na-j zahtevajo od predsedstva cone, da izda odločbo, da ne bo treba pekovskim' delavcem 15. avgusta delati y. dveh izmenah; Tudi ravnateljstvo Delavskih zadrug se -trinja s stališčem delavcev in je s svoje strani posredovalo pri predsedstvu cone, da ukrene vse potrebno.
Enotni razredni sindikati, ki ni-o bili povabljeni na skupščino, se pridružujejo zahtevam ostalih pekovskih delavcev in bodo preko svojega sindikata napravili vse, da ne bo prišlo kot preteklo leto, ko so poslednji dan odločili, da mora-jo pekovski delavci 15. avgusta delati v dveh izmenah. Delavci želijo, da bi se dve sindikalni organizaciji, ki sta včeraj sklicali zborovanje resno zavzeli za zadevo in da bi ne ostalo samo pri golih besedah, kakor se je to zgodilo lansko leto.
* * *
Ze nekaj mesecev imamo priliko videti veliko delo za kanalizacijo. Nič manj važno in drago pa ni delo za ojačanje električnega in telefonskega podzemeljskega omrežja. Zadnje mesece so delavci zakopali na tržaških ulicah količine električnih kablov, ki so vredni zaklade. — Naš fotograf je ujel trenutek, ko tržaški delavci pomikajo po Ulici Media težak boben električnega kabla, ki bo pod zemljo 'predstavljal enega izmed živcev velikega električnega omrežja v Trstu.
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Čim več olajšav za delovne ljudi
OBVESTILO
izletnikom za Postojnsko jamo. ki odpotujejo v nedeljo dne 12, t. m.
Okrajni odbori in podsekcije motoristov in kolesarjev sporočajo udeležencem izleta v Postojnsko jamo, da so odhodi po sledečem redu:
a) Avtobusi odpeljejo:
iz Zgonika ob 4.30 skozi Sa-lež, Setnpolaj in Nabrežino. —
Iz Bazovice ob 6. uri skozi Padriče, Trebče in Opčine -kinodvorana. — Iz Plavij ob 4. uri. — Iz Mačkovelj ob 4. uri preko Doline, Boljunca in Boršta.
Za MESTNE RAJONE odpotujejo avtobusi iz Ul. F. Se-vero izpred urada «Adria-Ex-press» ob 6. uri. — Za LONJER odpotuje avtobus ob 6.20 iz Reške ceste nad Lonjerjem. — Za SKEDENJ odpotuje avtobus ob 4. uri iz Skednja izpred gostilne «B(*.-'i konjiček« in se ustavi pri Sv. Ani za izletnike s Kolonkovca preko Domja.
b) Motoristi odpotujejo: GRUPA DOLINSKO - MILJ-SKEGA OKRAJA s Trga t Boljuncu točno ob 6.45 uri. GRUPA OPENSKEGA OKRAJA s Opčin izpred kinodvorane točno ob 7.30 uri. — GRUPA OKRAJA NABREŽINA odpotuje iz Fernetič ob 7. uri. — GRUPA, ki Jo sestavljajo MOTORISTI MESTNIH RAJONOV odpotuje iz Ul. F. Severo izpred urada »Adria-Express» ob 7.30 uri.
c) Skupine kolesarjev odpotujejo:
SKUPINA DOLINSKO - MILJ SKEGA OKRAJA ob 4. uri iz Reške ceste pri Daciju. — SKU. PINA OPENSKEGA OKRAJA odpotuje s Fernetič ob 4. uri — SKUPINA NABREZINSKE-GA OKRAJA ravno tako Fernetič ob 4. uri.
Izletnikom se priporoča točnost, ker bo nemogoče čakati zamudnike zaradi izredno velikega prometa preko obmejnih blokov, ker bi vsako križanje urnikov povzročilo težave in neprilike.
Vsi vodiči in vodje motoristov in kolesarjev naj se zglasijo na sedežu ZDTV, Ul. Machiavelli št. 13 v soboto 11. t m. ob 17. uri, kjer bodo pre-jeli vsa potrebna navodila za izlet
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO je na seji, ki je bila v sredo, izdaj odredbo o preskrbi otrefc zavarovancev. Odredba obsega podlporo 20.000 dinarjev za opremo novorojenčkov, nadalje podporo za prehrano matere in novorojenčka v višini 2000 dinarjev mesečno za dobo 6 mesecev. Odredba določa preživnino 3500 dinarjev za otroke uslužbencev ki so plačani na mesec m po 135 dinarjev dnevno za vsak plačani delovni dam delavcev, ki dobivajo tedensko plačo. Preživnina pripada za vsakega otroka, za prisvojene otroke, vnuke, pastorke in tuje otroke brez staršev do 17. leta, za tiste, ki se šolajo, pa do 24 leta staro-ti. Enkratna podpora pripada družini ob rojstvu tretjega o-troka 'n vsakega naslednjega otroka, in sicer za vsakega naslednjega po 1000 dinarjev več, do 10.000 dinarjev.
Izvršilni odbor je izdal odredbo, da se bo zaposlenim upokojencem izplačevala pokojnina v višini od 20 do 60 odstotkov priznane pokojnine.
Sprejete so bdle nadalje odredbe, ki določajo začasne dodatke poleg pokojnin, ki se bodo izplačevale v višini razlike med pokojnino ali rento in določenimi zneski za vsako kategorijo.
Osnova pri določitvi pokojnine bo za delavce od 8000 do 16.000 dinarjev na mesec po kvalifikaciji, za uslužbence pa od 10.000 do 20.000 dinarjev. Odredba priznava nadalje pravice do pokojnine tistim, ki so postali nezmožni za delo zaradi poškodb, pridobljenih v borbi ali zaradi preganjanja, in njihovim družinam.
Izvršilni odibor Istrskega okrožnega ljudskega odbora pripravlja podrobnejša navodi. la za izvajanje odloka o organizaciji trgovine in o razdelitvi deviz, o pogojih, katere morajo imeti zadruge in podjetja za ustanovitev izvozno uvoznih agencij, in druge odred.be.
Seja izvršilnega odbora IOLO se še nadaljuje.
žimo izlet z gorsko turo na Snežnik! Odpeljemo se iz Kopra v nedeljo zjutraj cib 4.45 uri izpred Taverne. Povratek v nedeljo zvečer. Smer vožnje je: Kozina — Podgrad — Ilirska Bistrica.
Prijave sprejema ves današnji dan (petek 10. avgusta) tovariš Kcšele na koprski pošti.
zacije je bila zelo živahna debata o teh odlokih. Obravnavalo se je vprašanje bodočnosti in perspektive malega kmeta v kmečko delovnih zadrugah. V globimo je bil obravnavan odlok o socialnem zavarovanju, delavskih svetih in vprašanje sprostitve trgovine.
Vptašanje nemeščeneev rafinerije IRCo ni bilo še rešeno. Na posredovanje sindikalnih organizacij je Urad za delo odgovoril, da mu je nemogoče posredovati v zadevi, ker je bil napram IRCO izveden kazenski postopek. Urad za delo je pri. poročil sindikalnim organizacijam, naj predložijo celotno vprašanje ravnatelju za civilne zadeve Zavezniške vojaške uprave.
Ko sq se sindikalne organizacije obrnile na glavnega ravna telja za civilne zadeve, je ta odgovoril, da je vprašanje uradnikov IRCO izključna kompetenca Urada za delo. Medtem ko si Urad za delo in Zavezniška vojaška uprava, prtita kompetenco drug drugemu, u-radniki IRCO še vedno čakajo na rešitev njihovega vprašanja.
Svobodna trgovina se laoo razvija
Sv. Anton
Naš zadružni domino novih odlokih
Se ni preteklo 2 leti, ko
V ožilo v plamenih na cest
Življenjski stroški so se zopet dvignili
mo, da so v juniju prepeljali za 114,05% blaga, odpeljali 117,85 a skupini promet znaša 115,52.’
Se ugodnejše je poročilo za celotno prvo polletje. V prvih šestih mesecih tega leta j,e znašal celokupni promet 34,207.818 stotov blaga. Pripeljali so v Trst 19.886.742 stotov, odpeljali pa 14-321.076 stotov.
Promet po železnici je zna-šal 14.723.158, po morju pa 19.484.660.
Ugodnost prometa v prvem polletju tega leta nam posebno jasno izpričujejo procenti, in to v primerjavi z 1938. letom. Saj je znašal v sličnem obdobju celoten promet kar 31,30% več kot 1938. leta. Posebno je porasel promet preko železnice in to na 154,20%, nekoliko manj pa promet po morju in to na 118,5%.
V železniškem prometu igra še vedno prvo vlogo Avstrija ira to se je izkazalo tudi v tem zadinjem mesecu, saj znaša njen promet 1.661.928 stotov blaga, razdeljen na skoraj enaki polovici med uvoz in izvoz. Na drugem mestu za Avstrijo je Italija a 311.300 stotov blaga, nai tretjem pa Jugoslavija s 117,214 stati. Zanimivo je to, da se večina jugoslovanskega prometa sestoji iz prihodov in to 87.9886 in le v manjši meri iz odhodov, t. j. 29.228. Na četrtem mestu je Nemčija in na petem Češkoslovaška. Vse druge države pa so zastopane z zelo majhnimi številkami.
Pri pomorskem prometu pa so na prvem mestu Združene države Amerike z zelo visoko številko celokupnega prometa, ki predstavlja v glavnem dovoz, to je 797.764 stotov blaga. To je večinoma blago namenjeno za Avstrijo, deloma pa tudi za potrebe Trsta.
Na drugem mestu sta Sirija in Libanona. Tudi tukaj zaiema promet predvsem prihode, t. j. 490.715 in to predvsem dovoz surovega olja. Na tretjem mestu je Italija z nekako uravnoteženimi dovozi in odvozi in znaša njen celokupni pomorski promet 410.526. Na četrtem mestu je Venezuela, na petem Argentina in na šestem Egipt. Jugoslovanski promet preko pristanišča je dosegel 12.183 stotov.
Poročilo trgovske zbornice, t. j. njen redni mesečni statistični zbornik za mesec maj ugotavlja v svojem poglavju, kjer govori o življenjskih stroških, da so se življenjski stroški v maju zopet dvignili.
Povprečni življenjski stroški za družino, sestavljeno iz petih oseb, bi znašali po teh računih, ki so osnovani na podatkih delavskega urada, '39-459 lir. Indeks primerjave s 1938. letom, to se pravi, da bi takratni življenjski stroški znašali 100, znaša sedaj 5.002. V primerjavi s prejšnjim mesecem znaša ta dvig 0,35 odst.. Predvsem so se dvignili odstavki: prehrana za 0,29 odst, oblačila 0,97 odst. in ogrevanje in luč za 0,29.
Ce primerjamo mesec maj 1951 z istim mesecem lanskega leta, vidimo, da se je indeks življenjskih stroškov dvignil za 8,95 odst. in da so se dvignili vsi stroški. Živila so porasla za 5,09 odst., obleke za 18.06, stanovanje za 58,54, cgrev in luč za 4,46 ini rasni stroški za 14,18.
Teoretični proračuni, ki ga daje komisija za cene pri tržaški prefekturi in ki, ga računajo za tipično družino sestavljeno iz štirih oseb, t. j. dveh odraslih in dveh otrok, pa znaša 35.982 lir stroškov. Primerjava z letom 1946 nam kaže da so se dvignili življenjski stroški v tem obdobju za 193,99 odstotkov.
Športno društvo ((Mladost« -
Nabrežina, sporoča da je zbirališče kolesarjev na bloku Fernetiči - Sežana ob 4.10 v nedeljo 12- t. m.; za motoriste na istem mestu ob 7. uri v nedeljo 12. t. m.
Oranje s traktorji
Kmetijsko nadzorništvo obvešča zainteresirane kmetovalce, da bo center za traktorsko oranje tudi lo jesen, vršil oranje v globini enega metra, pol metra in trideset centimetrov, kmetovalcem privatnikom.
Vri tisti, ki žele preorati svoja polja, morajo predložiti, prošnjo na Kmetijsko nadzorništvo v Ulici Ghega štev. 6-1 dio 31. avgusta t. 1. Po preteku tega roka se prošnje ne bedo več sprejemale.
Brivnice zaprte 15. in 16. avgusta
Upoštevajoč željo obrtniške zveze je predsedstvo cone odobrilo, da bodo 15. in 16. avgusta tržaške brivnice zaprte.
Nove tarife za taksije
Ob
IV. okraj organizira dv01^^
izlet’ v Kanal ob Soči 25. m
avgusta. Vpisovanja na
v Skednju in pri Jakopiču, 8°*^
na «Palestina«, vsak dan avgusta.	,
Okrajni OF odbor Nabr_effl»‘
vabi vse otroke oziroma rodj1^ lje, ki so bili v prvi iOTe“ . otroških kolonijah, da “''>8' rojstne liste. Okrajni odbor ir sluje vsak dan popoldne.
Z odobrenjem predsedstva cone so stopile v veljavo nove tarife za taksije, ki so bile določene na občinski seji 8. junija.
Tarife so naslednje: Enotna dnevna in nočna tarifa v spodaj navedenih mejah mesta (brez obzira na število potnikov, ki jih lahko taksi sprejme) 100 lir na km. Dodatek r.-a vsak kovček ali zavoj izpod 30 kg ali za psa 30 lir. Dodatek za vsako vožnjo po 22. uri 50 lir. Za vsake tri minute čakanja 20 lir, ki so vračunane z avtomatičnem tarifnem števcem. Najnižja cena vožnje je 200 lir. Za vožnje, ki gredo izven spodaj navedenih mej mora potnik plačati 30 odstotkov pribitka za ceno, ki jo kaže avtomatični tarifni števec. Ta pribitek plača potnik samo ako se taksi vrača prazen.
Navedene tarife so znižane za polovico v slučaju prevoza bolnikov in njih spremljevalcev v bolnico ali obratno izvzemši sanatorije in zdravilišča.
Meje mesta za taksije: Bar-kovlje, po mitnici; Greta, pod svetilnikom zmage; Ul. Com-merciale po materinski šoli v Skorklji; Vrdela po št. 70 na Lonjerski cesti; Lovec po vhodu vile Revoltella; Sv. Alojz, po vhodu vile Revoltella; Ul. Fabio Severo, po koncu filo-busne proge «B»; Montebello, po koncu filobusne proge «C»; Ul. Flavia, po kasarni civilne policije pri Sv Soboti.
V vsakem taksiju bo na vidnem mestu tablica tarif, ki jo je izdala občina.
Opozarjajo se zainteresirani, da so bili z odobrenjem novih tarif tudi avtomatični tarifni števci prilagojeni tako, da je potnik dolžan plačati samo vsoto, ki jo kaže števec ter morebitne pribitke.
Nadalje se obvešča, da v slučaju samovoljne izpremembe tarif s strani vozača, potnik
DAROVI IN PRISPEVKI
Namesto cvetja v spomin P* Marije Gustinčič vel. Kapni. pok. Angela Baučer daruje. Angel Kukanja 3.000 lir za jaško Matico.
SEJA IZVRŠILNEGA RA ZVEZE ERS
13 enotnih
V ponedeljek 13. avgusta uri bo na sedežu ul. Macnia^
seja izvršilnega odbora * q itnih razrednih sindikatov ^ iedečim dnevnim redom: i. .j ložaj Zveze ERS napram zv industrijcem. 2. Enotna zvez" , kaznica za leto 1952. 3. Sl
nosti.
Predstava na gradu Sv.
Nadaljuje se prodaja
_	i-lolg*
nic na Trgu Verdi 1 in v ” w riji Protti 2 za predstavo, »
■nji ^iuiu it ca (-vioia-*-	-0.
v soboto 11. avgusta. Na Jr redu je opereta ((Prince®** i; daša« v kateri bodo p3"?**) v glavnih vlogah Lydja. F a Civil, Elvio Calderani, Camipori, Leo Micheluzzj berto Lionello, Lina PaoU. -molo Costa, Ivan. Cecchinu ro Lozzi in Eno Mucchiun1-Sodeloval bo orkester n?. . filharmonije, pevski zibor, ** ^
je izvežbal Adolfo Fanfa*11.
balet. Dirigiral bo Cesar? lino. Koreografija Anite u
zi. Režiser Luciano Ramo-
Javna licitacija
Tržaška občina obvešča, da bo v sredo 22. avgusta 1951 javna licitacija za določitev dobavitelja 300 kubičnih metrov peska iz reke. Vsa pojasnila v sobi 203 (Ufficio Con- lahko vloži pritožbo na povelj-' "	J	stvo	upravne	policije.
tratti) občinske palače.
GORIŠKEGA
Seja občinskega »pravnega odbora
Zadnja seja občinskega | pa v Borovljah. Dne 15. ob 7.
upravr.ega .*», « J. »» £	SffiSJ S
prvem odmoru zavlekla V1 Celj~.u Pots	nadaljevali
polnoči. Na njej niso odoorni-, v^<lc(lž Vrb&kega jezera a pri-ki utegnili pretresti vseh točk | 3tankcm y Veidenu, nato sko-
1 otroka takoj, pripeljala v bol-| nišnico Brigata Pavia. Po pregledu so zdravniki ugotovili, da si je deček pri padcu baje prebil lobanjo. Pridržali so ga v bolnišnici, kjer se bo moral zdraviti nekaj tednov, če ne nastanejo druge komplikacije.
dnevnega reda in bodo zato sejo nadaljevali v prihodnjih
smo položili temeljni kamen za naš zadružni dom, pa smo te dni slavili pokritje. Da smo lahko imeli lep domač praznik, se je treba zahvaliti naši složnosti in delavnosti. Moramo povedati, da je naša vas majhna in nas je vseh skupaj komaj 740 prebivalcev. Moških sposobnih za delo je le okoli 140. Od začetka gradnje d0 danes smo dali 24.000 proriovolj-nih ur in zbrali 760.000 din prostovoljnih prispevkov. Kamenja pa smo nalomili in prepeljali na mesto gradnje 2500 kubičnih metrov.
No, vse to delo in skrbi so bile bogato poplačane, ko smo pred dnevi slavili s primernim likofom pokritje zadružnega doma.
Slavnost je otvoril	tovariš
Turk, predsednik za zidavo zadružnega doma, ki je pozdravil vse navzoče in došle predstavnike ljudske oblasti iz Kopra. V daljšem poročilu je pojasnil vse uspehe in težave pri zidavi. V imenu okrožnega ljudskega odbora nas je	pozdra-
vil tovariš Sokol, ki je ljudjem naše vasi	priznal
velike uspehe. V	svojem
g voru je ožigosal tiste posameznike, ki so govorili, da ljudstvo naše vasi	ne bo
moglo zgraditi zadružnega doma. Po proslavi je bila prosta zabava.
Zasilni pristanek italijanske ladje
V sredo popoldne je pristala iz previdnosti pred slabim vre-
menom v pristanišču v Umagu 120-ton®ka italijanska ladja, ki pirevaža kamenje iz Trsta v Italijo.
Izlet PD na Svinščake
V nedeljo 12. avgusta je pb umski tabor na Svimščakih pod Snežnikom z odkritjem Spominske plošče padlim borcem v NOV. Koprski planinci udeležimo se te prireditve in zdru-
Drugi dan smo z našim zadružnim avtomobilom priredili izlet v Portorož. Izleta so se udeležili vri delavci, zidarji in odborniki za gradnjo zadružnega doma.
Ta dan nam bo ostal v trajnem spominu, saj smo slavili velike delovne uspehe. Znali bomo čuvati tudi za naprej to naše delo in ne bomo, pozabili. da nam je pri tem veliko pomagala tudi Jugoslavija. Veliko in lepo poslopje novega zadružnega doma daje naši va. si novo lice, lice napredka in razvoja.
# * *
Zdaj pa še nekaj o novih odlokih, ki so bili sprejeti na zadnjem zasedanju IOLO. Na seji osnovne partijske organi-
Prve dni, ko je bila uvedena svobodna trgovina, je bilo pred trgovinami živil, posebno mesnicami in pekarnami nekaj vrat kot v časih po osvoboditvi. Vrste pa so bile nepotrebne in jih je povzročalo tisto vzdušje, ki so ga nekateri posamezni ljudje ustvarili z govorjenjem, da blaga ne bo dovolj, in da je to samo za nekaj dni. Vsi nepočakanci so se že utrudili z njihovimi nabavami zalog, katerih so mislili napraviti kot jazbec masti pod kožo. Spoznali so, da je brez pomena kupo-vati in še kupovati, keT je blaga dovolj. Potrošniki si sedaj lahko nabavijo kar potrebujejo, tudi mast, olje, sladkor, kavo in drugo brez čakanja. Poleg nabavljanja masti, sladkorja >n olja, katerih so nekateri nakupili večje količine, je bilo veliko povpraševanje tudi po rižu, koruzni moki in maslu, katerih pa trenutno, razen masla, še ni na trgu.
Prve tri dni proste prodaje je bilo prodanih V KOPRU: 1081 litrov olja, 749 tog maščob, 3644 kg kruha, 760 kg sladkorja in 930 kg moke. V IZOLI: 1509 litrov olja, 598 kg maščobe, 937 kg sladkorja in 1770 kg kruha. V PIRANU:	740	litrov
olja, 1400 kg kruha, 205 kg ma> ščob, 660 kg sladkorja in 523 kg moke.
Poleg teh živil je bilo v teh treh mestih prodanih v istem času tudi 7902 kg mesa. V Kopru samem ie bila 4. avgusta neka pomanjkljivost pri dobavi mesa. Mestne mesnice so prejele namesto 20 do 22 stotov mesa le 17 stotov, kar je bilo premald.
Cene življenjskim potrebščinam so sledeče: kruh 34 do 42 din za kg, moka 40 din za kg testenine 70 din za kg, meso 180 din za kg, mast in olje 230 din za kg, sladkor 230 do 250 din za kg, kava 1400 din za kg, mleko 26 din za liter, jajca 15 din komad.
Cena vinu je od 80 do 100 din za liter. Cene sadju in zelenja vi niso narasle, temveč je opažati Še nižanje cen.
Cene industrijskim proizvodom pa so naslednje:	moški
čevlji od 3000 do 6000 din par tekstilno blago: lanena blaga od 4780 do 6225 din za meter, svt leno blago po 220 din meter blago za perilo od 150 do 980 din za meter.
Prodaja tekstilnega blaga je manjša od prodaje živil.
pod Razklanim hribom i dneh.
, „ ..	Med sklepi, ki so jih na tej
Včeraj popoldne okrog la. I	^	takih>
ure se ie na cesti pod Raakla- *	^ J .	,___.
nim hribom nenadno vnel oseb-	Mejo	n°‘ralU^
ni avtomobil znamke Fiat 1500,
v katerem sta se vozila z Opčin proti Trstu lastnik Luciano Fabretto iz Ul. Coroneo 1 in vozač Alessandro Chinellato, stanujoč v Ul. Pilone 2. Plameni so zajeli ohišje avtomobila in čeprav so potnikoma priskočili na pomoč tudi nekateri mimo vozeči šoferji, ognja niso mogli pogasiti. To se je posrečilo šele prometni policiji in gasilcem, ki so bili poklicani z Opčin. Toda od avtomobila so ostala nepoškodovana le kolesa in pnevmatike.
Pri nezgodi si je Chinellato opekel nekaj prstov, škoda, ki jo je povzročil požar na vozilu pa je precejšnja.
Nesreča na ulici in na delu
39-letm Silviji Zampinš z Lonjerdke ceste 7. ki je zaposlena kot delavka v tovarni «Acque gassate Timavo« v Ul. R. Sanzio 16, je včeraj popoldne eksplodirala v rokah steklenica peneče vode. Drobci stekla so ranili Zaropinijevo v lice, zaradi česar se bo morala zdraviti teden dni.
Na Trgu Sansovino se je včeraj dopoldne ponesrečil 13-let-ni Sergij Kocjančič iz UL Mo-lino a vento 14. Medtem ko se je peljal s kolesom P roti Istrski cesti, mu je prednje zašlo V tramvajsko tračnico in malega Sergija je vrglo po tleh. Nezgoda bi bržkone ne zahtevala resnih posledic, da ni v onem trenutku pridrvel mimo avtomobil VU in čeprav nalah-ko, vendar zadel fanta v toliko, da je ta dobil nekaj poškodb po obrazu in desnem stegnu. Sergij bo zopet zdrav v 7 dneh.
nabava drv za kurjavo v občinskih in sodnih uradih; razni izdatki; plačilo vzdrže-valnine za mladoletne sirote; nakup grušča za popravilo cest; popravilo cestnega valja; plačilo bolniških računov; imenovanje treh poljskih čuvajev irj druge manj važine sklepe v zvezi z občinskim osebjem.
Na področju javnih del so odobrili izdatek za pločnik vzdolž Ulice Brigata Re, ki pelje z Majnic do Ločmka. Gradnjo omenjenega pločnika so pričeli že pred meseci in se bodo na njem pešci lahko izognili velikemu prometu, ki je na tej cesti. Kar se pa tiče razširitve Ul. Ascoli, so odborniki ugotovili, da morajo to delo natančneje proučiti in medtem zagotoviti prebivalcem nevarnih stavb novo star.-ovanje.
V zvezi z izboljšanjem Ul. Ascoli, ki je rakava rana našega mesta, se je razvila razprava, s katero so odborniki zaključili še po polnoči.
zi St. Jakob v Rožu mimo Baškega jezera in- za kosilo pridejo v Beljak. Eopol-dan se odpeljejo k Osojskemu jezeru In te bodo verjetno vzpeli na Osoj-čico (1500 m). Na Osojčico pelje vzpenjača in z njenega vrha je krasen razgled na vso Koroško. Zvečer povratek v Gorico preko Beljaka.
Vsak izletnik lahko nese s seboj do 30.000 lir v bankovcih po 1000 lir ter do 200 nejavlje-nih šilingov. Dovoljeno je vzeti S seboj do največ 500 šilingov, toda za vsote, ki presegajo 200. morajo biti vpisane v potni list.
Počitnice trgovin
V prepiru ga te ugriznil v nos
Predvčerajšnjim zjutraj so iz Ul. Soncini telefonično poklicali policijo ter jo naprosili, naj vendar posreduje v sP°ru, ki se je vnel na imenovanem naslovu med 25-letnim Giuseppejem Boletom in 30-letnim Giordanom Moratto. Med tepežem je namreč Bole potegnil svojega nasprotnika k sebi in mu z zobmi priščipnil nos. Ko so Moratta prepeljali na zdravljenje v bolnico, je zdravnik ugotovil, da se mu bo rana zacelila v osmih dneh, da pa mu bo znamenje ugriza ostalo.
Zveza trgovcev za goriško pokrajino ponovno vabi vse trgovce, ki nameravajo zapreti svojo trgovino ob priliki praznikov, naj se zglasijo na nje nem sedežu v Ul. IX. avgusta 11, kjer bodo javili, koliko dni bodo trgovine zaprte.
Spored dvodnevnega izleta na Koroško
Novi predpisi o prodaji kisa
VEČER PETJA, PLESA
IN
SMEHA bo 10. avgusta
1951
v HOTELU »PALAČE* v Portorožu.
V koncertnem delu ^ pajo člani ljubljanske re: Vekoslav Janko, Lipušček, Tatjana Re®* * in Stane Polik. — V zaW^ nem delu pa sodelujeta zikalna umetnika IKSI BUMPSI. — Konterens11 Božo Podkrajšek.
Začetek ob 20.30 Vstopnina 60 in 50 Predprodaja vstopnic F Putniku, Portorož.
ROJSTVA, SMRTI IN P0®(
Dne 9. avgusta 1951 se l * Trstu rodilo 7 otrok, porok Je lo 13, umrlo pa je 12 oseb.
Poročili so se: poljedelec jj, Croitoru in delavka Grunja "hp? pek Vasilio Prodromou in dir,ja Sofia Kula, težak E® ^ Vidal in gospodinja Bruna („l nica, podoficir ital. vojske 0^, Pregarz in šivilja Emilia v g(r
mehanik Osualdo Righini >n ^
spodinja Caterina Giuresstic) ščičar Ivan Pausche in stre Bian-ca Moscolin, agent cijots<> do Visintini in litografka u „jr
1" 'č
Zveza trgovcev za gorisko opozarja vse trgovce na zakon, ki je bil objavljen v Uradnem listu od 8. februarja 1951. Omenjeni zakon med drug.m določa, da je dovoljena prodaja kisa samo v zapečatenih posodah od dveh litrov. Na posodo morajo trgovci ali proizvajalci nalepiti napis z izjavo, da je kis vinski ter na-vesti ime in bivališče proizvajalca, količino kisa, naslov, tovarne v kateri so ga izdelali in. koliko ocetne kisline vsebuje. Prodja kisa je dovoljena samo v posodah od 2, 1 in 0,500 litra. Omenjeni zakon je stopil v veljavo 6 mesecev po njegovi, objavi, in si* cer 8. avgusta.
V skrbeh zaradi hčerke
Veliko strahu in skrbi je povzročila včeraj staršem Maria Luisa Bufolini iz Ul. Toriani 46. Ko so starši cdšli z doma in so pustili slučajno hišr.-a vrata odprta, je to priliko izrabila mala deklica. Hodila je po mestu in si ogledovala izložbe, toda kaj kmalu se je tudi tega naveličala in najrajši bi se vrnila domov. Tavala je po mestu, dokler jo ni našel neki orožnik vso objokano ir.' jo peljal na policijo. Tu so jo čakali že njeni starši, ki so se v zaskrbljenosti zatekli na policijo. Tako se je srečno zaključil prvi poizkus male deklice, ki je napravila svoje prve korake v svet.
Masetti, šofer Josip- Zulla. 'go1 dilja Luciana Ferretti, mIg’veri' mano Toscani in šivilja j i» Feola, dimnikar Josip P?rL. j/ dnik.
delavka Ana Uršič, urao'11
 11	_	iriva	^	ti
vio Smrdel in uradnica E^’aavalicfi
go, mehanik Leonardo mV in šivilja Vincenz.a Zitolh vec Mario Ončarič in pr°° Angela Del Cielo.
Umrli so: 41-letni JakoD v4 lino, 90-letna Ida Benedeu1- ^ Godina, 72-letna Ortensis1 ji, deršič, 68-1 etn i Virgilij An|s,>l 77-letn! Andrej Medrach, M Ivan Marchesi, 66-letna ^ t Paulichievich por. Paul*5, mesečna Bruna Cervar, V I.ucia Stradella por. Nort>e j'etn*
Za torek 14. in sredo 15. t.m. je Zveza slovenskih žena organizirala izlet na Koroško, za katerega se je prijavilo približno osemdeset izletnikov s sledečim programom: odhod z avtobusom s Travnika v torek 14. ob 2,30 zjutraj. Prihod v Celo-več okrog 8. ure. Tam si bodo udeleženci Skupno ali posamezno ogledali mesto. Iz Celovca bodo odpotovali ob 14. uri, in sicer izpred potniškega urada (Reisebuero) in se odpeljali k vojvodskemu prestolu r.a Gosposvetskem polju. Pot bodo nadaljevali mimo gradu Ojstrovica, preko Mostiča v Velikovec, kjer si bodo ogledali skupni grob padlih partizanov in spemenik. Nato bodo obiskali Kloninjsko jezero in se zvečer vrnejo v Celovec na skupno večerjo. Nekateri bodo prenočevali v Celovcu, drugi
Gradnja tovarne državnega monopola Z delom bodo pričeli v januarju
Pred dnevi je prišel v Gorico generalni inšpektor državnega monopola in prinesel načrt v glavnih obrisih za tovarno državnega monopola, ki jo bodo gradili v Ul. Torriani. Načrt so proučili r.-a pristojnem tehničnem uradu in bodo na njegovi podlagi izdelali ^ dokončni načrt vodje tehničnega urada iz Trsta in Gorice.
Predvidevajo, da bodo z zidanjem lahko pričeli v januarju. Tovarpa bo stala okoli sto milijonov lir.
Vesti za trgovce
Zveza trgovcev za goriško pokrajino vabi vse včlanjene tvrdke, naj si na njer.em sedežu v Ul. IX. avgusta 11, ogle. dajo sledeče okrožnice;
uvoz gojenih biserov iz Japonske; uvoz bombažastih tkanin iz Nemčije; uvoz oljnatih pogač; uvoz ločenih nadomestnih delov iz ZDA; uvoz destiliranega glicerina; uvoz side-rurgičnih izdelkov iz Belgije; uvoz zajčjih kož (s carino); Uvoz izven kontingenta: 40.000 hektolitrov vina v Švico; izmenjavanja z inozemstvom in tozadevna navodila; uvoz v Zahodno Nemčijo; peto podaljšanje trgovinskega sporazuma med Italijo in Poljsko, ki so ga podpisali 15. junija 1949; ceniki za odmero carine na uvoženo blago; vknjižen uvoz blaga za v Zvezno nemško republiko in v zahodne predele Berlina.
letni Bartolomeo Bossi,
Marija Enrichetti, 84-letna Kosovel vd. Vogrič.
P*
Nesreča pri igranju
Pred dnevi se je na dvorišču stanovanja v Ul. Rabatta 19 pri igranju s prijatelji ponesrečil 5 let star Artur Montico. Ko so dečki tekali in skakali po dvorišču, se je malemu Arturju nenadoma spotaknilo in trčil je z glavo ob oster kamen, Arturjeva mati je takoj pritekla otroku na pomoč ir.' mu sama obvezala rano. Gez nekaj dni pa je deček začel tožiti materi o hudih bolečinah V glavi. Prestrašena ženska je
Popravilo kostnice na Oslavju
Po sporočilu, ki ga je prejel župan dr. Bernardis, bodo v kratkem pričeli g popravilom okostnice na Oslavju. Za popravljalna dela nameravajo vojaške oblasti potrositi okrog 6 milijonov lir.
ADEX-IZLEji
[Sla
zagrehškj
ki se vrši od do 30. septemk1* 1951.
Vpisovanje Adria - Express 0
1. avgusta nap
rd'
POPRAVEK IN DOPOLNILO. 24. junija 1951 smo poročali o nesrečni smrti Clbiča Emila, ki je globoko presunila vse tiste, ki so ga poznali. Kako je bil pokojnik znan in priljubljen med so-
sedi in v vsej okolici, je pričala tudi velika udeležba pri pogrebu.
Pri tej priliki naj še dodamo, kakor so nam povedali domačini! da pokojnik ni živel nikoli na do. mu svoje žene, kakor je bilo pomotoma javljeno, ampak se je poročil na domu svojega očeta, kjer je vedno ostal.
adex-izl£J!
195»
25. in 26. avgusta dvodnevni izlet v
Kobarid, Toim'n Kanal in Sv. Lucijo 15. Novo Gorico Sv. Goro 3. Poreč
in
26. avgusta enod«1 izlet v
lev«*
Vpisovanje pri	if’
press Ul. F. Severu 5t* tel. 29-243 do H- d
PRIMORSKI DNEVNIK
PRVI. KI SO ŠLI V NEENAKO BORBO
LOJZE VALENČIČ
organizator odpora na Pivki
Ko
II.
snoparji uvideli, da MmJ?*0. S šo'ami Potujčevanje tiT ’..so začeIi ustanavlja-Trtce	®e	otroške
otroki •bi že z§odai odvzeli iih , - ,I})lhovim družinam in celi krmiti z mlekom rim-Sq ^e- Tak otroški vrtec kje^T"oviU tudi v Knežaku, GomL ™.sedež občine za vso otvorili jVk° in ga st°vesno fetor, bl širil visoko 2000. stv kulturo med barbar-
jiCkakot8 Vlada P° teh kra’
stični <!■	-16	Pouosrjai faši-
ru 7	v svojem nagovo-
čanti ^	in sladkimi bese-
g°varjaliVmlIl-tia Qtr°ke in na' nai i.L J zavedne starše,
tem zaupai° svoje, med-
2 grož'
In -?s? nasedli obljubam grožniam6^ niso kloniU niti uimi nna- 0 s° zadeli z raz_ navadi dporarm’ ki so jih po in iih -161113!! šolski otroci Vrtca v- Preko otroškega
^ ničS°rr * bU' tam- ni d°-
Pa se i	cez	nekaj	dni
Wn0 zgPdil° nekaj, kar je ...on° razburilo *-.*/-*=«---
tajnika
fašističnega
ta druge njegove paj-
strah S° mtslili, da imajo s grozniami na-
pesti lAv la^k° popolnoma v So nam-t*0 ^tro navsezgodaj store	našli vrata v pro-
sta v Skega vrtca šiloma metanj jn UCllnici sQ ležali raz. s katerim UniŽeni ^ Predmeti, našim li, - So boteM vsiljevati s- k n d6m .tisto kulturo, ki
Potreboval1 Jelel° niti je ni
Sar ia očitn an;|kal0 ni niče-
23 Proteg"0'6. bil°- da gre J	O akcijo Tn riA 7a
navadi
«n vlom. 2 Reki
m ne za
a5ent »o! ^ prišel še tisti dan aince» k6*' da bi odkril «zlo-v°dil rjrpi le ostal več dni ter šel d0 !, kavo- Zvečer je pri-
va atopil^ri Lt°j,Ze in skupaj n>U nom ga a§enta, da milcg «v. .aga‘a <<odkriti» vlo-fe moggj ai menita vidva, kdo napadu !napraviti ta zločinski dališem rf sprozd agent po
PogS°rU • 0 tem in
l0še in	nalu	je	vpra-
'ničva jtfltmanda upal, da mu
? ‘tkčir, PPmadina> pripelie-
^°&apcud>> Ze privezanega
iti ni^ravil hudo resen »Ne1 »nčasi atkem Premolku t.1 verianT ln premišljeno: išiiii ?eip> da so zločinci *- “ doma<
so ostali tu v bli.
>eriatii^l u?mačini in tudi ne ■ ^ Meja ■ 30 ostali tu v bli. 13 Pa dru -]e nanireč preblizu ?!’ <la iiugI strani so boli Var-
lih
Jazpijjg ’ gasPod komisar, ki ste ?a®ti kaksi°Vek. ste gotovo že grdili tn ® pledove, ki bodo komi. i° domnevo.® Go-
; tu.bg, lih
suh
takrat ni izsledil .kšnih sledov, pač
i y‘‘* la .	vicuuv,
n1!20' s»i *1Zstedil» naslednje ^Pfavijgnj80 bdi nalašč zato _Vrtgc j. skupaj z napadom
J skupaj
h j krivc; °Je «us«vovi.-», ua sg Prelog osegljivi, i« bilo 2QPet 7Don^°nec mi smo
- -v 73o-l	‘vv *** šili •
Miji- krat oddnKnili.
s 3V6C Crne hierarhije
*n okretn^3^0 pre,brisanost-
je'insv°i
> bil Lojze
i?'!	J°žet"“ >k^Jje
Pl- drun■ Vs° orSanizacijo, Nk>črtn S1"' ki bi s svojo > kmaj11 nestrPno borbe. " malu	možnost
j. '*1» (I;, k*	dJ
,1^1 ^Pnsla na sled na.
^^0ntiSikam- Kar
Pil . *0. n. _	1
Pil
0<j
sebe6.,5?”10 da ie odvr-'iielnio' amnat najmanjšo
5 gr,V6ga ?zrLS° Sa Zaradi
sta, ■ 'n «ra j a>> obnaša-
"C1' fašintf 1 začeli
niMaStim dr„2a Z?:ed drusim d b-' drpSorodcem.> Celo
ie šlo mrmra-
se mu je
nj'e, da je Valenčič postal fa-sist in se je predal Italijanom. Čeprav mu je bilo včasih zelo težko, je moral Lojze pustiti, da je marsikje obveljalo to pre. pričanje, ki je bilo zanj najboljše jamstvo.
Glas o njem, ki je poleg tega veljal še za spretnega trgovca, je priš'el celo do reškega prefekta. Ce se je Lojze slučajno mudil včasih tam po opravkih, ga je prefekt vedno sprejel še pred raznimi podeštati in drugimi fašističnimi predstavniki, čeprav so čakali v predsobi še pred njim. Cma hierarhija si je pač mislila, da je njihov in da si ga mora za vsako ceno obraniti; saj pa je bil edini v knežki občini, na katerega «so se lahko zanesli*, pQ njihovem mnenju namreč. Cesto na naših tajnih sejah se je pritožil: »Težko mi je voditi tak način bor. be. Toča kaj, ko pa sami tako hočejo. Saj je to še edina pot, ki nam preostaja. Naš cilj je pa tako velik in tako pravičen, da moramo priti do njega po vsaki možni poti.»
TIGR je delal dalje. Druge državno - zborske volitve ali «plebiscit», kakor so imenovali fašisti tisto komedijo leta 1928, so bile v reški pokrajini naravnost porazne zanje. Na voliščih po naših vaseh je bilo prazno in volilna komisija je zehala od dolgega časa in brezdelja. Učiteljstvo, orožniki in drugi priseljenci, ki so bili v državni službi in kot taki pri-ganjalci, so hodili od hiše č<o hiše in iskali zlasti trgovce in gostilničarje, da bi jih z grož. njami pripravili na volišče. To. da za čudo niso skoro nikjer mogli najti doma nobenega moškega. Vse je nekam izginilo. Zato so marsikje kar sami «vo-lili», da bi ne bil rezultat tako porazen. V Zagorju so n. pr. potiskali glasovnice v roko malemu učiteljevemu sinčku, da je z njimi «volil» v imenu odsotnih.
Prve partizanske akcije
Iz Istre, kjer je bilo nasilje še večje, je prišel glas, da so nekje «naši» streljali, ko so gnali fašisti vrsto volivcev na volišče.- -Med ljtidmi je vedno češče krožil glas q nevidnih in povsoci pričujočih borcih za staro pravdo, ki jim vsi snopar. ski biriči ne pridejo do živega. O teh borcih so krožile vesti, ki so postale že nekakšne legende in sc visoko dvignile zavest našega ljudstva, da se ni čutilo več tako zapuščeno in osamljeno.
Borba je šla dalje. Tu j,e eksplodirala bomba in ubil-a izdajalca, ki se je predal fašistom in jim služil proti lastnemu ljudstvu. Drugod je zletel v zrak liktorski znak na kakšni novi potujčevalnici. Knjige in časopisi so še vedno krožili medi ljudstvom in celo otroci so do. bili slovenske abecednike. V St. Petru na Krasu je neznanec skozi okno ustrelil v vojašnici fašista Slovenca — izdajalca in potem izginil brez sledu. Prav tako z vsemi policijskimi psi niso mogli odkriti, kdo je razbil liktorski snop na košanskem mostu. Ljudje so se skrivaj nasmihali in si pomežikovali potem, ko so se previdno ozrli okrog sebe: «Naši so pa le dobri, ne morejo jih ugnati, pa jih ne morejo!»
Lojze pa se je medtem pridno vozaril s svojim avtomobi. iom v Postojno, v Trst, v II. Bistrico, na Reko in v razne druge kraje «po opravkih)) ali pa «za kratek čas», kakor je pač naneslo. Za večjo varnost je spotoma povabil kakšnega orožniškega brigadirja ali ma-rešala, naj prisede. Na ta na-
čin je bil bolj brez skrbi, da ga ne bodo po poti ustavljale policijske izvidnice. Naš propagandni material pod sedežem pa se tudi ni pokvaril, če je slučajno sedel na njem kakšen predstavnik oblasti.
Tudi Jože, ki je poleg svojega dela našel še dovolj časa, da je zdravil svoj revmatizem iz prve svetovne vojne z atletiko po sistemu Lionela Strong. forta iz Berlina, je izrabljal to svojo lizkulturo, da je vsako jutro ((treniral« peš preko polja in pašnikov iz Zagorja v St. Peter in od tam na Bač. Orožniki in policija so dobro vedeli za te njegove treninge, saj smo vsi poskrbeli za to in jim ni niti na misel prišlo, da bi lahko služili tudi kakšnim drugim ciljem, ki niso imeli prav nič skupnega z lahko atletiko.
Tako je šl0 delo že leta naprej in organizacija je bila na široko razpredena pc vseh vaseh in vasicah. Na širših se-Stankih na Nanosu in drugod, kamor so šli kot hribolazci, so se sestajali zastopniki iz vsega Slovenskega Primorja in se dogovarjali za skupne ali koordinirane akcije.
OVRA in prve aretacije • Lojzeta so zaprli
Tedaj pa je sredi največjega dela zagrmelo in udarilo. V Trstu in. Gorici je «Ovra» izvršila celo vrsto aretacij in glaš o njih je prišel tudi med nas.
«Kaj se je zgodilo?«
((Ohranite mirno kri in živce*, je svetoval Lojze, ki je bil že navajen nevarnih situacij in se odpeljal v Trst. Z nestrpnostjo smo pričakovali njegove, ga povratka in poročila. Do večera smo čakali zaman. Tedaj pa je planil med nas Ludvik iz St. Petra, ves spehan in razburjen. Obšla nas j'e zla slutnja in planili sm0 vanj: «Povej, kaj se je zgodilo?«
Povedal je, da je videl Lojzeta na postaji, kjer so ga imeli orožniki vklenjenega. »Slišal sem ga, kako se je prepiral s svojimi stražarji in jim grozil, da jim bo še žal, ker so ga tako grdo vklenili, k0 se bo izkazala pomota in njegova nedolžnost. Govoril je glasno, da smo ga vsi, ki smo stali tam blizu, lahko razumeli in tako prepričevalno, da Je tudi orož
umakniti se? In če nič ne vedo o nas? Z begom bi jim lahko odkrili, kar še ne vedo. Na Lojzeta smo se zanesli, da ne bo izdal ničesar. Tako smo z Jožetom in drugimi aktivisti sklenili, da bomo počakali, kako se bodo stvari razvile. Tisti, ki so bili kdaj na sumu, naj se čimmanj kažejo orožnikom in policiji, v ostalem pa naj ostane vsak na svojem mestu. Seveda smo z delom organizacije po. polnoma prekinili, da bi se ne razkrili. Pač pa smo še bolj stopili v stik z našimi ljudmi na Goriškem in v Trstu, kjer so medtem fašisti izvršili celo vrsto aretacij.
Ne bom vam tukaj opisoval, kaj se je zgodilo izven našega pivškega območja, v Trstu, po Krasu in drugod po Slovenskem Primorju, ker So o tem že drugi podrobneje pisali. Vse mesece, ko se je vršila preiskava, smo mrzlično iskali novic in stikov z zaprtimi.
(Nadaljevanje sledi) IVO MARINČIČ
Dr. Strane, ravnatelj velikega observatorija na gori Halmilton v Kaliforniji, in inženir observatorija Baoistian pregledujeta štiritonsko zrcalo, ki ga bodo uporabili pri 120-inčnem teleskopu, ki ga zidajo na tem observatoriju. Ogromni teleskop bo zaostajal samo za orjaškim 200-inčnim teleskopom observatorija na gori Palomar v Kaliforniji.
GOSPODARSTVO
INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE |
TRGOVINA
Rekordni pridelek
sladkorne pese v Jugoslaviji
Letošnji pridelek sladkorne pese bo v Jugoslaviji rekorden, Ro dosedanjem stanju in cenitvi strokovnjakov bodo pridelali okrog 15Q odst. več sladkorne pese kakor lani. Letošnji pridelek bo največj: po vojni. Zlasti bogat ho donos v LR Srbiji, kjer je bilo vreme za sladkorno peso posebno ugodno. Na Hryatskem pa je dež znatno o-viral pravočasno setev in rast sladkorne pese. Zato bo pridelek nekoliko manjši kakor so pričakovali. Vzlio temu pa bodo tudi na Hrvatskem pridelali letos dvakrat toliko sladkorne pese kakor lani, čeprav so posejali z njo 3.500 ha zemlje manj.
Zaradi bogate letine se bo začelo predelovanje sladkorne pese letos prej kakor lani, da bo končano pred zimo. Nekatere tovarne sladkorja v Srbiji bodo začele predelovati sladkorn peso iz Srbije, kjer je prej dozorela in kjer je pridelek zelo velik. Sladkorne tovarne na Hrvatskem bodic dobile iz Sirbi. je okrog 200.000 ton sladkorne pese.
Globoka alpinistika po podzemeljskih jamah in prepadih
Deviški svet, svet za raziskovalce.
junaške ljudi
PLEZANJE V PODZEMELJSKE PREPADE ZAHTEVA OD RAZISKOVALCEV NAJMANJ ISTE KVALITETE KOT OD PLEZALCEV V GORAH, POGUMA JE PA TREBA ŠE MNOGO VEČ
V četrti številki letošnjega Planinskega vestnika je napisal Pavel Kunaver članek Globoka alpinistika. V uvodu članka poudarja, da je v Sloveniji 55.000 organiziranih planincev, med katerimi so tudi odlični plezalci. Vsi ti so sicer občudovalci narave, a pristranski. ((Slovenci pozabljajo», pravi Kunaver, «da je polovica njihove domovine Kras, za čigar pojave nas zavida svet. Toda koliko je zanimanja za ta svet pri nas?)) Za odkrivanje kratkih skrivnosti, pravi Kunaver, ni niti toliko aktivnih delavcev, kolikor je prstov na roki. Nato nadaljuje:
Iz vrst najboljših planincev so izhajali tudi najbolj vneti nike skoraj zmedel s svojo go- j raziskovalci podzemskih jam.
tovoštjo »
Novica, da so zaprli Lojzeta, ki je bil pri fašistih tako dobro zapisan, nam je dala slutiti, da je policija dobila v svo. je roke kakšnega ovaduha ali vsaj dokument, ki je izdal organizacijo. Kaj storiti? Čakati,
Člani nekdanjega Avstrijskega alpskega kluba v Trstu so izvršili najdrznejše plezalne ture in raziskovanja na notranjskem krasu. V času italijanske okupacije našega ozemlja med 1. 1918 do osvoboditve so po večini člani italijanskih planinskih društev posvetili svoje moči raziskovanju našega podzemlja in preplezali in pre-
iskali okoli 3600 jam na Notranjskem, v Primorju in Istri. In slovenski raziskovalci, kolikor jih je bilo, s0 bili izključno dobri plezalci. Znani nemški alpinist Leo Weirather pra. vi v svojem globokoalpinistič-nem pismu (Tiefalpinistik Brie-fe) med drugim: "((Mislim, da je raziskovanje podzemlja del alpinizma, ki bo dosegel svojo polno vrednost šele tedaj, kadar bomo poznali gorovje ne samo na površini, ampak tudi v notranjosti in kadar bomo obvladovali skalo, led in vodo tudi pod zemljo. Zdi se mi .potrebno, da bi se vsak alpinist (Hochalpinist) vsaj enkrat v svojem življenju udeležil tudi. enega pohoda v kak globok prepad«.
Res je tako. Zemeljsko skorjo moramo poznati od zunaj in v notranjosti, da dobimo pravi pojem o njej. Saj smo že rekli, da so raziskali Italijani samo po našem slovenskem krasu okoli 3600 jam in prepadov, Slovenci pa tudi okoli 1000 — a pretežna večina prepadov čaka še na odkritje. Ze v samem preiskanem ožemi ju v Sloveni-
Prepad pri Rodiku, južno od Divače, globina 66 m. Podoba prepada z poševnimi nadaljevanji v skupni razsežnosti 300 m.
vodoravnimi
ji So ostali mnogi prepidi. ki vanje še niso prišli niti dobro opremljeni italijanski raziskovalci. Posebno na Trnovski pla. noti, na Hrušici, na planoti okoli Snežnika je ostalo še mnogo dela. Toda čim dalje proti vzhodu gremo, tem bolj nedotaknjen je svet že v Sloveniji, kaj šele na hrvatskem, bosanskem, dalmatinskem in črnogorskem krasu. Višje in obsežnejše so tam kraške ap-neniške planote. Nekatere od njih so bližje morju in večja je višinska razlika med ponori, vhodi v prepade in morsko gladino. ' Torej je imela voda v vekovih več moči izdolbsti silnejše prepade kakor pri nas. In če so. Ljubljanica, oziroma njeni sestavni deli odtok Cerkniškega jezera, Pivka, Unica, pa tudi Reka i. dr. izdolbli v notranjosti apneniške skorje našega krasa take ogromne podzemske jame, potem so ponikalnice večjega dela jugoslovanskega krasa, od katerih so nekatere večje kakor Ljubljanica, gotovo naredile še večja podzemska čuda kakor pri nas Le največji del tega sveta je neraziskan, ker ni bilo tam nobenega organiziranega zadevnega dela in čaka šele novih ljudi.
Slovenci bomo imeli še mnogo, mnogo opravka, preden si bomo na jasnem o podzemskem porečju lastne zemlje. Ze samo v porečju Ljubljanice čakajo rešitve veliki problemi. Med Postojno in Planino je še tri ki. lometre zračne razdalje Pivki-nega toka, k; je še neraziskan (všteti niso manjši deli nepoznanega toka med Pivkinim prepadom in Postojno). Med Planino in Rakom čaka ravno tako okoli tri kilometre dolg kos nepoznanega podzemskega toka na srečne raziskovalce Med Rakom in Cerkniškim jezerom je še ves del med Kotlom in jezerom ter en del toka med zadnjim Rakovim udorom in Veliko Karlovico neznan. Ce nas Postojnska, Planinska in druge jame v tem območju osupnejo s svojim velikan-stvom. zakaj ne bi bili tudi ne. raziskani deli enako veliki? A glejmo Reko pri Divači! Tistih 2500 m preiskanega dela njenih udorov in jam (90 let je trajalo njihovo raziskova-
V
II.
Uasi i,
bratje l?l sm° bili trije še nel. asneie se jih j'e ši naisbJaj- prd>ralo!), jaz, 1iks<iStri- Ja?eJS‘’ in dve mlaj'
N;
ker
sem bil že «ve-
FRAMCE
hotel
Nestrokovno kramljanje o medicini
■ala,
v«č
nik
■ Ie mati najprej amor iz hiše ni-je bilo huj-
h , h ni tCn.salBa- Sester se H 0osreTiiela’ meni se 'tv i ducat™ da sem ujel »tVli Vi‘ov davičnih bacili 'btkrch S<?V kakorkoli toU- ze imenujejo. Za-Qie da me grlo boli.
IV*W G??0?01?13) ka) je
:'la
'iti. Na kepi.
belo paličico J pavole in jo
-*a v i ■ *--*i-1 JO
ždeA jB ganiu- Z ročajem 1e Pritisnila jezik --
V;
!o iti I' ....	  lld-
vse\ m kepic° temeljile .H, prlS°ve korenine in-
< S So v !le Ust»a dup‘i-
i !ik bL Z,nejSih moder-“r i* ^navijaT Q tonzilah-
že v ,Ja vsakih toliko
vn0 la dav^n11 Knega dneva ieit, g°r0. Se 5 ile 23 de-av;čne anes se varu-
bo3 le d* nnevarposti z žga_ n?aŽ5Vip^ Upo;abUam več ie r * Je bij Tud‘ zdravnik, bosti 5’ ha m pre«ledal,
111 p°bene nevar-
4*1(1 p
'H	Je
thoL j ki
8 dobre ,	--v,
tD3nM,keea dneie' Pa vam Pfi-
so 0kLene,hiUa in okrevali in bili
Prlh°dnjem
tednu prišel v Vreme, io je v našo vas, okrajni zdravnik s strokovnim osebjem in z velikim parnim kotlom. Ves ta zbor bo zaradi temeljite razku-žitve prekuhal vse posteljno in telesno perilo bolnikov in na ta brezobzirni način ocvrl vse davične bacile, da ne bodo nikoli več želeli priti v našo vas. Poziva se slavno županstvo, da gre tej sanitetni ekipi v vseh ozirih na roko itd.
Teh razkuževalnih uprepov ne morem še danes razumeti. Ce je, recimo, sedem tisoč davičnih bacilov v posteljni rjuhi in drugih sedem tisoč v srajčki bolnika, jih je gotovo še trideset tisoč v bolniški sobi po tleh, stenah in stropu. Delo bi bilo izvršeno šele takrat zares temeljito, če bi prekuhali v parnem kotlu tudi hiše, čeprav bi morebiti zavoljo tega postal nedolžna žrtev tudi kak ščurek.
Ko je moj oče prebral uradni dokument, je kot razvit hu-domušnež povedal svečano, da bo prihodnji teden prišel v vas zdravnik s parnim kotlom in da bo v njem prekuhal vse tiste otroke, ki so bili bolni za davico. To sem slišal jaz na lastna ušesa in, kot bi trenil, sem grozno novico raznesel
medi tovariše po vasi. Med vsemi nami je nastala velika zaskrbljenost. Dan na dan smo imeli P° skednjih tajne sestanr ke im smo končno složno sklenili, da nas ne bo nihče kuhal, rajši pobegnemo v gmajno, da nas nikoli več ne bo domov.
Prišel je usodni dan. Po cesti čez naše polje vlečeta dva močna konja nekako lokomotivo z visokim dimnikom, iz katerega se je že kadilo.
»Zdaj gredio!«
Kakor blisk je šinil ta telegram od hiše do hiše. V četr-tinki ure ni bilo doma nobenega frkolina več, le kaka deklica je tu pa tam vreščala v smrtni grozi in ni vedela, kaj bi. Z oddaljenih hribov smo gledali pošastni stroj, ki se Je kadil na Bridčevem vrtu in v katerega so tuji ljudje nosili cule in zavoje. Kako sočutno smo pomilovali tiste, ki jih kuhajo. Prav gotovo je, da bi ne prišli domov tisti večer, če bi o mraku ne videli, da so kadeči nestvor znova odpeljali in
oštevala in mu rekla, naj si le sebi zapiše, če bo kakemu otroku zavoljo strahu ((stopilo v glide« in ne bo potlej nikoli nič iz njega.
V moji otroški dobi smo z zdravniki imeli zelo malo o pravka. Nepozvani so prišli med nas le enkrat ali dvakrat na leto in to tedaj, ko so nam «ia malim« vcepili «kozce». In niti se jih nismo mnogo bali tedaj; dojenčki se niso zavedali, mi «ta veliki«, ki smo hodili že v šolo, smo pa komaj čakali česa novega; pri nas je ((firbeo) premagal yes strah. Cepljenje proti kozam se je vršilo tako, da je belo oblečena zdravnik vziel iz ponvice vrele vode nekako srebrno su-ličico in nam z njo na treh krajih v nadlahtju malce o-praskal kožo. Brazgotinice je zmočil potem z neko «vodo» in nam ukazal, da &i ne smemo o-bleči joptfev, dokler se tista »voda« ne posuši. Izkušenejši smo pa vedeli, kaj je treba storiti. «Ce hočeš, da se ne bo-
da je odpotoval tja, od koder: do »cepljence« prijele, moraš je prišel Tiste, ki so se skrili tisto «vodo» hitro obrisati z v goščavah ob potokih, so mo- rokavom in paziti, da zdravnik rali starejši bratje ali starši ! tega ne vidi!« Res je marsiko-iskati še ponoči.	i mu to uspelo, a take srečneže
Takrat pred štiridesetimi in več leti, so ljudje y podeželju klicali zdravnika le v skrajni sili; v bolnico so odpeljali bolnike šele takrat, ko mu niso pomagale nobene domače «arc-nije« več in ko je že skoro u-miral. Ker se je zaradi tega le malokdo vrnil ozdravljen domov, so bolnico šteli približno tako, kot mrtvaško celico v kaznilnici. Ce je nekoga neprestano bolelo v prebavilih, so rekli, da ga ujeda, in ko je umrl, so rekli, da ga je ((prejelo#. No, dosti niso bili v zmoti, če so bili vzrok fcolezni kakšni želodčni čiri. Brez dvoma se je s temi »ujedi« dostikrat skrival rak. Bolečine v spodnjem delu trebuha je pa povzročal »madron« (It.: ma-drone — bodljaji, zbadanje. — Op. ur.) Po kakih znamenjih se spozna madron, nisem mogel nikoli točno izvedeti. Sodim, da je bil madron največkrat le vnetje slepiča. Najvažnejše zdravilo za vse take in podobne bolezni je bilo žganje. Cim. bolj je bolnik vpil in se zvijal od bolečin, tem bolj so ga domači zalivali z žganjem. Ce je bolnik ozdravel, je zaslugo za to imelo žganje,
Moj oče se je solzil od; sme- so pri poznejši kontroli znova j če je pa umrl, bodisi za bolez-
ha, ne Pa tako mati, ki ga je | cepili.
I nijo ali zastrupljanjem z alko-
holom, &o rekli domači: «Saj smo mu dali šnopsa, kolikor ga je mogel piti!« S tem so povedali, da so storili vse, kar je bilo mogoče na tem nepopolnem svetu storiti Pa še druga domača zdravila smo imeli. Proti pljučnici je na primer izborno služil smodnik: žlica smodnika v čaši vode, pa je pljučnica morala iti, seveda — čc ni bilo že prepozno! Ce je kdo imel bradavico na roki, je stresel nanjo ščepec smodnika, ga zapalil — puf! — in bradavica je izginila, če ne takoj, pa v naslednjih dnevih. Škorpijonovo olje, navadno jedilno olje, v katerem so se močili utopljeni škorpijoni) je včasih služilo za mazanje trdovratnih ran. Pa še drugačne »arcnije« so ljudje poznali nekoč, nekatere prav hudo o-gabne. Našteval jih ne bom, saj so V raznih oblikah bile znane po vsej deželi. Moram pa poudariti, da so naši ljudje že od davnine poznali mnoga zelišča, ki so zares zdravilna. Stolčena sveža arnika ali pa v žganju namočena je izvrstno služila pri celjenju mladih ran; ognojke so obkladali s stolčenimi listi suličastega trpotca; tvore ali uljese so pokrivali s olupljenimi debelimi listi divjega boba, ki rase po skalovju; kdor ni mogel nobene jedi s tekom jesti, je v majhnih količinah pil žganje, v katerem so se močile korenine encijana.
(Dalje prihodnjič),
nje!) kaže t.ake oblike in lepote, da slove širom po svetu. Toda še nad 40 kilometrov njenega toka med zadnjim ponorom y Mrtvem morju in končnim izvirom Timava pri Devinu je nepoznano! Le v 323 m globokem Trebenskem prepadu nad Trstom so mogli nekaj sto metrov daleč slediti to čudovito reko!
Predvsem bo raziskovanje na krasu rabilo dobrih in pogumnih plezalcev. Cim debelejše so apnenčeve plasti in čim večje so višinske razlike, med površjem kraških visokih planot ter izviri podzemskih rek, tem večji so prepadi. 2e v Sloveniji imamo vrsto prepadov, ki stopničasto prepada j oč dosežejo globino več sto metrov. Med njimi je Bertarellijev prepad na Črnem vrhu nad Idrijo okoli 450 m globok. Najgloblji jašek, ki nepretrgano vertikalno pada v globino, pa ima Kačja jama pri Divači. Od jamskega žrela do gruščevega stožca pod njim pada prepad zvonasto se razširjajoč nepretrgoma 180 metrov.
Plezanje v podzemske prepade zahteva najmanj iste kvalitete od raziskovalcev kakor na gorah. Poguma je treba morda še nekoliko več. Slabega zraka se nikakor ni bati. Neumestno je bati se kaj takega v kraških prepadih, ki jih vendar neprestano izpira pronicu-joča voda. Tudi dno teh prepadov je običajno mnogo više in še vedno v apnenčevih skladih ter ne sega do starejših skladov globočin, v katerih bi se pojavila zveza z notranjostjo zemlje in po katerih razpokah bi uhajali na površje strupeni plini. V količkaj poševno ležečih prepadih pa se prezračevanje zelo intenzivno vrši, da se na nekaterih ožjih prehodih pojavi včasih kar hud veter. Torej glede zraka je človek v prepadih popolnoma varen. Biti pa mora seveda trden v glavi in črna globina pod no. gami ga ne sme plašiti. Trden mora biti tudi v rokah, ker plezanje nazaj je tudi po lestvici dol^aj naporno in ni delo za slabotneže in stare ljudi. Pač pa bi moderna plezalna alpinistična tehnika s svojimi raznovrstnimi potegi, vozli, nihanj in uporabo klinov in kladiva izredno dobro služila modernim jamarjem. Nad dnom prepadov in vodoravnih podzemskih jam je mnogo lukenj, ki so zelo težko dosegljive in so se večkrat izkazale kot prehod v nova nadaljevanja jam, da, posebno v vodnih jamah tudi kot prehodi med tako imenovanimi sifoni. Premnogo takih lukenj je doslej zaradi nedosegljivosti ostalo nepreiska-nih. Mislim, da bi moderni jamarji, izvežbani v moderni alpinistični tehniki uvedli novo dobo uspehov v raziskovanju podzemskega sveta.
Da more podzemski svet in njegovo raziskovanje fizično popolnoma zadovoljiti alpiniste, pač ni dvoma. Ze sto metrov globok prepad da dovolj dela za en dan; napor pri plezanju navzdol in navzgor, preiskovanje prepadnih sten okoli dna in morebitnega njegovega nadaljevanja da dovolj dela in izrabi vse plezalčeve moči. Pri tem je treba upoštevati tudi nekak duševni napor, živčno napetost, ker gre tu mnogokrat za popolnoma nov, še nikdar od človeka obiskan kraj in to v osrčju zemeljske skorje. S tem raziskovanjem se seveda veže tudi precejšnja odgovornost, posebno pri tistih jamarjih, ki so se lotili ne samo športnega jamarstva, ampak hočejo svetu tudi povedati, kaj so odkrili. Treba je jamo izmeriti in narisati, ugotoviti njeno lego in vrsto apnenca, v katerem se nahaja. Vestno je treba pregledati sklade, razpoke. ev. prelomnice, nagnjenost skladov in končno ugotoviti tudi temperaturo zunaj jame in v njej, najti na zemljevidu leeo jame, iskat za prezanimi-vimi jamskimi hrošči. Treba je narisati in fotografirati lego jame. Prezanimivo delo pra-
vega raziskovalca našega planeta se torej veže z raziskava-njem podzemskega sveta! Vse to prinaša obenem z zdravim fizičnim udejstvovanjem v skalnem kraškem svetu veliko zadovoljstvo človeku, ki zunaj in znotraj preiskuje skorjo našega krasa. Ce se temu delu pridruži še delo na podzemskem ledu, ki polni nekatere velike podzemske jame, ali raziskovanje obsežnih vodnih potov ponikalnic, kjer siloviti prostori, tiha podzemska jezerca, divje nevarne brzice ali celo bučeči slapovi zaposlijo najboljše človeške moči ln sposobnosti ter zahtevajo največjega poguma, potem doseže delo človeka — jamskega alpinista — svoj višek, ki vpliva tudi na njegov duševni razvoj. Narava je najboljša učiteljica in vzgojiteljica človeka. Kraška narava pa more s svojo popolnostjo — z vsemi lepotami površnega sveta, t. j. z visokimi gorami, divje razritim skalovjem, širnimi gozdovi, pa tudi ljubkimi, v kraške sklade vloženimi dolinami, s skrivnostnimi presihajočimi jezeri, katerim trem izredno pestrim dimenzijam se pridruži tako rekoč še četrta dimenzija v notranjosti apnenčevih skladov s svojimi neiz-recno številnimi ir nenavadnimi oblikami — posebno osrečiti ljubitelja velike prirode in ga povezati, s svojo pramaterjo naravo. Z vsem tem je seveda nujno povezana zadovoljitev hrepenenja po lepori narave, zaradi katere tako radi zapuščamo mesta in hitimo na gore v čim manj oskrunjene kraje. Pretežna večina kraške narave je še v prvotnem, nepokvarjenem stanju in taka do še dolgo ostala, predvsem pod zemljo. Na površju se more meriti v lepoti z vsemi alpskimi gorami enakih višin. Le zapuščenost, samota, nedotaknjenost je na njih še večja.
Flora na teh gorah je mnogo manj uničena kakor v alpskem svetu in postaja v notranjosti Balkanskega polotoka vse bolj bogata. Vse to daje kraška narava povrh k temu, kar nudi kras v svoji notranjosti. Kakor Alpe niso našle pisatelje, ki bi zadovoljivo opisal njihove lepote in se še ni rodil slikar, ki bi jih tako naslikal, kakor želi v gore zaljubljeni planinec. tako ga ni, ki bi znal dostojno opisati temino prepadov, vse prehode barv od sončnega površja do popolne teme notranjosti podzemske jame, neprestano se izmenjajoče oblike brezden, vodnih jam, blesket podzemskih jezer, živahnih brzic, silovitost črnih sotesk in gorostasnih podzemskih dvoran, gozdove kapnikov vseh oblik, barv in velikosti in še vsega drugega, kar narava snu. je vekove in vekove dolgo v popolni temi skrivnostnega podzemlja.
Se bojiš, da bi kot alpinist kaj utrpel? Da se ti bo ljubezen do gora ohladila, če boš raziskoval na krasu? Ne, ne! Le še bolj jih boš ljubil, sončne višave; le še bolj jih boš spoštoval in razumel, ker boš prišel iz skorje zemlje same, kjer si vsaj deloma spoznal njen notranji sestav; dobil boš nove pojme o eni od najvažnejših hribin jugoslovanskih gora. o apnencu; občutku širine, dolžine in višine zemeljskih ob. lik se bo pridružil še občutek — skoraj bi dejal četrte dimenzije — globine, ki vso to našo neizmerno ljubezen do lepote naše zemlje obogati in poglobi.
Čeprav bo s letošnji sladkorni pesi zaradii bujne rasti nekoliko manj sladkorja kakor v lanski, bodo vendar dobili i* nje okrog 150 odst več sladkorja kakor lani. To bo doslej najz večja proizvodnja sladkorja v Jugoslaviji.
Konferenca o uporabi radioaktivnih izotopov
LONDON, 9. — Nedavno se je v Oxfordu zaključila petdnevna konferenca o uporabi radioaktivnih izotopov. O uspehih uporabe radioaktivnih izotopov v industriji so poročali švedski, ameriški, francoski in britanski znanstveniki. Na konferenci, katere so se poleg Velike Britanije udeležili tudi zastopniki 21 držav, so prečita li 94 razprav o uporabi radioaktivnih izotopov y zdravstvu, poljedelstvu in industriji. Vse na konferenci zastopane države, razen Združenih držav in Kanade, uporabljajo radioaktivni material, ki ga izdelujeta) britanska zavoda za raziskovanje atomske energije v Hab* wellu im Amershamu.
Rekordna julijska zaposlitev v Združenih državah
WASHINGTQN, 9. — Ameriško trgovinsko ministrstvo objavlja, da je bilo v tednu, ki se je končal 14. julija, y Združenih državah zaposlenih 62 milijonov 520.000 oseb, to je 700.000 več kot y juniju in 1,300.000 več kot v juliju 1950. To je največja julijska zaposlitev v Zgodovini Združenih držav.
Trgovinski minister Sav.ier je izjavil, da je bilo v juliju nezaposlenih 1,856.000 ljudi, kar je najnižja številka za ta letni čas po vojni.
Nepoljedelska zaposlitev jje sredi julija porasitla na 54 milijonov 618.000, to je 850.000 več kot .v juniju, in 1,800.000 več kat v juliju 1950.
Pomanjkanje papirja na svetu
Po podatkih iz uradnih virov je odbor šestih držav napovedal še nadaljnje pomanjkanje časopisnega papirja v zahodnoevropskih državah. Ta napoved je bila dana na mednarodni konferenci za surovine, na kateri' je bil prebrani kratek pregled' o bodoči proizvodnji in porabi časopisnega papirja. V odboru šestih držav so ZDA, Kanada, Švedska, Zahodna Nemčija, Avstrija in Nizozemska.
Konferenca 14 držav, ki je razpravljala o tem vprašanju, se je včeraj sešla za zaprtima vrati in ni dala nikakih javnih obvestil. Sestanek je bil zaključen, ne da bi sprejeli dcfcor.čmi sklep o načrtu za mednarodno dodeljevanje časopisnega papirja.
Število prebivalstva v Avstriji
Po uradnih statistikah je imela Avstrija 1. januarja leta 1951 6,881.100 prebivalcev. Od tega števila živi na Dunaju 1,737.893 prebivalcev. Najbolj naseljene pokrajine so Spodnja Avstrija, kjer živi 1,235.568 prebivalcev, nato pa Zgornja Avstrija in Štajerska, v katerih je v vsaki okrog 1,100.000 prebivalcev.
Posojilo Izvozne banke Španiji
Mednarodna izvozna in u-vozna banka je odobrila Španiji posojilo v znesku 5 milijonov 600.000 dolarjev. Dva milijona dolarjev bodo porabili za nakup hidroelektričr.ih naprav, ostanek p.a za napredek rudarstva v Španiji in Španskem Maroku.
Najdražja poplava v Ameriki
O veliki poplavi v mestu Cansas City smo kratko že poročali. Tara je narasla reka Missouri, prodrla nasip ter poplavila mesto in njegovo okolico. Poplava je napravila veliko škodo. Gre za najdražjo poplavo, kar jih pomni zgodovina Amerike. Skoda znaša namreč 750 milijonov dolarjev. Po prvih poročilih človeških žrtev ni bilo, pozneje pa so poročali, da je utonilo 41 prebivalcev mesta, 518.500 pa jih je ostalo brez strehe. Utonilo je tudi 16.000 glav goveje živine. Pogled na poplavljeno mesto je bil tem strašnejši, ker so v industrijskem delu razsajali še veliki požari. Mnogi ljudje so se rešili na pol nagi in vodo so bredli do pasu.
Na podzemski reki v dnu prepada pri Trebčah nad Trstom v globini 323 m.
1 I f“ 4 i r*	^a<l našim ozemljem je še ved-
V 1» r e\A r	n° Va^ nizke8a zračnega priti-
f IVL/VlL	ska’ se *z Zahodne Evrope
polagoma premika proti vzhodu. Vsled tega predvideva vremenska napoved za dar**es še vedno krajevne pooblačitve. Nevarnost neviht še ni mimo. V kratkem se bo vreme Izboljšalo.
l| lili
-■ ;			:::: :::
pil	&		
ji			
£i		'i;	m
iiiiii
	Pi|
	
	:: :::
i i;l	lil
		ijjiijF
		
		
		j:
		
lil!
;!;!
l-Stfii
RADIO
Današnje najvažnejše radijske oddaje: Jug. ccrna Trsta: 14.00:
Iz baletov Sergeja Prokofljeva;
22.00: Operna glasba. ■— Slovenija: 13.00:	Po	naši domovini v pesmi in P“"
su; 22.30: Nočni koncert. — Trs,t II.: 12.31: Glasba iz revij: 21.30: Liszt: Madžarska fantazija. ~ Trst I.: 12.20: Stari motivi; 23.20: Plesna glas61
Iz** lesi i Siene Pletena sv se ze le pe ve culi
Radikalsocialisti so se odločili zo sodelovanje z glasovanjem v izvršnem odboru stranke - S tem ima Pleven podporo dveh od treh sredinskih strank - Radikal Rene Mayer seje zlasti potegoval proti sodelovanju - Pogoji, ki Plevena zaenkrat ne skrbe
PARIZ. 9. — Biv&i francoski ministrski predsednik je začel dames, ko je dobil potrdilo francoskega parlamenta, da iahlko sestavi Vladio, s prvimi posvetovanji o razdelitvi ministrstev med' posamezne stran, fee. Zbral je politične voditelje Stranj sredine in se z njimi dolgo časa raizgcuvarjal.
Kljufo termi, da je Pleven dobil včeraj nepričakovano visoko število glasov, s katero mn 99 dala narodha zbornica zaupnico, so bile še danes popoldne njegove možnosti za sestavo vladle, ki (bi tudi dlobila potrebno, drugo potrdilo v parlamentu. še zelo majhne.
Socialisti so namreč potegnili za seboj radikalsocialiste. ki so kazali tendiencp, da bodo u-maknili svojo podporo Pleve-nu. Položaj se je za Plevena danes zvečer zelo izboljšal. Izvmšni odibor francoske radii-kalsocialistične stranke se je namreč zvečer sestal in s 73 glasovi proti 28 odločil, da bo sodelovala njihova stranka v bodoči Plevenovi vladi.
S tem je postala rešitev francoske vladne križe, ki traja že celih 31 dni, dosti bližja. Radikalci so se odtočili po treh urah doigih razpravljanj za zaprtimi vrati. Dobro obveščeni krogi izjavljajo, da s» je proti sodelovanju boril zlasti bivši pravosodni minister Rene Mayer, kateremu se je pred Bvean^ tednoma ponesrečil poskus ki ga sedaj izvaja Ploven.
S tem si je Pleven zagotovil podporo dveh, od skupnih treh strank sredine in sicer ljudskih republikancev in radikalcev1. Ko so radikalci jaivili, da se Ibodo pridružili Pievenu, so postavili pogoj, dia bi morali y primeru spora v vladi, ministri ostati ne\^ralni pri glasovanj« y parlmentu. S tem v zvezi mislijo, da je namen radikalcev doseči 'jo nevtralnost ministrov zlasti pri glasovanju glede državne podpore katoliškim šolam. Radikalci sto kot znano nasprotni tej podpori.
Ta radikalni predlog, ali boljše rečeno pogoj, je po svoje zelo zanimiv. MRP kot znano zahteva državno podporo katoliškim šolam. Ce bi moralo šest ali sedem ministrov, članov republikanske katoliške gtramke, osta/ti nevtralni, bi mogla izguba njih glasov v parlamentu privesti do propada kakršen koli predlog, ki bi predvideval večjo pomoč katoliškim šolam.
Kljub termi se zdi, da Plevena na' skrbi preveč ta pogoj in niti morebitne posledice. Pleven je mnenja, kot pravijo politični opazovalci, da bo mogel v vladi rešiti vsa morebitna nasprotja glede podpor« šolam dbenem pa tudi pri plačilni lestvici za plače delavcem. Omenimo naj, da so se ravno y zadnjih dneh cene v Franciji znova občutno dvignite.
Imenoval) someilslaviie ZOft
za 1. september v San Franciscu
WASHINGTON. 9. — Glede podpisa tristranske varnostne pogodbe med ZDA. Avstralijo in Novo Zelandijo, ki bo 1. septembra v San Franciscu, javlja angleško zunanje ministrstvo, da bo ameriško delegacijo predstavljalo 10 članov, ki jih bo vodil državni tajnik Acheson. V delegaciji bodo tudi John Pester Dulles, senator Conmal-ly in senator Wiley- Ostali predstavniki bodo senatorji in poslanci republikanske ter de* mokratske stranke.
Pogodba predvideva med drugim obveznost vseh strank, da bodo smatrale oboroženi napad proti eni izmed njih, kot «nevaren za mir in lastno varnost#. Ameriško zunanje mi-
nistrstvo je še javilo, da bodo tej pogodhi sledili ob primernem času še drugi ukrepi katerih namen bo nadalje razviti obrambni sistem na Pacifiku. * * *
VALENCIJA, 9. — Br/,i vlak Santander-Madrid. je danes iztiril med Aguilar de Čampo in Quintanilla, v pokrajini Valen-cija. Ena ženska je bila ubita, 58 oseb pa ranjenih. Sedem ranjencev je v resnem položaju. Niso še znand vzroki nesreče.
Truman zahteva kredite
za mednarodno pomoč otrokom
WASHINGTON, 9. — Predsednik Truman jg v dveh pismih naslovljenih na podpredsednika Barkleya, ki je tudi predsednik senata in Sama
Rayburna, predsednika predstavniške zbornice zahteval, da kongres odobri vsoto 12 milijonov dolarjev, kot ameriški prispevek mednarodni organizaciji za pomoč otrokom.
Jean Politis
grški zunanji minister
ATENE. 9. — Stalni podtajnik na grškem zunanjem ministrstvu, Jean Politis je bil imenovan za novega grškega zunanjega ministra. To dolžnost je doslej opravljal predsednik vlade Venizelos.
S tem, da je prevzel zunanje ministrstvo, se je moral Politis odpovedati svojemu prejšnjemu mestu. Kot stalni podtajnik ni mogel vršiti političnih dolžnosti in niti ne bi mogel nastopiti na bližnjih volitvah.
Maršal Alexander: »Kesselring se je boril na pošten način11
Kesseiringa je angleško vojaško sodišče obsodilo na smrt, nato pa mu zmanjšalo kazen na 20 let zapora - Alexandrovo pismo je objavil tednik „Der Štern", ki že dolgo zahteva izpustitev nemških vojnih zločincev
BONN, 9.	—	Angleški	in
nemški predstavniki v zahod-nonemški prestolnici niso hoteli danes komentirati pisma maršala Lorda Alexandra, ki je sedaj glavni guverner v Kanadi in ga je danes objavil tednik «Der Stem». V tem pismu je angleški maršal označil maršala Kesserlinga kot «spretnega in vrlega generala, ki se je boril na popolnoma pošten in pravilen način«. Kot je znano, je maršala Kesseiringa leta 1947 obsodilo angleško vojaško sodišče v Benetkah zaradi njegove odgovornosti pri umoru 355 italijanskih talcev v Rimu. Njegovo obsodbo pa so nato zmanjšali na 20 let zapora. Številni Nemci, med katerimi tudi visoki predstavniki zahod-nonemške vlade, trdijo, da je ukaz za to usmrtitev dal Hitler osebno.
Tednik «Der Stem» že nekaj časa vodi gonjo za izpustitev
Kesserlinga in drugih nemških vojnih zločincev.
Kakor javljajo iz Schleswig-Holsteina je bilo včefraij v bližini Pleninsburga slavje, ki ga je organiziralo neka jahalna zveza. Prisotnih j= bilo približno 250 oseb. za katere so igrali Bademveilski marš, ki so ga smeli izvajati za časa tretjega reiha samo v prisotnosti Hitlerja. Nato je orkester izvajal y.r;č nacionalsocialističnih himen, ki jih je občinstvo pelo v zboru.
Vročina tudi v Texasu
DALLAS, (Texas) 9. — Do izredne vročine je prišlo v Texasu. Najmanj 15 oseb je umrlo za sončarico. Toplota je dosegla 47 stopinj in se za enkrat še ni zmanjšala. Vlada pomanjkanje vode in se boje požarov. Veliko škode je na poljih in pašnikih.
Velike v Italiji in Švici
V dolini visokega Laria je bilo 26 smrtnih žetev - Zaenkrat so naračunali škodo na 110 milijonov - Se večja šknda v švicarskem kantonu Ticino Luijano pod vodo - Cestne zveze prekinjene, prav tako tudi železniški promet
COMO, 9. — D v dnevno deževje je povzročilo velike poprave v dolini visokega Laria. Zaenkrat je bilo 26 smrtnih žrtev v1 vaseh Gera Lario. Sulico, Domaso in Dongo, ki so bile najbolj prizadete. Hudiour-niJca San Vincenzo in San Miro sta preplavila polja in rušila naselja. V CJeraiadio se1 je porušila neka hiša v kateri je bilo sedem oseb. Samo edten se jle mogel rešiti. V /bolnici y GravedOni je sedaj' 26 ranjenih. Piv?:1 škoda, ki so .jo mogli ugotoviti. znaša na 'poslopjih 50 milijonov lir 10 milijonov na cestah in 50 milijonov po poljih in v gozdih.
Danes zvečer je voda že nekaj upadla. Telefonski zveze so zopet vzpostavili do občine Do maso. nekaj kilometrov stran od Laria. Na poplavljeno ozemlje so takoj poslali reševalne avtomobile, sanitejce, gasilce, policijske in vojaške oddelke
Zadinja ntaurja pa sp prav
gotovo povzročila še večjo škodo v švicarskem kantonu Ticino. Iz Lokama poročajo, da je tam v 20 urah padlo 20 cm dežja. Ogromne količine vode so se razlile po dolini Magadi-no. kjer se reka Ticino izliva v Lago Majggiore. Letališči v Magatdinu in Lakamu sta poplavljeni. Policija in orožni-štvo se trudita, da bi rešila; letala. Glavno mesto kantona Ticino. Bellinzona je popolnoma odrezano. Gasilici so V pripravljenosti in prebivalstvo so obvestili p grožnji poplav.
Pri poplavi je zgubilo življenje najmanj 5 oseb. Toča je padla v nekaterih krajih, velika kot kokošja jajca. O popila, vah javljajo iz vsega ticinske-ga kantana in dela graubuen-densfcega. Številni kraji so izolirani. Na obmejnem bloku v Castaisegsa je hudournik Love-re porušil italijansko carinarnico. Ze Včera j smo javili o nesreči nekega holandskega av-
tobusa. danes pa poročajo, da je hudournik odnesel tudi dva francoska avtomobila. Mesto Logano je popolnoma odrezano od ostalega sveta Promet na gothandisiki progi je prekinjen, prav tako tudi so neuporabne ceste zaradi visoke vode in, zemeljskih plazov. Reka Casgarate, ki teče.' preko Luga-na je naraistla za štiri metre. V Luganu se je pokvaril vodovod in prebivalstvo nima pitne vode. Porušili so se tudi številni mostovi. Pričeli so s prvimi re. sevalnimi deli, vendar so ta zelo otežkočena. ker se ne mo-rejtj posluževati vozil, ker so ceste neoiporabne.
Švicarski radio je javil, da je padlo na gorah Ticinskega kantona 13 eni dežja. Blokirane- so tudi številne doline. Zra> šen je bil železniški most med Samadenom in Ponteresinom ter med Bignasom in Fusio. Tudi ceste na Sv. Bernardu in prelazu Spiuga so neuporabne.
Silili!
■
PRIPRAVE NA DVOBOJ
z Anglijo v lahki atletiki
Jugoslovani računajo na približno 8 prvih mest in 20 točk razlike v končnem plasmanu - Angleži imajo odlične lahkoaHefe
(Od našega posebnega dopisnika)
BEOGRAD., 9. — Pred nami je eden izmed največjih lahkoatletskih dvobojev, kar jih je bilo doslej v Jugoslaviji. Nanj so se Jugoslovani resno pripravili. Pričakujejo zelo težko konkurenco z anr gleškimi atleti, ki jim dajejo predvsem prednost v tekih na kratke proge; močni so tudi v drugih disciplinah, kar se je posebno pokazalo na zadnjem tekmovanju v Londonu, obenem pa tudi, da so angleški lahkoatleti v zelo dobri formi. V nedeljo so namreč premagali Francoze s 115 točka/mi proti 89. Ce pomislimo, da sc lansko let o v Parizu zmagali le z minimalno razliko 100:98, tedaj vidimo koliko so napredovali. Njihova moč se nam pokaže v jasni luči, posebno če vemo. da. Francozi pretendirajo na eno izmed najboljših mest na tabeli lahkoatletskih narodov.
Angleži prihajajo v Jugoslavijo, potem ko so položili zelo težak izpit. Jugoslovani sota izpit težko pričakovali in jim je sedaj, ko jim je znana njihova forma, ostalo samo ie eno, da se namreč pripri i jajo, kot se na;bolje morejo.
Pričakujejo, da bodo za približno 20 točk slabši od Angležev v končnem plasma-nv. Upajo, da bodo dos-sgli prva mesta v osmih disciplinah, predvsem v ko p ju, kladivu in na srednjih progah.
Kljub temu. da jugos ovan-sko moštvo še «•! dokončno sestavljeno, mislijo da bodo med 35 tekmovalci zastopali Pecelj in Jovančič jugoslovanske barve v teku na 100 m in 200; Sabolovič na 200 in 400 m; Ottenheimer na 800 in skupno s Cerajem na 1500 m. Cer a j bo tekel tudi na 5000 m, medtem ko še ni določen drugi jugoslovanski predstavnik. Nekateri omenjajo s tem v zvezi Pavloviča. Na 10.000 m bosta tekmovala Mihalič in Stefanovič. Zanju je sko-
gov
kot
raj gotovo, da bosta zmagala, razen če ne bo kakšnih izenačenj. Zupančič bo tekel na 110 in 400 m z zaprekami.
Pri skokih v višino bo gotovo nastopil Dimitrijeva in morda Zgalin, s palico bo skakal Milakov, ki je: nedavno dosegel nov državni rekord s skokom 4 m. Kroglo bosta metala Sarčevič in Kropalija, v disku pa bo nastopil Žerjal. Žerjal bo tudi nastopil skupaj z Gubjanom, v metu kladiva. Verjetno ko-sta zmagala v tej disciplini. Tudi v kopju smatrajo Dan-gubiča za favorita. Verjetno bodo Jugoslovani osvojili tudi drugo mesto, ker pri Angležih met kopja ni posebno razvit. Za Mirka Vujačiča se je danes izvedelo, da ne bo mogel nastopiti, ker si je ob skoku t vodo poškodoval vrat. Lahko bi nastopil nje-;ov brat, ki je za enkrat še rezerva.
Na 3000 m steeple chase bosta nastopila Segedin in Djuraškovič, ki imata prav tako veliko izgledov za zmago. Tekmovalce za ostale discipline, ki jih bo Po olimpijskem programu 20, bodo dokončno izbrali na tekmovanjih, ki bodo v teh dnevih.
Omenili smo že, da Jugoslovani ne računajo na dober plasman v tekih na kratke proge, čez zapreke in v skoku na daljavo. Jugoslovanska kratkometraša Pecelj in Sabolovič bosta imela odlična nasprotnika v Brianu Shcn-tonu in Mac Dcmaldu; Otterv-heimer pa v Bannisterju. To so vse evropski rekorderji. V teku na 400 m bo sodeloval tudi olimpijski zmagovalec Arthur Wint, ki je na nedeljskem tekmovanju s Francozi odločno gospodam na vseh srednjih progah. Wint je na 440 yardov <1 ya,rd 0,9144 m) postavil čas 47,2; na 880 yar-dov pa se je celo pripravljal, da zruši sedanji svetovni rekord (1:49,2 min), vendar mu to ni uspelo zaradi blata in dežja. Kljub temu Pa }e
postavil odličen čas 1:52,1 min.
Lahkoatletski strokovnjaki so ie ene in druge strani prepričani, da bodo mogli na tem tekmovanju, vsled izredno močne konkurence, postaviti nove rekord^ v posameznih disciplinah. Jugoslovansko reprezentanco bodo predvsem sestavljali lahkoatleti beograjskih klubov uParfiza-na» in nCrvene zvezdei>. Nastopilo bo tudi nekaj slovenskih tekmovalcev, večina članov, celjskega aKlcdivav ja». Med Slovenci bodo Zupančič, Žerjal, Kopitar, Zagorc, najbrž Hanc na 800 m, Zgalin v višini in Mueller v metanju diska.
Glede sedanje moči angleških lahkoatletov je zanimiv Članek, ki ga bo jvtri objavila beograjska «Politika» od svojega dopisnika v Londonu, Radojčiča. Kot cm: piše o tem, so v nedeljo Angleži zasedli 15 prvih mest, Frcmcozi pa samo 5, in nadaljuje, da se je ((tudi sedaj pokazalo, da je moč angleške lahke atletike predvsem v izrednih tekačih, od šprinterjev do maratoncev. Znotraj tekaških disciplin pa so najmočnejši v klasičnih angleških progah na 880 yardov in eno miljo, kjer imajo na razpolago največjo in najboljšo izbiro tekačev. Na teh progah so oni verjetno najmočnejši na svetu:i). ((Poleg tekačev, so najboljši njihovi skakači v višino in daljavo. Skok s palico pa je najšibkejša točka angleške atletike. Slabi so tudi v metih, razen izrazitega metalca Savoidgeja, ki je specialist za kroglo; drugih, njemu enakih nimajo».
To srečanje bo prav gotovo, vsled sedanje forme jugoslovanskih lahkoatletov, pomenilo resen pričetek afirmacije jugoslovanske lahke atletike v s netil in bo pokazalo tudi njejo sedanjo pravo moč v dvoboju z močnimi predstavniki z angleške-
Francoski plavalni prvaki, ki so 2, 4x200 m prosto s časom 8:33,0 sek.
avgusta postavili nov svetovni rekord v plavanju na
^ _____________________________ Stori	svetovni rekord so postavili. Japonci z 8:48,0 min.
Na naši 'sliki vidimo od leve proti dieSnii: J.o Bernarda, Alex Janyja, Albami Minvillea (trener), četrti je časomerilec, nato pa mu sledi William Blioch im Jean Boite<mx. Francozi bedo v nedeljo odpotovali v Zagreb, kjer se bado merili z jugoslovansko plavalno reprezentanco
ga otoka. Obenem pa bo to srečanje priprava za nadaljnja tekmovanja Jugoslovanov z drugimi znanimi reprezentancami. Angleška reprezentanca bo po srečanju v Jugoslaviji odpotovala v Grčijo in Turčijo.
RADE RADOVIČ
Rik Steenbergen
še vedno vodi
LA KOCHE SUR YON, 9. — Belgijec Rik Van Steenbergen je danes uspel izboljšati svoj položaj na vodilnem mestu v tekmi okrog zahodne Francije. Zmagal je namreč tudi na današnji četrti etapi Le Mans -La Roche sur Yon, ki je bila dolga 233 km. Progo je prevozil s časom 6:16,47 ur. Na splošni lestvici ima 8 sekund prednosti pred Prouzetom.
BEOGRAD. 9. — Šahovski klub «Partizana» je premagal avstrijsko najboljše moštvo Muetzing z Dunaja na dvokrožnem turnirju, ki so ga yčerai in danes odigrali v Beogradu. Partizan je zmagal z 10,5 proti 5,5. Tudi šahovska sekcija BSK je premagala Avstrijce s 4,5:3,5.
BUBBA IN KATBT bosta odšla domov
Oče Tongay si je zlomil nogo in noče pustiti svoja otroka, da bi sama preplavala Rokavski preliv; obenem mu to preprečujeta tudi francoska in angleška vlada - Izjavil je, da se bo s svojima 4 in 5-letnima otrokoma vrnil naslednje leto
Turnir v Hamburgu
HAMBURG, 9. — V nadaljevanju mednarodnega teniškega turnirja, so jugoslovanski teniški igralci Branovič, Mitič in Palada izpadli. Nielson (Danska) je premagal Mitiča s 6:3, 3:6, 7:5 in 6:4. Bergelin (Švedska) pa Palado s 6:2, 6:4, 6:2. Največjo borbenost med jugoslovanskimi igralci je pokazal Branovič, ki je proti Drot> nemu prav lepo zaigral in izgubil šele do srditi borbi v 5 setih s 3:6, 6:4, 6:4, 4:6, 4:6. Včeraj so bile tekme prekinjene zaradi dežja. Danes pa so se nadaljevale in v četrtfinalu je Ampon (Filipini) premagal Buchholza (Nemčija) s 6:2. 6:1, 6:4. V ženskem četrtfinalu je Gustavson (Švedska) premagala Homann (Nemčija) s 6:3, 6:2. V polfiTialu pa je Mary V/eiss (Argentina) premagala Kramer (Nemčija) s 6:3, 4:6, 6:3.
V. četrtfinale je prišel tudi Američan Gene Garrett po 'ostri boihi s Švedom Torste-nom Johanssonom.
V polfinalu je danes dosegel največje presenečenje Danec Kurt Nielsen, ki je premagal Jaroslava Drobnega z 1:6, 8:6, 6:2, 2:6 in 6:3. Drobny je bil zlasti s)ab v servisu, kar je bila tudi njegova poguba. Opaziti je bilo, da je bil daleč od svoje najboljše forme. Nielsen je krasno igral. Tudi Sved Len-nart Bergelin je stopil v polfinale, ko je tolkel Francoza Bernarda Destremeauja s 7;9> 5:7. 6:3, 6:0, 6:3.
LONDON, 9. — Rossell Ton-gay je danes izjavil novinar-lem, da nima več upanja, da bi mogla njegova otroka Bub-ba (5 let) in Kathy (4 leta), preplavati Rokavski preliv. Tongay si je zlomil nogo in bo moral počivati najmanj tri tedne. «Nimam namena, da bi prepustil otrokoma, naj poiskusita preplavati Rokavski preliv, če ne morem plavati tudi jaz. Ko bom pa ozdravel, bo sedanji primerni čas že mimo«.
Poleg zlomljene noge, mu Dreprečujeta njegovo namero iudi stališči angleške in fran eoske vlade, ki sta odločno proti temu, da bi Bubba jn Kathy preplavala Rokavski preliv, fzjavii je, da se bo «vrnil naslednje leto«. Tongay se bo
<kupaj s svojo družino vrnil v ZDA 15. avgusta.
Medtem se pa pripravlja prvakinja na tej progi, 32 letna ameriška strojepiska Florence Chadwich, da postavi nov rekord. Ona je plavfla prvič iz Francije v Anglijo, sedaj pa bo poskusila iz Anglije v Francijo, kar je dosti bolj težko. Tega še ni poskusila nobena ženska. Uspeli so samo štirje možje, odkar je leta 1875 Matthew Webb prvič plaval iz Anglije v Francijo.
# * *
STOCKHOLM, 9. — Danes je bil prvi dan lahkoatletskih tekem med Švedsko in zapad-no Nemčijo. Nemci vodijo s 60 točkami proti 46.
Tenis
v
NEWPORT,
Newportu
9, — Močan dež ^e danes preprečil nadaljevanje turnirja v Newportu. Prve tekme parih so igrali šele pozno zvečer. Rezultati so bili naslednji:
Frank Sedgman - Ken Mc Gregor (Avstralija): Kerdasha-Van Alen 6-2, 6-0; Don Candy-Mervyn Rose (Avstralija): To-uy Mottram, (V.B.) - Sid Levy v J. Afrika) 9-7, 6-4; Garcinar Mulloy - Billy Talbert:	Ben
Bishop - John Hernandez 6-1,
6-2. ---------------
LONDON. 9. — Prvo kolesar-sko dirko okrog Anglije bodo otvorili 19. avgusta. Dirko je organizirala angleška kolesarska zveza. Proga b> dolga 2245 krn in na njej bv,^,. poleg Angležev. sodelovali še Francozi, med katerimi bedo Georges Blum. l:ayrnond Gauthier in Carlo Lobre.
KINO
v tbstu
Excelsior. 17.00 «Besede i(1®‘ ZJka» J. Allison, M. R0° L Nazionale. 17.00: «Na bom tvoja« Sonja H®** Payne.	j I
Fenice. 17.00: «Linčan.je» M. ' rey, G. Russell.	i' I
Arcobaleno. 16.00: konju« J. M, Crea, W. H®* Astra Rojan. 17.00:
le« G. Montgomery. • j Alabarda. 16.00: «Zased» > lor, A. Dahi.
Azzurro. 15.00: «Zgod>ba ja Wassella» Gary Coop» Garibaldi. 15.00: »Drobec^ konjiček)« M. Loy, R.
Ideale. 16.30: «Sahara» H. ^
B. Ben n el.	^
Impero. 17.00: »Garibaldin*'* n--'Stanu« M. Merca««' Cortese.
Viale. 16.00: «Ciklon» B.
S. Tufts.
Italija. 16.00: «Laguna Weissmueller.
Marconi. 16.30: «Poroina treh« R. Skelton.	^
Massimo. 16.00: «Steklel>i ček« A. Ladd, V. Lak*’,^ Novo Cine. 16.00: «Jiim V J. Weissmueller.	j
Odeon. 16.00: «Prvi upo^ Wayne, C. Trevor.	i
Radio. 16.00: «Temačna <&* Paige, M. Serato.	^	j
Savona. 16.00:	«Ko s*
pomlad* R. Milland.
nrf'
atador**
POLETNI KINO:
Javni vrt. 20.45: KMatauu*--^ Rojan. 20 in 22: ((PuščavS*8 bojte.
F. Severo. 20.45: «Klic iz Skoljet. 20'.45:	«Sovraži»-
zamorec«.
Brocchetta. 20.45: «Mla<M ** Vittoria. 20.15: «Vetrnica».
RADIO
JlKiiOSJLOVA*»#6 tO X K TKSl* ČETRTEK 9.8.1551* Oddaja v slovenščini:
Poročila ob 7.00, 13'% li*5 23.05 — 7.15 Jutranja gla» jz Igrajo mojstri ritma. l4'“~ K letov Sergeja Prokofjevi poj Od včeraj do danes'. 1 slovenski zbori. 18.00 fo* slike. 18.15 Radijski veaez- ^ ono o mterplanetarnih P° K 18.35 Dalmatinske aaroo“V Igra violinistka Jelk»
23.10 Glasba za lahko
Oddaja v italijanščini:	pp
12.00 Slavni solisti. jar.ske pesmice. 13.20 io* })J 20.00 Napoletanske P^n C,. * Sindikalni pregled. 20,30	•	pg
di: kvartet v e-molu in p? mi. 22.00 Operna gla5CI Plesna glasba.
12-j
glasba.. J* frf 13.00 Po
12.00 Lahka
bavna glasba
vini v pesmi in plesu. <i Tommasini: rapsodija n3 »la#; motive. 15,15 Zabavnai V 15.30-16.00 Prenos iz M' 18.00 Narodne pesmi. 1°^, ser Radia Ljubljana. ste - posluSajte! 21.50 medigra 22.30 Nočni 23.30 Havajske kitare.
ritsT ii-
12.31 Glasba iz revij. I3’0® mP, po željah. 17.30 Plesna
18.00 Glas Amerike. r.ia5*1! I Koncert v A-duru. 1
vložek. 18.45 Bizet: opere Carmen. 19.15 Pies M*!, narodov. 19.30 Vesela. j*
20.00 Pestra glasba, 20.*= M glasba. 21.C0 Mojstri beSfJj* Liszt: Madžarska fanta*«" grA
Milhaud:	provencalska	J*,,;
22.00 Iz slovanskih opfcči. JJ|| j Komance, scherzi in capi/.ayif_#) Goula: Concertino za K	; orkester. 23.35 Polnoči*3
m st »■ t j
7.45 Jutranja glasba. rfJL
- —1 ,,nn i®!
12.20 Stari motivi.
F. f .„_ Spored BBC. 1»’3L 'fj glasba. 19.00 Glas Amer^o^
taiilke'i"esmi'.‘T4.30 fM
S®
17.30
Operna glasba, koncert. 22.30 22.40 Mednarodna Plesna glasba.
21.15 >e‘.
folKlor3-
Glasbeni
II II  ..............................................................................    ,11................................................................................       n......................................   m...........................................................................    M...	      .n,......................    lil.......................int.lli.......mm..........n.II.III.II.II.................................n.......
		
	
24.
«Pa prodajva Rjavko*, je rekel ata Podržaj, «da bo imel od kraja, potem si bo že sam naprej pomagal, kakor si pomagajo drugi — saj je priden».
«Pa prodajva Rjavko*, je rekel ata Podržaj, «da bo imel od kraja, potem si bo že sam naprej pomagal, kakor si pomagajo drugi — saj •je priden.*
«Prlden je», je ponovila mamica m si zopet obrisala sitni solzi. -Janko je za hiso klal drva, naklal jih je za tri, štiri dni.
Potem je zapičil sekiro v tnalo, odrgnil si je roki ob hlačah in vzel iz skladovnice kamenotisikana pravna predavanja: brez njih se ni nikamor genil. «Zdajle malo k mamici pogledat, kaj dela, potem pa v svojo sobo v boj s tem, «prekvatim» rimskim pravom!*
Pa je zamukala Rjavka. «0, servus!* ji je odgovoril Janko in je vstopil v hlev.
Rjavka je okrenila glavo proti njemu in zamukala dolgo in zategnjeno, češ: «Ta svet! Živa duša se ne zmeni zame!* Zopet je kazalo Janku tako, da mora odložiti mrtve pole z rimskim pravom in se pobrigati za živo in lačno Rjavko: imela je prazne jasli.
«Rjavka, Rjavka*, ji je re-kel, «kadar imaš .trosiš okrog sebe in teptaš s parklji, potem pa tožiš, da nimaš. Ce bi količkaj znala go-spodariti, bi že lahko kaj na strani imela. Toda kaj: krava si in krava boš!*
Tako jo je ostel m je Sel po sveže krme in ko se je vrnil, kaj je videl: Rjavka je imela v gobcu rimsko pra. vo, ga mlela in nezadovoljna sukala glavo.
Janko se je hitro lanebil krme v jasli in rešil rimskega prava, kolikor se ga je Se dalo rešiti. Žalosten je gladil, brisal in gledal ostanke pol. zmajal je z glavo nad kravo in nad sabo in rekel: «Rjavka, krava, ki niti ne
ločiš duševne od telesne hra-ne! Res je, krava si in krava ostaneš! Pa vendar boš morebiti le še prej dosegla doktorat, kakor ga bom jaz.* Premišljal je, ali bi ji odpustil ta njen naskok na vedo ali ne, čohal jo je med rogoma, tačas je vstopil v hlev oče Podržaj.
«Ata*, je rekel Janko, ■stale tvoja Rjavka — zatožena! V šolsko naznanilo ji zapiši: «Vedenje 5*, v kot jo daj klečat in desetkrat naj prepiše peto božjo zapoved! Glej, kaj mi je naredila! Od treh pol mi je zgornji konec odgriznila! Kaj, če bom prav tisto vprašan! Ali se naj izgovorim na Rjavko?*
Ata Podržaj si je ogledal žival z desne in gledal si jo je z leve in šel jo je počohat po čelu.
«Da, Rjavka, kazen mora biti! Z mamo sva se pravkar posvetovala in tako zmenila, Janko, da gre« na visoko šolo. Tukaj doma nikdar ne skonča-š svojega uka. Skoda ti za leta! Rjav-
MUMOBORCI
prihaja izza kapelice črn de. dec, glave nima nič, iz nosu pa mu maha kislo zelje.
Potem sta zavila v Rožno ulico — Rožna se je imeno-
____________________________________________________________________________   vala,	ker	je	$	nji	vedno	po
NAPISAL FRAN MILČINSKI ■ FRIDOL1N ŽOLNA ) ^
brv in za cerkvijo ravno ob
deti, možje so se držali res-
ko pa prodamo, da imaš za pot in prvi čas.*
Janko ni nič odgovoril, le zamišljen je gladil kravo po hrbtu.
Oče pa je vedel njegove misli.
«Ko odideš z doma, Janko, tako ne bo nikogar, da bi ravnal Rjavko; pa je tudi ne bova posebno pogrešala z mamo.*
«Nemara bolj ko mene! Vajina pokora sem. Saj mi je hudo.* —
«Predolgo že odlašamo. Cimprej prideš na Dunaj, tem bolje zate. Ali ne?*
«To je res! Ali —»
«0 svečnici imamo semenj, takole po svečnici lahko od-potuješ. — In pa —*
«Nefcaj ste hoteli še pove-
dati, ata?*
«Neumnost! Zupan se boji, da mu boš snedel tisto zijalo. Jaz tako mislim, ti nisi tiste sorte, da bi se komu silil.*
Janka je oblila rdečica. «81111 se ne bom*, je odvrnil na kratko.
Oče je prijel sina pod paz. duho in zapustila sta Rjavko in hlev in Rjavka je zamukala za njima: «Mu-u-u!» zato da ni ostala čisto brez glasu v tem rodbinskem posvetu.
Peto poglavje
ZAROTA
Odposlanstvo je bilo v me. stu in se je ob štirih popoldne vrnilo v Muhobor. Kako je opravilo, se ni dalo izve-
no in so bili nenavadno trez. ni: to ni obetalo nič dobrega. Koj po njihovem povratku se je zbral občinski svet in ta je še sejal.
Mračilo se je.
Gospod Krunoslav Batič je ukazal vajencu, naj pomete in potem zapre brivski salon, poklical je Heder-varyja, Hedervary je kihnil in šla sta na izprehod, počasi in postajajoč, tja proti občinski pisarni — morebiti bo skoraj seje konec in se bo kaj izvedelo. Toda nikogar od mož ni bilo še na pregled.
Sla sta naprej, črpz most mimo kapelice sv. Boštjana.
O ti kapelici je šel glas, da pri nji straši: o polnoči
ogalu pri «Pikapolonici* zopet na trg.
Gospod Krunoslav je mimo oken gredoč seveda pokukal noter in videl gospodično Slavico — slonela je pri oknu, pred seboj na polici je imela list in si z njim kvarila očd.
Gospodu Krunoslavu ni dala vest, da ne bi vstopil.
Hedervary jo je bil že pred njim na lastno odgovornost pobrisal noter in z nosom ob tleh uživajoč: prerazno-virstne dišave gostilniških tal, se izgubil po ovinkih v kuhinjo.
Odprl je gospod Krunoslav vrata v gostilno, postal je na pragu in glas mu je razodeval bolesten očitek, ko je izipregovoril: «Gospodična
Slavica, nemojte čitati v temi! V temi čitati je zelo kvarno za oči. Meni je to povedal neki doktor, jaz to vem. Vi si pokvarite oči, ako čitate v temi. NemojtS čitati v temi!*
«Oh», je odgovorila Slavica, «saj se še dobro vidi.* Gospod Krunoslav je zaprl duri, približal se je in ponovil svoj skrbni opozor: «Gospodična Slavica, nemoj. te! Prosim vas. kakor se Bog prosi: Nemojte Citati! Men! na ljubo ne!*
«Izborno še vidim*, je dra žila Slavica Krunoslava, «glej te, kaiko gladko še lahko berem!*
Drsala je s prstom fiez list in hitela brati: «Zenitna ponudba. Mlad inteligenten trgovec v prijaznem kraju na Dolenjskem...*
Gospodu Krunoslavu je postalo eudno pri srcu- Sklo-nll se je gospodični Slavici črez ramo in pogledal v list. Tačas se je pa zgodilo, da je Slavica hitro pokrila ženitno ponudbo z roko; rek-
la : «E!»
kakor bijV obrnila svoje lice Pr / spotlu Krunoslavu in $ jima ustnama se	(
njegovih, skratka " 8 f UubUa.	J
Vsaj gospod KruO<*Y dotrda prepričan, ^ ^ reč prav tako zgodil9 drugače.
Seveda čudno je se je videlo tudi t j f Krunoslavu, da je ti tem višku naklon je1’' t r( spodlčna Slavica ka „nci,,
skoai. <V
iod»... f
ta kača roko udarila
noslava v lice, v^KU^esrJ!, ne preveč na glas: nost!» m potem prl' K3j1 ti: «Kako si upate ^ f kega, ka.i pa mislite *
ne!»
Krunoslav Batič zbegan. Na eni str kriv in klofutan, 11 jptfV strani sam v temi ^ K(: deklico ako kdo W 1 si bo mislil! Zdelo & najumestneje, da S ,
(Nadaljevanje
UREDNIŠTVO: ULICA_MONTECCH1 St.	Ste3;-	~V,cakFC811' 5°2' ~
 	UPRAVA	ULICA	SV	KHANC1SKA
'M _ Telefonska St 73-38~~OGLASi* od 8.30 -”l2 In od’ 15 - 18. - Tel. 73-38 Cene oglasov: Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca: trgovski 60 finančno-
•	'	upravni 100 osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine l stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, (JI. S. Pelllco l-II., Tel U-32 Koper Ul. Battistl 301a-l Tel 70
150
dli’’
NAROČNINA: Cona	A.	meseCna 350,	četrtletna 900, polletna 1700, ce'oletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din, FLRJ: Izvod 6, mesečno
poštni tekoči račun	za	STO ZVIJ	Založništvo tržaškega ttska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo:	Agencija demokratičnega inozemskega
Ljubljana. Tyrševa	34	tel 20-09	tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO-Z-	*