274. štev. Volja v LjubLani in po pošti: V Liubljan!, sobota 13. novembra Poštnina platana v gotovini. III. leto. telo leto •po! leta tein leta ta tsescc K 240 - » »20 -» '0-26 Za inozemstvo celo leto foi leta. cetn leta ta mesec K 400 -200 -100 — .. 35 - Za Ameriko: celoletno 8 dolat. polletno . 4 dolarje četrtletno. . , 2 doiaria Nov naročniki nai aosiiia)# naročnino w nakaznici. OgiaS' se zaračunajo no porabljenem proštom in sicer 1 mm visok ter 55 mm UioU fjiosto za enkrat 2 K za vetkrai nonost. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska Telelon štev. 360. — Upravništvo je na štev 8. Teleton štev. 44. ulica štev. u/5. Marijinem trgu Izneja vsak dan zjutraj, Fccemerra številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se tranbiraio — —.... “•-*- —L Rokopisi se ne vračajo. ■ ,,, n . — Listina z našo obsodbo — podpisana! Curllr, 12. nov. (Izvirno poročilo.) Iz Milana javljajo: Italijanski delegati so Izgotovili besedilo pogodbe ta ga predložili Jugoslovanski delegaciji. Dosežen je bil tudi glede teksta ponelei! sporazum ta da- nes popoldne je bila pogodba od obojestranskih zastopnikov podpisana. Posebne komisije bodo izdelala podrobnosti. Itsslbani zahtevajo tudi zadrsko zaledje. S. Marsrherita. 12. nov. (Izvirno ooročilo.1 Včerai ponoludne ni bilo skunneva. spstanka. Vnrašanie obseva Zadra še ni rešeno. Vodiio se še razgovori Kakor doznava naš poročevalec zahteva Italiia obsetr politične obene 7^ra. nekai vasi v za-lediu in otok Uba pred Zadrom. Zlasti iznertadila ie zahteva Italijanov no otoku Ulia. ker »e bilo sklenieno. do dobi Juvosiavjia vse otoke razen Cresa Lošinia in Lastova. Beotrrad. 12. nov; (Izvirno poročilo.) Kakor doznava vaš poroče- valec iz dobro noueeneva vira. vnrašnnie Zadra še ni končnoveliav-no rešeno. Naša delevaciia ie v načelu pristala na to. da nride Zader nori italiiansko suverejiiteto. Toda italijanska delcvaeifa zahteva razen Zadra še vso zadersko občino in se 22 vasi. Celo zadersko ozemlle. ki va zahteva Italiia. štele približno 40 tisoč prebivalcev. Istotako še ni rešeno vprašanie mei rešVce države. O lem se še vodiio oovaiania. ki bodo traiala nekai dni. Poraz je zakrivila nesposobnost naše delegacije. Sodba aktivnega ministra. Beograd, 12. nov. (Izvirno poročilo.) Vašemu dopisniku poročajo iz krogov, ki 60 zelo btizu vlade: Dejstvo, da ie naša delegacija sprejela tako težke pogoje, jo Iznenadila tudi vse člane ministrskega sveta. V ministrskem svetu se o Zadru sploh ni razpravljalo, ker so bili vsi prepričani, da bo Zader pripadel Jugoslaviji In da bo dobil pri nas avtonomijo. Vest, da pride Zader pod suverenlteto ip dejstvo, da je Italija stopila z eno nogo na balkansko ozemlle. le Iznenadil vso aktivne ministre sedanjo vlade, ki so v Beogradu. Eden od teh je danes Izjavil vašemu dopisniku, da Ie tudi Zader sedaj v živem mesu Jugoslavije bodeč trn, s katerim bo Italija vedno skušala zastrupljati našo na- rodno državo. Značilna je Izjava grofa Storže novinarjem, da je Zader rešen za Italijo. To se komentira tako, da je bila Ital. delegacija pripravljena, popustiti v zaderskem vprašanju In se mestu odreči. Toda vsled sposobnosti italijanske delegacije, oziroma vsled nespretnosti naših zastopnikov so dobili Italijani tudi Zader. Zelo težko izgubo pomenja odstop železnice Št. Peter . Reka, ker pride vsled tega Jugoslavija v gospodarsko odvisnost Italiia. istotako . Je usodopolua meja na Snežniku Id na Triglavu, ker drži c njo Italija vso Slovenilo v kleščah. V slučaju vojne ie Slovenija popolnoma ogrožena. Poročilo o luki BaroJ še ni dospelo. NADALJNA POGA1ANJA. S. Margherita, 12. nov. (Izvirno poročilo.) Davi so razpravljali o vprašanju luke Baros. Izgleda, da dobi luko Jugoslavija. Nadalje so razpravljali o Skadru. Zvečer bodo končali glavne točite sporazuma. Jutri odpotuje dr. Vesnič z delom delegacije v Beograd. Ostali del delegacije ostane še lu. Verjetno je, da so kmalu sestane tehnična komisija za trgovske dogovore, iz verodostojnega vira doznava vaš poročevalec, da sc bodo takoj začeli pregovori, da bi se dosegel sporazum, podoben onemu s Cehoslovaško. Nato bo sledilo imenovanje italijanskega poslanika v Beogradu. LDU S. Margherita, 12. nov. Nocoj bodo vojaški eksperti začrtali natančne meje. V Italiji bo menda razglašena amnestija političnih krivcev. Nacionalistični listi so s sporazumom nezadovoljni. ITALIJANSKE SODBE O POGODBI LDU S. Margherita, 12. nov. Ageuzla Stcianl poroča: Ministrski predsednik ie Izjavil časnikarjem: K6 je Italija rešila tekoča vprašanja z Jugoslavijo, more odštel gojiti s to državo satOo prijateljske od-nošaje. Med obema državama ni nlkakjh nasprotij v interesih, tudi .stališča so v več ozirih identična. Trgovina Italijo prot) Donavi k Črnem morjn bo šla lahko skozi Jugoslavijo, ki bo kot poljedelska država z Industrijsko Italijo uspešno trgovala. Rim, 12. nov. (Izvirno poročilo.) Rimski listi pišejo ngodno o sporazumu v S. Margheritl, čeprav izjavljajo, da Italija »I dobila vsega, kar 11 je bilo obljubljeno pred vstopom v vojno. Vendar pa le Italijanskemu narodu sedaj omogočeno, da se otrese stanja’ negotovosti in da vstopi v perljodo miru. ki ga vsi potrebujejo. Še več hlapčevanja! S. Marvfoerita. 12. nov. (Izvirno poročilo.) Jugoslovanski deleerat ministrski predsednik dr. Vesnič le noslnl italijanskemu kraim brzojavko. v kateri se mu o priliki niesro-vpera roistneva dne noklania in kier. izraža naflskrenelše žellp 7» srečo !n dohrohft kralleve hiše in nleme-nHeva (!!) kaplanske*’'« naroda. V svoii zahvalni brzoiavki izraža krak svoie naVlohokeiše prepričanje da bosta italilanski in (uvoslovanski narod v bodoče v interesu sreče in mnenčnosli obeh narodov ostala v nonolnem snorazumu. LDU. S. Margherita. 12. nov. Uradno se obiavlia: V dopoldanski seii ie izrazil ministrski predsednik dr. Vesnič v nekem eovoru svoje vesebe nad deistvom da nade rojstni dan Italijanskega krnila na dan srečnega (!) sporazuma med obema državama. Po nievovrn mnentu te to dobreva pomena za prisrčne od-noša*e med obetna državama. Mini-st-ski predsednik Gio>!itti le odvrnil z zagotovilom, da bodo našle besede ministrskega predsednika Vesniča mogočen odmev v srcih Italiianov k» si ničesar boH ne žele kot intimnega oriiatellstva med Jugoslavijo in kalilo v skupnih interesih ln v interesu splošnega miru. Povratek naših delegatov. Naši zmagoslavni delegati se vračalo — kakor se nam Poroča — danes domov Tekom dopoldneva pri-sneio v Logatec, kier iih bo čakal — seveda! — posebni vlak. da Dooelie nie in nlihove dame z ostalim spremstvom nreko Llublfane in Zagreba v Beograd. Po dosedaniih disuoziciiah se od- nelieio delegati iz Logatca ob 11. ter dosoeio med 12. in 13. v Liubliano. kier bodo naibrže obedovali nato Da takoj nadalievali svoie Dotovanie. Reograd. 12. nov. (Izvirno poročilo.) Vlada ie dobila poročilo, da odDotuic danes dr. Vesnič iz S. Mar-glierite v Beograd, kamor dospe v nedelio ziutrai. AVSTRIJSKA VLADA SE ZAHVALJUJE ZASTOPNIKU V PIEB1SCITN1 KOMISIJI Dunaj, 12. nov. (Izvirno poročilo.) Uradno so poroča: Avstrijski ministrski svet je v svoji seji dne 8. t. m. Izrekel avstrijskemu zastopniku v plebiscitni komisiji v Celovcu (regatnemu kapetanu Albertu Peterju svojo zahvalo za delo, ki ga je napravil v korist domovine. D’Annunzio zasedel Krk in Rab. 12. nov. (Izvirno poročilo.) »Idea naziona!, poroča iz Reke: Ker bi imela oto a iw.n zmislu besede niti resneva voliva na mednarodno živlienie. V tepi časti, ko mnogi nlamte srda ni rn-jmerno dniati nriooročil narodu Toda nolez teva in brez ozira na treuoteu ytta ie treba glasno reči: Seda’ in v bodoče ie treha na tem delati s rrenr;<*nn?nm da se to stori Ie \z liiibcznl nanram svoii državi. Jadranski poraz. Iz S Marsrherite iav!ia«o: Vidi se. da so Italiiani nonolroma zadovotini 7. vtisom, ki so na napravili na naše d o term t p. x načinom s katerim so oHčeli noga ta n a Pravilo da ie zelo vebko. da žrtvuieio Dalmaeiio In skoro vse otoke za to da dobe do-tvi-e strateg ičn* meie na severu in za to. da se dosežeio dobri posoo-dorski rKjnošail z Juvoslavpo. O tem se ie tudi včerai govorilo med našo In italijansko ttatagacita. poleg česar se ie razoravPalo tudi o donavski konfsderaciii. Italiiani hočeta z Ju-voslaviio visd zaoočeti akcita proti ustr^pvlieniu donavske zveze in oroti temu. da se Habsburžani oovr-nelo v Avstriio. Z ozirom na to da so Italiiani zahtevali Javornik in Snežnih: dokazuie 'faluanski delegat Bon orni da le to Dotrebno iz obrambnih razlogov Na isti način obravnava Bonorni ootrebo teritoriialneea k-oridoria z Reko in iziavlia da Ita-lite nima nič oroti temu. če dobi Jugovi;* Kastav. ki leži severo-za-nodno od Reke. Beovraiska »Tribuna« ooroča Iz Ropalla: Zdi se da so novoii za sporazum uvodneiši za našo državo, kakor se ie poročalo. Podrobnosti se bodo obiavile. ko bo sporazum sore-iel »Politiki« iavl?a nien oosebni poročevalec iz S. Mareherite: Povaia-nla v jadranskem vorašaniu se vrše v veliki dvorani vile ki te nekdal nrioadala znani rodbini Sninola iz t'eonve. Sedal na ie vila last Du-brovčana Mihanoviča. ki ie znan vsteri svoietra ogromnega bogastva V*»a ie nrav na morski obali in ima ra7"»ed na modro Lipurslro morie. Značilno ie da se sndba nad Dalma-c'm vrši ravno v hiši Dalmatinca. Uvorec ie zidan v antičnem stilu in ie npnhičnmo razkošno onravben. Člani vlade, ki so v Beogradu. so imeli včerai oooldne dališo ministrsko seta nnd Predsedstvom dr Korošca Na sc>i so razoraviiali o Dogajanjih v S. Marpheriti in o doseže-• ■ 1'nrvrazumu. Nadalie so raznrav- HaH n demarcbi entente radi .iz.ro- ° monitorlev donavskega brodovia. nlih dveh let. ko ie naš narod v okupiranem ozemlhr doživlial naitežie dneve oonižania. Juposloveni! Mi moramo od danes naorel oriorav-Hati povračilo za ftaliio! Naiboliši voiak na svetu. Srb in Jugoslovan ne bo nJkdar dopustil da ostane mi-liion nicpovih bratov d ol go »od italijanskim iannorn kot hreznraven suženl. Bratie in tovariši! Vsi brez razlike pridite v nedelta. 14. novembra v veliko dvorano kazine da protestirate oroti italnanskemu im-oeriializmu! — Odbor Jadranske obrane. V olitev srbskega patri-jaiha Beograd. 11. nov. Jutri se bo vr šila volitev natriiarha srbske pravoslavne cerkve. V Beoerad so orišli večinoma vsi arhiereii. Do snoči še ni prišel eniskoo iz Pakraca v ostalem na e došlo nad 100 članov volilne skunšcine. Volitev oatriarha se bo vršila v saborni cerkvi. Predsedoval bo mitronolit Dimitriie. Beoerad 11. nov. »Tribuna« poroča da so kot kandidati za volitev srbskem natriiarha nostavlieni beo-eraiski arhierei Dimitriiev mostarski metropolit Petar in eoiskoo iz Pakraca Miron. Beoerad. 11. nov. Episkop timo-ški Irene! ie oosetil včerai ob 11 dvorneea maršala v svrho določitve ceremonielnih svečanosti ori volitvi natriiarha kateri bo prisostvoval tudi reeent prestolonaslednik Aleksander. LDU. Razpoloženi v Beogradu. V Beogradu le radi neDOVolinilt vesti o novaianiih radi rešitve ia-drans vcea vnrašania zavladalo veliko razbnrieme. Odbor Jadranske obrane v L onoo-adn ie danes obiavil do beo-pra iških ulicah nastopni proglas-Beoeraičani! Crni elasovi prihalato iz Ifaliie. iz kraia. kier se zakbuču-leio povaiania za rešitev iadranske-sra vnrašania. Tam se oditrrava nosfednii čin težke tragedi’e naševa naroda. Tam se Dodoisuie naitem-neiša stran naše zvndovine. Srbi. Hrvati in Slovenci! Italiia ie dokazala da neče z našo močno državo živeti v miru M’liion .li,rTrslovenov ostane ood težkim italiianskim iar- , jm s svoiim sklepom od 26 maia in 20. septembra t. 1. na nodlavi tudi drugih nogodb o nre-mirht zlasti od 13. nov l. 1918 sklenila. da se nam odstoniio 4 moni-torii iz kontingenta označenega v rremiriu. ki tvori 6 momtorev da se rzročita komisMi 2 monitoria. Av-striii 4 natrolni čolni, a ravno toliko so iih rezervira za Madžarsko Kar se tiče ostalega števila monitoriev (štirih, od katerih ie 1 še nedovršen! se moram izročiti donavski zavez-n ški komisiii. 3.) Samonosebi se razume. da nam orinada orav'ca za povrnitev stroškov v svrho vzdrže-van«a vseh onih enot. dokler so se nahaiase v varstvu ori nas. LDU. predstavniki države in kulture oov- dariaioč važnost časnikarstva v politiki. kier Da češkoslovaško časnikarstvo še ne igra takšne vlog« Kot bi io moralo. Naloge društva so: čimorei Izposlovati zakon, ki stanu primerno ureia razmerie časnikaria s podiet-nikom: izvesti nad.zorovanie časnikarjev: ustanoviti časnikarske ( zbornice: ustanoviti časnikarski od-j dele« pri ministrstvu za narodno prosveto za kulturno-tiskovna vprašanja in uri ministrstvu za sociialno skrbstvo za sociialno- tiskovna vprašania: nrioraviti vlado do tega. da ne nozabi časnikariev. ki ostariio in osiabc ter zidati primerne domove za časnika i :e na zaseženih veleposestvih. •— Po novem letu se otvori časnikarska univerza, ki bo traiala dve leti. Tiskovni zakon, ki bo kmalu predložen zbornici, bo ^elo nanre-den. toda deber samo za časnikarie. ki se zavedaio svoie velike naloge: b:ti naenkrat učiteli tisočerim. • V notranii politiki ni posebnih novic. Govori sp da le v vladi kriza vsled česar ie pričakovati odstop sedanie uradniške in vzpostavitev parlamentarne vlade. Glavm vzrok krizp tiči baie v stališču finančnega ministra dr Envliša. ki hoče dovoliti ureditev plač državnim uslužbecem in učiteliem le proti dovolitvi novih davkov ki so pa takšne ra značaja — tako vsai trde secl-ial'stični Poslanci — da bi zadeli konsumenta mesto oodietnika. Iz Prage« Prava 9. novembra. Naiorei nekai stanovskega. Dne 7. t. m se ie vršil ustanovni občni zbor češkoslovaškega novinarskega društva ki bo naivišli organ, zastopa »oo čeŠKoslovaške časnikarie v uradnih, materiielnih in iavnoorav-nih zadevah in vorašaniih. ki se tičejo celega stanu. Zbora so se udeležili naivišii Do čisto strankarske parlamentarne vlade naibrže več ne pride. Ob obletnici osvoboienia ie izrazil predsednik Masarvk. da ie sedai vendar enkrat dozorelo orenričan:e da ie treba v ministrstyu strokovnia-kov ter da se od tega nadela pp po več odstopalo 7 orirnm na to izla-vn se pi^e da bo novo ministrstvo obstoialo iz strokovniakov ki pa bodo (Jelah v sporazumu s strankami To b; bil res 'dealen način zdrav-lienia uorave. * Vzroke kriz dosedamih vlad vidite nekateri v dosedanii ustavi in ooiavliaio se prav leni predlogi in r\e?c'rti 7,a \7bol'^ante te ustave. O tem noročam irčrnnele nr hodn% kar bo za vas ki ste tik nred volitvami V konsfjfuanto zelo ganimivo ___________________________Dr. P-n. Boljševistična špijona-ža v Angliji, Odkar ie priobčila angleška ad-miralifeta lansko iesen niete brezžične brzoiavke iz katerih ie izhajalo da so hoteli moskovski vlasto-držci podkupiti »Dailv Herald«. so se v angleškem tisku vedno zonet in zonpt ooiavliale tendenčne vesti o boljševizmu, ki sta iih lansnala v lavimst Krasin in Kameniev Sedai ko ie bila pomiloščena angleška komunistka Silva Pankhurst na podlagi nienih iziav da ne bo več agitirala za biilirevizem nr:ba'aio na dan čedne afere moskovske propagande v Anglih Listi prinašate odlomke iz korespondence Pankhur-s^ve z Lfeninnm. ki iasno osvetliuie delo tretie intPrnaci'OTiale. Iz vsebine teh p>scm ie razvidno da »e sovjetska vlada v Moskvi rezervirala ogromen kanital za nronavando v inozemstvu, posebno v Angliij. V nekem pismu n. nr poziva Pankhur-smva I lenina. nai ivnolui dano besedo in izplača 3322 funtov. Šest tednov zanordoma ie Pankhurstova z lastnim denariem krila stroške za kontrolo nad lukami in za organtza-c:io ar’-taciie v vorski Istotako ie na svoie stipške razširjala boliševiško bferatnro V nekem drugpm pisuvu zahteva Pankhurstova od Idenina. nai ii vrne 2185 funtov, ki iih ie po-trošMa za nakup bomb in orož?a. S temi zanimivimi odkritii se 'e pečal tudi lord Churchill, ki ie zad-rii čas na nekem zborovaniu v Londonu onominial angleške strokovne o^rg-nzaciie nai se nri zusledovanlu svoVh Političnih c'lisv ne Doslužuie-io nasilnih sredstev, temveč nai de-loio k'!itj samo s nnvišaniem nro-dnkciie ie mogoče izvesti potrebne gospodarske in sociialne reforme, ki bodo iztrebile posledice voine. prihranili. Tudi ie imel ta nekdai »elite zbor« različne ugodnosti z ozirom na svoio težavno in odgovorno službo. Dasiravno ie ostala orožniška služba ista kot nekdai — v mnogih ozirh ie še bol? težavna — le orož-ništvo izmed vseh različnih iavnih nameščencev na'slabše plačano — ravna se na z niim nrav oo barbarsko. ^ Če le moral orožnik včasi v bolnišnico plačal ie za oskrbo samo polovico. drugo polovico oa država. Sedai si mora orožnik bolniško oskrbo m zdravila sam plačati — in to pride danes dokai visoko — njegova družina na lahko tačas doma si raHa Kadar dobite drugi državni na-nese enci knk noholišpk nri nlačj te-da* prav: država’ orožniki so vo-iakil Ce m dobite da!te služeči nodčast-pki bolišo nlačo na za orožnike — uasiravno so tudi dalie služeči nod-častniki — ne odpade niti drobtinice. Pred kratkim ie bila Povišana t>!fk.a dalie služečim nodčastn'kom 'r,'<’r> i + Stanje Narodne banke. Po Izkazu Narodne bailtie kraljevine SHS od 22. oktobra je v prometu 2.946.063.735 dinarjev. + Dohodki carinarnic v Jugoslaviji. Naivečie dohodke za III. dekado oktobra t. 1. Izkazujejo sledeče carinarnice: Beograd: carinarnica na Savi 4,170607 dinarjev (od tega od izvoza 349.053 dinarjev) in carinarnica na žel. postaji 854.235 dinarjev (izvoz 170 472). Baia: 4.140 237 dinarjev (Izvoz 3,284.244). Maribor: 3.931.948 (izvoz 2.939.607). Ljubljana: 1.633.472 (izvoz 508.465). Zagreb: 1,591.706 (izvoz 51.648.) — Večje dohodke imajo Se sledeče carinarnice: PkopFe 496.152: Gruž 721.359; Split 607.373; Sisek 604.718; Novi Sad 859.823; Sarajevo 699.557. — Skupni dohodki carinarnic v mesecu oktobru znašajo: od uvoza 35,240.894 dinarjev, a od Izvoza 24.486.514 dinarjev, skupno torej 59,727.408 dinarjev. + Letošnji pridelek sladkorne pese ▼ Jugoslaviji je bil ugoden In kar Je najvažneje, je prevoz sladkorne pese že izvr- Gospodarstvo. šen. Železnice so vso sladkorno peso že dostavile tvornicam sladkorja, vsled česar produkcija sladkorja ne bo trpela, kakor so je to zgodilo preteklo leto. + Železniška zveza med Banatom in Bačko. Zastopniki prometnega ministrstva so odšli v Sento (Bačka), da proučijo teren za gradnjo železnice Senta - Caka-Velika Kikinda, katera naj bi služila za zvezo med Banatom in Bačko. + Za šeia naše trgovske agencije v Anverzi ie imenovan g. Gaston Anton. + Trgovska agencija v Chicagu ie ukinjena. + Italijanska žetev znaša 38.400.000 stotov proti 46,200.000 stotov prošlega leta, tore) za 7,800.0000 stotov manj, neso lani. + Odkritje velikih ležišč pirita na Češkem. Blizu mesta Benešova na Češkem so Izsledili velika ležišča pirita, kar bo za češko papirno industrijo velikega pomena. Radi tega se bo uvoz pirita iz drugih dr« žav zelo zmanjšaj Dnevne vesti. — Kočevski nemški učHelil so Intel! /e dve leti časa. da bi se nri-učili slovenščine, toda kolikor nani ie znano, so zelo redki ki bi se bili oodvrvli izoitu. Ako ie naša učna unrava ž niimi zadovolina. se tudi nemškim učitelicm nikamor ne mudi. Učitebem. ki so roteni Kočevarji, bi tnnrala biti itak slovenščina toliko znana, da bi se za douk v najkrajšem času izoooolnili. ako imaio keličkai resne vnlie Ako na so ti učite!;i inozcmci. notem na bi snloh ne smeli ostati nri nas v službah.. V tpm rziru bi bila ootrcbna natančna revizija V nobenem slučaiu na bi se ne smeli nustlti iezikovno neizora-šani in v novem državnem ustrpiu tieoriientirani nenV^i učitelii na vodilnih mestih od koder vnlivaio odločilno ne le elede vseva šolstva, temuč tudi na delovanie in mišlienie cele občine. Okraini solski nadzorniki bi lahko v tem oziru marsikai onazili. — . . — Prcščioan! stari srbski bankovci neveliavnl. Za časa avstritske okunacue v Srbiii ie bila ukradena večia množina dinarskih novčanlc do 5 in 10 dinarjev. Tuia volna oblast l? te bankovce nreščioala. Ta denar ki ie nevnbaven. se omavlia z«>r,et v nroinetu na ta način, da so Preščinana mesta iena. Občinstvo onozarianio nal takšnfii oovčanic ne snrpiema. — Državni žitni zavod se opusti. Deželna vlada ie sklenila, da se državni žitni zavod opusti In da se ustanovi mesto njega delniška družba ki bo ostala glede razdeljevanja blaga pod nadzorstvom odseka za prelnano. <• — Regulacija mlcvnlne. Deželna vlada le razveljavila obe naredbi o predpisih za mline. S tem ie regulacija mlevnine prepuščena prosti konkurenci. Upa se. da se bodo v prosti konkurenci stvorile za mlev-nlno ugodnejše cene. — KUetnlca velikega potresa v Zagre-bu ie bila 9. t. m. Leta 1880. na 9. nov. ie silen potres opustošil Zagreb. Potres le nastopil ob pol 8. zjutraj in porušil mnogo hiš. Tudi mnogo Dudi ie izgubilo takrat življenje. — Društvo jugoslovanskih železniških Uradnikov javlja, da le njegov osrednji odbor končno začel delovati s sedežem v Oublani. Do izrednega občnega zbora, ki se vrši v Ljubljani dne 19. decembra vodi drufitvo spopolnjenl osrednji odbor. ^ Ker bodo imeli na občnem zboru pravico' glasovanja samo tisti uradniki (pripravniki), ki so sc priglasili za člane od 1. avgusta 1920 na-rei, in ki so plačali vsaj enkratno mesečno članarino (10 kron na mesec), pozivna osrednji odbor vse uradnike Ut uradniške pripravnike, ki se še niso priglasili za člane, da to storijo čimprej. prV| kongres skupnega jugoslovanskega gostilnlčarstva se bo vršil 15. in 16. k in. v Beogradu v veliki dvorani Kazine, na katerega se pozivajo vsi gostilničarji, krčmarji, hotelirji m kavarnarjl cele Ju-goslavoe. Odhod udeležencev Iz Liubhane bo v nedeljo 14. t. m. ob 5. zjutraj. Vožnja tja in nazaj bo polovična. LmhHana. = Naš muzei te še vedno brez nanlsa. odikar ie izsrubil habsburško ime. Za tuiee bi bila oriisntacila potrebna Ako že ima Valvazonev spomenik pred muzeiem viden naris Ida sra tuiec ne zamenia z Marinom KrDanom) ie to tfmboli potrebno za muzei «rv — Ne žalite polic.jske straže! Policijsko ravnateljstvo objavlja: Pri včeraišnlih demonstracijah se je pripetilo, da so demonstranti psovali stražo z ostudnimi Psovkami kakor: avstrijski hlapci, fašisti, karabinjerji itd. To je razžaljenje naihulše vrste in se vsak stražnik samoobsehi umevno čuti razžaljenega v svoji narodni časti Ako bi se še kedaj ponovila pri eventueinih demonstracijah taka Izzivanja 'n razžaljenja, bo straža najstrožje postopala. — Italijanske verlžnlke, ki živijo na račun naše neumnosti, je bilo videti včeraj po Mubljanskih ulicah z obrazi, ki so K .r žarel, 0tj veseija BiH so celo tako Pr,eJl^,nI,\ da so se na ulici glasno pozdravljali z »Viva Italia«! Naj bi skušal kaj podobnega naš človek v zasedenem ozemlju, pa bi uh dobili tako) po nosu — Glede nemških napisov „a nemški gimnaziji nam poročajo, da so se že odpravili in sicer takoj ob začetku šolskega leta. — Umrla je v četrtek zvečer v Ljubljani ga. Marija Martinčič, vdova po pokojnem Jakobu Martinčiču, umetnem ključavničarju v Ljubljani. Pogreb pokojnice se vrši danes v soboto. Bodi ji zemljica lahka! — Pisarna »Gosposvetskega Zvona« se nahaja začasno v Dalmatinovi ulici 15 (pisarna dr. Josipa Oblaka). Tam se vpijejo tudi člani od 4.—6. ure pop. vsak •kn. Članarina znaša mesečno 1 dinar. Pristopajte h Gosposvetskemu Zvonu. — Na nedoločen čas ie odgoden vslcd nastalih razmer II. medicinski ples, ki bi sef imel vršiti v soboto 13. t. m. Odbor. K. — Lizol je zamenjala za zdravila? Štefanija ŠčkoviČ, lasničarka pri Vildma-nu, je piia pomotoma Lizoi mesto zdravil. Z druge strani pa se čuje, da ga Je pila radi nesrečne ljubezni s samomorilnim na- j menom. Prepeljali so io v bolnico, kjer so I ji izprali želodec. — Opernemu članu g. F. Mohoriču je bila ukradena čisto nova zimska suknja in klobuk. V suknji je monogram F. M. Pred nakupom se svari! — Ljubljana dobiva velikomestni značaj, kar se tiče nepoštenih dejanj, s katerimi ima dan na dan opraviti polletja. Pred vojno je bila v tem oziru Ljubljana še idilično In nedolžno pokrajinsko mesto. Iz današnjega »napredovanja« se spozna voma psihoza in bližina tuje državne meje. Ko se meje proti Italiji odpro, dobimo vsekakor še več temnih elementov v Ljubljano. Vsak dan beremo o novih, najbolj rafiniranih zločinih, tako da je treba policijskim organom v tem oziru veliko mestnega obzoria, a tudi občinstvo mora biti čimdabe pozornejše in nezaupljivejše, da ne zapade sleparjem in tatovom. Tatvine so uprav strokovnjaške ter ni pred tatovi nobena stvar več varna, četudi je pribita ali zaklenjena. Občinstvo je dolžno, da gre varnostnim organom v lastnem interesu povsod na roko, ker s tem rešuje tud! čast mesta. Pretežni del zločincev se rekrutira iz elementov, ki niso domačini. O komur se ne ve za pošten poklic, naj se opozori nani varnostna oblast ne glede na odlično zunanjost. — Za 16.000 K egiptovskih cigaret ukradenih. Dne 3. t. m. ob 6 uri zvečer je bil v skladišču glavnega kolodvora v Ljubljani ukraden 49 kg težak zaboj, v katerem ic bilo egiptovskih cigaret za 16.0110 K. Zaboj ie bil last tobačne tovarne. — 2 magneta ukradena. V noči na 8. t m. »e -nekdo vlomil v barako na drž. kolodvoru v Ljubljani ter odnesel z dveh motornih drezin 2 magneta. Pred nakupom se svari. — K metrov dolga plahta Iz belega platna ie bila v noči I. t. m. ukradena gostilničarki Mar. Fišerjev! iz zaklenjene mesnice. Plahta je vredna I2'">0 K in ni izključeno, da jo bo leje tat ponudil v nakup, ker se lahko porabi za perilo. — Gospod bi poučeval brezplačno srbohrvaščino in cirilico proti temu, da sc mu preskrbi stanovanje za katero plača do 500 K mes. Ponudbe pod »Andrej Jad-nUcov, hotel Tivoli soba 32.« — Mesečna sobo tič« skromen, soliden gospod, ki ie ves dan odsoten. Cenjene ponudbe na uredništvo »Jugoslavije«, (Frančiškanska ul. 6) pod Soba 25. Maribor. Pri zadnilh železniških konferencah z Avstrlio smo doživeli kakor se d "znava 7'met m>lom ter nristali na vse mnpoče ugodnosti za Avstriio Z našimi vlaki in z lastn in osnbiem bomo vozili AvstriH živež ter še na razne drmre načine nonulali svoi hrl*et s orošmo. da za orotiusluco noštnno udriham no nlem. Medmin ster’iatna carinska konferenca v Mariboru ie raki »učila svo-la onsvetovanla Ali na te tudi kal uspeha, se bc šele nokazalo! Francoski ?n iancnskl delegat razmelltvenn kointslte sta ortnoto-vala na donust v Pariz ter se oo-vrneta šele nričetkom decembra V čeirtek se ie nnvrnil italiianski delegat maior Calma z doousta v Maribor Kie fe tobak? V Mariboru In okolici vlada velika nezadovolinost nroti Hubbanski tobačni unravi. ker ravno »e kraie tako zannstavlia — Sedal le ndoadel izvovor ki se va le Doshižiln tobačna unrava da ie na-ireč vePka množina tobaka določena za Koroško. Vendar na tobaka od nikoder ni. Tako nerazumljivo nostonanie zbuia upravičeno ovnrčenie 7horn!škl dnevi mariborske tr-eovske hi obrtne zboriTce se vrše vsako sredo in sicer v uradnih nro-sto-ih v Jurčičevi ulici 8/11. Požar. V tovarni za šDirit in kvas v Račiem »e v četrtek zvečer iz neznaneva vzroka izbruhnil Dožar. ki le kliub intervenciii raznih noža nvb branih tovarno Dooolnoma unenebl. Zadovoljni sta z obsodbo. Zena in mati miliionaria Rosenberora sta umaknili vzklic. ki sta ea bili vložili no svetem odvetniku radi obsodbe na 110.000 kron zaradi mešanja mleka z vodo. Surovež. V četrtek noooldne ie rešilni voz nrioelial M-i>o Goria-kliškovo. stanufočo v Cvetlični ulici štev. 22. v smrtno nevarnem staniu v iavno bolnico, ker io ie nlen mož. d.asiravno ie ležala v oostejji s nri-bhžno 2 meseca starim otrokom vrče! iz oostebe ter io na nrav surov način nretenel. Ponočni razeralačl. V četrtek ie ooliciia morala zanreti več. ponočnjakov ker so razvraiali in kalili nočni mir. V pondeljek smo spremili na poslednji poli ga. Josipino Lah, soprogo g. Josipa Laha, kancelista pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, bivšega neumornega narodnega delavca v Trstu in okolici. Pukojnl-ca zapušča 7 nepreskrbljenih otrok, ki so vsi, čeravno so bili vzgoji.r' v Trstu, vzgojeni v narodnem duhu. N. v m. p.l Z ozirom na notico v našem listu pod naslovom »Ccdne razmere v bolnici v Mariboru« nam poročajo, da je g. Josip Lah zvedel za smrt svoje ljubljene - ru.~e že v nedetlo ob 1. uri popoldne. Vest. da ie bil o smrti obveščen šele v pondeljek, torej ni točna. Cel‘e. Označba cen ie tudi pri mnogih celjskih trgovcih pomanjkljiva. Pri nekaterih je v redu, pri drugih pa več predmetov v izložbah ni označenih s ceno. Med naznačenimi predmeti so dostikrat najvažnejše vsakdanie potrebščine. Treba bi bilo tudi v tem oziru poskrbeti za red. Škandalozne plače trgovskih sotrudnl-Wov v Celju. Tekom tega leta je bi a skic njena med celjskimi trgovci in pomočniki pogodba, s katero so se pomočnikom regulirale plače. Dosti ie pa trgovcev ki se tega ne držijo in plačujejo svoje pomočnike poleg hrane in stanovanja s 300 do 500 kronam! mesečno. Nujno bi bilo. da bi tl ljudje, ki so sl itak že dosti napolnili svole malhe, začeli čutiti bolj spcijalno. Trotoarji po celjskih ulicah so v jako slabem stanju. Ob slabem vremenu, kakor ie bilo minule dni, stojijo po nekaterih trotoarjih naravnost mlake. Če se ne motimo. >e bilo pred nedavnim časom sklenjeno na sei celjskega sosveta, da se pozovejo dotični hišni posestniki, da spravi-jo hodnike še do zime v red. Pa na našem magistratu se ie tekom letošnjega leta toliko skle: alo in sklenilo, da se ie ob tako veliki množini sklepov nazadnje na vse pozabilo. Primor*e. Kandidatska lista JDS zu Kranjsko obsega ta-le Imena: dr. Gregor Žerjav kot nosilec, Eugelbert Franchettl iz Ljubljane, Ivan Jošt iz Krškega, prof. Ferdinand Seidl iz Nov. mesta, Jakob Jesih Iz Rudnika, Lovro Oblak s Trate pri Poljanah, dr. T. Jarnik Iz Zagorja, Fr. Benčina iz Starega trga in Karl Mtiller iz Bele krajine. Volilni boj v Celju in bližnjih krv* celjske okolice je poslal prav živahen. Vc-liltv shodi se prlreiap nedel o za nHeuo in še tudi dostikrat ob delavnikih od raznih strank. Opazuie se, da razne stare stranke, kakor klerikalna in JDS izgubljajo povsod na pristaših. Več so pridobili so-cilalnl demokrati. Veliko zanimanje vlada zlasti za novo NSS ter za Samostoim kmetiisko stranko. Katera bo močne!ša izmed navedenih, bo pokazal 28. november. SLS bo Imela v nedeljo 14. t. m. v štajerskem volilnem okolišču 32 volilnih shodov, v nedeljo 21. t. m. pa 21. Radikalni kandidati v Beogradu so Nikola Pašič, Mihajlo Marjanovič, Krsto Miletič, Mihallo Stoiadinovič, dr. Janko Telebanovič in Mihajlo Lukarevič. G ectaHšče in ?r5f)sba. Iz gledališke pisarne. Vsled obolelosti g. Drvote se premijera Daliborja preloži na torej, 16. L m. Za soboto, 13 L m. kupljene vstopnice veljajo v torek, 16. t. m. Vslcd tega se izpremeni repertoir: Opera: 13. sobota »Hoimannove pripovedke«, (E). 14. nedelja »Sen kresne noči«, (izven). — Drama: 13. sobota »Figaro se ženi«, (D). 14. nedelja (zaprto). Repertoar mariborskega gledališča: Sobota, 13. »Pies v operi« (C), začetek ob 19. Nedelia, 14. popoldne: »Brat Martin«, zvečer »Sen kresne noči«' (izven). Pondeljek, 15. »Moč ljubezni« (gostuje ruska operetna družba). Torek, 16. »Svečenica ognja«, ruska opereta. V četrtek in petek se igra Strindbergova drama »Smrtni ples«, in sicer prvi večer prvi del, drugi večer pa' drugi del. Imenovan »Vampir«. Mestno gledališče v Celju. V sredo ob 20. uri se le predstavi iala opereta v trefc deianjih »Kneginja Čardaša«. Gledališče je I Kilo razprodano. — V nedeljo 14. t. m. ob predstavlja »Geišha«, opereta v enorazredna slovenska šola na Pragerskem spremenjena v dvorazrednico, je še vedno ostala enorazrednica, ker višji šolski svet nima časa, da bi Imenoval voditelja. Gornji grad. Na gostiji g. Franca Kolenca iz Pečice z gdč. Trezo Čeplakovo v Gornjem gradu so gostje darovali znesek 480 K za Jugoslovensko Matico. V Isti namen se je nabral na odhodnlcl g. Rud, Videčnika, sod. sluge, znesek 172 K. Oba zneska sla se izročila podružnici Jugoslo* venske Matice v Gorniem gradu. Drobiž. Vesti o skladiščih vtihotapljenega Ju- I 3 dejanjih. Zvečer ob 8. »Kralj se veseli«. ______,_____________. I opereta v 3 dejanbh. gos^vanskega orožja so neresnične. Kakor ( poročajo, so vesti, da so italijanske oblasti Izsledile skrivna skladišča orožja v Kobaridu in Bazovici, le izmišljotine italijanskih listov. Umrl Je v Kastvu učitelj Franjo Jelu-šič v 40 letu svoje starosti. Pokohiik »c bU zaveden Jugoslovan. Italijani so ga najprej Internirali v Veroni, potem so ga premestili v Gardolo, nato pa na Prosek Dobival ni nobene plače. Trpljenje, ki ga le prestal, mu 'e izpodicdlo zdravie in nakopalo bolezen, kateri je podlegel N v m p.l Tržaška burla ie začela te dni zopet močnejše pihati. Vrgla Je več oseb na tla ln jih tako poškodovala, da so jih morali prepeljati v bolnico. Volilno gibanje. Nosilec liste NSS za Štajersko Je po odstopu dr. Ravnika strankin predsednik Ivan Deržič, ki 'e tudi nosilec liste v ljubljanskem volilnem okrožju. Kandidati Samostojne kmetijske stranke za štajerski vollnl okraj so: Ivan Urek, Globoko pri Brežicah kot nosilec liste: Jožef Drofenik. Št. Jurij ob j. ž.; |Van Mr-moPa, Pesnica pri Mariboru: Ivan Kirbiš, Premke pri Račah; Jakob Nemec, Okoslavci pri Liutomeru: Franc Gorečan, Vojnik: Konrad Iršič, Mislinje: Blaž Jesenek, Dramlje; Franc Štern, Planina pri Framu: Ant n Lipovšek. Orušova pri Mariboru: Viktor PremelČ, Bizel.sko; Simon Toplak, Mostec pri Ptuju: Jožef Kolarič, Sv. Bol-fenk pri Središču: Jožef Bobek, Blanca; Anton Drev, Št. Janž pri Velenju; Jakob Kušar, Nr>tran!e Gorice. — Po poklicu so vsi kandidati kmetovalci. Kvalificirani kandidati Kmetijske stranke so na Štajerskem: Dr. Bogomil Voš- njak, Stefan Dobnik, dr. Iv. M. Cok, inž. Franc Pahernik ter živinozdravnika Janko Vlzlak -n T rne SKS priredi 14. t. m. shode v sledečih krajih: Begunje pri Cerknici, Cerknica, Polhov Gradec, Radovljica. Žire, Trebija, Škocijan pri Mokronogu, Luže pri Šenčurju, Cerkjie pri Kranju, Na Lopati, Veiika Pircšica, Sladka Gora, Mostinje in Slovenji Gradec: 21. t. m. pa v Železnikih, v Selcah nad Škofjo Loko In v Stražišču. Obrtniški volilni shod se je vršil v sredo, dne 10. novembra v celjskem Narodnem domu. Obiskan je bi! mno-oštev'1-no od obrtnikov iz Celja in nekaterih bližnjih in daljnih krajev celjske okolice. Kot kandidat JDS je govoril ključavničar Rebek ter v imenu iste stranke še Založnik. Obrtniki so b”i proti delovanju JDS v zadnjem času ogorčeni in je marsikatera padla na račun te stranke. Izražali so se, da Jih stranka vidi samo sedaj pri volitvah. Cel shod so bili samo očitki nedelavnosti raznih dosedai vladajočim strankam. V Imenu NSS je govoril kandidat Dobovišek. Nastopili so še govorniki drugih strank. Obrtniki se niso izrazili za nobeno stranko ln bodo volili vsak po svoii vesti. Anton Podbevšek, Človek z bombami: V pravljičnem gorovju začenja titanova serenada ob dnevu vpoklica na kolodvoru. Na deželi sanja izumitelj na zemlji o prerijskem bivolu, ki prepeva himno o carju mavrčnlh kač. Električno žogo meče čarovnik iz pekla plesalcu v ječi. — To je vsebina sinočnega reci tac Ijsk ega večera v ljubljanskem dramskem gledališču. Enakih večerov le doživela Ljubljana še malo. Publike ie bilo nekaj, nekateri so tudf ploskali, čeprav so se med recitacijo z drugimi vred smejali. Počakajmo, kaj bo od Podbevškovih »simfonij« ostalo črez deset let. Klavirski koncert Antona Trosta. Z ozirom na že objavljene notice o edinem koncertu slov. klav. virtuoza Antona Trosta, ki se vrši danes v veliki dvorani hotela »Uniona«, hočemo naglasiti, da Je našega umetnika, ki je dokazal tehnično znanje in Izborni muzikalni okus, Inozemski tisk zelo slmpatlčho uvaževal kot interpreta in pianista. Pri lanskem koncertu v Zagrebu sprejela je kritika Antona Trosta z navdušenimi priznanji. Pričakujemo, da bodo tudi njegovi slovenski soroiakl hiteli danes v Union k njegovemu edinemu koncertu. Koncert Thlerry . Jeraj • Brezovšek. Koncert teh izbornih domačih umetnikov, ki se Je vršil z velikim moralnim uspehom pretekli pondeljek v Ljubljani, se ponovi jutri dne 15. t. m. v veliki dvorani Uniona v Celju. Predprodaja vstopnic v Celju: trafika Kovač, Aleksandrova cesta 5. Mariborski koncert, ki je bil projektiran za 14. t. m., se odloži na december. Pokrajina. Stožlce. 7-letna Marija Zajc, hči tukajšnjega posestnika, se Je sukala doma sama okoli ognjišča. Pri tem pa se ji je vnela obleka in se je otrok opekel po desni strani života. Prepeljali so Jo v Ljubljano v nolnico. Lipnica pri Radovljici. Tukajšnji posestnik MatPa Erman ie žaga! hlod. Po nesreči se 'e hlod prevrnil, padel na tla in težko ranil Ermana na desni nogi. Moral je v bolnico. Bled. Pošta, ki je vozila po 10 kron za osebo iz Lesc do Bleda, jo vožnjo sedaj ustavila, ker zahteva gospodar, ki dale konje na razpolago, poleg teh ne ravno nizkih tarifov od poštnega erarja še visoko mesečno svoto. Vsled tega zelo trpijo naročniki časopisov na Bledu, ker prihajajo listi sedal čez Jesenice in pridejo iz Ljubljane dan kasneje. Prav dobro bi uspeval pri nas omnibus, ki bi od vlakov vozil iz Lesc na Bled In obratno — če bi nastavili kako neprebrano tarifo, kakor n. pr. pri omnibusu iz postaje Škofja Loka do mesta, kjer plačaš le 4 krone. Kaj ni nobene podjetne osebe, ki bi se tega lotila? Pragersko. Kljub temu, da Je bila svo-Ječasua schulvereinska in v sedanji dobi * Silen tropičen vihar je divjal v preteklem mesecu z brzino 60 milj na uro v južnem delu Zedinjenih držav. Po mnogih mestih je naredil mnogo škode na hišah, uničil telefonske in brzojavne naprave. Veliko škode ie napravil zlasti na riževih nasadih. * Prebivalstvo Belgije ie znašalo koncem decembra 1919. v celem 7,575.027 ljudi. Od zadnjega štetja je prirastlo 23.880 duš. * Preveč žensk na Dunaju. Deklet za ženitev ie na Dunaju 487.875, moških pa samo 338.097. * Čudežna iznajdba. V Bordeauz v Franciji so izumili aparat, s ka»erim se zamore brezžična brzojavka poslati okrog sveta seJcmkrat v eni sekundi, ali približno 150 tisoč mili na sekundo. Iz Pariza v New York bi potrebovala brzojavka samo eno petdesetinko sekunde. * Mladi Kltajčki v Londonu. V-vzhodnem delu Londona, v Poplaru, kjer stanujejo večinoma mornarji, siromaki in doseljeni tujci, kakor n. pr. Kitajci, Je odkrila policija igralne brloge, v katerih se ’fl Igrala kitajska igra puckapoo. Značilno prt tej igri je, da se more za mali vložek dobiti evtntuelno zelo velik dobitek 5;io< make, zlasti ženske, je omamila želja po duvu tako, da so kar trumoma prihajali v Igralnice in pnsKušavall svo»n sreča. Posledia tega Je bila ta, da so se razpletle vezi med Kitajci in belimi Angležinjami, vsled česar se ie rodilo že mnogo malih mešancev. Oblasti so vse kitaiske igralnice zaprle in lastnike dale pod ključ. * Originalna ameriška reklama. V Chicagu se ie pokazal te dni v najvišjem nadstropju neke velike hiše mož, zlezel na okno ter privezal dolgo vrv, po kateri Je počasi plezal doli. Za njim Je isto napravila mlada deklica. Komai sta bila na tleh, sta naglo zbežala vsak na svoio stran. Medtem se ie zbralo na licu mesta mnogo ljudi, ki so napeto čakali, kal bo iz tega. V-tem trenotku se je prikazal na oknu drugi mož, ki Je za bežečima oddal šest strelov. Precej nato pa se Je razvtt preko hiše dol* napis z velikanskimi čr. kami: Tako se pričenja nov roman, natisnjen v »Chicago Post«. * Novi moda! plesi. V Llpskem se it vršilo pred kratkim zborovanje Zveze nemški plesnih učiteljev, ki se Je med drugim pečalo tudi s tem, da se iz velikega števila novih plesov izberejo najboljši in priporočijo svojim članom za pouk Odločili so se za več načinov »bostona« v novih zvezah, za moderni »fandango«, ki temelji na starem španskem narodnem plesu. In za »stork-trott« (— štorkljino korakanje), ki Je eden najnovejših »trottov«. Poleg tega Je splošno ugajal novi pleš »pe-tulante« (— nestalnež), ki izvira Iz Brazilije, in »slingun« (— kačji ples), za katerega so se pred vsem vnemali. * Morilka, ki Je umorila preko 106 oseb. Skandinavsko - časopisje se peča že nekaj časa s 301etno žensko Dagmar Over-by iz Danske, ki Je kot morilka dosegla svetovni rekord. Število njenih žrtev znaša preko 100 oseb. Njena specijaliteta je obstojala v tem, da je morila nezakonske otroke v starosti od neka) tednov do 5 let. Predno Je nesrečne žrtve vzela k sebi. Je njihove stariše prisilila, da so podpisad neko pisanje, v katerem so se odpovedal vsem pravicam do otrok. Za vsakega otroka Je prejela od 100 do 500 K nagrade. Svoje žrtve je pred umorom vedno mučita. Morila je na različne načine; ali jih je zadavila z lastnimi rokami, ali zadušila z vrvico, ali pa jih utopila v vodi. Umorien-ca je sežgala ali pa jih zakopala na kakšnem skritem kraju. Zverinski ženski so prišli končno na sled in ii prekinili njen strašen posel. Zver v človeški obliki svoje zločine inirno priznava. Poleg otrok je umorila tudi več odraslih. • Prasec kot detektiv. Po nekaterih državah Južne Amerike 'so železnice v tako slabem stanju, da se radi tega dogajajo često nezgode. Neki list v Venezueli poroča o tem sledečo veselo dogodbo. Na postaji Trujilto ie padlo neko prase skozi trohlo dno vagona. Dva dni potem so našli prase, ko Je ruvalo z rilcem v nekem skritem magacinu med zavoji tobaka in cigaret v vrednosti 300 funtov sterlin-gov. Magacin Je bil last tihotapcev, kier so skrivali svoje blago. Ker Je torej prase prišlo neprostovoljno tihotapcem na sled, predlaga list, naj se tihotapcem naloži kazen, da redijo prase na lastne stroške. Pošljite naročnino! »M. Zevaco: Kral‘ev vitez, Zgodovinski roman (DaJJe.) Živ krst tfa ni videl od tisteea dne.« »Knl pomeni ta vodba. sire?« ie vprašal Condč z zamolklim strahom. »Kai pomeni?« ie rekel Ludvik XIII., smehliaie se inu okrutno. »Ta zvodba Domeni, da imamo v Parizu kapucine, karmelite, dominikance, frančiškane, benediktince, avsruštin-ce. ttsmiliene brate, lazariste, bele menihe, črne menihe, nrovaste menihe in še obiio druvib bocolnibnih hiš. tako. da si lehko no lastnem okusu izberete krai. kier boste do Joveusevem zgledu premišljevali do svole smrti.« »V samostan da nai stopim?« ie kriknil Condč. »Jaz — kutar? Nikoli, sire. nikoli!« Kral? se ie nasmehnil še ostreie. »Odločite se.« le deial. - »Samostan aii Bastiha!« Dolg trenet ie izoreletel Condč-1a. V molčeči nrnšnli le iztegnil roke. Ornano si ie grizel brke. Luvnes le gledal brezbrižno. Canestane Da ie drgetal in škrtal sem nri sebi: »Vsi hudiči! Kal sem storil že /,net- Krvniški hlanec ali bastiliski Drivaniač le eno kakor drugo... Joi men! bahaču! Iz vole ničem urnosti da morem gnati vodio unora oo sountanem Parizu, sem oostal navaden brez čast en berič!« »Sire*« le zastokal Condč. »Samostan ali Bastilia!« ie ponovil Ludvik XIII. Condč se !e vzravnal. »Ječa le ieča!« se ie odrezal srdito »Nihče nai ne Doreče, da ie videl Bourbona v kuti!« Ludvik ie čakal teva. Obrnil se ie k Vitryju in velel s strahotnim «lasom: »Kanitan. aretiraite Drinca!« »Vaš meč. visokost!« ie deial Vitrv. stonivši nanrei. Condč si ie odpasal meč. Hkrati 274. Štev. Da .*e ie ozrl na Caoestanga in delal s nreziriifvim glasom: »Leno ste iamčili zame!« I In tako ie odšel Drine letnik Iz ttetega Louvra. kamor le še med malo urami upal stopili trosoodar. Henrik II. Bourbonski kraliev bratranec iti pretendent na francoski nrestol. te postal »številka 14« v Zakladnem stolpu bastiliske trdnjave! Vitrv ie odliauiie čudno noeledal Canestanea. Na kralievo znamenie se ie odstranil tudi Luvnes in takisto ošinil viteza z očmi. Canestamr ie videl s kolikšno zavistio navdala vse re Iiudi. Stari maršal Ornano na. ki 'C naizadnii zapustil kralievo sobo ie šennil mlademu možu v uho: »Dober svčt, prijatelj: ako ne poidete odtod v na’večii milosti, zaidite konia in bežite na krai sveta. Vi ne veste, koliko bodal se brusi za vas.« Nato se e obrnil h kraliu in rekel csoroo: »Sire. gospod Condč-ški ni tisti, katerega se naiboli mudi aretirati.« »Kdo na? Nemara Guise?« »Ne sire: Concino Concini!« ie hladno odvrnil maršal ter odšel do-časi kakor hi upal. da ga vendar še dohiti Dovelie... Drugič v svoiem živlieniu sta ostala Ludvik Caoestant? sama. Pazlika na ie bila v tem. da ie bil nocoi vitez notrt in k rali Židane volte. V glavi mladega vladaria so še odmevale besede, s katerimi te pravkar iznenudil sameva sebe: »Kanitan. aretiraite princa!« Nievovo nrvo krahevsko dejanje I Prv! čin nievove moči! Zi, »ovedal le. in ubogali so nie-eovo volio! Povzdignil ie glas in so zgrabili krallevskeva orinca ter ga Dehnili v iečol Le mignil te. in do vsem uuornem Parizu te zavladal mir! Ta zavest »e navdaiala oetnatst-letneva mladeniča s ponosom. — Nievov Dovled ki se ie upiral v Ca-»jestanva. ie bil poln občuduioče j hvaležnosti. »Vitez.« le izpretrovoril krali. »noveite mi naiorel. kako le bilo s tteto gardno četo ki in ie ime! moi bratranec rripravlleno v svoie namene!« »Vidite, sire.« le rekel Capestang. »nailavlie vam razložim vso stvar od začetka do konca, kakor sc ie vodila ...« »Počakaite.« ga le prekinil Ludvik ter udaril c kladevcem ob rnai- ! hen zvonec. »Obednica ho priprav-neiši krai za naiin razgovor.« Krali ic usihal sam pri sebi že več čas kako nai odškoduie rešitelia za to. ker va ie zadnlič imenoval bahača. Prišlo mu le na. um. da bi ga povabil k svnii miz?. Dve minuti po nieeovem znamenju so se odprla vrata nastežai. Oficir v veliki vali te stnnil na nrav. salutiral v volim mečem in kliknil: *H)fced nietroveva veličanstva!« 7. a ni im te vstonilo četvero ha-'cbardiriev. Voiakom so sledili štirie strežaii v slavnostnih livreiah. ki so nesli mizo in zadal snet štirie hale-bardirh. Strežaii so postavili mizo na sredo sobane. Halebardirii so se razvrstili ob stenah in zamrli nepremično kakor kioi. Na snežnobelem mtenem prtu se. te lesketala nosoda. zlate kunice. dvoie šesterorogih kandetabrov in več kristalnih steklenic. v katerih se le iskrilo staro burgundsko vino. vmes na obilie raznih iedil. pokritih s srebrnimi zvonci. (Dalje prih.) Ste prehlajeni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kašliate? Imate nahod? -- Dobri prilateli v takih hudih dneh Vam ie Felleriev Elza-fluid! 6 dvonatih ali 2 veliki špeciial-m steklenici 42 K. Državna trošarina posebei. Zagorski sok zoper kašči? in prsne bolečine 1 steklenica 9 kron. Slaba hrana Vara le pokvarila želodec? Fellerieve prave Elza-krovliice ga spraviio v red! 6 škat-liic 18 K. Omot in poštnina posebei. a rtaicenoie. Euven V. Felter Stubca donia. FJsa trg št. 357. Hrvatska. B. Mali oglasi. Proda se: Biljard na prodaj za karambol in za valčke, ke.ii in krd>;le, v Pivnici Laško. 2263 VEČJO MNOŽINO STEKLENIH ŠIP prodam, velikost 12 X 16'h, 13 X 18 fi 60 vinarjev. Kunc Franc, fotograf, Ljubljana. 2264 LEPA SOBNA PEČ se proda. Naslov v upravj. 2265 BARELI leseni in železni v dobrem stanju, dosedaj polnienl s plinovim oljem se prodajo. — Ponudbe na upravništvo. 2266 NOVO ZIDANA VILA pol ure od Ptuia pri glavni cesti obstoječa s štirimi sobami uporabna za kakoršno-kolt obrt, s štirimi podzemeljskimi kletmi, z iedno niivo, mlado posajenim Sadovnikom, s svinjskimi hlevi in drugimi sposobnosti se takoj proda, ki pove lastnik Jvan Arbeiter. Popovci, Oornja Pristava, pošta Selo pri Ptuju. "2268 PARAFIN amerlkanski nudi tvrdka K. A. Kregar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 21—23. 2250 DVE HIŠI Z VRTOM In gostilno v Ljubljani v predmestju se prodasta. Naslov pove uprava »Jugoslavije«. 2266 LEPO DROBNO MORSKO TRAVO »Alger« za modroce nudi v večjih in manjših množinah po nainižjih cenah, A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška c. 21. 2257 DOBRO OHRANJENA OPRAVA za špecerijsko trgovino se radi opustitve trgovine proda. Pojasnila daje Andrel Slokar, Domžale. Oprava se ogleda isto-tam. 2140. ZALOGA POHIŠTVA tn tapetniška delavnica Brata Sever, Ljubljana, Kollzej. Vabimo na ogled. 2050 ŽITNO KAVO IN FINO MARMELADO ponuja d. d. Triglav tovarna hranil v Smar* ci pri Kamniku. Istotam se kupi tozadevne surovine. ZVEZKE za višje šole, črnilo, peresa, radirke* te druge šolske potrebščine na debelo in drobno se dobi pri L. Pevalek, Ljubljana, Židovska ulica i. 1964 F. BATJEL, LJUBLJANA Stari trg štev. 28, Velika zaloga vsakovrstnih dvokoles, šivalnih strojev in posameznih delov. — Mehanična delavnica, Karlovška cesta ' gtev. 4. 1965 ICsspil se: HIŠA Z GOSTILNO in nekai zemljišča, v bližini Ljubljane, se takoj kupi, ali se tudi vzame v na em. Ponudbe pod »Ugodna prilika« na upravništvo »Jugoslavije«. 2258 Službe: prodajalka starejša moč se sprejme. Ponudbe Kocbek, Kranj. 2259 MLAD INTEIIGENTEN. SVETOVNO NAOBRAŽEN MOŽ, zmožen srbohrvaškega, slovenskega m nemškega jezika, želi vstopiti v službo, kot potni spremljevalec pri kakem gospodu. Gre tudi kot zastopnik pri kakem večjem trgovskem podjetju v tu- ali inozemstvu. Cenjene ponudbe pod »Zanesljiva oseba« na upravo »Jugoslavije«. 2261 Razno: MANJŠO TRGOVINO NA DEŽFII vzamem v najem. Ponudbe pod »Trgovina« na upravništvo »Jugoslavije« 2260 MESEČNO SOBO Išče mlad inženjer za takoj. — Ponudbe na opravo lista pod »Inženier«. 2267 DENARNI ZAVODI IN KAPITALISTI POZORI Iščem 14.000 K takojšnjega posojila, katere Izplačam s 10% obresti v teku enega leta. Denar se rabi nujno za že vpeljana podjetje. Cenjene ponudbe pod »Točna vrnitev« na upravništvo »Jugoslavije« 2?*0 SLIKE ZA I FOITIMACIJE Izvršuje najhitreje Hugon Hinšer. fotograt, Ljubljana. Valvazorjev trg 7, nasproti K rižanske cerkve. •m Sssaes:## i {Miti gozdov! Les »o posekati kupi in prosi ponudbe Tavčar d Nrctlim, stavbeno podjetje, LJUBLJANA, Gosposvetska e. 6. •• za naaifaktunu trgovino ta na prodaj. FRANC URN, CELJE. '/.a raalok vne in po bolezni oslabele je tdino sredstvo, zdravniško priporočena .Jadranska kapljica* kri in moč fvoreče dalmatinsko vino. Glavna zaloga: I. MU, tniljaca, Jiifltei lig itev. 3. L. Ml KUS LiiMri, Ruta; trg 15. pr poroča svojo aetogo ftin km in JURJEVO terpentinov* Čistilo z« Čevlje K ti, razpošilja glavna zaloga M. TREBAR LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6. Telefon 589. sssm iffliaifo tovarna (ni Pollak v izdeluje z pet priznano najboljša usnjata gonilna Jermena za vsakovrstno stroje in pogone kože za prevleko molili fipecijalnega Biroja in najokusnejših vzorcev. F. BRUMAT LJUBLJANA Manufaktura in tkanine. Mestni trg 25. * e B B •i e B m, B * <9 # S 9 ler sprehajalnih palic. : Popravila a« Izvršujejo toino In solidno. ’ Srebro in zlato kupi tvrdko I. Angnalln, Ljubljana Šiška, Sv. Jerneja cesta 231, Dunajska ce»ta 36 samo dopoldne 10.-12. ure. Gospodje! Naročajte moško perilo edinole v tvornicl perila N. Alešovec, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 1. 1 V O M O 90 Pozor! Dospela je velika pošljatev ra/.nih gumbov, igel, modnih stvari, vezenin, finih žlic, rinžic za »evlje, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin in orodja itd, — Za obilen obisk se priporoča tvrdka J0S. PE1EUNC* Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Nn|ni*Je cene na drolmo in na debelo! i DBIAVi ,!li iUni/II ] ujppjUii m II (I | Jos. Ravnikar, Ljubljana Kolodvorska ul. 26. (Vhod skozi vežo.) HHvoritev trgovine^11 1 - •*—***•«■- = I Zalepke za srečelov in šaljivo pošto priporoma v nn|nove|Ai olillkt = M. TIČAR, LJUBLJANA. = lite tffina i i o. z. Ljubljana, Dunajska cesta, Stožice. Telcfou štet. 082. Telet«« 6lev. 832. Osrednja pisarna: Aleksandrova cesta 3. Največja jugoslovanska izdelovalnica moške, deške in otročje obleke. Samo na debelo. 1516 Samo na debelo. B m m m m m = D c mata tvrdka -------- SNOJ A NODIC naznanjata, da otvorita v sredo 10. t. m. v hiši mestne hranilnico, Prešernova ul. (pr. Benedikt &Co») svojo manufakturno trgovino ter se a tem obvestilom slavnemu občinstvu vljudno priporočata. C*n« solidne. I I Tožna postrolba. I PpnKBEaBBBBKBBOcnnBBnB;|«Br. aesanasBE. Elegantni in trpežni čevlji. ItdCco doto iz lastno delavnico Dragotin Rog A» S3 ca« ra o najbolj?© vrste se dobe na debelo pri F Bu(*uar, peka- riju, Moste pri ffjjukljuni. i HEIZIHI ■■■!■■■■■ VIRSKIB Bralna svih vrsta prima kvalitele da-pače i samog broj 0 nudja na vagonske partije korana* d. d., Zagreb Jurišičeva ulica 6. Brzojav: Ko^na. Telefon Int. 5-96. j Otvoritev trgovine Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvorili svojo dobro znano manufakiurno detajlno trgovino z manufakiurnim blagom, v popolnoma prenovljenem lokalu. Za bližajočo se zimsko sezijo priporočamo vsal ovrslne novosti, katere so ravno ttesle iz inozemstva, oeobito iaz.no volneno in sukneno blago za dame in gospode, dalje perilne barhente, flanele, cefirje, sifone, potrebščine za krojače, šivilje, tapetnike itd Zagotavljajoč prijazne in solidne postrežbe se priporočamo S. & L H. ittpia i nitim lisi. L Odgovorni urednik Anton Pesek. liska »Učiteljska tiskarna« y Liubliani,