- 72750 Cena lOđio tETO XIV., STEV. 232 1 SLOVENSKI Izdaja ćisopiSDO-uložDilku prdletje !>¿l)L *Nai tisk« / Uirekiun Rudi jap h aba / Odgovorni a rednik: Sergej Vošnjak , Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« f Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva »lica 5, telefon 23-522 do 23-a26 / Uprava: Ljubljana, Čopova ■lica 50-111., telefon 22-575 in 22-421 / Oglasni oddelek: Ljubljana. Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, sa zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Narodne banka 601-»T«-1'S I Mesečna naročnina 200 dia KOČEVJE PRIČAKUJE Kočevje, 1. dtt. Vse velike priprave za nedeljsko slavnost — 10. obletnice Zbora odposlancev so v Kočevju in tudi drugod po okraju v glavnem zaključene. Terjale so velikega in skrbnega dela in so prireditelji labko zadovoljni, da so ga uspešno opravili po izbranem načrtu in pravočasno. Danes tega mesta, ki je bilo še nedavno zanemarjeno in neurejeno in so ga kazile stare ruševine, skoraj ni več spoznati. Uredili so ga tako, da je lahko ponos meščanov in vseh prebivalcev kočevskega okraja. V teh dneh pa ie njegov videz še posebej veličasten — eno samo morje zastav po hišah in na drogovih ob cestah je, en sam vrt vencev, zelenja in rož. Na glavnem trgu so danes postavili na podstavke spomenik — bronaste figure, ki prikazujejo simbol naše borbe. Ves dan se že zbirajo okrog spomenika množice kočevskih prebivalcev, ki si ga ogledujejo od vseh strani, motrijo ga in občudujejo. Njihovo splošno in enotno mnenje, je da je spomenik, ki ga bodo v nedeljo svečano odkrili, velika stvaritev naših štirih mojstrov — kiparjev. In resnično bo težko najti še kje drugje lepšega, zato so nanj upravičeno lahko ponosni, prav tako vzbuja zanimanje simbolična. borbena umetnina mladega slikarja Ivana Seljaka Čopiča na zidu ob stavbi muzeja, ki jo prav zdaj izgotavljaio. Jutri pa, ko bo muzej NOB svečano odprt, si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi veliko fresko, borbene umetniške kompozicije istega mladega slikarja, hkrati pa za Kočevje kar bogato in pestro muzejsko razstavo narodne osvoboditve. Prav tako so zaključna cela pri Kongres Zveze sindikatov Srbije Beograd, 1. oktobra. Kongres Zveze sindikatov Srbije bo 28. in 29. decembra v Niški Banji. Referati, ki se nanašajo na dosedanje delo f zikatov, na delovne odnose, socialna - vprašanja, tarifno politiko in življenjski standard, bodo vsem delegatom dostavljeni že prej, tako da jih bodo lahko do kongresa temeljito proučili. ureditvi šeškovega doma, ki je ves prenovljen, le napis nad odrom »Narod si bo pisal sodbo sam!« je še prav isti kakor tedaj, ko je zasedal 1943. leta prvi Zbor odposlancev, le ponekod je obstreljen od krogel domobrancev, ki so med vojno v svoji brezupni nemoči streljali nanj. Kot rečeno, so vse velike priprave za proslavo v glavnem končane. Do petka zvečer bodo opravili le še zadnje veliko čiščenje po hišah in cestah. Davi so v sklopu tedna praznovanja v Kočevju odprli tudi živinorejsko razstavo najlepše plemenske živine okraja. Razstavljeno je okrog 1000 glav živine sivorjave pasme in okrog 50 prašičev, kar je vse lastnina državnega in zadružnega kmetijskega sektorja. Razstava vzbuja mnogo pozornosti, prav tako kakor gospodarska razstava, ki jo je obiskalo do danes veliko število ljudi tudi iz drugih okrajev. Samo včeraj je prišlo 1500 obiskovalcev, vsi pa, ki si ogledajo razstavo, se izražajo o njej zelo pohvalno in občudujoče. Zdaj hite še z zadnjimi pripravljalnimi deli na Pugledu, koder se bo zbralo, kakor računajo, pojutrišnjem okrog 3000 starih aktivistov iz vse Slovenije. Zdaj postavljajo tamkaj paviljone, čistijo in sekajo grmovje, markirajo gozdne in peš-poti bližnice, urejajo okolico spomenika v Starem logu, ki je bil postavljen lani v spomin na 10. obletnico ustanovitve Tomšičeve brigade. V samem kočevskem okraju je prijavilo svojo udeležbo na proslavi okrog 15.000 udeležencev. Če b' občine v udeležbi tekmovale med seboj, bi bila med prvimi občina Mozelj, kjer gredo na proslavo vsi prebivalci, razen maiih otrok, starčkov in bolnikov. Dobra udeležba bo zlasti iz Kolpske doline, Loškega potoka, Drage in okolice, skiatka iz starih partizanskih krajev. Iz ribniške občine gre okrog 3000 ljudi, iz Dolenje vasi 1000 itd, dočim se je najslabže odzvala Sodražica. Precejšnjo udeležbo bosta dali tudi Občini Velike l.ašče in Dobro polje ter vsi sosedni okraji, kakor Črnomelj, Novo mesto, Ljubljana-okolica, Postojna, drugi okraji pa se tudi pridno pripravljajo. Če bo vreme ugodno, res ne bo na proslavi mani kot 50.000 ljudi. Vabilu se je odzvala tudi sosedna republika Hrvatska, zlasti pa se bodo proslave udeležili prebivalci Gorskega Kotarja, s katerim smo imeli tudi med vojno največ tesnih stikov. V. 5. Nad 10.000 Ljubljančanov pojde v Kočevje Za kočevsko proslavo, katera se bo vršila v nedeljo 4. t. m. sprejema mestni pripravljalni odbor Ljubljana vsak dan več prijav. Ze po dosedanjih prijavah se bo samo iz Ljubljane udeležilo proslave nad 10.0CQ ljudi. Samo iz terena Ajdovščina se prijavilo 500 in Resljevega terena 300. Veliko zanimanje za proslavo kažejo tudi sindikalne organizacije. Tako se je do sedaj prijavilo samo iz parih sindikalnih podružnic trgovcev nad 600 članov. Tudi v maniših kolektivih se v večjem številu prijavljajo za proslavo. Poročali smo že, da se bodo masovno udeležile kočevske proslave tudi Zveza športov Slovenije, Partizan, gasilci in strelska organizacija. Ravno tako se bodo masovno udeležila ljubljanska delavska kulturno prosvetna društva in prirejala ves čas proslave kulturne prireditve. Tudi za prevoz potnikov je poskrbljeno s 50 odst. popustom. Vozili bodo trije izredni in redni potniški vlaki. Tako bo vsak lahko potoval s tistim vlakom s katerim sam hoče, razen prvega izrednega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane 4. okt. ob 3.45 uri, ki je rezerviran za razne športne organizacije. V. Vr Problemi skupnosti - osnovno v volilni kampanji je dejal Laxar Koliševski na plenumu SZDL Makedonije Skoplje, L okt. Včeraj se je vršil plenum glavnega odbora SZDL Makedonjie, kateremu je predsedoval. Lazar Koliševski. Na dnevnem redu je bila razprava o aktivnosti organizacij SZDL v predvolilni kampanji. Na plenumu je bilo ugotovljeno, da je predvolilna dejavnost zavzela širok razmah, Železarji in gradbinci iz Štor predlagajo Franca Leskoška kot kandidata “ ""**** poslanca Celje, 1. okt. Včeraj popoldne so imeli člani delovnih kolektivov železarne ter gradbenega podjetja »Beton« iz Štor svoj prvi volilni sestanek. Na dvorišču železarne se jih je zbralo okoli 2.000, kar je za Store edinstven primer. Zbranim članom največjih delovnih kolektivov v Štorah je najprej o pomenu jesenskih volitev govoril Andrej Svetek, nato pa sta zastopnika sindikalnih podružnic obeh kolektivov pozvala delavce, da naj v času do volitev aktivno sodelujejo na vseh zborih ter naj pomagajo volivcem v domačem kraju, da se bodo pri izbiri kandidatov odločili za najzaslužnejše tovariše. Na tem sestanku so železarji ter gradbinci z dolgotrajnim ploskanjem sprejeli tudi sklep, da bodo podprli kandi- Zastopstvo Zveze sindikatov Jugoslavije na obisku v Vel. Britaniji Beograd, 1. okt. Delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije, ki jo vodi Janko Rudolf, predsednik republiškega vseta sindikatov Slovenije, je odpotovala davi z letalom na obisk v Veliko Britanijo. V delegaciji so Cedomir Komatina, predsednik republiškega sveta sindikatov Crne gore, Dušan Sijan, sekretar republiškega sveta sindikatov Bosne in Hercegovine, Slobodan Čirič, predsednik centralnega odbora sindikata trgovinskih delavcev m uslužbencev, in Sime Matija-ševič, predsednik centralnega odbora sindikata pomorščakov. Jugoslovansko sindikalno delegacijo sta povabila na obisk britansko ministrstvo za delo ln javne službe ter ministrstvo za zunanje zadeve. Tov. Janko Rudolf je izjavil, da se namerava jugoslovanska delegacija na 22-dnevnem obisku v Vel. Britaniji zanimati za delo britanskih ustanov za socialno zavarovanje, zdravstveno zaščito, delovne odnose in druge probleme ter izmenjati z britanskimi sindikalisti Izkušnje s področja sindikalne problematike , daturo Franca Leskoška-Luke za zveznega poslanca in sicer v volilni enoti, ki obsega poleg Celja tudi Store, Škofjo vas in Šmartno v Rožni dolini. O svoji odločitvi so tovariša Leskoška obvestili tudi v pismu, ki so mu ga poslali s tega sestanka. M. B. vendar ni dovolj razgibala še vasi in delovnih kolektivov. Vse razprave so še vedno omejevane na odbore in komisije. Vodilni politični kader v okrajih in mestih se je obremenil z organizacijskim in tehničnim delom, tako da je političen karakter predvolilnih priprav zbledel. Zato je redek primer, da bi se razpravljalo o posameznih pojavih. Lazar Koliševski je v razpravi naglasil, da se celotna politična aktivnost v Makedoniji omejuje na predavanja, male konference in individualna pojasnjevanja, dalje, da v predvolilni kampanji prevladujejo lokalni problemi, kar je vsekakor važno, toda osnovna naloga je razprava o problemih celome družbe, vključno republiške in lokalne probleme. »Dvomim v one poslanske kandidate, ki tezisce predvoljjne agitacije prenašajo samo na lokalne potrebe. To je običajna demagogija. Tisti, ki ne vidi eplošnih interesov, ne more videti Izjava avstrijskega zunanjega ministra za trgovino o učvrsti- j gospodarskih odnosov med Avstrjo in Jugoslavijo je dejal minister IUlg. Na razgovorih v Zagrebu so proučila tudi druge možnosti gospodarskega sodelovanja. Dodal je, da obstoje vsi pogoji za ureditev obmejnega prometa za fctago, za izmenjavo električne energije, kakor tudi za podaljšanje obstoječe letalske linije Zagreb-^: Graz do Dunaja. Dunaj, 1. oktobra (Tanjug). — Avstrijski minister za trgovino Illig je dal avstrijskemu listu »Wiener Кшт.г« po obisku zagrebškega velesejma izjavo, v kateri je poudaril, da obstoje sedaj izredno dobri pogoji za učvrstitev gospodarskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo. Dejal je, da je v razgovorih z državnim sekretarjem za gospodarstvo FLRJ Dušanom Caljčem in s člani izvršnega sveta Hrvatske ugotovil veliko pripravljenost Jugoslavtje za povečanje •blagovne izmenjave z Avstrijo. ‘Prav tako je podčrtal zanimanje, ki ga je maršal Tito pokazal za avstrijski paviljon na velesejmu. Dobri pogoji za učvrstitev trgovinskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo morajo priti do izraza tuđi pri gospođa-skih razgovorih, ki bodo po z sej ver- Dva nova obrata v Zenici Sarajevo, 1. okt. Metalurgi zeniškega kombinata bodo 15. oktobra spustili v pogon dva nova večja obrata: električno peč za proizvodnjo jekla in peč za pripravljanje jekla za proiz. končnih izdelkov. Nova električna peč bo proizvedla letno 10.000 ton jekla, medtem ko se bo v drugi peči vsak čas lahko segrevalo 40 ton jekla. Ta nova peč za segrevanje bo omogočala, da bo moderna ln edina »bluming« valjarna v državi povečala letno zmogljivost za 200/#. jetrn osti iaključpni to nedeljo«, Delegati skandinavskih transportnih delavcev v Jugoslaviji Beograd, 1. okt. V Jugoslaviji se mudi že več dni delegacija federacije skandinavskih transportnih delavcev. V Beogradu so položili venec na grob Neznanega junaka ter nato obiskali predsednika Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaja. V razgovoru so izrazili željo po razširitvi sodelovanja med skandinavskimi in jugoslovanskimi sindikati. Bili so tudi na proslavi vojvodinskih brigad v Rumi, ki je napravila na njih globok vtis. Obiskali bodo tudi druge kraje v naši državi. Trgovinska delegacija odpotovala v skandinavske države Beograd, 1. oktobra. Sinoči je odpotovala jugoslovanska trgovinska delegacija v skandinavske države, da sklene tam nove trgovinske in plaä.lne sporazume. Delegacija, ki jo vodi svetnik državnega sekretariata za zuranje zadeve Miloš Lalovič, bo obiskala Švedsko, Norveško, Dansko in Fipsko. tudi lokalnih problemov. In če bo izvoljen za ljudskega poslanca, bo prišel v nasprotja s svojimi volivci,« je dejal Lazar Koliševski Plenum je sklenil, naj bi ne hiteli z zbori volivcev, da bi se mogio politično delo dobro razvijati, zato naj se termini za zbore volivcev nekoliko odložijo. Književniki Srbije v volilnih pripravah Beograd, 1. okt. Sinoči je bil plenum članov Društva književnikov Srbije, na katerem so srbski književniki razpravljali o svoji vlogi in sodelovanju v predvolilni kampanji. Sklenili so organizirati literarne večere v Beogradu in v notranjosti republike. Te večere bodo prirejale organizacije SZDL. Društvo je že doslej prejelo veliko vabil za sodelovanje na literarnih večerih od mnogih delovnih kolektivov iz mnogih mest in naselij cele republike. Društvo bo organiziralo ekipe po 5 književnikov, ki bodo sodelovale na teh literarnih večerih. Društvo bo prav tako poskušalo doseči sodelovanje z enakimi društvi v drugih republikah in izvesti zamenjavo gostovanj književnikov. .... Sprejemi diplomatskih predstavnikov Beograd, 1. oktobra (Tanjug). Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je sprejel danes na protokolarni obisk g. Huseina Mansoura, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Egipta v Jugoslaviji. Državni podsekretar v sekretariatu za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler je sprejel danes g. Ernesta Daviesa, laburističnega poslanca in bivšega podtajnika v britanskem ministrstvu za zunanje zadeve. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Milovan Djilas je sprejel danes na protokolarni obisk dr. Valterja Wodaka, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Avstrije v Jugoslaviji. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Moša Pijade je sprejel danes na protokolarni obisk izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Egipta v Jugoslaviji Huseina Mansura in izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Avstrije dr. Valterja Vodaka. Kmalu bo objavljena nova skupina načrtov gospodarskih uredb Beograd, 1. okt. Centralna komisija za izdelavo novega gospodarskega sistema bo kmalu objavila nrvo serijo načrtov uredb, ki naj bi določile končno obliko našega novega gospodarskega sistema. Tre* j a skupina bo vsebovala sledeče uredibe: Načrt uredbe o zveznem planu, načrt uredbe o davčnem sistemu, načrt zakona o proračunu in načrt uredibe o razdelitvi in obdavčevanju dohodkov. Večina uredb je sedaj predmet diskusije strokovnjakov in jpričakujejo, da bodo uredbe kmalu dobile končno redakcijo. Nato bodo načrti uredb dani v široko obarvna-vo, kakor dosedanji dve seriji uredb, Maketa spomenika prvemu zb oru odposlancev slovenskega na roda v Kočevju, ki ga bodo e nedeljo svečarno odkrili. Spomenik sta projektirala Zoran Did ek in Božo Pengov Italijanske kršitve F enem dnevu štirikrat, od začetka vojaških demonstracij ob jugoslovanski meji pa že desetkrat našega zračnega prostora Ljubljana, 1. okt. (Tanjug). Davi ob 9.30 je na sektorju pri Predilskem prelazu v tolminskem okraju italijansko letalo kršilo naš zračni prostor. Letalo je priletelo čez mejo nad planino Jerebica in nato letelo proti severu do Predilskega vrha, kjer je preletelo mejo in se vrnilo v Italijo. Letalo je letelo 200 do 300 m v globini našega zračnega prostora 3 km vzdolž meje. Nekaj minut kasneje so zopet opazili letalo na sektorju Rateče—Planica v radovljiškem okraju, kE je kršilo naš zračni prostor ter nato odletelo v smeri jugoslovansko . avstrijsko -italijanske tromeje. Letalo je bilo 150 do 200 m v notranjosti našega ozemlja. Ob 11.58 uri sta naši zračni prostor zopet kršile dve italijanski vojaški letali na reakcijski pogon, ki sta preleteli čez našo mejo na sektorju pri Gorici. Letali sta na redili krog v globini 200 m nad našim ozemljem, nakar se je eno letalo vrnilo v Italijo, medtem ko je drugo letalo nadaljevalo pot nad našim ozemljem v smeri proti St. Petru južno od Nove Go-prehoda pri Vrtojbi. Na tem rice in se vrnilo v Italijo v bližini dvolastniškega prehoda pri Vrtojbi. Na tem področju je letalo prekršilo naš zračni prostor v globini 500 m in letelo 4 kg nad našim ozemljem v višin; 400 m. Italijanska letala so torej samo v današnjem dnevu štirikrat prekršila naš zračni prostor, medtem ko so italijanska letala, odkar so se začele italijanske provokacije ob naši meji, že desetkrat prekršila nedotaknjenost našega ozemlja. Poverilnice jugoslovanskega veleposlanika v ZSSR Moskva, 1. okt. Uradna sovjetska agencija poroča, da je novo imenovani jugoslovanski veleposlanik v Sovjetski zvezi Dobrivoje Vidič izročil včeraj podpredsedniku prezidija vrhovnega sovjeta 2.SSR Tarasovu poverilna pisma. V spremstvu veleposlanika Vidiča sta bila prvi sekretar Žagar in tretji sekretar Božič. Od sovjetske strani so bili pri izročitvi poverilnih pisem navzoči namestnik ministra za zunanje zadeve V. A. Zorin, sekretar prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Pegov in šef evropskega oddelka ministrstva za zunanje zadeve Zimjanin. Okrnitev slovenskega šoflstva v Trstu Trst, 1. okt. (Tanjug). Kakor piše »Primorski dnevnik«, je oddelek za prosveto zavezniške vojaške uprave v Trstu sklenil, na področju tržaške občine ukiniti osem razredov slovenskih osnovnih šol in odpustiti ustrezno število slovenskih učiteljev. Nekateri razredi so prav v Trstu, nekateri pa v Barkovljah, Bazovici in Francoski socialisti obsojajo sporazum med ZDA in Španijo Pariz, 1. okt. (Tanjug). Vodstvo francoske socialistične stranke je objavilo resolucijo, v kateri obsoja sklenitev ame-riško-španskih vojaških sporazumov. V resoluciji poudarjajo, da bodo ti sporazumi predočili fašističnega diktatorja kot zakonitega zastopnika španskega naroda in dopustili dvom, da bi mogla biti Francova Španija, če drugače ne, pa posredno vključena v blok svobodnih držav. Upravni odbor socialistične stranke obsoja državnike nove ameriške diplomacije, za katere so strateški intersi važnejši od vseh drugih stvari. Avstrijski kancler odpotoval iz Pariza Pariz, 1. okt. (AFP). Avstrijski kancler ing. Julius Raab, ki je bil nekaj dni na uradnem obisku v Parizu, je danes odpotoval nazaj v Avstrijo. Z njim sta odpotovala tudi minister za zunanje zadeve dr. Karl Gruber in državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve dr. Kreisky. Koledar »istrskih revizionistov« Trst, 1. oktobra (Tanjug). — Tako imenovano istrsko revizionistično gibanje, čigar sedež je v Gotrici, je izdalo »begunski koledar« za prihodnje leto, кл v duhu iredentistične propagande napoveduje ponovno italijansko zasedbo jugoslovanskih krajev. Kakor pravijo izdajatelji, je namen tega koledarja »ojačiti duha in tradicije prebivalcev Julijske krajine«. Poleg iredentističnega propagandnega gradiva je v koledarju objavljenih več slik iz Trsta, Pulja, Gorice, Zadra, Splita, Rovi nja, Poreča in drugih jugoslovanskih mest, češ da so italijanska. Sv. Križu. Slovenske razrede bodo odpravili tudi v ulicah Sv. Frančiška ' in Donadoni v Trstu, kjer so slovenski prebivalci zahtevali vrtce za slovenske otroke. Pred nekaj dnevi je oddelek za prosveto ZVU odklonil dovoljenje za otvoritev novih otroških vrtcev, češ da je to vprašanje »za vedno odstavljeno z dnevnega reda«. Ta oddelek vodi eden izmed rimskih funkcionarjev, ki so bili poslani v Trst po sklenitvi londonskega sporazuma lani. Po istih virih so zaprli slovenske razrede z utemeljitvijo, »da ni dovolj slovenskih učencev«, kar pa sploh ni res, saj je število slovenskih učencev isto alj pa samo nekaj manjše kot lani. Pogajanja o pogodbah med ZDA in Zahodno Nemčijo Bonn, 1. okt. (AFP). Danes so se začela v Bonnu pogajanja za sklenitev nove pogodbe o trgovini in prijateljstvu med ZDA in Zahodno Nemčijo. Kakor je znano, sta 3. junija t. L kancler Adenauer in ameriški visoki komisar Connant podpisala v Bonnu začasni sporazum, po katerem spet velja nemško-ameriška pogodba iz leta 1923. Ameriško delegacijo na pogajanjih vodi Michael Harris, načelnik za gospodarske zadeve v visokem komisariat^ nemško delegacijo pa Vbn Maltzan, šef za ekonomske zadeve v federalnem ministrstvu za zunanje zadeve. Manevri atlantskega pakta Atene, 1. okt. (Tanjug). Preteklo noč so se v grškem delu Tra-kije začel: veliki vojaški manevri. To so največje vojaške vaje pod vodstvom poveljstva Atlantskega pakta za Južno Evropo in so na prostoru od Sicilije do Turčije. V teh skupnih manevrih petih držav, članic Atlantskega pakta (Anglije, Grčije, Italije Turčije in ZDA) bo sodelovalo 100.000 vojakov, sto Sestanek med Churchillom in Edenom London, 1. okt. (AFP). Ministrski predsednik Velike Britanije Winston Churchill in minister za zunanje zadeve Anthony Eden, ki sta se sinoči vrnila v London, sta imela davi prvi sestanek v rezidenci predsednika vlade. Dobro obveščeni krogi trdijo, da sta pretresala glavne mednarodne dogodke, o katerih bodo jutri razpravljali na ožji seji vlade. Ni izključeno, da bosta Churchill in Eden razmišljala tudi o tem, kako bi si zmanjšala breme dolžnosti, ki jih opravljata v vladi. Predsednik francoske vlade v Ankari Ankara, 1. okt. (AFP). Predsednik francoske vlade Joseph La-niel in minister za zunanje zadeve Georges Bidault sta prispela danes s svojim spremstvom v Ankaro. Na železniški postaji sta sprejela francoska državnika predsednik turške vlade Menderes in minister za zunanje zadeve Fuad Köprülü. in sto ladij, tankov, letal in podmornic. Prvič v zgodovini Grčije in Turčije bodo pehotne sile teh dveh držav druga ob drugi na skupnih vojaških vajah. Grške čete bodo, ko bodo na turškem ozemlju, pod turškim poveljstvom. Manevri bodo končani 9. oktobra. Operacije na kopnem bo vodil poveljnik Atlantskega pakta za Južno Evropo admiral Fechteler, pomorske operacije v vzhodnem Sredozemlju pa grški admiral Lapas in poveljnik pomorskih enot v Sredozemlju kapetan Piezy. Manevrov se bosta udeležila poleg štaba poveljstva Atlantskega pakta za južno in jugovzhodno Evropo tudi pomočnik poveljnika Atlantskega pakta maršal Montgomery in britanski minister za mornarico Thomas. Razpadanje zadružništva na Madžarskem Dunaj, 1. okt. — Kakor poroča AFP, je imel predsednik madžarske vlade Nagy govor pred zadružniki v Kečkemetu, v katerem je pozival kmete, naj ne izstopajo iz zadrug, čeprav jim daje tako možnost nedavna vladna uredba. Kmete je rotil, naj imajo več zaupanja v vlado in partijo in naj se zavedajo hudih posledic, ki jih čakajo, če bodo izstopali iz kolektivnih gospodarstev. V svojem govoru je omenil, da je med kmeti organiziran odpor proti kolektivizaciji, da pa bo vlada odločno nastopila proti »sovražnikom, ki nagovarjajo kmete, naj izstopajo iz zadrug«. Nemogoče ]e biti dober član SZDL in hkrati sovražno delati proti programu in politiki SZDL Osnovne organizacije SZDL v Celju se morajo postaviti na lastne noge Pretlvolilne priprave v ljutomerskem okraju — Ur. Jože Potrč na razširjeni seji okrajnega odbora SZDL Ljutomer, 1. okt. (Po telefonu.) V sindikalni dvorani ULO je bila danes dopoldne razširjena seja Okrajnega odbora SZDL, ki so se je udeležili tudi predsedniki občinskih odborov SZDL in predstavniki vseh množičnih organizacij. Seji, ki jo je vodil predsednik Okrajnega odbora tovariš Metod Gričar, sta prisostvovala tudi član Fredsedstva Glavnega odbora SZDL tovariš dr. Jože Potrč ter Ivan Kreft iz Vidma ob S a vaici. Na seji, ki je potekala vse dopoldne v živem razgovoru, so predvsem kritično analizirali politični položaj v okraju ter presojali politično aktivnost posameznih organizacij SZDL. Kritična presoja političnega položaja kaže, da je v okraju najtežje in hkrati v mnogih primerih najslabše politično delo v vaških odborih SZDL. Precej je takih vaških odborov, kjer ne zmorejo niti dobrega sestanka vaščanov, dosti pa je tudi takih, kjer se sestankov ne udeležujejo niti odborniki. Tu se v kaj čudni luči kaže zavest tistih odbornikov vaških odborov, ki sta jih v zadnjem času prizadela zokon o zemljiškem skladu ali pa zakon o novih viničarskih odnosih. Ti odborniki namenoma zavirajo politično aktivnost ter ustvarjajo med volivci negotovost in nezaupanje. Navzlic temu so to člani Socialistične zveze iri celo odborniki vaških organizacij, delujejo proti programu in politiki Socialistične zveze ter skušajo med delovnim ljudstvom ustvarjati nezaupanje proti ukrepom ljudske oblasti, ki so v prid delovnim ljudem ljutomerskega okraja, zlasti v prid viničarjem in njihovim številnim družinam. Več kot razumljivo je, da tega razdiralnega političnega delovanja večina članov Socialistične zveze ne more mirno prenašati v svojih lastnih organizacijah. Zato volivci, č’ani Socialistične zveze, poudarjajo, da bodo v predvolilni dobi temeljito prečistili svoje vrste ter izključili vse tiste, ki vodijo sovražno poli-tako v vaških organizacijah, zakaj nemogoče je biti dober čtan Socialistične zveze in hkrati sovražno delovati proti Socialistični zvezi. Potem, ko so okrajni odbor-niki, predsedniki občinskih odborov Socialistične zveze ter predstavniki množičnih organizacij analizirali politični položaj, je govoril dr. Jože Potrč o naših novih ustavnih zakonih, o demokratičnosti jesenskih volitev ter o izbiri kandidatov. K političnemu položaju v okraju je dr. Potrč dodal svoje pripombe in mnoge po-bude za predvolilno dobo. Po zaključenih razgovorih so na seji sprejeli več sklepov. Pri okrajnem odboru Sociali- stične zveze bodo postavili okrajno volilno komisijo, prav tako pa bodo postavili volilne komisije tudi pri vseh občinskih odborih Socialistične zveze. Ker dosedaj množični sestanki in zborovanja Socialistične zveze niso bila povsod najbolj uspešna, bodo še pred zbori volivcev po nekaterih občinah oziroma volilnih enotah ponovni množični sestanki. V nedeljo 11. t. m. dopoldne pa bo v Ljutomeru za ves okraj veliko množično zborovanje Socialistične zveze, ki se ga bo predvidoma udeležil tudi tovariš Edvard Kardelj. V nadaljnjih sklepih poziva Okrajni odbor Socialistične zveze vse množične organizacije (sindikate, AF2, gasilce, mladino itd.), naj še aktivneje sodelujejp v volilni agitaciji ter se čim šte-vilneje udeležujejo množičnih zborovanj. Na seji so tudi ugotovili, da se nekateri sindikati že sedaj prav živo pripravljajo na volitve v okrajni zbor proizvajalcev. Na današnji seji so razdelili bloke za zbiranje volilnega fonda, pri čemer so funkcionarji Socialistične zveze poudarili pomen zbiranja finančnih sredstev, potrebnih za volilno agitacijo in izvedbo volitev. (ž) nas splošni industrijski razvoj zahteva tudi ustrezen razvoj industrije Izrabljeni stroji in pomanjkanje proizvodnih sred štev silno otežko-čajo pravočasno izvrševanje naročil farmacevtske in drugih industrij, ki so se razvile p o osvoboditvi Pred komaj desetimi dnevi je bilo v Ljubljani posvetovanje zastopnikov republiških združenj grafičnih podjetij FLRJ, preteklo nedeljo pa se je začela dvodnevna konferenca vseh jugoslovanskih podjetij za predelavo papirja, kartona in lepenke. Že na posvetovanju grafičarjev je prodrlo prepričanje, da bi bilo prav, če bi se njihovim združenjem pridružila tudi podjetja, ki predelujejo karton, papir in lepenko, kajti embalaža kot glavni izdelek tovrstnih tovarn ne more shajati brez tiskarn. Vsa večja kartonažna podjetja imajo celo lastne tiskarne, ki zaposlujejo tudi do 100 in več delavcev-tiskarjev. Zato so udeleženci omenjene konference sklenili, da se odzovejo vabilu grafičarjev in pristopijo kot člani njihovim združenjem po republikah. Drugo pomembno vprašanje, ki so ga obravnavali, je kadrovsko vprašanje. V državi imamo sicer res le nekaj večjih popolnih podjetij kartonaže (v Mariboru, Ljubljani, Zagrebu, Osijeku in Beogradu), vendar je presenetljivo dejstvo, da premore ta industrijska panoga komaj pet ali šest resničnih kartonažnih strokovnjakov. Vsi drugi ljudje, ki so zaposleni v tej industriji, so priučeni delavci. Zato so zastopniki kartonažnih podjetij sklenili, posvetiti v prihodnje vso skrb vzgoji naraščaja, in to v podjetjih, ki imajo možnost, dati mladim ljudem vsestransko strokovno izobrazbo v tem poklicu. Vedeti je namreč treba, da je splošni razvoj naše industrije zahteval tudi povečanje kartonažne proizvodnje. V vseh količkaj večjih podjetjih te vrste (»Mepa« Maribor, Kartonažna tovarna Ljubljana, zagrebška Kartonaža, Litokar-ton Osijek, Avala Beograd, Kuverta Ljubljana in nekatera druga) zaposlujejo danes tudi po nekajkrat več ljudi, kakor pred vojno. Mislimo le na resnično velikanski razvoj naše farmacevtske industrije, industrije tobaka, industrije svinčnikov in barvic, kozmetike itd. Vse te nove, še vedno razvijajoče se industrije potrebujejo cele vagone škatlic in drugih kartonažnih izdelkov. Neverjetno povečanim potrebam ustrežejo pogosto naše kartonažne tovarne le z največjo težavo. Zgodilo se je že, da je tovarna vžigalic *Dravao rudi nemočne reagjrati na gesla, ki jih med ljudmi širijo sovražniki nove države. Razprava je nadalje pokazala, da so odbori SZDL na terenih in seveda njihovi člani še vedno navajeni na direktive: brez njih se težko znajdejo To se je zlasti videlo v razpravi o kandidatih za republiške poslance. Ker politični aktivisti tokrat riso dob.li »direktiv od zgoraj« so ponekod negotovo sledili predlogom ljudi, ki so se zavzemali za ene in druge kandidate, Sovsod pa za tovar.še, ki so z osédanjim delom dokazali, da so vredni tega zaupanja. V vrsti napak, ki so pravzaprav posledica nesamostojnosti v delu, je tudi dejstvo da se osnovne orgaru-zacije SZDL na terenih niso uveljavile kot politična predstavništva, marveč bolj kot neki 0rganiz.3a.jski štabi za izoolnjevanje nalog, »direktiv« ¿d. Podporo depolitizaciji odbornikov terenskih organizaos: pa ie v zadnjem času nudil celo sam mestni odbor SZDL. ko je zlasti iz vrst pravnikov sestavil takojmenovanl predavateljski krožek, katerega člani so hodili od enega sestanka na drugega, ter govoril, članom SZDL o pomenu volitev itd. To dejstvo je pri terenskih funkcionarjih utrdilo zelo pačno mnenje, da se pomena volitev, njihove tehnične strani itd. ne da tolmačiti bre pravne Te ln druge napake so rodjld zaključke, da ie treba v prvi vrsti organizacijsko utrditi odboje osnovnih organizacij. Nujno je sestaviti delavne kgm sije ter ne glede na jesenske voltve izdelati načrt dela osnovne organizacije . , . , V razpravi o metodah dela so bili izrečeni kor.stni predlogi zlasti o tem. kako doseči stik > člani. Večina zastopnikov terenskih organizacij je bila mnenja, da bi bilo prav, če bi namesto množičnih sestankov terenske organizacije pripravljali večerne razgovorg za manjši krog ljudi. Morda za prebivalce večje b.še. neke ulice in podobno. Vsekakor pa je prj organizaciji takšnih sestankov patiti, da ne bodo prešli okv.r naravnih oblik. Dejstvo da mnogi člani terenskih odborov SZDL še niso do podrobnosti seznanjeni zlasti z organizacijo volitev, je bilo povod za sklep, da se p.-j mestnem odboru SZDL ustanovi posebna informad.jska pisarna, ki bo T tem pogledu dajala vsa ooiaso-u la’ M. B. itev, njihove tehnične _td. ne da tolmačiti fc znanstvene izobrazbe! Volitve v mestni zbor proizvajalcev v Celja bodo 4. novembra Na deveti »kupni seji mestnega zbora ter zbora proizvajalcev MLO v Celju so ljudski odborniki sprejeli sklep, da bodo volitve v novi mestni zbor proizvajalcev v sredo 4. novembra t. L Po sklepu te seje bo > novem zboru proizvajalcev 35 odbor- Predvolilne priprave v postojnskem okraju Pravkar je izšla knjiga „Kartuzija Pleterje in partizan” 1941—1945 — SPOMINI (S sliko avtorja, 10 slikami iz samostana in 5 posnetki dogumentov.) V njej je Josip Edgar Leopold-Lavov, ugledni prior kartuzijskega samostana v Pleterjah, nanizal, kakor sam pravi, »razne dogodke, doživljaje in dejstva objektivno, stvarno, mirno, sine ira et studio«. Ti »SPOMINI« so eno najzanimivejših pričevanj o slovenskem partizanstvu, o izdajalskem početju bele garde in o vlogi, ki jo je imela kartuzija Pleterje v naši narodnoosvobodilni borbi. Nabavite si takoj to knjigo, lepi opremi! ki je izšla v zelo Dobite jo v vseh knjigarnah, v časopisnih kioskih ter v podružnicah »Slov. poročevalca«. V kartonirani izdaji stane 290 din, vezana v celo platno s ščitnhn ovitkom pa 395 din. Revizorska služba zadružnih organizacij bi morala biti bolj učinkovita Posvetovanje predstavnikov vseh glavnih zadružnih zvez FLRJ Na pobudo Glavne zadružne zveze Hrvatske je bilo pred dnevi v Zagrebu posvetovanje predstavnikov vseh Glavnih zadružnih zvez v FLRJ. Posvetovanje je bilo organizirano z namenom, da se predstavniki glavnih zvez spoznajo z novo organizacijo revizorske službe v Hrvatski. To je sedaj edina republika, v kateri je revizorska služba organizirana po novih načelih, kajti stara revizorska služba ni mogla izpolniti osnovnih nalog in je imela precej pomanjkljivosti. Fami-liamost, uporabljanje revizorjev pri raznih kampanjskih nalogah itd. so bili temeljni vzroki, ki so onemogočili pravilno delovanje revizorske službe. Predstavniki Glavne zadružne zveze Hrvatske so tovarišem iz drugih republik razložili organizacijo nove revizorske službe, ki je pričela delovati 1. julija letos. Vsa revizijska služba v Hrvatski je osredotočena v šestih središčih. Revizorji bodo nadzorovali, ko bo organizacija izpolnjena, vse zadružne organizacije. Namesto prejšnjih 300 revizorjev, bo imela nova organizacija okoli 100 strokovnjakov. Vsako središče bo imelo poleg določenega števila revizorjev še pravnika, ki bo na osnovi revizij skih ugotovitev reševal prav na vprašanja, se pravi, da bo prijavil javnemu tožilcu osebe, ki so oškodovale zadružno imovino in podobno. V teh središčih bodo tudi agronomi, ki bodo reševali agrotehnična vprašanja v zadružnih organizacijah itd. Tudi v Sloveniji ima revizorska služba precej pomanjkljivosti. Zato revizorji in zadružne organizacije že dlje časa razpravljajo o tem, kako bi bilo treba revizijsko službo urediti, da bo bolj učinkovita, kar pa bo prav gotovo podrobno pokazala nadaljnja razprava. V sredo je bila seja okrajnega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi v Postojni, kateri je prisostvoval tudi član CK ZKJ Ivan Regent. O političnih pripravah za volitve je govoril predsednik Socialistične zveze Matevž Hace. V zvezi s predvolilnimi sestanki ljudje sprašujejo, kdaj bo ustanovljena okrajna davčna komisija, ki bo reševala pritožbe glede odmere davkov. Zanima jih tudi odobritev sekretariata za gospodarstvo o sečnji lesa v okraju Postojna. Nadalje so se pomenili o tem, da bo treba prihodnje leto napeti vse sile za obnovo porušenih hiš in gospodarskih poslopij, ki jih je uničil okupator. Okrajni odbor Socialistične zveze je predlagal okrajnemu ljudskemu odboru, da bo smatral to za eno najvažnejših nalog prihodnjega leta. Socialistična zveza bo s tem seznanila tudi gospodarska podjetja in splošne kmetijske zadruge, da bodo pomagale pri obnovi. Nato so obširno razpravljali še o kandidatih. Dalje so na seji tudi sklenili, da bodo o vseh sestankih, ki jih bodo Imeli po terenu, obveščali centralni in lokalni tisk. Poleg Padanje deviz na deviznih obračunskih meji.'b Beograd, 1. oktobra. Devizna obračunska mesta po državi beležijo vse večje padanje deviz. Tako računajo, da znaša padec na deviznem obračunskem mestu v Beogradu v septembru povprečno 50 odstotkov, pri nekaterih valut pa je dosegel tudi 6Q odstotkov. Ta pojav jce-njujejo naši gospodarski • strokovnjaki kot dober znak za zboljšanje našega gospodarskega položaja. Seja izvršnega odbora SZDL v Koprskem okraju "•»•••••••••t« ,ф0,ф0фф0фф0фф0фф0фф0ф» ,ф0..0..0.ф0ф. *Ф09Ф0Фв09Ф0ФФ0ФФ0ФФ0ФФ09фффф0ФФ0Ф9 ŽELEZARNA RAVNE lovama plemenitih jekel RAVNE NA KOROŠKEM razpisuje SKLEPANJE POGODB ZA NAROČILA V LETU 1954 in sicer: od 5. X. do 10. X. 1953 — Industrija brodogradnje, direktne vojne pošte in podjetja vojne industrije: od 12. X. do 17. X. 1953 — Kovinsko-predelovalna industrija; od 19. X. do 24. X. 1953 — Vsa ostala industrija; od 26. X. do 31. X. 1953 — Delavnice železniških vozil in direkcije železnic; od 2. XI. do 7. XI. 1953 — Strojegradnja, metalurgija in rudarstvo; od 9. XI. do 14. XL 1953 — Veletrgovine s tehničnim materialom. Cenjene naročnike vabimo, da pošljejo predvsem pismena naročila s specifikacijami za potrebe I. polletja 1954, medtem ko lahko navedejo potrebe za II. polletje 1954 samo okvirno. Pismena naročila in specifikacije so potrebne tudi za primer prihoda zastopnikov na Ravne. Eventuelni poslovni obiski naj volijo dnevne vlake, odnosno zvezo s prenočišči v Dravogradu, ali v Mariboru. Direkcij». KOPER, 2. okt. Danes j'e bila seja izvršnega odbora SZDL za koprski okraj, na kateri so odborniki razpravljali o volitvah v zbore proizvajalcev, o novem volilnem zakonu in pripravah za izobraževanje v zimskem času. Soglasno so sprejeli sklep, da pošlje izvršni odbor koprskega okraja OLO v Kopru predlog, naj razpiše volitve v zbore proizvajalcev, ki so na tem področju možne, nadalje dopolnilne volitve v ljudske odbore in predlog o uvedbi volilnega fonda. Dr. Stane Furlan je tolmačil novi volilni zakon, za katerega je tu veliko zanimanje. Nov volilni zakon bodo tolmačili tudi članom Socialistične zveze po terenu in tovarnah. Sprejeli so sklep, da naj volilni proglas SZDL Jugoslavije objavijo vsi lokalni listi, tako da bo z njim seznanjeno vse prebivalstvo koorskega okraja. Da bo vsestransko izobraževanje v zimskih mesecih kar najbolj uspešno, so izvolili posebno komisijo, v kateri so tudi zastopniki prosvete, kmetijstva, sindikatov, V Beogradu začele kandidacijske konference za zbor proizvajalcev Beograd, 1. oktobra. V beograjskih podjetjih so danes začeli kandidacijske konference za volitve odbornikov mestnega zbora proizvajalcev, ki se bodo vršile 1. novembra. Prvo kandidacijsko konferenco je imelo tekstilno podjetje »Ftartizan«. Z ozirom na število proizvajalcev predstavlja podjetje samostojno volilno enoto In voli enega odbornika. Na današnjem sestanku je kolekt v predložil 8 kandidatov, med njimi predsednika sindikalne podružnice, predsednika delavskega sveta, več delavcev, ki že dolgo let delajo X РоЈјЦш, ¿Ms ^ protiletalske zaščite, RK itd. Naloga te komisije je sestaviti celotni program vsestranskega izobraževanja ljudstva. E. K. Drugi oktober praznik koprske občine Koper, 1. okt. Ljudski odbor občine Koper okolica je razglasil 2. oktober za občinski praznik, ki ga bodo jutri slavili po vsej občini. 2. oktobra 1943. leta je divjala po slovenski Istri fašistična ofenziva, v kateri je okupator pobil več kot 100 ljudi in požgal na desetine domačij. V počastitev spomina na te dogodke bodo jutri po vseh vaseh občine Koper okolica slavnosti, v Dekanih pa bodo odkrili spominsko ploščo žrtvam fašizma. E. K. Priprave za volitve v zbor proizvajalcev na Hrvatskem Zagreb, 1. oktobra. Zbori volivcev, na katerih se bodo predlagali kandidati za zvezni in republiški zbor proizvajalcev, bodo začeli v Hrvatski prthodnji teden. Na razš.rjenem plenumu mestnega sindikalnega sveta v Osijeku je bil izdelan načrt zborov volivcev. Prav tako so na tem plenumu razpravljali o kandi datih za zvezni in republiški zbor proizvajalcev. Imenovanih je bilo 30 kandidatov, od katerih bodo izvolili za oba zbora samo 3. Pri mestnem odboru SZDL v Sisku je bil imenovan poseben aktiv, ki pripravlja zbore proizvajalcev. 2ivahna volilna aktivnost za zbore proizvajalcev je prav tako v Karlovcu, Varaždinu, Slavonskem Brodu in drugih industrijskih središčih. tega so odborniki izražali mnenje, da naj bi sami kandidati prihajali med ljudi in jih seznanjali s splošnimi gospodarskimi vprašanji okraja in republike ter jim tudi odgovarjali na razna stavljena vprašanja. O. n ¡ko v, od lega 34 iz ргте skupine (industrija, promet itd.l »er en zastopnik kmetijskih proizvajalcev. Minimalna udeležba kmetijskih proizvajalcev je odraz družbenega dohodka iz kmetijstva, ki na področju mesta Celja ne dosega ni;i enega odstotka od celo î nega družbenega dohodka ustvarjenega v Celja. 12.400 proizvajal ev v Celju bo volilo svoje zastop: ike v drugi mestni zbor proizvajalcev na 20 volilnih enotah. V novem rboru proizvajalcev bodo imeli največ svojih zastopnikov delavci »Tovarne emajli rape posode« in sicer 5, nato -ledijo železarji il Štor s štirimi, K inkarna« s tremi, »Metka« z dvema itd. Glede na to, ca so se volivci ir Štor, Škofje vas! ter Šmartnega v Rožni dolini že izrekli za priključitev k mestu Celju, se bo povečal tudi mestni zbor od dosedanjih 40 odbornikov na 45. M. B. V novomeškem okraju sprejemajo zadružniki kandidate za zbore proizvajalcev Po seji Okrajnega ljudskega odbora 24. septembra in skupni seji okrajnega komiteja ter okrajnega odbora SZDL 26. septembra, so se priprave za jesenske volitve v novomeškem okraju razživele. Do 29. septembra so bile na sedežu vseh občin konference predstavnikov podjetij, zadrug in množičnih organizacij, na katerih so podrobno proučili gradivo za volitve v zbore proizvajalcev ter se pogovorili o pripravah. Ker je rok za predlaganje kandidatov za okrajni zbor proizvajalcev zelo kratek, je težišče na pripravah za zbore volivcev v proizvodnji, tako kmetijske kot industrijske panoge. V treh kmetijskih zadrugah, to je v Straži, Mirni in Šmar-jeti so že bili zbori volivcev z izredno dobro udeležbo, na katerih so tudi sprejeli kandidate za okrajni zbor proizvajalcev ter predlagali kandidate za republiški in zvezni zbor proizvajalcev. Na vseh treh dosedanjih zborih volivcev kmetijskih proizvajalcev so predlagali kot kandidata za republiški zbor proizvajalcev ing. Vilmo Pirkovičevo, za zvezni zbor proizvajalcev pa Janeza Hribarja. V Straži so zadružniki potrdili kot kandidata za okrajni zbor proizvajalcev dosedanjega člana tovariša Jožeta Dularja, kmeta iz Jurke vasi. Njihova občina skupno z občino Dolenjske Toplice voli enega odbornika v okrajni zbor proizvajalcev iz kmetijske panoge. O kandidatu bodo sedaj razpravljali še volilni upravičenci topliške kmetijske zadruge in bodo verjetno tudi oni predlagali enega kandidata. Največ zborov volivcev kmetijske panoge bo v nedeljo 4. oktobra, v industrijski panogi pa imajo prav tako zbore volivcev. Predvidevajo, da bodo zbori volivcev za sprejem kandidatov za zbore proizvajalcev končani do določenega roka. Na dosedanjih zborih volivcev so bile razprave žive in stvarne. Volivci se zanimajo za vse gospodarske probleme v državi ter na podlagi poznavanja istih pretresajo in predlagajo kandidate za tako važne oblastvene organe, kot so zbori proizvajalcev. (r) IZREDNI VLAKI ZA PROSLAVO V KOČEVJU Izredni vlaki, ki bodo vozili 4. oktotra na proslavo v Kočevje: Odhod iz Ljubljane: Odhod iz Kočevja: 3.45 18-10 4.15 19.00 4.40 (redni vlak) 20.08 5.10 Posebni vlaki bodo sestavljeni iz potniških vagonov, bi bodo pripravljeni pol ure pred odhodom vlaka na glavni postaji. Cer.a vožnje v obe smeri je 232 dinarjev Vodje skupin naj kupijo vozovnice na skupno objavo, ki se doti pri potniški biagajni. Pripravljalni, odbor pri mestnem odboru SZDL ponovno poziva vse politične organizacije, društ va ter sindikate, naj pohitijo s prijavami in prodajo spominskih značk. Opozarjamo na tehnična navodila uslužbencem proslave, objavljeno v časopisu dne 30. septembra 1953. Vse ostale podrobne informacije daje Mestni pripravljalni odbor, Resljeva 9- II, soba 16, telefon 20.223, vsak dan od 8 do 14 in od 16. do 19. ure. AVTO PROMET ŠKOFJA LOKA I. VOZNI RED Proga: ŽIRI—ŠKOFJA LOKA—LJUBLJANA—ŽIRI. 1) 4.20 5,28 5.35 Vozni red velja od 1. X. 1953 1) Vozi samo ob nedeljah. 2) Vozi vsak dan. 3) Vozi samo ob delavnikih. II. VOZNI RED Proga: ZALILOG—ŽELEZNIKI—SK- LOKA—KRANJ —ŽELEZNIKI—ZALILOG. 2) 3) 3) 2) D 13.45 5.45 Žiri 17.23 13.18 9.38 14.53 6.53 Sk. Loka-mesto 16.15 12.10 8.30 15.00 — Sk. Loka-kolodv. 15.30 7.15 Sk. Loka-pošta 15.20 7.50 Ljubljana 14.45 1) 2) 5.55 3) Zalilog D 2) 3) 17.20 4.35 6.10 14.00 Železniki 9.20 13.00 17.05 5.30 6..55 14.45 Sk. Loka-mesto 8.30 12.15 16.15 5.35 — 15.00 Sk. Loka-kolodv. — 12.10 16.10 — 8.00 — Kranj — 11.30 — 1) Vozi samo ob nedeljah. 2) Vozi samo ob delavnikih 3) Vozi vsak dan. Pripomba: avtobus vozi iz Znlega-loga samo ob ponedeljkih, sredah in petkih. M &lenk oo Od srede na četrtek Sovjetska nota zahodnim velesilam, ki naj bi bila odgovor na predlog zahodnih velesil za četverno konferenco 15. oktobra o Luganu, pravzaprav na ta predlog ni odgovorila. Namesto odgovora na predlog zahodnih velesil — katerega sovjetska nota sploh ne omenja — so v noti navedeni novi predlogi, ki pa so po splošni sodbi zahodnih diplomatskih krogov zelo nejasni. V svoji noti SZ predlaga dve konferenci: sestanek zunanjih ministroo ZDA, Velike Britanije, Francije, Sovjetske zveze in Kitajske, na katerem bi proučili ukrepe za zmanjšanje napetosti v mednarodnih odnosih, in konferenco Hirih zunanjih ministrov o nemškem vprašanju. V ameriških uradnih krogih poudarjajo, da ni Jasno, če Sovjetska zveza predlaga sestanek pefíh su kot prvi pogoj za četverno konferenco in če ieii, da bi bil sestanek petih pred četverno konferenco, ker ga v noti omenja na prvem mestu. Sodijo, dj bo v smislu teh vprašanj sestavljen tudi odgovor na zadnjo $(tojcfzko noto. Prav zaradi teh nejasnosti označujejo o zahodnih presfolntcah to noto kot nov primer taktike zavlačevanja, ki se je posluiuje Sovjetska zveza. Glede predlažem konference petih velesil so v britanskih krogih mnenja. da bi je ne bi bilo mogoče sklicati pred politično konferenco o Koreji, ker bi pred iem ne bilo nobenega upanja, da bi ZDA privolile na razgovore s Kitajsko Ce Sovjetska zveza vztraja — kar iz note ni jasno razvidno — da bi morala biti ta konferenca pred četverno konferenco o nemškem vprašanju, bi torej njen predlog pomenil odlaganje četverne konference o nedogled Zato dokaj upravičeno tolmačijo sovjetsko noto kot odklonitev predloga o četverni konferenci o Luganu. Pravtako negativen, kakor glede četverne konference, je tudi sovjetski odgovor glede rešitve nemškega vprašanja. Moskva zopet ponavlja svoj predlog o ustanovitvi začasne osenemške vlade pred splošnimi volitvami, čeprav so zahodne velesile ta predlog ie odklonile. Po tem odgovoru sodijo, da se Sovjetska zveza boji svobodnih volitev o vsej Nemčiji kakor tudi razgovora o nemškem vprašanju sploh. Sovjetski odgovor torej ni premaknil z mrtve točke vprašanja četverne konference in rešitve nemškega vprašanja. Po splošni sodbi je nota l* ponoven dokaz, da Sovjetska zveza noče s konkretnimi dejanji pokazati volje za rešitev mednarodnih perečih problemov in za popuščanje napetosti v svetu, svoje odklonilno stališče pa prikriva z raznimi predlogi in zavlačevanjem. ★ Pri volitvah Izvršnega odbora laburistične stranke na konferenci o Margate je levo krilo z Beoanom na čelu odneslo zmago nad uradnimi voditelji stranke, ki zastopajo zmernejšo linijo. Od sedmih članov izvršnega odbora, ki jih voli konferenca je bilo izvoljenih 6 bevanisfov in 1 predstavnik zmerne struje, medtem ko Hugk G ait skeli, pristaš levega krila, ki se je tudi potegoval za izvolitev, ni bil izvoljen. Izvoljeni pristaši levega krila, ki so bili osi ie tudi prej člani izvršnega odboja, so dobili osi precej več glasov kot lani. i Tako so beoanisti precej utrdili svoj položaj o izvršnem odboru, v katerem je poleg 7 na konferenci izvoljenih članov še 20 članov, ki jih volijo . ......- kot šef parlamentarne strankine skupine in Morgan'Philipps kot generalni sekretar stranke Pri tajnem razpravljanju o spremembi statuta pa je prodrl tudi predlog sindikata pomorščakov, da pride o izvršni odbor kot njegov stalni član še Herbert Morrison, ki je bil član izvršnega odbora vse od leta 1931 do lani, ko je pri volitvah na laburistični konferenci pogorel. Zelo živahna je bila razprava o nadaljnji nacionalizaciji 12 panog industrije, za katero so se najbolj zavzemali predstavniki metalurškega »indikata. Njihov predstavnik je izjavil, da bi bil že čas, da se po nacionalizaciji sedaj še pastone ključne industrije nacionalizira tudi aktivna industrija. Zmerno krilo stranke pa je zastopalo stališče, da je treba iti z nacionalizacijo počasi in da se mora najprej utrditi položaj ie nacionalizirane industrije. Vsi predlogi za razširitev nacionalizacije industrije so bili zavrnjeni, kakor tudi predlogi o udeležbi delavcev pri nadzorstvu in v upravljanju nacionalizirane industrije. >Zaradi enotnostU gibanja so predlagatelji večino teh predlogov umaknili. Predlog^ zveze železničarjev, da naj konferenca potrdi pravico delavcev do udeležbe pri nadzorstvu o nacionaliziranih podjetjih pa so z veliko večino zavrnili. Zasedanfe političnega odbora Generalne skupščine OZN Odložena razprava o tržaškem vprašanju Bevan Sindikati, ter Atlee Govor Attleeja na konferenci laburistične stranke Anglija ni samo evropska sila Margatex, 1. okt. (AFP). Ko je začel danes zunanjepolitično debato na letni konferenci laburistične stranke, je Clement Attiee poudaril, da je njegova stranka še vedno mnenja, da bi morala biti konferenca naj višjih zastopnikov šti-r.h velikih sil. Pripomnil je, da je britanska viada 'lahkomiselno zamudila veliko priložnost. Glede posameznih velikih mednarodnih vprašanj je Attiee izjavil, da njegova stranka še vedno podpira organizacijo Atlantskega pakta. Zavrnil je vsak načrt o nasilni osvoboditvi satelitskih držav v Vzhodni Evropi. Glede evropske enotnosti je Attlee izjavil, da »Anglija ni samo evropska sila in se ne mo"e vključiti samo v evropski sistem«. O problemih Daljnjega vzhoda je Attlee deja!, da je smešno ne priznavati pekinške vlade za vlado Kitajske. Predlaga! je nevtralizacijo Koreje, nevtralizacijo Formo- Nova indijska država New Delhi, 1. okt, (Tanjug). Jutvi bo začel veljati zakon o novi indijski državi Andri. Zakon je sprejel indijski parlament prejšnji mesec. Andra je prva indijska država, ustanovljena na podlagi jezikovne enotnosti in predstavlja tisti del države Madras, ki govori jezik teiegu. Predsednik indijske republike dr. Rajendra Prasad je danes predsedova! slovesnosti ob razglasitvi nove indijske države. Po dolgih parlamentarnih debatah je bila ustanovljena nova država, ki naj' bi bila nekak poskus za sistem države, temelječe na enotnosti jezika. V nekaj vrstah LONDON, 1. oktobra (Tanju,?): Dopisnik časopisa »News Croni-cle*c iz Madrida piše. da bo novi ameriško-španski pakt oropal Britanijo važnih surovin, predvsem železni« rude volframa in živega srebra. Velika Britanija, katere letošnja trgovina s Španijo je padla za tretjino v primeri z lanskim letom, izgubi svoje postojanke v Španiji kot glavni španski potrošnik. BONN. i. oktobra (AFP): Za-bodmomemška viada je izjavüa pomeni sovjetska nota z dne 29. sept. razočaranja. Sovjetska zveza s to noto ni pokazala pripravljenosti. da bi med velikimi mednarodnimi vprašanji predvsem proučila tudi nemško vprašanje vlada Zahodne Nemčije sodi. da je »osnovni smoter sovjetske note ovirati pogajanja o ratifikaciji pogodbe c? evropski obrambni skupnosti«. NEW DELHI 1. okt. (Tanjug): Protest ministra za zunanje zadev? vlade na Formozi proti bombardiranju k no mici tan; kih oporišč v Burmi so označili v Ran-gumu kot »nezaslišan cinizem«, v uradnih krogih v Ran gumi poudarjajo da je vlada na Formozi vedno odklanjala odgovornost za zločine kuomic-lanskih čet na ozemlju Burme sedaj pa j*b «kuša celo zaščititi. Porodilo * ^ čanih oper.^rfjah proti tajniškim četam v Burmi v New Delhiju kol znam'n.le odločnost? burmanske vlaie. hoče sama obračunat» z napadačem, ne da bi čakala na pomoč od zunaj. Konferenca zastopnikov ZDA. Formoze. Siama in Burme v Bangkoku je pokazala, da For-. ne želi rešiti tega vprašanja. ze in plebiscit na tem otoku. Končno je izrazil obžalovanje, ker je indija izključena iz politične konference o Koreji. Nemški ujetniki iz ZSSR Berlin, 1. okt. (DPA). Kakor ¡e sporočil nemški Rdeči križ, je prispelo s tretjim transportom v Nemčijo kakih 900 bivših nemških ujetnikov iz Sovjetskih taborišč. Dosedaj so izpustili iz taborišč ZSSR 2450 vojnih ujetnikov. New York, 1. okt. (Tanjug). Ko je bil sprejet dnevni red političnega odbora Generalne skupščine OZ.N na podlagi predloga kolumbijske delegacije, v mnogih krogih Združenih naro. dov prevladuje mnenje, da je bil kolumbijski predlog navadna spletka. To se je pokazalo tudi med razpravo v komiteju. Ro kolumbijskem predlogu sta namreč vprašanji Maroka in Tunisa dobili prednost, čeprav je sam egiptovski delegat v imenu arabskih držav zahteval, da se razprava o tem odloži za deset dni. ■Korejsko vprašanje pa je núo po kolumbijskem predlogu postavljeno na zadnje mesto, čeprav se bliža skrajni rok za korejsko politično konferenco in je zadeva premirja čedalje bolj v nevarnosti. Avstralski dodatek, ki je bil sprejet k kolumbijskemu predlogu, naj bi nekoliko ublažil ta kolumbijski poskus, določa pa, da je mogoče korejsko vprašanje postavila spredaj na seznamu vprašanj, če glasuje za to •navadna večina. Ameriška delegacija je v skladu s svojim stališčem, da v celoti odklanja obnovo razprave o sestavi politične konference o Koreji, glasovala proti amandmaju, prav tal-j pa tudi vse delegacije držav sovjetskega bloka. Jugoslovanska delegacija se je vzdržala glasovanja o avstralskem amandmaju, glasovala pa je proti kolumbijskemu predlo- Prva sodba egiptovskega revolucionarnega sodišča Kairo, 1. akt. (AFP). Bivši predsednik egiptovske vlade Ibrahim Abdel Hadi je bil obsojen na smrt z obešeniem, najhujšo mogočo kazen. Sodbo revolucionarnega sodišča mora potrditi revolucionarni odbor. Revolucionarno sodišče je ugotovilo krivdo bivšega predsednika vlade v vseh točkah, ki jih navaja obtožnica, vštevši tudi izdajo, odgovornost za vojno s Palestino, vsiljenje terorističnega režima in nameravan uboi ustanovitelja društva muslimanskih bratov. Revolucionarno sodišče je razsodilo, da bo vse premoženje Hadija zaplenjeno. Najrobi, 1. okt. Kakor poroča Reuter, je včerai skupina pripadnikov organizacije Mau-Mau blizu glavnega mesta Kenije Najrobi-ja izvedla več napadov. Britanske oblasti pošiljajo policijska ojačanja iz drugih delov kolonije. Britanske sile v mestu so včeraj trikrat s topovi streljale na napadalce. Jugoslovanska d elegacija zahteva prvenstvo razprave o korejskem vprašanju gu dosledno stališču, ki ga je razložil državni sekretar za inozemske zadeve Koča Popovič v razpravi v političnem odboru, da je korejsko vprašanje take narave, da je treba njegovo pravo mesto in pomen poudariti, nikakor pa se ga ne sme odkrivat- s kakršnimi koli razlogi. New York, 1. oktobra (AFP). Generalni sekretar Združenih narodov Dag Hammerskjoeld je izjavil pred proračunskim odborom Generalne skupščine, da se čuti obvezanega pred sklepi administrativnega sodišča OZN, ki je pred kratkim razpravljalo o odpustu ameriških uslužbencev v OZN. Hammerskjoeld je pripomnil, da bo zahteval potrebne kredite za izplačilo odškodnine odpuščenim uslužbencem, ki so pred ameriškimi organi odklonili odgovore na vprašanja o njihovi politični pripadnosti in aktivnosti. Administrativno sodišče je te odpuste ozr.aô.lo kot »nezakonite« in sprejelo zahtevo o odškodnini v skupnem znesku okrog 150.000 dolarjev. ZDA so napovedale, da se bodo uprle plačilu odškodnine, ostale zahodne države pa so na stališču, da je treba izvesti priporočila sodišča. RIM, 1. okt. (Tanjug). Seja italijanske vlade, na kateri bi bili morali razpravljati o tržaškem vprašanju, Je odložena za nedoločen čas. Uradno so sporočili, da sta zbolela dva ministra. V političnih krogin pa sodijo, da so sejo odložili, ker čakajo na odgovor zahodnih sil na italijansko noto, ki zahteva plebiscit na Svobodnem tržaškem ozemlju. Za to govori tudi včerajšnji obisk italijanskega veleposlanika Tarcanni-nija pri ameriškem veleposlaništvu, kjer je italijanski diplomat zahteval čimprejšnji odgovor zahodnih sil in pa, aa v tem odgovoru ne bi bilo novih predlogov za rešitev tržaškega vprašanja razen plebiscita, ki ga je predlagala Italija. Tuji opazovalci ocenjujejo Pred parlamentarnimi volitvami na Norveškem Norveški parlament — storting, ki je bil izvoljen leta 1949, je končal svojo po ustavi predpisano dobo in bodo nove parlamentarne volitve 11. t. m. Izid teh volitev ne bo dosti spremenil političnega življenja Norveške in volilna borba bo omejena samo na nekatera gospodarska in socialna vprašanja. Na Norveškem je že dolga leta samostojno na vladi socialistična stranka, ki ima tudi največje zasluge pri zelo uspešni obnovi države. Nekaj let po vojni so na Norveškem ustanovili že mnogo velikih industrijskih podjetij, v katerih so dobile delo vse delovne moči, ki so bile med vojno brez posla. Ne samo zaposlitev, temveč tudj narodni dohodek je v zadnjih štirih letih dosegel višek v zgodovini Norveške. Socialistična stranka ima v svojem volilnem programu na prvem mestu zahtevo, naj dobi delovno ljudstvo čim večje koristi od investicij, za katere je mnogo žrtvovalo, poveča pa naj se kotrola nad proizvodnjo sploh, nad velikimi industrijskimi obrati ter nad bankami, ki jih ustanavljajo lastniki velikih industrijskih obratov, pa še posebj. Sedanje volitve bodo po novem volilnem sistemu, ki ga je zahtevala sama socialistična vlada. Prejšnji volilni sistem je dajal prednosti večinskim strankam, socialistična stranka kot najmočnejša v državi pa takih prednosti nj hotela in je zato uzakonila nov volilni sistem čistega proporca. Druga najmočnejša stranka na Danskem so konservativci, ki pa z manjšimi meščanskimi stran- Mala vrednost Na tekočem traku velikih obljub, ki ga je dvignil Kremelj, je poleg mnogih, v naglici nametanih vzorcev brez vrednosti tudj nekaj primerov, pri katerih je treba šele razbiti obod propagande, demagogije in cinizma, da se ugotovi ozadje, bistvo in vrednost obljub. To se dobro vidi na naslednjih dveh primerih: Kremelj ima že od nekdaj navado, da z visokimi številkami preslepi prizadete in tudi popolnoma nevtralne ocenjevalce svojih napovedi in obljub. V tem slogu je napoved in obljuba zboljšanja življenjskih razmer v ZSSR. Da bi ta obljuba bolj učinkovala, se je Kremelj držal pregovora, da nove metle dobro pometajo, in zato so postavili na mesto prvega sekretarja CK KP Sovjetske zveze Nikito Hruščeva, ki je, kakor Znano, najprej kritiziral odgovorne organe sovjetskega gospodarstva, potem pa sprožil plaz številk o blaginji, ki čaka sovjetske ljudi v letu 1954. V poročilu so navedena zvišanja proizvodnje od leta 1952 do 1954 tudi z naslednjimi številkami: mesa od 3 na 4.1 milijona ton, jajc od 2.6 na 4.3 milijarde, mleka od 10 na 14.3 milijone ton itd. Take številke so impozantne, stvarnost, ki jo skušajo prikriti, pa je naslednja: če ima ZSSR, kakor pravijo uradni podatki, okoli 200 milijonov prebivalcev, potem je imel vsak prebivalec ZSSR po objavljenih impozantnih številkah v letu 1952 za vseh dvanajst mesecev 15 kg mesa, za leto 1954 pa mu je obljubljenih 20 in pol kilograma. V ZDA, ki imajo komaj tri četrtine toliko prebivalcev kot ZSSR, pa lahko kupijo državljani dvojno količino mesa, ki ga vlada ZSSR obeta svojim prebivalcem v letu 1954; Francija, ki ima komaj eno petino od števila ruskega prebivalstva, pa daje svojemu prebivalstvu dve tretjini v Rusiji obljubljenih količin mesa. Stvarnost impozantnih številk preskrbe jajc in mleka pa je naslednja: doslej je imel ruski prebivalec na mesec eno jajce, obljubljeno mu je dvoje jajc, potrošnja mleka pa se mu bo baje zvišala od dosedanjih 5 na V litrov na mesec." Podobno je tudi z vsemi drugimi obljubami zboljšanih življenjskih razmer ali celo velike blaginje. obljub Nakita S. Hroščev Pri kremeljskih obljubah za zunanji svet pa je posebno značilna obljuba, ki so jo dobili predstavniki vzhodnonemške vlade v Moskvi. Ko so se vrnili domov, so po svojih glasilih in na shodih razglasili, da je sovjetska cona Nemčije po veliki uvidevnosti in «naklonjenosti sovjetske vlade rešena plačevanja reparacij. S takimi objavami so hoteli vplivati na potek volitev v Zahodni Nemčiji, zdaj pa je zahodnonemška vlada natančno ugotovila, koliko so vredne koncesije in dobrote Kremlja. V obširnem poročilu, ki ga je izdalo ministrstvo za vsenemška vprašanja, je navedeno, kako sovjetska podružnica v Vzhodni Nemčiji že od leta 1949 prikriva z lažmi in brezmejnim cinizmom velike dajatve Vzh. Nemčjie ZSSR. Ze mesca junija 1949 so nekatera glasila sovjetske cone ••••••»•••••••••••»e«* pisala, da vzhodna cona ne plačuje več okupacijskih stroškov, leto dni pozneje pa je tudi uradno glasilo sovjetske cone »Tägliche Rundschau« priznalo, da pride na vsakega prebivalca sovjetske cone 73 mark za plačilo reparacij ZSSR in Poljski ter za dobave sovjetski zasedbeni in nadzorni oblasti. Objavljeno je bilo tudi, da pride od vseh stroškov sedem desetin na reparacije, tri desetine pa na stroške za zasedbene oblasti. Ker število prebivalstva sovjetske cone Nemčije ni nobena tajnost, se da lahko izračunati, da znašajo ti stroški eno milijardo in 300 milijonov mark in da pride od tega samo na okupacijske stroške okoli 400 milijonov mark. To pa še ni vse, kajti za vse dobave veljajo cene od leta 1938, čeprav se je v petnajstih letih vse že močno podražilo. Sele po volitvah, ko hvalospevi naklonjenosti in prijateljstvu sovjetske vlade pri volitvah v Zahodni Nemčiji niso učinkovali, se v glasilih sovjetske cone Nemčije polagoma pojavljajo nekateri odstavki iz zapisnika, ki so ga predstavniki vzhodnonemške vlade podpisali v Moskvi. Med drugim je bilo mimogrede objavljeno, da so dobave Vzhodne Nemčije ZSSR v zapisniku označene z vrednostjo 1.6 milijarde mark. To pa je po cenah iz leta 1938 in je zato prava današnja vrednost dobav’ že blizu 8 milijard mark. To že dovolj dokazuje, kako drago je treba plačevati naklonjenosti in darila Moskve. —G. OKRAJNI LJUDSKI ODEOR OŽETIE kami v vseh povojnih letih niso mogli sestaviti niti močne opozicije proti homogeni socialistični vladi. Kominformovci v dosedanjem storti ngu niso Oskar Torp imeli nobenega mandata, za nove volitve pa so prijavili svoje kandidature v vseh volilnih okrajih. Njihov volilni program je navadna kopija moskovskih parol ter zelo daleč od norveške stvarnosti. Na splošno govori o znižanju davkov ter o zvišanju vseh izdatkov in dajatev razen izdatkov za državno obrambo, ki naj bi bili po kominformovskem mnenju sploh črtani. Voditelj norveških socialistov in predsednik socialistične vlade je Oscar Torp, ki je star 60 let in se je že kot mladenič vključil v delavsko gibanje. Kot kovinar in pozneje kot monter velikih elektrarn je delal najprej v strokovnih organizacijah, takoj po koncu prve svetovne vojne pa je bil že v osrednjem odboru politične delavske organizacije. V prvih povojnih letih se je večina norveških socialistov izjavila za tretjo internacionalo, ko pa so po letu 1924 začeli prihajati iz Moskve diktati, ki so bili nevarni neodvisnosti države in tudi interesom nor- veškega delavskega gibanja, je bilo razkola konec in Oscar Torp je že leta 1927 postal predsednik obnovljene enotne norveške socialistične stranke. Socialisti so bili prvič na vladi leta 1935 in Oscar Torp, ki je bil takrat župan mesta Oslo, je postal v tej vladi najprej minister za državno obrambo, potem minister za socialno politiko, pred izbruhom druge svetovne vojne pa je bil finančni minster. Ko so aprila 1940 Nemci zasedli Norveško, je z drugimi člani vlade tudi Torp emigriral in v norveški emigrantski vladi v Angliji je bil minister za narodno obrambo. V prvi delavski vladi po drugi svetovni vojni je bil Torp najprej minister za obnovo, pozneje Pa predsednik vlade. —tg. Mandatar za sestavo nove danske vlade Včeraj je dobil mandat za sestavo nove danske vlade Hans Hedtoft, predsednik socialnodemokratske stranke Danske, ki. je bil že dvakrat predsednik danse vlade. Hans Hedtoft je socialnodemokratsko stranko na Danskem obvaroval pred razkolom po prvi svetovni vojni, pozneje pa je stranka pod njegovim vodstvom dosegla velike uspehe v socialnem in gospodarskem pogledu. Ko je b.la Danska zasedena od Nemcev, je Hedtoft svojo domovino vpisal v zgodovino tudi s tem, da je bila Danska Hans Hedtoft edina dežela, ki je preprečila v vzajemnosti vsega svojega pre- . . — —J •— ^ •'A * H"- Kongres evropskega sveta bivalstva zločinski nacistični na- Haag, 1. oktobra. Kakor poroča zahodnonemška agencija, se bo 400 delegatov zahodnoevropskih držav od 8. do 10. oktobra udeležilo kongresa evropskega sveta, ki bo v Haagu. Na tem kongresu bodo izrazili vznemirjenost glede tega, ker še ni bila dosežena politična enotnost Evrope. Na seznamu govornikov so med drugimi v .menu Italije de GaspeTi, v imenu Francije Schuman, v imenu Belgije Paul Henry Spaak, v imenu Zahodne Nemčije dr. Von Brentano in v imenu Nizozemske prof. Belle. črt uničenja Zidov. Hans Hedtoft je ob pravem času zvedel, kako so nacisti pripravili svoj načrt za uničenje Zidoy na Danskem, ter je mobiliziral vsa danska brodovja, tudi najmanjša ribiška, ter potem po vseh krajih odbore, ki so židovsko prebivalstvo še ob pravem času spravili na pripravljene ladje, da so tako ekipe nacističnih mo. Tilcev, ko so točno po svojem načrtu prišle v deželo, našle deželo brez žrtev, katerim so namenile pogin v uničevalnih taboriščih. Najnovejše! Pravkar je izšel roman angleškega pisatelja F. M. Forsterja POPOTOVANJE V INDIJO. Knjiga obsega 376 strani in stane broširana 280 dinarjev, vezana v polplatr.o 380 dinarjev, vezana v polusnje pa 550 dinarjev. Obenem sporočamo, da si lahko še preskrbite knjigo Vladimirja Dedijerja JOSIP BROZ-TITO, PRISPEVKI ZA ŽIVLJENJEPIS, po ceni 880 dinarjev za knjigo, vezano v pol-platno, in 1.280 dinarjev za knjigo, vezano v polusnje. Knjiga je tiskana na finem brezlesnem papirju, vsebuje 820 strani teksta in 40 slikovnih prilog v bakrotisku. Knjigi si lahko nabavite v vseh knjigarnah ali pa ju naročite pri CANKARJEVI ZALOŽBI, LJUBLJANA, poštni predal štev. 41. čestita vsem delovnim ljudem ob 10. obletnic Zbora odposlancev Slovenskega naroda. • •••••••■•••••••••••»••••••••••••»••»••••••toe^toe^eMe^e^^A^^toe^^toe^cVotttttttaa^Mt^t******************************************************************************************* tudi ta dejstva kot dokaz, da je italijanska vlada v škripcih, ker ni dobila pričakovane opore v svoji zahtevi za plebiscit in z zadnjimi hrupnimi vojaškimi diplomatskimi, političnimi in propagandnimi koraki ni dosegla nobenega uspeha. Izsiljevanje na vrhuncu Po enem dnevu razpravljanja o italijanski zunanji politiki — ali bolje: o tržaškem vprašanju — je bilo zasedanje italijanskega parlamenta nenadoma prekinjeno in odloženo na nedoločen čas. Izgovoru o obolelosti dveh ministrov nihče ne veriame. Znano je, da so zunanjepolitično razpravo v italijanskem parlamentu že itak zavlačevali, ker so pričakovali, da bodo še pravočasno prejeli odgovor zahodnih sil na noto glede plebiscita na STO. Razprava v parlamentu se je začela, odgovora z Zahoda pa še ni in zato sta morala zboleti dva ministra. Vsekakor pa je zanimivo, da razprave o zunanji politiki niso odložili takoj, temveč so počakali, da so se zvrstili prvi govorniki, med katerimi je bil le eden pristaš vladne stranke. Govori teh bi morali pravtako kot intervencija veleposlanika Tarchianija v ameriškem zunanjem ministrstvu vplivati na zahodne velesile, da bi čimprej odgovorile na italijansko noto in da bi bil ta odgovor tak, kot ga pričakuje Italija. Po jasnem jugoslovanskem odgovoru na Pellov predlog o plebiscitu je italijanska viada zaostrila svoje izsiljevanje na Zahodu. V boj pa ni poslala svojih pristašev, temveč pristaše »opozicionalnih« strank, da bi laže opravičila svoje imperialistične zahteve. Govori monarhista Cantalupa, socialnega demokrata Saragata in fašista An-fusa bodo vladi mnogo bolje služili za izvajanje pritiska in izsiljevanj pri zahodnih velesilah, kakor bi ji govori vladnih pristašev, ker se bo tako lahko izgovarjala, da bi bil v nevarnosti obstoj vlade, če ne bi izpolnila zahtev opozicije z ozirom na šibko večino, ki jo ima vlada v parlamentu. Monarhist Cantalupo, ki je po pisanju tržaškega krščansko-demo-kratskega »Giornale di Trieste« govoril kot dober veleposlanik v pokoju, ki dobro obvlada snov in zna probleme postaviti v pravi okvir, je očital prejšnjim italijanskim vladam, da se za vstop Italije v Atlantski pakt niso »dovolj pogajali« in da niso bili »pogoji dovolj jasno postavljeni«. Dejal je, da mora biti pogoj za nadaljnje sodelovanje Italije v Atlantskem paktu »ne le priznanje, temveč tudi podpiranje italijanskih življenjskih zahtev«. Socialni demokrat Saragat, ki je postal nekak glasnik italijanske zunanje politike — on je tudi prvi iznesel predlog o plebiscitu — je iznašel novo trditev, ki naj bi pripeljala Italijo v cono A. Dejal je, da predstavlja dejstvo, da Italija nima popolne uprave nad cono A, kršitev mirovne pogodbe. V svojem govoru je ponavljal sama najbolj iredentistična gesla in trditve. Zagovarjal je stališče bivšega rektorja tržaške univerze Cammarate, da suverenost Italije nad STO še ni prenehala, in trdil, da dela Z VU v Trstu vse, da bi cono A čimbolj izolirala od Italije. Po celi vrsti takih modrosti, ki si jih je izposodil pri iredentistih in fašistih, je postavil novo zahtevo, ki mu jo je prišepni! Pella, odnosno vodstvo krščansko demokratske stranke. Dejal je: »Zahtevo po plebiscitu mora spremljati istočasna zahteva, naj se vrne Italiji uprava cone A«. Če povežemo Saragatovo zahtevo s komentarji, ki so se pojavili v italijanskem tisku po našem odgovoru' na Pellov predlog o plebiscitu, je popolnoma jasno, kaj hoče italijanska vlada s tem doseči — izsiliti od zaveznikov enostransko rešitev tržaškega vprašanja na škodo Jugoslavije. Komentarji italijanskega tiska namreč poudarjajo, da jih po naši zavrnitvi njihovega predloga o plebiscitu nihče več ne more prigovarjati k pogajanjem z Jugoslavijo, »ker je Tito odklonil vse njihove predloge«, in ker se zato »Rim ne more pogajati z Beogradom, morajo zavezniki prenehati s svojim pasivnim čakanjem ter prevzeti nase odgovornost odločitve«. Kakor v. Italiji niso mogli od nas pričakovati drugačnega odgovora na svojo noto — saj so namerno postavili tak predlog, za katerega so že vnaprej vedeli, da se mi ne bomo strinjali z njim — tako tudi mi od sedanje italijanske vlade nismo mogli pričakovati drugega kot nadaljnje izsiljevanje. Toda tako, kakor je že glede plebiscita maršal Tito, še preden je Pella uradno iznesel svoj predlog — povedal, kakšno je naše stališče, tako je že tudi povedal, da bomo storili potrebne ukrepe, ki so na razpolago miroljubni državi, če se okupacijske sile v Trstu ne bi dovolj odločno uprle italijanski aneksiji cone A. A. S. DUNAJ 1. oktoAr-, (Tari mri: Sovjetski visoki komisar v Avstriji vétaposiaiiik HjiČov je obvestil kanclerja Raab a o skled drugim je posebno zanimiv del, ki prikazuje ameriško gospodinjo pri nakupu vsakdanjih živil v veliki trgovini na tekoči trak, kjer ima v ustreznih zavitkih na razpolago vse, od petršiljčka, česna in Čebule, do mleka, mesa, masti in drugih živil vsakdanje potrošnje. ; : • : : O FANTU, KI JE PO SUHEM JADRAL Najlepše in najcenejše presenečenje za vašo hčerko ali sinka bo gotovo pravljica »O fantu, ki je po suhem jadral«, ki je pravkar izšla. Cena lepo ilustrirani knjižici je 65 din. Dobite jo v vseh knjigarnah in tudi v vseh poslovalnicah Slovenskega poročevalca in Ljubljanskega dnevnika. Pohitite! »••••••••••»•«••m« »Kako je s partizani«? so vprašali tuji novinarji na manevrih maršala Tita. »Partizani, to je dobra stvar. Partizanska armada je važna tudi v modernem vojskovanju. Zato imamo tudi mi dve armadi: regularno in partizansko. V obeh armadah pa je vključeno vse naše ljudstvo. Tudi na manevrih so se izkazali partizani. Ste slišali kako so napadli Križevce«? Po dolgem iskanju sem imel srečo — dobil sem zvezo s partizanskim odredom, ki je deloval v zaledju »modrih« po nalogu komande »rdečih«. Le malokomu se je na manevrih to posrečilo. Saj partizanski odred je bil povsod in tudi nikjer ga nisi našel. Zvezo sem ujel po kmetih. Staremu brkatemu Podravcu v hribih nad Križevci sem zaupal svojo željo: s partizani bi se rad srečal. »Ne vem zanje«, mi je odgovoril kmet, a v njegovih očeh sem zasledil skrivnostni pogled, s katerim me je prevaral ter preizkušal: »je naš«? Nisem se mu zdel sumljiv, saj tako mi je pozneje dejal, ko mi je zaupal javko. Tako sem prišel do partizanov. S pomočnikom komandirja partizanskega odreda, sekretarjem okrajnega komiteja iz Križevcev in rezervnim kapetanom Zvonkom Petrovičem sem se dogovoril za kraj, kjer Se ponoči najdemo, ko gredo na veliko akcijo. Noč nad pokrajino, fronta se je umaknila že daleč naprej. Dolge kolone »modre« vojske se pomikajo proti fronti. Težki tanki orjejo blatno poljsko cesto. Umikam se jim, prehitevam kolone vojakov s čeladami. Nekajkrat mi udari na uho oster stoj, raketa zasveti v noč. Zagledam puškine cevi: »Kdo ste? Dovolilnico!« Le ta me re-, ši ujetništva. Nevtralec sem in sedaj hitim, da srečam na dogovorjenem križišču partizane. A to je tajna, za katero vem samo jaz in partizani .Gorje, , če bi jo zvedeli »modri«. Ak-! cija Vi erogadla. Na, kjjžišču 2 VELIKIH JESENSKIH MANEVROV JLA Partizanska noč zaukam po sokolje. Izza grmovja se dvigne nekaj postav. Partizani. Priključim se pritajeni koloni. Tiho se premikamo v zaščiti gostega grmovja čez travnike in po njivah, na katerih dozoreva koruza. V bližini je cesta in na njej sovražna kolona. Tiho ... Hiter je korak partizanov. Mudi se jim. Spredaj gredo v vrsti trije mitraljezci s Stroj- in njihova preskrba je to, kar zaplenijo »sovražniku«. In tako so ostali gardisti brez jeepa. Fred nami udari v bližnjem zvoniku polnoč. Pri mestu smo. Nobene luči ni videti. Previdno se plazimo naprej. Iz rovov okrog mesta gledajo cevi strojnic in pušk. »Križevcev ne bo mogoče zavzeti. Preveč je »modrih«. Toda lahko jih napademo in v bitki uničimo ne- druga skupina partizanov. Avto je uničen. »Primi jih! Žive ujemi!« odmevajo klici v noč. In dvajset vojakov z oficirjem vred je ujetih. Noč pretresejo še silne eksplozije. Partizani — minerji so »pognali v zrak« kolodvor, telefonsko centralo In dva mostova. Mesto se je prebudilo. Ljudje zaspani prihajajo na okna: »Kaj je«? Imi» ЖМЖШШМШшМжжШШШШШ; ,, .i-.,,.- , ■ ' itd Л Pehota nasfcaiknje nicami. Za njimi vojaki z brzostrelkami, zadnji so minerji, obloženi s težkim tovorom. To so fantje, ki so pred nekaj urami zaplenili »modrim« avtomobil z radijsko postajo in osmimi telegrafisti. Akcijo so odlično izvedli. Previdno so se priplazili do ceste in kot hrti skočili na avtomobil. Preden so se vojaki zavedli, so bili že zvezani. Tudi gardisti so občutili prejšnji dan zvijačo partizanov. Odpeljali so jim jeep. Gardisti so se pritožili. Za tožbo je zvedel tudi tov. Tito in se nasmehnil: Od nekod se morajo £%xti*ani preskrbovati. kaj objektov ter pokažemo sovražniku že prvi dan, da v tujem mestu ne bo imel nikdar miru«, ujamem polglasno besede komandanta. Čakamo skriti na dvorišču predmestne hiše. Mimo nas glasno odmevajo koraki straže »modrih«. Partizani tiho čakajo na boljši plen. A ta je kmalu tu. Po cesti privozi tovorni avtomobil, poln vojakov in neki višji oficir je med njimi. Mitraljezi zapojo, oglasijo se puške. Noč razsvetijo nočne bombe. Avto hitro odpelje na drugo cesto. A tam ga sprejme še hujši ogenj. Napadle ga je »Partizani so napadli«! Gre po Križevcih. Ljudem se srca širijo od zadovoljstva, kot pred leti, ko so s srčnim veseljem in zadovoljstvom spremljali junaške podvige partizanov s Kalnika. Na vzhodu se že svita, ko se vračamo. Partizani so veseli, uspešna noč je za njimi — prava partizanska noč. ZASKRBLJENOST KEZEtt V USTA »Halo Tisa ... Tisa — Tjsa .. Tu Sava, tu Sa /r! Snrejem!« Tako je skoraj pol ure kričal v slušalko malega radijskega od- dajnika vojak rezervist Jože, doma iz okolice Maribora. »Halo, Tisaaaaa ...« Nervozen je vrtel gumb na aparatu in znova diktiral: »Tisa, halo tu Sava.« Zaman. Odgovora ni bilo. Kaj se je zgodilo? je zaskrbljeni zrl Jože v svetal a-parat. Njegovi tovariši so spali. Bil je dežurni. Lahko bi poklical Djura. A ta bi mu spet posmehljivo zabrusil: rezervista, opet ne znaš! Ne! Jože je pogledal baterijo in akumulatorje. Vse je našel v najlepšem redu. Nato je odprl pokrov radijske postaje. Zazrl sç je v stotine žic, previdno odvil nekaj vijakov in ponovno pregledal vse zveze. Nič, vse je na svojem mestu. Pot mu je že tekel z obraza, od truda }m jeze. Jože je krepko po štajersko zaklel in znova pregledal akumulator. Nato je odkorakal v sosednji šotor in se v nekaj minutah vrnil s težkim tovorom — prinesel je nov akumulator. Vključil ga je in si nataknil slušalke ter začel znova enakomerno narekovati: »Halo, halo, Tisa, tu Sava, Tisa, Tisa! Sprejem, sprejem!« Za vraga! Odgovora ni dobil. Slišal je le neke številke in neznane znake v aparatu. »A kje se je zgubila Tisa? Kaj ni v redu?« si je belil Jože potno glavo. Ponovno je pregledal aparat, pretipal žice. Bil je že obupan. Takrat pa mu je kot blisk prešinilo možgane. Udaril se je po čelu: »Te...!« in jo o-dkuril v sosednji šotor. Vključil je veliko radijsko postajo, zavrtel gumbe: »Halo Tisa, tu Sa va!« Zasvetila se je rdeča lučka in- Jože je zaslišal skozi slušalko: »Tu Tisa!« Od veselja bi bil skoraj ponorel. Hitro je oddal brzojavko, nato pa se je vsedel na les:ni zaboj in se dolgo smejal samemu sebi. Enota, ki jo je klical, je napravila ponoči čez 50 km marša in se tako umaknila iz področja, ki ga je lahko dosegla mala radijska postaja. S to veliko jo je z lahkot to našel. Da se ni tega prej spomnil! Koliko truda in znoja zaman! Toda dobil je tudi novo, dobro izkušnjo! Boris Kuhi? ŠAH S turnirja v Curihu in Opatiji Na turnirju k au d ida tov se je XVII. kolo konča Í o takole: Taima-nov — Gligorič prekinjeno. Averta h — Ker es remi Euwe — Geiler prekinjeno. Najdorf — B-—^+ein remi. Petrosjan — Reshevsky remi. Szabo — Smislov remi Stahl-berg — Kotov prekinjeno. Prek uj na partija iz Xlii. kola med ReshevSkicn — Bro-nsteinem z 1:0 za slednjega, tako da Je bil Reshevsky prvič poražen na tem tumorju; prek->-' —- parti iz XV. kola med Reshevsikim in Taj-manovorn je bila remi kasneje odigrane partije XVII. kola so prinesle popolne uspehe Gligori-ču z zmago nad Tajmauovm. Ko-tovu z zmatgo nad Stahlbergom. šn Gel 1er ju z zmago nad Euwe-j*m Stanje na tabeli: Smislov 10.5. Rcshevsky in P- o 9.5. Naj- dcrf 9. Keres 8.5. Bolesiavski 8. Euwe. Petrosjan in Kotov 8 Taj-«nanov in Geler 7.5. Gligorič 7. Averbah in 7. Stahlberg 4. Na mednarodnem šahovskem turnirju v Opatiji so bili v XIII kolu doseženi tile rezultat’: Beni : Unzicker remi. Ra bar : Bertok r mi. Kuipiper : Vidmar ml. remi Fuderer : Pirc remi. Matanovič : V/ade 1:0. Udovčič : Poreč ca. Golom bek : Donner. Nikol a c : dr. Vidmar in Milič : Ivkov. vse prekinjene. Prek in j rn¿ partiji Milič in Pirc ter Donner : Udovčič s£?. bili kon-Čani. prva z zmago Miliča., druga pa remi. Stanje na tabeli: Matanovič 10.5. Eud°rer 9.5. R-abar 8 5. Unzicker 8. Ivkov 7.5 (1). Pirc 7.5. Donner 7 (1). Vidmar ml. 6.5. Milič 5.5 (1> Bertok 5 5, Udovčič Porecca 5 (IV Golcmbrk dr. V:dmar in Nikolac 4.5 (1). Wade. Beni. Küpper 4.5. V XIII. kolu ženskega turnirja so bili rezultati takile: Pudar- Housner 0:1. Rozant : Vukovič 0:1. Karli : Nedeljkovič 0:1. Bačič : N P O R T Bussers remi. Velimítovíó : Kazakova 1:0. Benin! : Nagy 1:0. Prej prdkinlene partije so bile odigrane takole: Kazakova : Bačič 0:1. Delak : Karff remi. V zadnjem kolu pa so ostale prekinjene par. ti je Timet : Delak Hemskerz : Timoferjeva. Kudma : Lazarevič. Stanje na tabeli: Nedeljkovič 11-5. Ben ini 11. Bussers 8.5. Lazarevič 8 (1). Nagy 7.5. Hemskerk 7 (1). VeLimiiToviČ in Bačič 7. Delak 6 (1). Korant 6. Timet 5.5 (1). Karff 5.5. Kudrna 5 (1). Vukovič Kazakova 5. ^ -ieva 4.5 (1). Hausner 4.5. Pudar 0.5 točke. Gcrmek tri točke pred ostalimi Na šahovskem turnirju poštnih uslužbencev na Bledu so bili v zadnjih treh kolih doseženi tile rezultati: XII. kolo: Omorac : Buzolic 0:1 Brajovič : Maslo remi. Lobkov : Lihteneker 1:0. Tosič : Milič remi Trebše : Kubovič 0:1. Cižme-š'nkin : Kostič 1:0. Volkar : La-zarevski 1:0. Milišič : Genrnek 0:1. ХП1. kolo: G^miek : Omorac 1:0. Kostič : Volkar remi Laza-revski : Milišič remi. Vukovič : Cižmeš:nikin reumi Milič : Trebše 0:1. Lihten-eker : Tosič remi. Maslo : Lobkov 1:0. Buzolič : Brajo-vič 0:1. XIV. (predzanje) kolo: Omorac: Brajovič remi. Tosič : Maslo 0:1. Trebše : Lihteneker 1:0 Cižmešm-kin : Milič 1:0 Volkar : Kubovič remi. Milišič : Kostič remi Ger-mek : Lazarevski 1:0. Stanje na tabeli: Germek 13.5. Kubovič 10.5. Volkar 10 Lobkov 8.5 fl). Čižmešfimkin 7.5. Lazarev, ski. Lihtenekeir. Maslo 7 Kostič. Brajov’č 6 Buzolič 5.5 (1) Trebše 5. Tosič Milišič. Milič 4.5. Omorac 4 točke. Priče in dokumenti o Stefanovem poslovanju Rugby Đve francoski m oštvi med seboj Francoski igralci rugbyja, profesionali in študentje, ki te dn¡ gostujejo v Jugoslaviji, bodo v nedeljo ob 15. uri med seboj odigrali na štadionu Železničarja propagandno tekmo, ki naj našemu športne u občinstvu prikaže čare ; draži te vrste športa. Francoska federacija rugbyja se je odzvala vabilu Zveze športov Jugoslavije in poslala k nam dve izbrani moštvi. Francozi so v tej športni veji prehiteli svoje učitelje Angleže in so danes prvaki Evrope. Nekateri jih postavljajo celo nad Američane, kjer je rugby nacionalni šport štev. 1. V nedeljo bomo torej gledali Francoze, igralce rugbyja na štadionu v Šiški. Pričetek tek- Šport v kratkem Enajsterica Odreda iz Ljubljane je v sredo igrala prijateljsko tekmo proti Radnič-kerau iz Niša, ki se je končala 6 : 6 (2 : 4). Evropsko nogometno moštvo je v Amsterdamu v tekmi za trening proti Angliji, ki bo 21. oktobra, premagalo ena j storico Barcelone s 5 : 2 (1 : 1). Prvi gol za evropsko enajsterico je dosegel Vukas. Tudi Čajkovski je bil zelo dober. Tekmi je prisostvovalo okrog 50.000 gledalcev. Crvena zvezda je v nočni prijateljski tekmi v četrtek zvečer premagala domačega Partizana z 2 : 1 (0 : 0). Prireditev je bila v okviru proslav 10. obletnice ustanovitve prve šurpadHske brigade. Odbojkarska tekma v reoubli-ži: ligi med AOK II iti Elektro se je končala 3:0 (¡5:10. 15:5 15:11) v korist študentov. tioiesarsiia atrita v Beltincih V okviru občinskega praznika v Beltincih bo kolesarski klub Prekmurje iz Beltinc to nedeljo priredilo ulično kolesarsko dirko s pričetkom ob 11. uri. Tekmovale bodo vse skupine turistov. Partizan — Ljubljana mesto in okolica, okrajna z--.'"1 društev za telesno vzgojo objavlja: Na proslavo v Kočevje -n s pr- vim jutranjim športnim vlekom v nedeljo. 4. t. m. Število udeležencev javite takoj na telefon 23-166. Na šahovskem turnirju o Novem mestu vodita v tekmovanju za 11. kategorijo po V. kolu prof. Fink in major Mičović s 4 točkami. Njima sledijo dr. Golež s 5 in eno odloženo -partijo, Sitar z 2.5 {1), Škerlj z 2 (Ì). Kastelic z 1.5 (1) itd. kp; me je določen za 15. uro. Tekma traja — kot nogometna 2X45 minut. Za ogled te tekme ne veljajo proste vstopnice in razne izkaznice, marveč bodo športni forumi in uredništva prejela posebne proste vstopnice v omejenem številu ZNK Ljubljana. Avstrijski rokoborci v Ljubljani Jutri zvečer ob 20. uri bo — fcs-^r smo že pisali — na stadionu v Šiški meddržavni dvoboj med Avstrijo in Jugoslavijo v rokoborbi. Ce bi vreme nagajalo, bo prireditev v nedeljo dopoldne ob 10.50 v dvorani Uniona. Naša osemčlanska rep reze n tame a bo nekoliko pomlajena, vendar pa še kljub temu najmočnejša, kar jih utegnemo postaviti ta čas. Avstrijska težkoatletska zveza pa je odredila za ta nastop naslednje nasprotnike: v in uš ji kategoriji Schweigerja, v bantamu Brunnerja, v peresnolabki Kremserja, v lahki Barila Brötznerja, v velterski Georga Broiznerja, v srednji Angelbergerja, v poltežki Wietzbergerja in v težki kategoriji Schusterja, same prvake, delno tudi olimpijce, in vse atlete mednarodnega kova. Med temi rokoborci je edem najbolj znanih Bartl Brötzner, zelo močan pa je tudi Schuster v težki kategoriji, ki vliva že v s svojimi 155 kg telesne teže strah vsem nasprotnikom. Njegov tekmec Grošelj je za več ko 40 kg lažji im ga čaka ta večer zelo naporna borba. Prireditev bo prav gotovo ena najzanimivejših letošnje sezone na deskah. Vstopnice so že naprodaj pri >Slovenija-športu«. Planinci v Litostroju Planinsko društvo v Litostroju je bilo ustanovljeno že leta 1949 in je potem naglo pridobivalo na članstvu, ki se je dvignilo na celih 500, toda pozneje je zaradi ekonomskih sprememb spet precej padlo. Na srečo zaradi tega aktivnost društva skoraj ni nič trpela, marveč se je celo izboljšala, saj ni bilo med člani nobenih takih, ki bi v društvu računali samo na ugodnosti, ne pa čutili do ujega tudi dolžnosti. Letos je število članstva nanovo narastlo, pa tudi delo je pravzaprav še plodovitejše, kakor je bilo lani. Društvo je organiziralo nad 15 izletov v planine ter turistične in zgodovinske kraje, razen tega pa je sodelovalo tudi v meddruštvenem tekmovanju v čast 60-letnice slovenskega planinstva, v katerem so nekateri njegovi člani ned drugim obiskovali alpin istično-plezalni tečaj v Vratih pod Triglavom . Priredili so tudi nekatera usnela strokovna predavanja. Planinsko društvo v Litostroju si spet utira pot med člane kolektiva, vendar je vredno omeniti, da se je v članstvo do zdaj vpisalo največ na-тп-eščencev, delavcev, posebno pa še mladine, pa je zelo malo. Vodstvo PD naj torej teži za tem, da bo vključilo v s voie vrste prav vse, ki so vzljubili planinstvo za krepitev zdravja in razvijanje tovarištva. F. V. Ljubljana, 1. okt. Sodišče danes .že tretji dan obravnava zamotano poslovanje bivšega načelnika gospodarskega oddelka MLO Ljubljana Edija Stefana. 2e predvčerajšnjim zvečer ter ves včerajšnji dan in danes dopoldne so se vrstile pred sodiščem priče in prebirali dokumenti, ki so vsestransko razsvetlili Stefanovo samovoljno in nezakonito poslovanje. Ko je Edi Stefan po ukinitvi izvršnih odborov in poverjetništev postal načelnik gospodarskega oddelka, je pač odložil naslov birokratskega poverjenika, obdržal pa vse birokratske in oblastne metode ter se še nadalje smatral za neomejenega gospodarja na svojem loiročju. Ker mu je vrhu tega mauj-alo še strokovno znanje ter si je domišljal, da >ima vse v malem prstu«, ni nič čudnega, da je bil naposled razkrinkan kot eden najtežjih gospodarskih škodljivcev, ki ne le povzroča škodo na ljudski imovini, marveč s svojim početjem izpodkopava tudi ugled ljudske oblasti in vero v njeno zakonitost. Začelo se je z dobrim namenom koristiti razvoju Ljubljane in pomagati olepšavi njenega zunanjega izgleda. Toda pot, ki so si jo izbrali, je bila pot kršitve socialističnih zakonov in gospodarskih predpisov, ki je morala nujno dovesti do poloma. Ze sam prvotni namen, da bi za nabavo raznih potrebščin za komunalno dejavnost ustanovili v nasprotju z vsemi predpisi tajni devizni foni, je bil zgrešen. Se bolj zgrešeno pa je bilo, da so upravljanje tega fonda, ki se seveda v javnih računih MLO ni smel nikjer izkazati in je bil takorekoč izven sleherne javne kontrole, poverili Ediju Stefanu. Da bi prišli do potrebnih deviz so sklenili na poseben račun MLO preko Mestne klavnice izvažati živino, drobovino, črevesa in razne živalske odpadke v Trst. Za iztržene lire pa bi tam nabavljali razno blago kot žarnice za cestno razsvetljavo, fluorescenčne svetlobne naprave za razsvetljene napise na lokalih in podobno. Za nakup živine pa je bil potreben denar, ki ga seveda ni bilo mogoče vzeti iz sredstev mestnega proračuna. Zato so morali zopet tu ustanoviti nekak drugi tajni fond, da so prišli do dinarjev. V ta namen so se poslužili trgovskega podjetja »Teksiil-obutev«, ki je dalo na razpolago za 10 milijonov dinarjev raznega tekstilnega blaga po polovični ceni. Polovica tega izkupička naj bi šla v korist tega nakupovalnega fonda, polovica pa v korist TD »Partizana«. Poslovanje je bilo urejeno tako, da [e živino dobavljala Mesina klavnica, ‘ i je fakture dostavljala v izplačilo »Partizanu«, lire pa sta zalagala tržaška prekučevalca Obersnel in 2erjal. Za lire nakupljeno blago je prevzemala tvrdka »Tekstil« ter ga po direktivah Štefana vnovčevala za dinarje. Evidenco nad vsemi temi transakcijami in kupčijami bi moral voditi Štefan. Poslovanje je zavzemalo vedno večji obseg in na koncu ni nihče več vedel, kdo pije in kdo plača. Ko so hoteli stvar v začetku letošnjega leta razčistiti, je bila postavljena komisija, ki pa, kakor je izpovedala priča Mihaela Hojkar, sploh ni mogla • ugotoviti pravega etanja, ker ni bilo ne dokumentov, ne zapiskov, ne kakršnega kòtli knjigovodstva. Pri tem pa se je izkazalo la se ta tajni lirski fond ni uporabljal zgolj za potrebe mesta kot je bilo prvotno namenjeno, marveč so z njim dokaj samovoljno gospodarili. Štefan je kar na debelo izposojal lire svojim znancem in prijateljem za razne izlete v Trst in nakup raznega blaga, ki so ga posamezniki deloma uporabili zase, deloma pa z dobičkom preprodali. Tako je bivša Stefanova uradnica Tera Peternel dobila kar 80.000 lir ter si nakupila razne obleke, ure, najlonke, halje, trinajst kom- S športnega dneva na Vrhniki Preteklo nedeljo so litijski športniki gostovali na Vrhniki na športnem dnevu, ki ga je tam priredil domači Partizan. Nastopili so v odbojki, nogometu, košarki in atletiki. Domačini so zmagali v odbojki s 3:0, v nogometu s 6:3 (1:3), v košarki pa s 36:35 (15:13). V atletiki £a so morali položiti orožje pred iti jan i s 70.5:75.5 točke. Zmagovalci z najpomembnejšimi rezultati so bili: na 100 m Ponebšek (L) 12.0, v višino Zarol (V) 175, v daljino isti 6.01, v krogli Kolbe (L) 10.52 in v troskoku Zarol 11.63 m. Planinsko društvo Kaminik obvešča. da bosta ni an inski ■postojanki 'Па Kamniškem in КоЗог-škem sedlu odprti do 19. oktobra Ï: binež itd. Poleg tega pa je bil Še tudi Stefan sam zelo radodaren in ji je kupil še radio aparat in razne druge »malenkosti«, sam pa tudi kupčeval z urami, kolesi itd. Dokaj drage fluoerescenčne napise je Stefan posameznim podjetjem enostavno vsilil. Ko se je tvrdka »Merkur« temu uprla, ji je zagrozil z odvzemom lokala. Druga podjetja so se oblastnega nastopanja Štefana ustrašila in so plačala zahtevane zneske. Na koncu je bilo vse poslovanje tako zapleteno, da je priča Franc Nebec, ki je skrbel za izplačevanje faktur Mestni klavnici in črevarni, pred sodiščem izpovedal, da nihče ni vedel, koliko deviz je bilo ustvarjenih, koliko blaga je bilo uvoženega kdo je blago prejel in kdo ga je plačal in kdo ne. Mestni klavnici dolguje ta fond še okrog milijon dinarjev, po naknadno sestavljenih obračunih pa dolgujeta Obersnel okoli 250.000, 2erjal pa nekaj nad S00.000 lir MLO. Tudi razni »privatni« dolžniki še niso poravnali vseh svojih obveznosti. Drugo poglavje Štefanovih grehov obsega njegove osebne zlorabe. V Kotu pri Semiču je Štefan kupil posestvo za 450.000 dinarjev in začei obnavljati stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Ker sam ni imel denarja, si je pomagal na razne načine. Med drugim je pritiskal na razna podjetja, naj dajo iz svojih sredstev na razpolago večje zneske za potrebe komunale. Ce podjetja niso imela razpoložljivih sredstev, jim je svetoval, naj pač dajo iz dugrih sredstev, nazadnje pa je uredil tako, da so podjetja druga za drugo plačevala račune, ki jih je predložil Štefan. Poleg tega je pritiskal na podjetja, naj pomagajo pri obnovi Bele Krajine. Tako je jemal razno blago, predvsem gradbeni • material, češ da je namenjen za zgradbo doma planinskega društva v Črnomlju na Mirni gori, v resnici pa ga je obdržal za popravilo svoje hiše. Pri zadrugi v Črnomlju si je izposojal denar, odplačeval pa ga je z dobavami raznega blaga na račun prispevkov, ki so iih v dobri veri dajala razna ljubljanska podjetja. Hišo je dal navidezno prepisati na ime svoje matere m tudi na njeno ime najel dolgoročno posojilo 250.000 dinarjev. Da bi prišel do denarja, si je najel tudi 80.000 dinarjev potrošniškega kredita, ček pa si je dal od Na-Me izplačati v gotovini. Preostanek tega posojila, okrog 40.000 dinarjev, marajo sedaj plačati poroki. Štefan pa si je tudi na druge načine ustvarjal črne fonde, s katerimi je plačeval razne gostije in »družabne večere«, ki jih je prirejal na Belevue-ju, pri »Šestici« in drugod. Samo za eno tako »večerjo« pri »Šestici« je plačal 9069 dinarjev, neko drugo »večerjo« pa je dal kar prepisati na račun režijskih stroškov »Šestice«. Tudi ne zna pojasniti, kam je šel ostanek taks na novoletne jelke v višini 32.000 dinarjev. Koliko so stali razni izleti in »študijska« potovanja v Trst, Avstrijo in Nemčijo, se tudi ne da točno ugotoviti, ker je devize delil poljubno in tudi sam izterjaval protivrednost v dinarjih, a o tem nobenih dokumentov. Na popoldanski razpravi je sodišče več kakor dve uri čitalo številne dokazne listine, ki se nanašajo na poslovanje Stefana Edija. Med čitanjem dokaznih listin je bila kot priča zaslišana uslužbenka »Šestice« Marija Per, ki je izjavila, da znesek 9096 din za katerega Štefan trdi, da ga je plačal neki uslužbenki tega podjetja,- ni nikjer vknjižen in da ga po izjavah vseh uslužbencev podjetja ni prejel nihče. Na koncu čitanja dokaznih listin sta zastopnika tožilstva in obrambe predložila še nekaj novih dokaznih listin m prič, ki jih je sodišče po tajnem posvetovanju večinoma sprejelo, deloma pa zavrnilo ali *si pridržalo pravico, da bo o nekaterih izmed njih še sklepalo v nadaljnjem postopku. Ob zaključku redakcije lista razprava še traja. • V našem poročilu o obtožbi zoper Ivana Avšiča, je bilo napačno navedeno, da si je prisvojil tudi 440.000 kilogramov srebra. Pravilno mora biti, da si je pridržal za svoj račun 440 kg srebra, v vrednosti 2.8 milijona dinarjev. VREME Napoved za petelk. 2. oktobra: Lepo vreme z delno oblačnostjo. Zjutraj po kotlinah megla. Temperatura ponoči od 8 do 15 stopinj. podnevi od 17 do 24 stopinj CENTRALNA LJUDSKA IN D ELAVSKA UNIVERZA OTVARJA REDNA PREDAVANJA CIKLUSI PREDAVANJ: 1. Najvažnejša področja iz elektrotehnike (6 predavanj) Prvo predavanje bo v petek 2. oktobra ob pol 19. uri v fizikalni dvorani Univerze. 2. Politično. družbeni problemi delavskega upravljanje (8 predavanj) Prvo predavanje v ponedeljek 5. oktobra ob pol 19. uri v dvorani Trgovinske zbornice. 3. Najvažnejša mednarodna politična vprašanja (8 predavanj) Ptrvo predavanje v sredo 7. oktob ra ob pol 19. uri v dvorani CLU 4. Naše šolstvo (7 predavanj). Prvo predavanje v torek 13. oktobra ob pol 20 uri v dvorani MLO — Kresije. 5. O sodobnih tujih literature h (6 predavanj). Prvo predavanje v četrtek. 15. oktobra ob pol 19 v fizikalni dvorani Univerze. Predavanja v ciklusih bodo enkrat tedensko ob enakem Času in kraju kakor prva. Vpisovanje se vrši od začetka predavanj ш CLU Resljeva 9. soba št. 9 in pri društvih »Svobod« v Mostah, Sp. Šiški in na Viču. KULTURNU RAZGLEDI Muzej srbske gledališke umetnosti v Beogradu Konec septembra so odprti v Beogradu Muzej gledališke umetnosti. Ljudska oblast je pred dvema letoma dala snujočemu se muzsju na razpolago starinsko hišico, ki je začšitena zaradi zgodovinske značilnosti svojega sioga v starem Beogradu. Nahaja se v uidi Gospodarja Jevremova 19 v neposredni bližini druge zgodovinsko pomembne stavbe, v kateri je nameščen Vukov in Dositejev muzej. Stavbo novega Muzeja gle-dal.ške umetnosti so preuredili in obnovili, vendar tako, da je ohranila vse starinske posebnosti svojega sloga, hkrati pa da je mogla 'prejeti v svoje prostore na modern, način urejeni muzej. Muzej obsega v sedanji ureditvi pet sob, v nadaljnjih treh, to je v vzhodni sobi in dveh upravnih sobah, pa so takisto razporedili razstavne predmete iz svojih bogatih zbirk ¡n jih vključili v svojo prvo razstavo. Tri sobe so posvečene zgodovtn-•Ш preteklosti srbskega gledali- šča, v katero nas uvaja maketa delno izkopanega antičnega gledališča iz rimske dobe v Steblih, poleg drugega gradiva, prikazujočega prve tiske srbskih dram in prevodov, podobe prvih igralcev itd. Rekonstruirana naslovna stran in fotosi drugih strani tako imenovane Aleksandrije izpričujejo starost srbskega gledališkega imenoslovja, že iz 13. stoletja. Razvoj gledališča v Novem Sadu in Vojvodini prikazuje gradivo, razpostavljeno v posebni sobi, ki se ji priključuje naslednja z izbranim gradivom o razvoju gledališkega življenja v Beogradu. Se posebno je prikazan razvoj srbske gledališke posebnostpotujočih gledaliških družin, ki jim mora biti zaradi njih pomembnosti in vpliva pri splošnem razvoju srbskega gledališča odkazano posebno mesto. V nadaljnjih sobah je prikazano gradivo o novejšem srbskem gledališču, k.i se mu priključuje ono o srbskih vojnih gledališčih med prvo in drugo svetovno vojno ite zlasti gledališč^ 35 ujetmiških taboriščih) in o partizanskem gledališču, naposled oddelek maket s ponazoritvijo modernih inscenacij. Vse gradivo je razmeščeno zelo okusno po modernih muzejskih načelih, uporabljajoč pri tem vsa sredstva čim nazorneje. Ni treba posebej omeniti, da vso razstavo povzdiguje enotna oprema pohištva, od vitrin, razstavnih mi.zic pa do okusnih omar muzejske knjižnice, ki si jo je vodstvo nabavilo .v dokaj bogatem obsegu. Slovenci smo imeli že v preteklosti mnogo zvez s srbskim gledališčem, ko je v Beogradu sodeloval pri utemeljitvi srbske opere Davorin Jenko in se je kot heroinja pridružila beograjskemu dramskemu ansamblu velika slovenska igralka Vela Nigrino-va, ali pa iz časa, ko je nekaj let pred prvo svetovno vojno povedel v Beograd svoj »potujoči« ansambel Anton Cerar . Danilo, pot, ki ga je peljala v notranjost predkumanovske Srbije. Ze prva razstava muzeja prinaša gradivo tudi o tem, zlasti fotografijo s proslave 30-letnlce delovanja Jenka, fotografije vlog Vele Nigrinove, njen kip (delo Sretena Stojanoviča), oljnato podobo Nigrinove v njeni vlogi »Daime g kamelijami«, ki jo je bržčas naslikal Vlado Bukovac, in Klimeševo oljnato podobo Marije Taborske, ki je bila svoj čas igralka Slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani in po Nigrinovi igralka v beograjskem gledališču. Vodstvo muzeja je izdalo poseben muzejski katalog v opremi Staše Beložanskega, ki prinaša poleg seznama in delnega opisa razstavljenega gradiva prve razstave uvodno besedo Jovanovičeve, članek Petroviča »Nekoliko podataka o Peri Dobrinovi-ču« in številne reprodukcije razstavnega gradiva. Delo Muzeja gledališke umetnosti v Beogradu in prireditev prve stalne razstave je omogočila ljudska oblast z izrednimi, visokimi krediti, ki predstavljajo skoraj neusahljiv denarni vir za namene in zasnove vodstva muzeja. Vse delo pa temelji na veliki zgodovinski gledališki tradiciji v Srbiji in ostalih srbskih pokrajinah. Zato so razumljivi bogati prispevki gradiva, loi do-spevajo vodstvu muzeja iz vrst starejših srbskih igralcev in prijateljev gledališča. Levji delež pri ureditvi novega muzeja nosi vsekakor vodstvo, z direktorjem Mileno Nikoličevo - Jovanovičevo na čelu, ki je imela priložnost, da je po ogledu podob-. MALI OGLASI GOSPODINJSKO pomočnico srednjih let z znanjem kuhe išče 5-Članska družina v oentru. Pismene ponudbe pod »3500« v ogl. oddelek. 16700-1 SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJO sprejme takoj DUR Megrada v Ljubljani. Prošnje z opisom dosedanjega službovanja poslati na Personalni odsek Megrada, Kotnikova 10. 16688-1 SAMSKO SPALNICO prodam. — Demšar Jože, Poljanska 17. 16719-4 PERESNO ŽIMNICO (Fiedermodraz) novo, poceni prodam. Ogled vsak dan opoldne in zvečer. Komolec, Kongresni trg 5/1., desno. 16725-4 DAMSKO KOLO prodam. — Košir, Gubčeva 18. 16732-4 NOVO ORNO SUKNJO in blago za rjavo suknjo prodam. Ogled pri krojaču. Rimska c. 5. 16740-4 MLADE OVČARJE in psico prodam. Trgovina sadja — Einšpilerjeva ulica. 16726-4 ŽENSKI ŠIVALNI STROJ, odličen, poceni prodam. Petkovškova ulica štev. 15. 16705-4 TOVORNI AVTO Fiat 1 ton, v dobrem stanju prodamo. Trgovsko podjetje Dol pri Hrastniku. 16709-4 KINOAPARATURO kompletno v brezhibnem stanju takoj prodamo. Interesenti si aparaturo lahko ogledajo vsaki dan od 8. do 10. ure. Kino podjetje Šempeter pri Gorici. 16715-4 AVTOMOBILSKO prikolico, 4-tonsko v zelo dobrem stanju proda Les-Kurivo, Ljutomer tel. št. 54. 16717-4 ŽENSKO KOLO prodam. Cesta dveh cesarjev 1S5. 16705-4 PSA VOLČJAKA z rodovnikom, starega 4,5 mescov prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 16685-4 MODELE za strojne konstrukcije izdeluje Ileršič. Rimska 13. 16690-4 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in posteljico ugodno prodam. 16692-4 OTROŠKI VOZIČEK, športni, predvojni, zelo lep (12.000) in 12 basno klavirsko harmoniko prodam. Naslov v ogl. odd. 16694-4 NOVO SPALNICO s kombinirano knjižno omaro iz jesenovega lesa, masivna izdelava, ugodno prodam. Hrenova 3/1. 16662-4 POTNIŠKI AVTO, mala poraba bencina, generalno popravljen prodam za 500.000 din. — Ilič, Beograd, Sterijina 14. 16656-4 ŽIČNO OGRAJO, opeko in mesoreznico kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 16681-5 NOVOPLESKANO kuhinjo zamenjam najraje za dobro žensko kolo. — Vi žm a rje 65. 16721-6 VILO V KRANJU zamenjam za vilo v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zamenjava«. 16686-7 STAVBNO PARCELO v Ljubljani kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Bližina centra«. 166S6-7 KOMFORTNO TRISOBNO stanovanje s kabinetom v bližini centra Ljubljane zamenjam za dvosobno i.n dvosobnim stanovanjem s kabinetom v Ljubljani. Ponudbe pod »Neobvezno« v ogl. odd. 16729-9 SOBO V POLJU zamenjam za v Ljubljani kjerkoli. Naslov v ogl. odd. 16676-9 DRAP PULOVER, izgubljen od Herbersteinove do Filharmonije, vrniti Herbersteinova številka 15/11. — Nagrada. 16745-10 AVTOMOBILSKI PLAŠČ 700 x 16 Michelin z obročem, izgubljen 26. septembra zvečer od Št. Jerneja do Ljubljane vrnite proti nagradi Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana, Parmova ul. 4. 16687-10 PREKLICUJEM vse o Karli Vidmar — Kramar Jožica, Gerbičeva številka 25. 16697-11 Z RADIODETEKTOR JEM poslušate brez baterije in toka domače in tuje radijske postaje. Aparat stane 800, 1200 in 2000 din ter za kraike valçye 5500 din. Slušalke, 4000 oh-mov stanejo 1550 dih, specialno občutljiv zvočnik za detektorje in baterjiske sprejemnike pa 2000 do 2500 din. — Kristal pritrjen v ohišju 400 din, patentno stikalo 25 din, bukse z dvema maticama 28 din, kristali 10—20 din, vrvica za slušalke 180 din, izvijač 50 din. Po-• pravljamo in magnetimo slušalke ter zvočnike. Razpošiljamo tudi uvozni material po povzetju. »Radiodetektor«, Beograd, Majke Jevrosime 4, tel. 25-521. 16558-11 PISARNIŠKO MOC, veščo strojepisja in korespondence sprejme industrijsko podjetje. Ponudbe z točno navedbo dosedanjega^ službovanja poslati na oglasni oddelek pod »Ljubljana«. 16663-1 ZDRAVNIKA FIZIOLOGA sprejmemo na substitucijo takoj. Substi-tutu plačamo dnevnice, povrnemo potne stroške ter nudimV’ brezplačno n rano in stanovanje. Uprava bolnišnice M. Sobota. 16664-1 3 KNJIŽNIČARJE - pripravnike sprejme Mestna ljudska knjižnica v Ljubljani. Predpisana šolska izobrazba: matura. Plača po uredbi. Prošnje vložite do 10. X. 1953 v Mestni ljudski knjižuici v Ljubljani, Gosposka ul. 1. 16735-1 GRADBENEGA INŽENIRJA in tehnika, oba s prakso, in materialnega knjigovodjo, zaposli takoj Gradbeno podjetje — »Edilit« Izola. 16657-1 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Črnomelj sprejme v službo na položaj okrajnega konjača osebo z nekaj prakse v tej službi. Pismeno prošnjo z življenjepisom je poslati nà OLO Črnomelj. 16465-1 OKRAJNI zdravstveni dom Postojna razpisuje mesto farmacevta, zdravniškega pomočnika (medicinske sestre) ali bolničarke vešče administracije, dentista in zoboiehnika. Plača po uredbi, oziroma po dogovoru. Ponudbe poslati na gornji naslov. 16595-1 FRIZERSKO VAJENKO išče salon Ivanuša, Pasaža-nebotičnik. 16742-3 nih snujočih se ali: že ustanovljenih ustanov v naši držav., zlasti pa po študijskem potovanju na Dunaj, idejno in tehnično zamislila ureditev muzeja, ki jo je ob pomoči muzejskih nameščencev s kustosom Zivojinom Petrovičem in ostalimt ter s štabom tehničnih sodelavcev od slušateljev Akademije za uporabno umetnost do gledaliških arhitektov ¿n slikarjev tudi izvedla. Ustanovitev in ¿prva razstava Muzeja gledališke umetnosti v Beogradu je plod mladega prizadevanja, da se v muzejski obliki ohranijo zgodovinski predmeti o razvoju gledališča pri nas in da se načrtno začne znanstveno obdelavati gledališka zgodovina naših narodov. Zato se bodo ob naših mladih muzejskih gledaliških ustanovah morali sčasoma razviti posebni gledališki. instituti, katerih področje bo zajemalo raziskovanje naše gledališke zgodovine. Osebna in delovna povezava treh jugoslovanskih muzejskih ustanov, kakor jih sedaj predstavljajo •Muzej gledališke, umetnost: v Beogradu, gledališki arhiv v Zagrebu in Slovenski gledališki muzej v Ljubljani, bo omogočila osnovne temelje te mlade panoge muzejske delavnosti. J^nko Traven RADIO ? 00 do 7.05 Nasveti za kmetovalce — 12.00 Opoldanski koncert 13.00 Glasbena od-dala za pionirje 1315 Okteti kvinteti in kvarteti pojo slovenske •narof’ne ppsmi. 33 45 61 lekcija tečala angleškega jezika (ponovitev) 34.00 Melo od včeral :n ma’o od danes (zabavne melodije) 14 30 Radl1ske reklame 34.40 Antične arije noie baritonist Rudolf Sutel ori klavirju Marien Vodo-oivpc 35 30 Ooeretna glasba. Franz Lrebar: Vpsela vdova — Johann Strauss: Noč v Benetkah — Izvajajo: sopranistka Vilnta Bukovec. tenorist Miro Brajnik Ljubljanski komorni zbor in orkp. ster Radia Ljubljana Dirigent Jakov Cipci 16.00 Radijska univerza — Ing. Dušan Vendramin: Tehnični razvoj našega radia 36.35 Popoldanski i're-4-'-i’--nentaIni koncert Johannes Brahms: ’’ na Pagan ini jevo temo on 35 — Dmitrij ?"cr+.?vnvič: Klavirski trio 3710 Melodije, ki Vam ugajajo. 17.50 Urednikova beW.nica in pionirska pošta 18 00 Mali koncert ze mladino 18.30 Kultum: pregled 38.45 Utrinki iz filmov in revij. Brown: Ali hoč'š — Rose: Praznik za godala — Melochririo: Življenje je lepo — Ponce: Estrellá-ta — Homer: Sentimentalno podo-tovanje. 20 00 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.15 Ob T^dnu Radia Ljubljana Okoli kukavico 21.00 Humoristi v starem radiu 21.20 Rev i je žaba vrne in Dlesne glasba Sodelujejo: Guy Mitchell Dorothy Squires. David Rose. Merwin Marow George Shearing. Percy Faith. Woody Herman Mitch Miller. Geraldo. Glenn Miller. Ray Martin Eddie Calvert in Philip Green — 22.15 Antonin Dvorak: Koncert za čelo in orice, ster v h-molu op 104. OBVESTILA JAVNA DRAŽBA Občinski ljudski odbor Loče okraj Celje okolica razpisuje za 11. okt 1953 ob 10. v prostorih občine prodajo 9 enodružinskih stanovanjskih hiš iz sklada splošnoliud-sk&ga prerr>''-~ ^rodaja bo na podlagi javne in ustne licitacije Isklična cena se giblje od 90.000 do 612.000 d:n. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti kavcijo v znesku 15.0G9 din. JESENSKI PLEMENSKI SEJMI V oktobru prirejajo kmetijske zadruge vzrejenih področij ob sodelovanju okrajnih živinorejskih odborov plemenske sejme za rodovniško živino: — Za sivo rjavo pasmo: 5 oktobra v Novem mestu; 6 oktobra v Treb^'^-^* 7. oktobra Stari trg pri Ložu; 8. oktobra Prestranek: 9. oktobra Ajdovščina za bike; 10. oktobra Ajdovščina. za krave in telice: 12. .oktobra Kočevje, za b:’ke; 13 oktobra Ribnica пд Dnierrisk'-m; 14. oktobra Videm-Dobreipolje. za bike: 15. oktobra Videtm-Dobrfipolie za krave in telice. — Za simentalsko pasmo: 14.. oktobra v Murski Soboti. — Za pinegavsko nasino: 12. oktobra Ormož; 16. oktobra Kranj: 19. oktobra Bohinjska Bistrica; 21. oktobra Lesce pri Bledu; 11. novembra Bled. — Za sivonšeirčno pasmo: 20. oktobra Slovenske Konjice. — Sejmi za olemenske ovne im ovce: 17 oktobra Jezersko; 20. oktobra Solčava: 21. oktobra Luče. — Vabimo kmetijske zadruge in’ druge kmetijske proizvajalce da si na teh sedmih nabavijo potrebne plemenjake m ostalo plemensko živino. — Republiški odbor za živinorejo pri Glavni zadružni zvezi Slovenije. ODKLOP DALJNOVODA Zaradi zelo nujnih vzdrževalnih del na 20 kV daljnovodu sektorja: 'Kalce —' GreČarevec — Laze — Planina — Unce — Rakek — Ze-še — Cerknica — Begunje — Cainar-ji — Dolenja vas — Martinjak — Lipsemi — Bloška planina — Velike Bloke — Stari trg — Nova vas — Iga vas. bo ta daljnovod dnevno od 5. X do 15. X. 1S53 v času od 6. do 18. odklopi jem. — Daljnovod je smatrati tudi za časa odklopitve kot ped nepetostjo V vednost vsem konzumentom na tem področju! — Elektroenergetski sistem Slovenije. POZIV Delavsko uslužbenrska restavracija Šentvid 51 v likvidaciji. — Podjetje je z odločbo MLO Ljub-ljana. tajništvo š^ev. 2C92/53 z dne 11. IX 1953 prešlo v likvidacijo. Pozivamo vse upnike, da y; reku 39 dni po objavi tega obvestila prijavijo svoje terjatve, ker poznejših zahtevkov ne bomo upošteval-;. Prav tako pozivamo vse dolžnike da svoje obveznosti do podjetja v likvidaciji v istem ro ku poravnajo. _ 6635-d * Uprava zobne poliklinike v L jubljani, Kidričev s 1 II RAZPISUJE 1 mosto specializanta za zobozdravnika — specialista. — Pogoji so naslednji: — 1. da je kandidat dokončal predpisani staž; — 2. da se kandidat obveže da bo ostal po končani specializaciji še najmanj 5 let zaposlen v Zobni polikliniki. — Kandidati naj lastnoročno pisana rrešnje dostavijo Zobni polikliniki • v Ljubljani z navedbo vseh osebnih podatkov ter z navedbo časa. kraja in uspeha šolanja. Prošnje se sprejemajo do 15. oktobra. — Zobna poliklinika v Ljubljani. PREDAVANJA Društvo visokošolskih profesorjev in znanstvenik delavcev v Ljubljani vabi na predavanje dr. George S za sz-a (Office of Naval Research. Washington) o študiju in organizaciji raziskovalnega dela v Združenih državah Amerike Predavanj- bo 2. oktobra ob 18. uri v kemijski predavalnici na realki Vegova 4. Predavanje bo v nemščini V petek dne 2. oktobra 1953. ob 19. uri je prvo predavanje iz cikla predavanj »Najnovejša področja iz elektrotehnike«: »O zvoku in elektrozvočnih napravah«. Predavatelj ing. Božidar Magajna. Predavanje se vrši v prirodoslovni dvorani na Univerzi (bivša fizikalna dvorana) vhod iz G,:-po-ske ulice. UMRLI Po daljši bolezni nas je v 75. letu starosti za zen i- rom zapustila naša nepozabna žena zlata mamica. ljubljena stara mama in sestra BUNC IVANA. Na poslednji poti smo jo spremili v četrtek ob 17. uri iz kandijske bolnišnice na šmiheisko pokopališče. — Žalujoči mož Anton, hči Danica sin Stanko z ženo Ivico, vnukinji Mojca in Aknčica. brata Lojze in Tone sestri Polda in Viktorija ter ostalo sorodstvo. — Novo mesto. Birana vas. Kranj. Ljubljana Škrbina in Domberg 30. IX. 1953. shrj-ì: Nenadoma nas je za vec~- ¿ pustil naš ljubi mož in oče. brat in stric VINKO ROZMAN. posestnik Pokopali ga bomo v petek 2. oktobre ob 16. uri iz hiše žalosti Ježica 42. na pokopališče k sv. Ji”-;'u. — Žalujoči: žena Marija, sin Jože. smeha Marija Dragica, brat in sestre ter ostalo sorodstvo. Umrla je naša predobra žena. mati. hčerka sestra, teta in svakinja RADMILA IIÖLZL. rojena Milane vic. Pogreb bo v petek 2. oktobra- ob 17. uri z Zal — Jožefove mrliške vežice. — Neutolažljive družine: Höizl. Mil aerovie. Lansky. Cokan. — Ljubljana Beograd 6542-0 Umrla je naša mati BERTA CHOLEWA. vdova po univerzitetnem docentu. Prijatelje in znance obveščamo, da bo pogreb danes 2. oktobra ob 15. uri z Zai iz Andrejeve mrliške vežice. — Žalujoči: dr. Ana Marija, hči Jasna. Tomaž, vnuka. Miklavž zet ici ostali. — Ljubljana. G raz 30 oktobra 1953. 6643-0 Umrl je naš dragi mož. oče in stari cče ALOJZIJ KOŠIR, bivši mizar, mojster in gostiImčar. Ne. pozaba ega pokojnika bomo spremili na zadnjo pot v sobot"! ob IS U"i iz hiše žalosti na Šmihelj-sko pokopališče. — Žalujoči: žena Marija, hčerki Vaici in Ida sinova Lojze in Ciril z družinam^ ter ostalo sorodstvo. Novo mesto. 1. oktobra 1953. Po dola:; belerai nas ie zapustil naš oca JAKOB KOVAČ. Fcoreb bo v soboto ob 16. uri na pokopališče Vič. — Žalujoči ostali. Umrla je v 74. letu starosti naša nadvse ljubljena dobra in nepozabna trama žena störa mama. teta in tašča ZOFIJA LENARČIČ, roj. Novak. Nepozabno pokojnico bcoio spremili na njeni zadnji poti v sdbčto' 3 okt. ob 15. uri iz Niko-ajevp veže na Zalah. — Žalujoči mož Anton sinova Aoten Karlo. hčerke Jolanda porečena Vojska. Zofi. Milka, poročena.----k-zar. zeta kapetan I- ki. Elazar Moni. Vojska Drago, snaha Marjana vnuki: Verica. Žarko. Branko. Žalujoče Lenarčič Elaz-ar. Vojska Šarc n ostalo sorodstvo. — Ljubljana. Knežak. Bloke. œæ-r* T^BBSBBSxmsssssasss^ Žurni jaki urad v Zalem Lo gu pri Žrieznikih sporoča, da je 33. septembra zjutraj umrl starosta duhovnikov 1 j ubij. škofije ANTON HRIBAR, župnik in li¿’d?ki pesnik. Bližalo se mu je 99 let živi i en'a in dopolni! je 62 le.t roa-šništva. Pogreb bo v petek 2. oktobra ob 10. uri dom v Zalem logu. Naj počiva v mini! • SPOSOBNEGA f RAČUNOVODJO • * sprejmemo takoj : ali s 1 XII. t. 1. f Plača je po tarifnem T pravilniku, ostali pogoji i ustmeno na upravi pod- • jetja Tovarne olja, Slov. î Bistrica> Lesno industrijsko podjetje »B C R J A«, TESLIČ, ksga inženirja • v v isce s prakso v izkoriščanju gozdov. Plača po dogovoru. — Stanovanje zagotovljeno. Ponudbe pošljite na: PD »BORJA«, TESLIČ, NR BIH. bV fr Vi ilSii' obvešča vse tiste, ki bi radi skupinsko obiskali naše podjetje, da bo skupinske oglede oziroma obiske (ekskurzije) dovoljevala LE OB NEDELJAH. Predhodno naj interesenti stavijo pismeni predlog, nakar bodo dobili odgovor s postavljenim terminom obiska. Opozarjamo, da nejavljenih obiskov v nobenem primeru ne bomo dovoljevali. UPRAVA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIC potrebuje za leto 1354 železniške prage: bukove? îirssteve, bérove in cerove. Dimenzije pragov so: 2.60 m 16/26—16 cm, 2.69 m 15/25—15 cm, 2.60 m 14/24—14 cm, 2.50 m 15/25—16 cm, 2.30 m 14/22—14 cm, 1.60 m 14/20— 14 cm, 1.80 m 14/22—14 cm, 1.20 m 13/18—14 cm. Kvaliteta in izdelava pragov mora ustrezati preč. ■ pisom standarda za železniške prage P. D. št. 26810-5. Pozivamo vsa zainteresirana lesnoindustrijska podjetja, gozdna gospodarstva, zadruge i. t. d., da predlože pismene ponudbe z navedbo vrste lesa, dimenzij, količine, cene in roka dobave. Ponudbe je poslati Glavni direkciji jugostevan-te'1' 'elezT> OMTS. Beograd. Nemanima R. na;-'m ' r *' • -‘^hrr '953. '•6 * . *• , * ---------- Goriška pred volitvai Po drugem plenumu Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije in plenuma glavnega odbora SZDL Slovenije zavzema predvolilna dejavnost na Goriškem že določnejše oblike dela. Tako so imeli v nedeljo v Šempetru sestanek predstavniki vseh množičnih organizacij te občine, kateremu so prisostvovali tudi predstavniki občinskega komiteja Zveze komunistov. V glavnem so obravnavali gradivo iz govora Edvarda Kardelja o ljudski skupščini. Tudi v Ajdovščini so imeli podoben sestanek in še v nekaterih krajih. Politični aktivisti bodo sklepe teh sestankov prenesli med najširše plasti delovnih ljudi ter bodo dobro pripravili teren za zbore volivcev, kjer bodo izbirali in predlagali kandidate. Tako se že v Šempetru vedno bolj širijo glasovi, da nočejo takih poslancev v ljudsko skupščino, ki ne bi obiskovali terena in prihajali med svoje volivce, zato takih tudi ne bodo predlagali za kandidate in volili. Povsod mnogo razpravljajo tudi o novih volitvah v ljudsko skupščino, o krepitvi in nadaljnjem razvijanju ljudske oblasti v smeri čim širše in globlje demokratizacije. V sredo je bila v Novi Gorici razširjena seja okrajnega odbora Socialistične zveze de- NOVICE IZ PTUJA Materinski dom in Dečji dispanzer bodo 1. januaija 19-45 odprli v Ptuju. Ta važen sklep je sprejel na svoji zadnji seji Okrajni ljudski odbor zaradi tega, ker je v ptujskem okraju še vedno visoka umrljivost dojenčkov. Materinski dom bo dobil svoje prostore v dosedanjem otroškem oddelku bolnišnice, ki se je preselil v nove prostore. V domu bodo našle zatočišče vse noseče matere, pri katerih je pričakovati kompliciran porod in vse tiste matere, ki zaradi oddaljenosti od bolnišnice ali zaradi socialnih razmer ne morejo čakati poroda doma. Za preventivno zdravljenje dojenčkov in otrok do 14. let pa bo skrbel dispanzer, v katerem bo brezplačno ordiniraj zdravnik — specialist za otroške bolezni. Opremo za dispanzer bo dala mednarodna organizacija za zaščito otrok UNICEF. Dispanzer bo v prostorih mestne poliklinike, razen tega pa bodo še v raznih krajih okraja pregledi otrok ob določenih dneh. bo iz-OLO Volitve v okrajni Zbor proizvajalcev bodo za ptujski okraj v dneh od 2. do S. novembra. Na svoji zadnji seji je OLO Ptuj določil, da bo^ voljenih v Zbor proizvajalcev 47 odbornikov, kar predstavlja tri četrtine števila odbornikov Okrajnega Zbora. Proizvajalska skupina industrije, trgovine in obrti, ki ustvarja čez 5S odstotkov celotnega družbenega Drutto produkta v okraju, bo imela 28 odbornikov, skupina kmetijskih proizvajalcev, ki prispeva 41 odstotkov pa bo imela v bodočem Zboru proizvajalcev 19 zastopnikov. V okraju bo 59 volilnih enot. Y skupini proizvajalcev iz industrije, trgovine in obrti bodo volili odbornika na 217 volivcev, v kmetijstvu pa pride en odbornik na 1253 proizvajalcev. Med industrijskimi podjetji bo v novem Zboru najštevilneje zastopana Tovarna glinice Kidričevo s 5 odborniki ter »Gradis« Kidričevo in Tekstilna tovarna Majšperk s štirimi odborniki. Med kmetijskimi gospodarstvi pa bo imela dva odbornika volilna enota 25, v kateri so vključeni volivci KZ Ormož, Kmetijsko gospodarstvo Ormož in KDZ Litmerk. F TurniSču bo odprta Kmetijsko-gospodarska šola, v kateri se bodo izobraževali v naprednem kmetijstvu in gospodarjenju kmečki fantje in dekleta. Šola bo trajala dve leti, gričela pa bo s poukom že 1. oktobra. ►oslej se je prijavilo za vpis že čez 40 interesentov, ne le iz ptujskega okraja, temveč celo iz Krškega in Bizeljskega. Šola bo lahko uspešno nudila svojim učencem praktično znanje v vseh kmetijskih Danogah, saj je v njeni neposredni bližini zadruga Osojnik z vzornim sadjarstvom, državno posestvo Podlehnik, samo posestvo Turnišče, kjer je sedež šole, ta je znano zaradi svoje dobre rebčarne. Znižanje cen žitu in nekaterim drugim živilom se bo nedvomno močno odrazilo v kupni moči potrošnikov puljskega okraja, saj bodo s tem prihranili 76,1S5.000 dinarjev, katere bodo lahko ‘ porabili za nakup drugih artiklov. Delavci in uslužbenci državnih ■ustanov pa bodo s popustom premoga imeli še oljašavo za približno 3,536.000 dinarjev. Tudi znižana akumulacijska stopnja tekstilnim tovarnam pomeni za potrošnike nov prihranek, saj bodo samo v tovarnah Majšperk in v Tekstilni tovarni v Ptuju lahko pocenili svoje proizvode za 67,844.000 dinarjev. lovnih ljudi, kamor so prišli tudi predstavniki občinskih odborov Socialistične zveze in Zveze komunistov. Poročila so pokazala uspehe v dosedanjem delu pred volitvami. Pred nekaj dnevi pa je zasedal v Novi Gorici plenum okrajnega sindikalnega sveta, kjer so navzoči razpravljali o volitvah v okrajni zbor proizvajalcev. Te bodo na Goriškem 7. novembra za industrijsko, naslednji dan pa za kmetijsko skupino. Na plenumu so tudi določili, da se število odbornikov v okrajni zbor proizvajalcev dvigne od sedanjih 26 na 40 članov. Tako bo industrijska skupina imela 23 odbornikov, 12 pa kmetijska. V zvezi s temi volitvami bodo vse sindikalne podružnice po sklepu plenuma imele množične sestanke članstva. Plenum je razpravljal tudi o volitvah v republiški in zvezni zbor proizvajalcev. —j p. Šoštanj bo dobil dom „Svobode** Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Šoštanju ima skoraj 200 članov, med katerimi je 120 mladincev! Čeprav razmeroma močno društvo nima svojih prostorov, nekatere sekcije dobro delajo. Prav prizadeta je dram. sekcija, ki m«ra za nastope najemati dvorano Fizkultumega doma, kar pa je zvezano z izdatki. Zaradi tega se je upravni odbor »Svobode« odločil, da bo OB TRGATVI V BRDIH V Brdih že dozoreva grozdje. Letina bo srednja, po kakovosti pa celo boljša kakor lani, posebno še, če nastopi zdaj lepo sončno vreme. Zato marsikje s trgatvijo še čakajo, da bo dobilo grozdje več naravnega sladkorja. Priprave za trgatev pa so prav povsod v nih podjetij, kot n. pr. zadružno odkupno podjetje »Vino Gorica«, »Slovenija vino«, »Vino Kranj« in »Vino Ljubljana okolica« se vse tešče oglašajo pri briških vinogradnikih. Posamezni kmetje že sklepajo pogodbe, v katerih pa zaenkrat še niso določene cene. vina. Brici pa obnavljajo tudt sadovnjake, ki jih zasajajo s sadikami breskev, marelic itd. V Brdih so začeli graditi moderno vinsko klet V Dobrovem so pred dnevi začeli graditi veliko vinsko klet z zmogljivostjo 300 vago- poinem razmahu. Tu nabijajo sode, tam pripravljajo vinske stiskalnice in podobno. Letos si bodo Brici prihranili mnogo dela, ker jim ne bo treba voziti vode — kakor so to morali lani, ko še ni bilo vodovoda — iz oddaljenih krajev. Trgatev se bo pričela v glavnem v prvih dneh oktobra. Zastopniki odkupnih grosistič- V občini Dobravo so letos obnovili okoli 50 ha vinogradov; pri tem niso vštete površine, ki so jih zasebni kmetje zrigolali kar ročno. Delovna zadruga v Dobrovem je obnovila 10 ha vinograda, ki ga je zasadila z žlahtnimi trtami. Cez tri leta bodo obnovljeni vinogradi dali tamkajšnjim vinogradnikom nad 50 vagonov Had škodo vpšjefo, pogona pa se niso udeležili Kakor vsa leta po vojni, prihajaj» tudi letos iz Suhe krajine poročila o veliki škodi, ki jo povzročajo divje svinje poljskim pridelkom. Na pobudo gospodarskega sveta pri OLO Novo mesto je okrajna lovska zveza Novo mesto organizirala 22. septembra večji pogon na divje svinje v sektorju občine Hinje, katerega se je udeležilo 72 lovcev. Občinski ljudski odbor Hinje je tudi obvestil vse prebivalstvo o pogonu in pozval kmetovalce naj se udeleže pogona kot gonjači, da bo uspeh čim večji. Lovci so se zbrali ob določeni uri v Hinjah, gonjačev iz cele občine pa je bilo samo pet do sedem. Navzlic temu je bil pogon izveden, toda brez vsakega uspeha. Značilno pa je tudi to, da v predelu, kjer je bil pogon izveden tudi sledov po divjih svinjah ni bilo. Domačini so se izgovarjali, da se zato niso udeležili pogona, ker so vedeli, da v teh predelih privatnih lovišč ni divjih svinj, pač pa da se te zadržujejo izključno v državnem lovišču, odkoder da prihajajo ponoči na njihova polja. Kolikor je ta trditev resnična, nam ni znano, dejstvo pa je, da pasivnost domačinov pri organiziranem pogonu dokazuje pomanjkanje vsake dobre volje pri kmetovalcih, ki so na omejitvi škode najbolj zainteresirani, da bi se škodljiva divjad ukrotila. Skoda zaenkrat res ni tako velika, kot vpijejo, vendar s tem še ni rečeno, da ne bi bila lah- ko zelo velika, če ne bi kmetovalci sami noč za nočjo stražili svojih pridelkov. Po obrobnih poljih in gozdovih v Suhi krajini je namreč polno majhnih kolibic, v katerih ponoči bdijo posamezni prebivalci, oziroma lastniki njiv in z ropotom teT kričanjem odganjajo nadležne in škodljive nočne roko-mavharje. Prav zato se nam zdi odnos kmetovalcev do organiziranega pogona, ki je pripravljen prav njim na ljubo in korist, še posebno nerazumljiv. Letos se pojavljajo divje svinje še v večjem številu tudi po drugih krajih Dolenjske, kot na primer v okolici Mokronoga, Dobrniča, Uršnih sel, Dotandola, celo v okolici Črnomlja, v Poljanski dolini ob Kolpi in tudi drugih predelih. Da se škoda po divjačini omeji, je potrebno najtesnejše sodelovanje kmetovalcev z lovci, posluževati bi se morali tudi kemičnih zaščitnih sredstev za zaščito polj. »Nemara. Servus, Boris.« Mož brez želodca je strmel v Ravica. Bilo mu je slabo, a ni mogel bljuvati. Ničesar več ni imel, s čimer bi mogel bljuvati, Bilo mu je kakor človeku brez nog, ki ga bolé noge, 1