, 177. štev. Velja v Ljubljani in po pošti: :tio leto . . pol leta {ctrt leta . , za mesec . . V Ljubljani, nedelja 25. julija 1920. Poštnina plačana v gotovini. Za inozemstvo: celo leto pol leta. ietrt leta ta mesec K 240-- K 400'— „ 200 -100 -.. 35- IH. ieto. Za Ameriko: celoletno . 8 dolar, polletno ... 4 dolarje četrtletno. . . 2 dolarja Novi naročniki naj pošiljajo naročnino do nakaznici. Oglasi se zaračunajo po /'ak- prostoru in sicer te* 55 mm akrai 2 K opust. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo Je na Marijinem trgu SSZSS ^ štev. 8. Teleton štev. 44- , --- Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov vor dopisnica ali znamka. — Dopišr"fitt)\^ - '■■■'.- Rokopisi se ne vračajo. tl Pogajanja za koncentracijsko vlado potekajo ugodno. Beograd. 24. iuliia. Pregovori za sestavo koncentracijske vlade na-Dredideto. Pričakuieio. da bo Darla-mentarni klub še tekom današnieea dne redieiral svoie ooeoie za vston v vlado in o tem obvestil dr. Vesni-ča. Splošno se misli, da bomo pričetkom orihodniega tedna že imeli novo koneentraeiisko vlado. I.DU Beograd. 24. julija. Po vče-raišniih pogaianiili v klubih so se danes sestali radi pogaiani glede vstopa v koncentracijsko vlado gg. dr. Vesnič in dr. Ninčič na eni strani, gg. Draškovič in Svetozar Pribičevič na drugi strani. Beograd. 24. iuliia. Poslanci radikalnega kluba so danes razpravljali o členu 15 volilnega zakona in o pokraimskih vladah. Pri oogaianiih za sestavo vlade so zahtevali demokrati. da se reši vrrrašanie predsed-ništva začasnega narodnega -predstavništva. Zahtevalo zase mesto predsednika in kot kandidati za Dredsedništvo se navainio gg Veliko-vič. Draškovič in Pečič. Parlamentarna zaiednica se ie odločno izjavila nroti kandidaturi g. Pečiča. Demokrati oonuiaio parlamentarni zaiedni-cl oba podpredsednika začasnega narodnega predstavništva. Celo vprašanje ie še v dickusiii. Sedal se debatira še o tem. ali se mora člen 15 še enkrat dat* na glasovanie. I.DU Beograd. 24. iuliia. Danes popoldne ie dr. Vesnič referiral v klubu radikalnih poslancev o stanlu pregovorov z zastopniki demokratskega bloka. Razgovori med Rusi in Poljaki. 1.DU. Moskva. 24. iuliia. 23. Iuliia ob treh ziutral le bila iz Moskve odposlana vrhovnemu novelistvu oolt-ske armade sledeča nuina brezžična brzojavka: Vrhovno novelistvo rdeče armade le nreielo od sovjetske vlade oovelie. pričeti s noliskim vrhovnim poveljstvom razgovore glede sklepanja nremlrln !n eventuelno miru med Rušilo In Polisko. Vrhovno oovelistvo rdeče armade bo noslalo svole zastopnike na tisti odsek fronte, katerega mu bo bollsko oovelistvo na« značifo. Polisko vrhovno oovelistvo na! se izrazi, na katerem kralu in ob kateri uri nat se oovablio zastopnik! Poliske k sestanku. — Za generalni štab revolucionarnega voiaškega sveta republike Cvoščin — V a sil jev. voiaški komisar. Vzrok padca naše valute. Dunai. 24. iuliia. (Izvirno poročijo.) Da ie kurz dinaria na dunajski borzi zadnie dni nekoliko padel, te krivo naziranje v dunajskih finančnih krogih da bi utegnilo nriti do konflikta med Italiio in Jugoslavijo. Povsem lasno ie. da razširiaio te vesti Italijani z namenom, da bi na ta način dvignili vrednost lire. ki vedno zaostala za dinariem in do kateri le na Dunaiu prav malo povpraševanja. dočira se dinar močno išče. Vrednost dinaria v Curihu ie oadla deloma vsled istih tendenc, ki lih Italiia-ni razširiak) 1udi v Švici, in pa vsled tega. ker se ie nenaravno hitro dvignila. Vendar na se ie danes dinar na curiški borzi zooet opomogel in n-ekosil liro. ki ie bila včeraj vsled italijanskih šuekulacit za eno točko višia. ANTANT1N ULTIMAT RUSIJI. Dunai. 24. iuliia. (Izvirno poročilo ) Ker so se vsa dosedanja prizadevanja angleške vlade za ustavitev sovražnosti med Rusiio in Poljsko iziaiovila. so. kakor poroča »Secolo« iz Rima. sedaj aliirane vlade nastopile skupno in poslale moskovski vladi ultimat, v katerem odločno za-htevaio. da Rusiia tekom petih dni ustavi sovražnosti proti Pollakom. Ce Rusiia tei zahtevi ne ugodi, bodo nastopili zavezniki z drugimi sredstvi. IZREDNE ODREDBE NEMŠKE VLADE. ki ?,oz*r°m na bole. Ki se vrse med Rusi In Poliaki neposredno ob meli Vzhodne Prusiie. tn T-T1-T-- r---- M. Zčvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski romam (Dalje.) Z izbuljenimi očmi in znoiem tla Celu le Capestang poslušal ta hrup. * le deial. »človek bi rekel, Srce ?«D0^al° I To iečanie mi trga lezeta,CapestajlK že ril globino DOfi:l€dom ie preme- senca le zdrkn^a ob zid! ** Sum se ie začni: X*fi % ST 'ia. Še toda že boli dala ie skrivnol! lltlhni!o vse: zavla’ na ir ConLr na- nerazre2»a tiši--■' lnS fansru 80 odgovarjali bi gias«1 !ci ii!l ie dramil DO »Vedeli 1 Iidavcev °b les. teini k! .“i’ kai se godi!(< s okrog vogal?1- ,C,Stfkcl ln!adi mož V0Kala m sledil zidu. ki se ie da bi vsled vstopa boiuločil se čet in beguncev na prusko ozemlie moglo nriti do kakih zanletliaiev. ie nemška državna vlada, da varuje svoio nevtralnosti in zagotovi prosto izvrševanje svoiih dolžnosti, na podlagi člena 45 odstavka 2 državne ustave izdala izredne predpise za volilno okrožje I. Izredni predpisi stopijo v veljavo takoi. ko se obiaviio RUMUNSKI MINISTRSKI SVET. LDU. Bukarešta. 23. iuliia. Pod kralfevim predsedstvom se ie vršil ministrski svet. ki se le predvsem ba-vil s položaiem. ki so ga povzročili dogodki na noliski fronti. Dasi ooložal v Rumunili nikakor ni vznemirjajoč so bile vendar izdane varnostne odredbe. DEBATA O POLJSKI V FRANCOSKEM PARLAMENTU. LDU Pariz. 23. iuliia. V senatu so se danes pričela razoravliania o oforačumt zunanjega ministrstva. Ministrski predsednik Millerand ie izlaviL da so sklenili zavezniki pomagati Poliski le tedai če bi sovjetska vlada ne snreiela predloge glede oremiria. Zavezniki so se odločili storiti vse mogoče, da oomagaio_svojim zaveznikom. — Senator Ribold ie izrazil mnenie. da bi zavezniki ne smeli pustiti, da boliševiki konfiscl-raio polisko državo. Zavezniki bi morali Poljski dati mnogo več. kakor samo dobre nasvete. REŠITEV TEŠ1NSKEOA VPRAŠANJA. LDU Dunai. 24. iuliia. »Venkov« poroča, da se danes obiavi poročilo o rešitvi tešinskega vprašanja. Karvin in Freistadt ostaneta češka. Meia poteka vzdolž Olše. Tešin dobi Poljska kolodvor in vso košiško-boeuminsko železnico ter okra! Jablonkov pa Češkoslovaška. Severo-vzhodni del Soiža in Oravc se odstopi Poliski. KAKO NAS CENIJO »ZAVEZNIKI«. LDU. Beograd. 24. julija. »Politika« piše. da so zavezniki vojno odškodnino ki bi io imeli mf dobiti, znižali na minimum za dobro polovico. Zavezniki so nas v tem pogledu zapostavili za Grčijo, Romunijo in Italijo. »Politika« računa, da so naše izgube v 40 letih znašale 15 milijard dinarlev. NOVI IZGREDI NA IRSKEM. LDU London. 24. iuliia. Iz Irske lavlialo. da ie tam došlo do ponovnih spopadov, ki so zahtevali človeškega živlienia- V Belfastu so bili veliki izgredi, ki so končali v pravcati bitki. GRŠKO NAPREDOVANJE. . ,b.DU Atene. 24. Iuliia. Grki napredujem v TračihIV Rodostu so izkrcali nove čete. Meni se. da se v okolici Odriva bojujejo Grki s turškimi nacionalisti. ARABSKA ZVEZA S KEMAL PAŠO LDU Pariz. 24. Iuliia. Kakor le bilo iavlieno »Temnsu« iz Londona, doznava »Dailv Mail« iz Carigrada: Ultimat generala Oaurauda einirtu Favsalu ie imel resne posledice za zaveznike v Ciliciji. Arabci so sklenili s Kemal pašo zvezo za naoad ln obrambo. Ta ie že tudi poslal čete v okolico Aleoe kot oiačenie za čete emiria. TRDNJAVE OB N.1EMENU ZASEDLI POLJAKI. LDU Poznansko. 24. julija. Trdnjavo ob Niemenu iužno od Grodna so zopet zasedle naše čete. Z volitvami na dan! V Beogradu Je kriza. Na Koroškem plebiscit, Italija čaka mogoče konferenčnega mandata za »reprezentanco« antantne vojne sile, od ŠpUja do Radgone se rektificlra državna meia, Anglija In Franclja kujeta nekako donavsko federacijo posebne vrste, kakor bi bila pač po volji samo njima, to je to donavsko telo bi moralo biti sestavljeno na tak način, da bi oddajalo ves svoj sok zavezniškim kapitalistom. In v. Beogradu je kriza. Vrag vedi odkod ta kriza. Kakor otroci so se razšli In sedaj se zopet veželo, Vesnič I* Vesnič 11. Le-ti pišejo o dobri letini ln so proti Izvozu, oni tam nas svarijo, naj si nikar iie obetamo prebogate žetve a za vstop v vlado postavljajo pogoj izvoznice. Same osebice se vrstijo, brez načel, ki bi držala neomajno. Od dne do dne nerazumljive fzpremembe. TakUka brez strategičnega cilja. Kam gre pot? Antanta se otepa ruskih udarcev kakor In kolikor se že more na sveh straneh, V Evropi ln Aziji. In tak čas, ko bi nam bilo treba celega moža-vodnlka, vstajajo v Beogradu ministri s stolcev kar tako — da je pač malo krize, da nf preveč dolgočasja te pasjo dni. Od krize do krize gre, a vsakemu le zdravilo znano. Toda drug drugemu ne dalo do bolniške postelje. Volitve so pa-naceja za naš državni organizem. Volitve 1 Naj gledajo vfsokl gospodje, da jih dobimo, dokler je še časi Kaj zato, če izdajo tak ali tak zakon, če skrpajo tesnejši ali širši volilni red. Z volitvami na dan. Pa naj bodo te kakoršne koli. Saj eno je gotovo: Po takem ali pa takem volilnem redu, sedanje narodno predstavništvo se ne bo več zbralo pod eno streho po sedanjih glavah. Marsikomu potekajo poslednji dnevi. Zatorej, gospodje, kar razpišite volitve! Prva dolžnost novo Izvoljenega parlamenta bo Itak ta, da zabriše sledove modrost) sedanjih »vladarjev«. Revidirati ho treba nešteto naredb, ki nosijo podpise celokupne bratovščine ministrov ln ki flh ne razume nihče. Čudne stvari bo moral poročati ob svojem časn naš zgodovinar. Samo bogastvo; bogata žetev, nepregledni gozdovi, dovolj živine, dovolj vsega, ena med najbogatejšimi državami je bila po koncu svetovne vojno Jugoslavija. Izvažala Je na vse strani, od povsod dobivala same prošnje za živež In njen denar Je veljal -??? Pa kaj bi naštevali? Čemu bi ml bogataši Iskali primere z raznimi, ki stojijo na robu propada? Skrajni čas je, da se umaknejo, ki so zagrešili vse t eneverjetnctnostl. v svoji zakrknjenosti In nevednosti. Na znotraj in na zunaj zahteva čas popolnih mož. Na znotraj ln na zunaj je tre ba konsolidacije. Treba Je d^la. ki ga nikakor ne smemo dalje prepuščati ljudem, ki niso znali upravljali našega bogastva. Naj se torej vsaj v teh posiednib hipih zave vsaj malo ponosa naša neklicana reprezentanca, naj jo obšlne vsaj medel žarek spoznanja! Čim preje narodu volitve ln potem, gospodje, spokorno cmfltčl ZA OBNOVITEV SVETOVNEGA POŠTNEGA PROMETA. LDU Pariz. 21. iuliia. Mednarodna poštna in brzojavna konferenca ie dokončala svoia Dosvetovania. Konferenca le sklenila, da se zavzame za to. da se mednarodni oromet kar naihitreie vzpostavi vsai z enakimi ooeoii kakor le bil nred voino in da bi se zasebne brzolavke v kar nMvečii množini oošiliale do brezžičnih nostaiah. Zveza narodov nai bi sklicala Se nadalie konference za rešitev vprašani, ki vsled sedanieea Doložaia niso mogle biti ureiene. CENA LESU ZA IZVOZ. LDU Beograd, 23. julija. Za izvoz lesa j ln lesnih izdelkov le določila komisija ministrstva nastopne cene; Za Nemčiio rezan in tesan les 1000 mark, okrogel les 600 mark, za Švico rezan in tesan les 90 švicarskih frankov, za Francijo 240 frankov, za Italijo 300 lir, za Holandijo 45 frankov. Izvozna taksa znaša za tesan les 25 %, za okrogel les 35 %. Drva za Avstriio In Madžarsko se prodajajo po 28.000 češkoslovaških kron za 10.000 kg, mehka drva po 26.000 češkoslovaških kron. Za izvoz se plača 35 % taksa. mmmmammnmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmtmmmmmmmmmmmmmm1 Pošljite naročnino! MADŽARI ZAHTEVAJO IZROČITEV BELE KUNA’ LDU Budimpešta, 24. julija. Kako« doznava »Az Est« od verodostojne strani, je madžarska vlada poslala nemški državni vladi noto, v kateri zahteva Izročitev Bele Kuna In njegovih tovarišev, In sicer zato, ker so pobegli komunistični voditelji zakrivili podla hudodelstva. Ker so bili zločini Izvršeni na Madžarskem, morajo hudodelnlke soditi madžarska sodišča. Zato naj se zločinci izroče Madžarski. PREPOVEDANA PRODAJA NEP02E-TEOA 21TA. LDU. Beograd, 24. julija. Ministrstva za prehrano in obnovo zemlje je Izdalo na-redbo, po kateri se prepovedim prodaja še' ne požetegažita. BORZA. Curih. 24. iuliia. (Izvirno poroči'o). Berlin 13. Ne\v York 584. Londort 21.99. Pariz 43.30. Milan 30.50. Prača 11.50. Beograd 31. Zagreb 7.50. Budimpešta 3.10. Varšava 3, Duna! 3.15. avstr, žigosane krone 3.30. Dunaj, 24. julija. (Izvirno poročilo.) Zagreb 236—260, Budimpešta 99—111, Praga 365—387, Varšava 88—100, češkoslovaške krone 369-389, dinarji a 70—1030. «!?K! i0?"?1 čez Dolle: dosnel 1c na tera. kter le bij zid norušen. Z le-hkoto le preskočil vrzel. Takrat se ie vzdignil mesec nad vrhove dreves, in Capestang te videl. da stoli v Darku. Daleč tam pri cesti ie temnelo ozadie začarane hiše. Bila ie nekakšen gradič, zgraien v prelestnem renesančnem slogu. Toda zdela se ie napol porušena, zob časa io ie bil oglodal: in tudi park ie bil zaraščen kakor kuštravi laste pravljičnega velikana. Skrivnostna sila ie vlekla Cane-stanga k temu domovaniu. Odrivale z levico trnie. ki ga ie bičalo v obraz In mu opletalo noge. z desnico Da stiskale ostanek svoiega meča. se te vzpel po stopnicah ter stopil v vežo. kier ga ie iznenadila bleda luč svetilke. ki ie visela izpod stropa. »Kie sem?« ie zamrmral. »Ali me mami vročica z ležnivimi sni? Ali stotim v gradu zaklete kraliične? Kie ie bela gosnn. nred katero me ie svarila krčmarica?« V ozadiu veže ie videl stopnice. Krenil ie navzgor in se ustavil v ve- liki. lepi sobani. Prisluhnil ie molk. Vse tiho. Osrčil se te in zaklical z močnim glasom: »Hoi! Mari ni niKogar doma? Kdo ie vpil? Kdo ie klical na Domoč? Pomoč te tukail« Nič odgovora. Vsa vrata so bila odprta. Mladi mož ie naglo prehodil več soban in se kmalu preveril, da te sam v skrivnostni hiši. »Menda sem zamudil boi,« te deial. »Ali pa sem slišal krike le v do-mišliiti?... Zasnal sem in santal. da se godi blizu mene zločin ... Oh. kal pa ie to?« Capestang ie stopil v dokai prostorno sobo. kier ni bilo nikakega pohištva. Toda po stenah ie viselo obilo popolnih oblek, od klobukov, ki so imeli vsi enaka rdeča peresa, do škerniev. ki so bili vsi od rumenega usnia. Zaloga te zadoščala, da bi se obleklo petdeset mož od glave do peta. »Mari imaio tu škrati svoio obla-čilnico? Lepe obleke, bogme da! Za-kai nisem eden tistih gizdalinov, kt so tim namenicne!« Capestang ie pri- stopil in snel naibližii nlašč. Siiaten plašč: baršunast ie in s svilo podložen! Kar se tiče tegale telovnika, moram priznati, da ie čisto nov. do-čim le v molem toliko lukeni in zarez, kolikor lili ie moralo biti v Rolandovem. ko ie ležal mrtev v Roncevalu. Res žalosti da ni ta prekrasni telovnik moi!« Capestang ie otožno zavzdihnil, in no pravici, zakai obleka ie bila hkrati elegantna in trdna, nalašč ustvarjena za plemiča ki se odpravita na kako pot. Ccz hipec io ie snel iznova ter se potopil v zamišlieno občudovanie. »Ne pomnim,« ie deial sam pri sebi. »da bi bil katerikrat oblekel nov telovnik: moie nove obleke so bile vedno prekroiiene iz starih očetovih. Čudna reč. Vs* ti škratii telovniki so enaki. Nu. kai. če bi pomeril enega izmed niih? Tičati v novi obleki te vsekako občutek, ki ga doslei rie poznam.« Poizkusil ie: telovnik mu ie pri-sioial kakor ulit. Spoštliivo ie obesil svoie lastno prelukniano in raztrga-« no oblačilo na niccovo mesto. »Ah. v tem se diha drugače! Tako mi ie pri srcu. kakor bi bil vreden dvaiset zlatnikov več. Občutek le priieten. vse kar ie res!« Od samega pomerlanla ie bil Ca-pestang kmalu ves nov. od klobuka 7. rdečim peresom oa do rumenih škornjev, ki so mu segale čez kolena. »Kadar poidem, obesim vse to nazai,« si «e obliubil. »Za nekai minut bi se vendar rad gledal v zrcalu tako naJišoanega. Ne. Capestang. zdai nisi več ti: orei bi te obsodil za princa. Princa?« ie ponovil z otožnim smehliaiem. »Sai sem ubog kakor sveti lob: Še mošnio sem izgubil. tako da nimam s čim potolažiti žeie. ki mi pali grlo. niti gladu, k! me ščinlie v trebuhu ...« Tako govoreč ie odprl vitez druga vrata. Osupnil ie: nosnice so se' mu razširile, oči zasvetile. »Mudiria. kai pa ic to?« (Dalje prih.) Stran 31 »JUGOSLAVIJA11 dne 26. Julija 1690. Razkol med komunisti. Značilno le, da povzročajo velike prevratne dobe povsod veliko cepljenje strank. Trenutno je pri nas v tem ozira najbolj prizadeta socljalno-demokratska stranka, ki se je razklala na nič manj ko tri stranke, katere vodijo med seboj vse prej ko obzirno borbo. Interesantno je, da so voditelji levice socljallstlčnega gibanja, ki so bili pri nas takorckoč Sele včeraj prodrli s svojim! radikalnimi tezami ter sl osnovali posebno komunistično stranko, sedaj čez noč zopet desničarji. Vukovarski kongres, ki je bU Se radikalnejši od njih, jih je nenadoma potisnil na desno, kjer so sedaj prisiljeni, orga nlzlratl se z enako orljeniiranlml pristaši v Zagrebu, Bosni In Beogradu v „centruma čko« socialistično stranko. To velja o do sedanjih levičarskih voditeljih; kako bo napravilo levičarsko delavstvo samo, o tem d cs še ul zanesljivih zrn nenj. Socljallst) sami priznavajo, da je silen prirastek, ki so ga dobile socljalistične stranke koncem vojne in po njenem zaključku, v veliki meri Se odsev takolmenovane vojne psihoze. Mnogo ljudi, ki jih je prlgna la gola nezadovoljnost v socljalistične vrste, bo splošna konsolidacija razmer, ki ji gre mo nasproti, zopet izvabUa drugam. Pri tem je razumljivo, da ravno novinci slUlo najbolj na levo. Vzprlčo tega postajajo naj radikalnejši sovozniki tez noč strankini voditelji, tudi če do včeraj sploh niso bili znani kot ‘ranklni souc.jvcL Slednje so tipični pojavi revolncijonar-Ue doba Modri možje so so v vseh časih ob enakih prilikah ravnali po preizkušeni metodi: Postavi malega v se znalca na prvo mesto, da pokaže, kaj zna! V današnji dobi nepremostljivih kriz je nujno, da postane vsaka vlada nepopularna, ker pri najboljši volji nikakor ne more Izpolniti, kar bi bilo treba. Ako pride radikalni govornik na podlagi rvojih ekstremnih Idej na vlado, bo v kratkem absolutno nepopularen in se bo moral hočeš nočeš pridružil konservstlvnejšemu desnemu krilu. Mnogi se vsled tega posmehujejo ukrepom Laginjeve vlado, ki je ovrgla Izvolitev komunističnih občinskih zastopov v hrvatsko-slavonsklh mestih, češ, naj bi se raje dala prilika radikalnim govornikom pokazati In Izkaza« se v praksi S tem, da jim je Lagkda dal priliko nastopi« z abstinenco pri novih volitvah, jim Je pač več koristil nego škodovaL S?'aj so socialistična sredina, kat le videti, razvija v normalno socljalnode-mokratlčno stranko, kakor so obstale pred vojna Skrajna levica pa ostane edina Izrazito revolucionarna In bolna organizacija. ki |l bo vse strankino Mo, strokovne In politične organizacije, štrajkl In druga le sredstvo ga pripravganfo odločilnega Da te metoda v normalnem razvoju stvari m bo uspevala, so pokazali 2e dogodki ob is po ielezn kem štr ker amra prej dl sle) vse normalne elemente pognati nazaj na desna Drugačen pa bi utegnil postati položaj, alro se Izpolnijo uado komunistov, ki računajo — s uadaljnlml zmagami ruskih bolj-še v Iških vojsk. Ako so rdeče čete ne ustavite na etnogralskib mejah PoUska ako v Varšavi zagospoduje poljski sovjet s pomočjo ru6klh čet, se lahko odpro nove perspektiva Ce se pridruži napol socialistična Nemčije kot država oboi oženi tretji * *'»r-nacljonall, nastanejo sicer novo komplikacije z antanto, a postaneta labilni Češkoslovaška In Avstrija. In v tem slučaju nastopilo kočljivi trenutki tudi za ,donavsko-balkansko območje. Tako je torej tudi naš nadaljnl notranje- in zunanjepolitični položaj odvisen od poteka vojnih dogodkov ob Bugu. Gotovo pa je, da se bo notranja borba med socialističnim! strankami uravnovesila ta iztekla v glavnem v zveri z mednarodnim položajem. C. Premog. Pa nreidimo k drugi točki. Družba se nacionalizira in vodstvo Drenese v.Litibliano. to ie vendar naieklatant-nelši dokaz naklonjenosti tujih kapitalistov nanram Jugoslovanski Dari. Družba le imela po izvestju za leto 1918. 41 milijonov kron glavnice, in sičer 24 milijonov delniške Klavnice in tri 4% izžrebna posolila, izdana leta' 1859., 1893. in 1907. v skupni vsoti vsoti 17,025.568 K. Sedai namerava družba izdati za 10 milijonov novih delnic v nominalni vrednosti po 200 kron. Od teh delnic naj iih dobe gotovo število Jugoslovani. a seveda ne on nominalni, ampak no fcurzni vrednosti. ki se suče danes na dunajski borzi med 3000 in 3300 avstr. kron. Vrhu tetra nai pridle v upravni odbor — mastna plačana stoekura! — neka! naših Hudi. med njimi baie naslednik Šustgršičeve pisarne dr. Benkovič, obenem novi poslovodia oliarne v Medvodah in že sedai pravni zastopnik trboveljske družbe. Jasno ie. da Bi bila taka »iiacilo-nalizaciia« samo navidezna. Ogromna večina kapitala in s tem ves vpliv bi ostal v tuiih rokah. In svoi čas so se razne stranke širokoustile. da bodemo rudnike prevzeli in iih moramo prevzeti tako* v državno Iasf. K dobili bomo znabiti za 5 mililonov novih delnic po 200 K nominala. komad do kakih 1200 naših kron. potem go-sooda Bellaka kot glavnega ravnatelja v Ljubljano In mogoče 4 upravne svetnike, ki se bodeio »prostovoljno žrtvovali« za dobrobit jugoslovanskega ljudstva! ' Razun teza dobimo še eno dobroto ood točko 3. to ie novo prodalo premocra. sindikat ali če hočete kartel ali monopol za naš in tul premog in tudi koks. Uverjen sem. da bodeio proti tel nameri nastopili vs merodaini krogi. ker to vendar n podržavllenje, še mani Da socilaliza-ciia ene naivažneiših panog narodnega srosoodarstva. Naivažneiša Da le točka 4, da more vlada vzeti le na znanie povišanje cen. Skliculeio se ori tem na ministrsko naredbo z dne 18. marca 1919 Drznem si iziaviti svole skromno mnenle, da rudniki ne soadaio pod to naredbo. znabiti premog v nadrobni prodali. Izgovori na centralno vlado so ničevi. Imeli stoo vendar mi Slovenci ta resort v svoiih rokah in še celo naš takozvani delavski voditeH sod rug Kristan le bil minister šuma I rudnika Imeli smo hi imamo še narodne predstanike in le. milo rečena do skorai dveletnem obstoiu skupne države neokusno, izgovarjati se na centralno vlada Ali ni bik) časa. Izdati provizorično zasilno naredbo. kJ bi to vprašanje začasno rešila 1 Čemu le bil odsek za določanje cen premogu. čemu ste določili količine za posamezna oodletia? Čemu ves dragi aparat ori vladi za razdellevanie premoga, čemu takozvano nadzorstvo? Izgovor, da ni oravnc podlage, je ničev: zakal kot liudskl zastopniki in vlastodržci niste narediii te pravne podlage, da varulete interese domačega liudstva In lastne države? Nobena država ne sme dopustiti, da nalvažneiše kurivo dobe špekulanti v proste roke! H koncu že zelo značilen polav. Glasila naših takozvanih delavskih — ljudskih strank, to le SLS in JSDS. molčik) kot ribe v vodi. Pač na le narodni predstavnik sodrng dr. Milan (oran naslovil na moto malenkost poziv, da nai se izlavim. ali sem tako govoril, kakor te »Siov. Narod« poročat Gosood narodni predstavnik nat se ootolažt. Sledeče le delstvo Za trbovellsko družbo oomenia zvi-šanie cen veliko zmago. Go-suodle vodite!« trboveliske družbe so to tudi tako ocenili in se na večer oo doblieni zmagi sredi preteklega tedna zbrali na velikem vrtu hotela »Union«. Tam so veselo in neženira-no Dokultsalf. Na to zmagoslavte so povabili svoie orilatelie in tiste, ki so Hm dravl. med niimi le cel vrt videl tudi »zastopnika proletarcev« g dr* Koruna. Ali le bil ta večer, ki pome-nla za proletarce poerebščino ortoierm da se ga 4e udeležil socila-lističnf poslanec e. dr. Korun, nal odgovore tisti proletarci, ki so mu dali svoie zauoanie in mandat. Resnica ostane, da se tudi sicer vidi «. dr. Koruna v kapitalistični družbi: če ne veriame. nal vpraša doma! Povem tudi še eno. da se govori, da načelstvo Vaše stranke, g. narodni predstavnik. ni in ne bode nastopilo proti temu oovišanlti. ker dobe rudarli gotove drobtinice in znabiti ostaneio še nadalie zvesti! Nisem pa tako zloben. da bi Vam prisoižff tako buino fantazito. da bi bili Vi. kot eden glavnih voditeliev našega internacitonal-neea Droletariiata. mnenia. da bodeio to horendno 65% povišanje cen premogu plačali naši kapitalisti m Industrije!. ne oa naši srednji in proletarski sloii. tudi oni na internaciionahu podlagi. Ivan Derzič. 177. štev. na tisoče takšnih liudi k nam. ki bodo nrisilleni krasti in ropati. Kdo bo mogel vzdržati mir in red? Kdo bo še varen žiylienja in imetja? Naši zavedni Uudie bi ne gledali mirno tudi nemške agitaciie med mani zavednimi. ne bi poslušali lažnlive glorile ki bi fo peli hulskači Nemški Avstriji. Začeli bi se pretepi in Dobofl. in zopet bi oo nepotrebnem tekla kri. Kdor hoče odpravo demarkacijske črte. ta ne more imeti drugega ciila. kot 'zzvati nered in poboi Kdo le tisti, kai hoče? Opozarjamo našo vlado, da nai upošteva navedena dejstva. ter z vso odločnostio odklon krivično zahtevo, pa nal prihaia od-kogarkoli. Povemo lasno In odkrito, da se bomo branil! do skralnosti. Danes bo manifestiralo koroško lludstvo še mirno In dostojno proti sovražni spletki Zahtevali bomo od vlade, da se postavi odločno na našo stran, da brani našo pravo. Obenem oa stisnemo pesti, strnemo vrste in se pripravimo na obrambo svoiih pravic, svoie lastnine In živlienia. Očividci o Rusiji. Ne igrajte se z ognjem! Vesti o nameravani odpravi demarkacijske črte med conama A in B so zelo razburile naše Hudstvo na Koroškem. Dobro so mu še v spominu strašni dogodki za časa invazije diviih nemških tolp v naše mirne, kra-ie. Ali nai se ponovi vse gorie. ki smo ga takrat pretrpeli? Naša vlada ne sme nikdar in pod nobenim Dogoiem dopustiti, da bi se vsula tista drhal v naše kraie. zapeljevala naše ljudstvo in ciganila kmeta za niegove pridelke in živino. Iz vse Avstrije bi začeli drveti k nam špekulanti in prekupčevalci s svoiim ničvrednim denarjem in bi oDustošili deželo huiše kot kobilice. Niihova vlada bi iim natiskala papirnatega denarja na miliione in naš kmet bi imel doma papirnate ničvredne cunie. namesto svoiih pridelkov in živine. Toda bilo bi še huiše. V Avstriji vlada brezposelnost in glad. gladen človek oa ne izbira sredstev, da pride do kruha. Ce se odpre.meša,.prida Odposlanstvo Italijanske sociialne demokraciie. ki se ie pred časom podalo v Rušilo, da prouči razmere v sovletski republiki, se ie vrnilo domov. Seratti te Drvi izpregovoril o vtisih v državi sovfetov. Nlegovi vtisi niso optimistični. Nikomur noče prikrivati resnice, zato skuša govoriti kolikor mogoče bre2 ovinkov. Niega izvaianla izzvoniaio takole: Ruske tvornice ne delala Velike Putilove delavnice stoiik) prazne. Primanikuie Hm sirovin. železa m premoga Delavci nimate dela. Frofesiionistl postopalo brez posla okrog. Vse te mrtvo. Človek gleda to mrtvilo. Dovnrašuie oo njegovem vzroku, v odgovor na dobi besedo: Ničevo! Zakai se ne dela? Zakal stote strolip Zakal ul premoga? Ničevo? Povsod vlada brezmejna apa-tila. In človek se znalde nenadoma pred težkim vprašaniem: Kako se m vse to izteklo? Ali bodo ruski de-avci. ki so sprefeli boliševizem za svoi evangelij. mogli oroizvaiati zo-oet toliko, kolikor so nroizvalah ored volno? Odgovor na to vprašanle se mora nam nravi Seratti. ali sam «a ne ve in ga ne more dati. Poslanec Dugoni, ki se le tudi s SerattiJem vrnil iz Rusije, slika so-trudniku »Perseveranze« težek položaj Rušile takole: V sovletski repub-Iikj vladalo strašne razmere. Beda in pomanjkanje le tam doma. Lieni-nova vlada ne more odpraviti ne tega ne onega. Ob osmi url zvečer utihne živlienle v Moskvi: tramvaj preneha voziti, kočil in avtomobilov se ne vidi nlkler več na cesti. Luči ne svetilo. V teh urah oa se podavlla-to na ulicah temni elementi. M ogrožalo živlienle in last posameznikov, ki so izostali z doma. V Moskvi stoje vse tvornice. Urnika za delo ni nobenega. Vsakdo oočenla kar se mu zliubi. Vlaki so odvisni od volte in razpoloženi strojevodij. Poštnt uradi uracluleio če in kadar se lim zlfubl. Nihče ne more dati oolasnila. kdaf se odoelie vlak s pošto naorei. Mnenie poslanca Dugoniia delijo tudi vsi ostali odposlanci socilalistič-ne stranke v Italiji. Vsi se vprašujejo. kakšen izhod bo našla Rušila iz težke krize, v kateri se nahaig Dugoni le od vsega, kar te videl to doživel v Rušili tako potrt. In namerava svoie vtise popisati in izdati v posebni knjigi. Listi, ki priobčujejo razgovore ž nljm. praviio. da se le pokazal boliševizem nevzdržllivega že pr? prvem poizkusu v Rušili to da bo vsled tega propadel tudi drugod. Prva s«}a novega zagrebškega obč. sveta LDU Zagreb, 23. julija Vrhovni načelnik Ja odredu za torek popoldne sejo mestnega zastopstva, na kateri se bo vršila verifikacija novoizvoljenega mestnega zastopstva Radikalno - demokratski sporazum v beograjskem občinskem sveto. LDU Beograd, 23. Julija Z namenom, d* se poravnajo obe politični skupini v beograjskem občinskem sveta, Ja došlo med demokrati in radikalci do izjave, ki le pomirljivega značaja In Izraža željo, da bi se ustvarila koalicija V to svrho so se že pričela pogajanja Določitev mej z Bolgarijo. LDU Beograd, 23. julija. Naša delegacija za delimitacljo z Bolgarsko Je odpotovala danes na lice mesta Italijan, dlvjaitva na Reki ae nadaljujejo. LDU Bakar, 23. julija Ko so reškl Italijana« oplenili kapucinsko tiskamo Jugoslavija. »Mirlam«, so napadli tudi kapucinsko ce®. kev, oropa« altar lurške matere božje iti odnesli za več stotlsoč Ur dragocenosti. Početje D Annunzljevih blapcev v Split« LDU Split, 23. julija Včeraj so aretl« rali postreščka Rogušnlka, pri katerem sa našli 60 letakov D’Annunzia, v katerih poziva na vojno proti Jugoslaviji. Letaki so polni psovk proti Jugoslovanom, ki Jih' Imenuje D’Annunzlo svinjarje. Pri omenjenem Rogušniku so našli tudi nekaj drugih tiskovin. Na policiji Je Izjavil, da mu J« r'Wa italijanski častnik Marchet-« z Italijanske bojne ladje »Puglla« z na-roči m, nal IH* odda italijanskemu društvu »Socleta Operaia«. Železniška nesreča v IndJIJL LDU Beograd. 23. julija Kakor poro. čajo. sta zadela včeraj pri Indjijf dva to. vorna vlaka skupaj. Smrtnih žrtev nL pač pa sta lahko ranjena dva železniška uslužbenca Razna poročila. Beležke. Basen o žabi. »Dailv Telegraph« poroča, da ie Izvedel na verodostojnem mestu, da namerava rumunska vlada predložiti zaveznikom, zlasti pa Angležem in Grkom zanimiv predlog. RumuniJa bi bila namreč prioravllena. da pošlle večfi voiaški kontingent na pomoč Dacifikaciiskim truoam v Mali Aziii. Da. še več! Rumunija bi bila celo pripravliena SDreieti mandat za Ar-meniio nod kontrolo lige narodov. Prijaznosti na Irskem. Na Irskem so zažgali ta oplenili angleški policisti mesto Tuam v grofiji Oalway, To so storili v maščevanje za napade, ki jih prirejalo Irci dan za dnem proti angleškim trapam. V Tnam-u le'popolnoma zgorela Mestna hiša in mnogo trgovskih skladišč. Skoda znaša okr og lQQ.Q0aiuntauk- Aneksija jažoe Uralske Trst, 23. julija (Izvirno poročilo.) Italijanska vlad« Je vložila v današnji seji zakonski predlog za aneksijo zasedenega ozemlla. Predlog obsega sledeče točke; Kraljevska vlada se pooblašča, da izvede aneksijo krajev, Id »o bili Ital« priznani s salo tgerma Insko pogodbo, podpisano po zastopnikih Italije in Avstrije. 10. sept 1919. — Ozemlje, prisojeno ItaiOi s to pogodb«, postane Integralni del italijanske kraljevine. Kraljevska vlad« se pooblašča d« objavi v anektiranih krajih zakone, ki so veljavni v Italiji. — S kraljevskim dekretom se določi dan, ko preneha v zasedenem ozemlju Izjemno stanja Tega dne nastopijo v teh krajih normalne razmere. Nove nemške zahteva LDU Berlin, 24. Julija Konferenca, ki se Jo včeraj sestala v državnem ministrstvu za prehrano v ta namen, da Izpelje dogovor v Spali glede poljskega vprašanja, se Je zedinila v tem, da se zahteva milijon ton več, kakor pa v zahtevi meseca maja. Koalicijski kabinet na Potiskom. LDU Pariz, 23. talila Kakor poroča »Agence Havas« iz Varšave, se Je tam sestavil nacionalen AoaltcNskl kabinet Predsedstvo je prevzel Niltos tlludska stranka). Stavka bukarešklb poštnih nameščencev. LDU Bukarešta, 21. julija. Stavka bu-kareških poštnih uradnikov ta uslužbencev se nadaljuia Poštno službo opravlja vojaštva MHJarder VnadetMd umri. LDU Pariz, 23. lullja Včeraj Je umrl 49 let staij v svoji vlil v Bols de Bou-lognu član milijarderske rodbine M. F. Vanderblld. Stavka v dunajskih mestnih plinarnah bi elektrarnah. LDU Dunaj, 23. lullja. Danes dopoldne le pričel stavkati del delavstva v mestnih plinarnah ta elektrarnah, ker se zavlačujejo pogajanja o 40 % povišanj,« temeljnih plač. Obstoja nevarnost, da bodo tudi ostali delavci stopili v stavko, kar H onemogočilo obratovanje vseh podjetij, kakor tndl mestne železnice. Razprava proti polkovniku ScCreyn In tovarišem. LDU Veliki Varadin, 21. julija Pred tukajšnjim vojnim sodiščem se Je pričeta vnovič razprava v senzacijonelnem veli-kovaradtoskem veletedajniškem procesu proti bivšemu polkovniku Viljemu Sc o-rayu ta tovarišem. Njih obsodbo, Id Jo le svoj čas izreklo koiošvarsko vojno sodi-*če, Je bukareškl višji sodni dvor razvelja-vfl. Nov poveljnik ulstrskih prostovoljcev. LDU Belfast. 24. Julija. Olavni stau ulstrskih prostovoljcev, nasprotnikov sta« fejnovcev, naznanja da je prevzel povelj-uištvo nad ulstrskimi prostovoljnimi četami podpolkovnik Spendery. Carson Je odposlal v Belfast sporočilo, v katerem le Izjavil, da upa, da bodo vsi unionisti podpirali oblasti pri nlenem trudu za to, da ss zatro nemiri ta vzpostavi mir. Nesreča italijanske ladje v črnem morja. LDU Rim, 24. julija Vojna ladla »Racchia«, ki Je spremljala nekaj Italijan-skfh parnikov z ruskimi vojnimi ujetniki v Odeso, le zadeta v črnem morju na mtam (n se potopna. Posadka ]• »koro vs« rešena Italijani zapuščajo Tirolska LDU lnomost, 24. Julija. Italijanske čete so bile po večini odpoklicane. Odšle bodo v najkrajšem času, kakor se domneva • Mednarodna avto mobilna razstava v Pragi se vrši od 31. julija do 8. avgusta pod protektoratom predsednika Masaryka Razstavljenih bo 100 osebnih avtomobilov, med njimi 40 češkega Izdelka, 80 tovornih avtomobilov in IS motornih plugov. Razen toga bodo izstavljeni Izdelki, ki kažejo razvoj avtomobttae tehnike vseh vrst tako da bo nudila razstava kolikor mogoč« popolno sliko dauašn]« avtombilne tadu-•trije ta trgovine. Borza. LDU Prag«, 23. julija Devize: Beograd 275. Zagreb 68.50, Dunaj 25.67. Valute: Jugoslovensk! dinarji 273, avstrijske krone 2487. Trije vagoni novih bankovcev. LDU Beograd, 23. julija Is Pariz« so prepeljali v Beograd tri vagone Jugoelov. kronsko-dlnarskih novčanic. Na ta način bo dana možnost Narodni banki, da preskrbi svoje podružnice z večjimi vsotami denarja, ki so potrebne za pričetek dela Zanimivo Ja da so se vagoni z iugoslov. denarjem vozili skozi Trst ravno tedaj, ko so bili na vrhuncu Italijanski napadi proti Jugoslovenom. Samo vsled energičnega posredovanja tamošnjega francoskega konzula, na katerega so se obrnili za pomoč spremljevalci vagonov, se Je posrečilo, da niso milijoni Jugoslovanskega denarja postali plen tržaških tolp. Jugoslovansko-madžarska družba za Izvoz in uvoz. LDU Dunaj, 23. julija »Mittagspost« poroča Iz Budimpešte o Jugoslovansko-madžarsklh pogajanjih zaradi ustanovitve Jugoslovanske-madžarske delniško družbe za Izvoz in uvoz. Podjetje bi imelo 500 milijonov kapitala V najkrajšem času naj bi se že vršila ustanovna skupščina nove družbe. !+ Obročno železo. Po poročilu, do-šlera trgovski In obrtniški zbornici v Ljubljani, sme' »Vojno-tehnlčnl zavod« v Kragujevcu prodati iz svojega skladišča z ozirom na veliko pomanjkanje obročnega železa primerno množino takega železa, ki pa se sme porabiti izključno le za Izdelovanje sodov sa Izvoz za pekmeza, sliv ta drugih domačih pridelkov. Predmetna obvestila 1« Gospodarstvo. Interesentom v zbornični pisarn! na vpogled. + Eno ta pol dinarske novčanlce. Ministrstvo v Beogradu |e določilo, da ni nihče dolžan sprejeti enodinarskib novčanio več kot v skupnem znesku 200 dinarjev ta poldtaarskih novčanic za 100 dinarjev In da Je glavna državna blagajna v Beogradu dolžna sprejeti novčanlce po en dinar in pol dinarja v neomejeni količini. 4-'Pozor, lesni producenti! Na seli lesnega odseka ae Je Iz dosedanjih naznanil zalog razvidelo, da so nekatere tvrdke naznanile napačno število vagonov, ki lih potrebujejo za les. Lesni odsek, ki Je vršil svojo odborovo sejo pod nadzorstvom vladnega komisarja, objavlja, da se rok za prijavo množine eksportnega lesa podaljša do 7. avgusta t 1., do katerega časa naj vsi lesni producenti, včlanjeni ta ne-včlanjenl, ki reflektirajo na eksport lesa, Javijo Lesnemu odseku pri Zvezi Industrij« cev v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/II, natančno množino lesa v svojih zalogah, rezanega ta tesanega, ki se nahaja na skladiščih ali na žagah (v gozdih se množine n« bodo vpoštevale) ta tudi naznanijo točno, kje se nahaja vsaka zaloga lit skladišče, ker bo posebna komisija kontrolirala napovedi. Pravico do vagonov imaj samo lesni producenti In legitimni lesni trgovci. Obenem mora vsak naznaniti, koliko blaga Je dosedaj Izvozil. — Kdor ne bi do navedenega roka 7. avgusta t. L podal zahtevane izjave, ali kdor bi v svoji Izjavi podal neresnične podatke, se pri razdelitvi vagonov tri mesece ne bd vpošteval. — Opozarja se, da naj se prijavi samo oni les, ki ga Ima vsakdo pri« ElkvUsneM ar\ eksport v tu]« država. 177. Štev. »JUGOSLAVIJA* fta« ». julija 1020. Stran 3. Dnevne vesti. LetovlSča ob Vrbskem jezera, kt ao bila neka] časa slabo obiskana, so se z*-čela polniti. Nekateri letoviščarskl kraji, kakor Majernik, so že skoro polni, drugi, kakor Ribnica, Otok bodo kmalu poliiL Poleg Slovencev je prišlo mnogo Hrvatov in Srbov. Mnogo uglednih rodbin iz Beograda je naznanilo svoj prihod, med njimi vseučiiiški profesor dr. Arangjelovlč in generalni direktor Tešič. — t Dr. Gvidou Sajovic. Včeraj je umrl v Kranju profesor na II. državni gimnaziji dr. Ovidon Sajovic. Pokojnik je bil znan kot vnet naravoslovec In se je mnogo bavil s pisanjem naravoslovnih razprav. Bil je odličen sotrudnik zagrebške »Prirode« in zelo marljiv član Muzejskega društva. Bil je obče priljubljen. N. v m. p.! — Nočna taksa v lekarnah odpravljena. Minister za uarodno zdravje je na predlog Zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro ukinil nočno takso 1 krono, kakor se je na podlagi neke avstrijske na-redbe doslej pobirala za ekspediranje receptov v času od 8. zvečer do 7. zjutraj. — Podružnica Jugoslovanske Matice se Je ustanovila pred kratkim tudi v Kamniku. — Pri tržaških Izgredih ponesrečenega lekarnarja so peljali predvčerajšnjim skozi Ljubljano, da ga prepeljelo v Radovljico. Krsta je bila v posebnem vagonu, katerega so v Ljubllani vstavili in oblastveno pregledalL — Promocija. 10. t. m. sta bila promovirana na zagrebškem vseučilišču g. cand. pbarm. France Bizovičar tn Stanko Hočevar na čast magistra pharmaciae. — Slovenska dijaška zadruga v Bran poživlja vse člane, da do 1. avgusta pošljejo evidenčne pole s točnimi podatki na adrcso: Hrovatin, Resljeva cesta 25. — Odbor. — JuHo Moliti, d. d., s kapitalom Jadranske banke preosnovana v iugoslovan-sko podjetje, opo^aria ceni. čltatelie na današnil Insorat. njtubljana. = Stanovanjska beda. Včeraj le skl!cal Doverienik dr. Oosar svole triliintiarie na oosvetovanie k sebi v oalačo deželne vlade. Debata te bila nrecel burna in je e. Doverienik ori-znal. da ie nieuova naredba enostranska in neooDolna. ker ne more razlastiti lastnikov stavbRč. ki lih nočeio nrodati. O. Jelačin le stavil predlog nai se združilo »milijonarji« in zvrade barake, kaiti hiš zidati letos ni moeoče. a nekaf se zgoditi mora Za urade se zgradi velika baraka, ki bo stala 2 miliinna kron. 40 »mili-kmartev« se ie zavezalo, da io zera-de na lastne stroške, ker država ne da denaria. S tem. da se oresele uradi v barake, bo 36 stanovanj prostih, kar le že nekak Zgradile bf se na nai &e 2 n1i tri barake. Stavbeni urad mestnega magistrata ie noslal seznam HO hiš v Liubliani. kier bi se lahko naDravila oodstrešna stanova-nia in tako bi se dobilo približno 200 stanovani. kar bf vendar le nekaj bilo. — Danes se vrši šentjakobski semenj v prid šentjakobski javni knjižnici v spod-• niih Prostorih vojaškega strelišča, Dolenj- ska cesta 15. Opozarjamo občinstvo, 'da se ga udeleži polnoštevilno. Vstopnice so po 4 krone, otroci do deset let so v spremstvu staršev prosti. Preplačila se s ozirom na kulturen namen hvaležno sprejemajo. Cene jedi ln pijači so popolnoma navadne, zabava raznovrstna In originalna. Začetek ob 3 popoldne. — Umrla je v Spodnji Šiški gospa Ana Golob, soproga tamkajšnjega mesarja in hišnega posestnika, po težki In mučni bolezni. Pogreb se vrši Jutri popoldne Iz hiše žalosti št 50 v Spodnji Šiški, Jernejeva cesta, na pokopališče k sv. Križu. Bodi JI ohranjen blag spomin! — Sestanek za cvetlični dan za Koroško se vrši jutri, 26. t. m. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. Udeležite se ga vsi brez razlike strank, ki ste pripravljeni sodelovati, da zmagamo! — Ljubljanskemu občinstva je dana lepa In ugodna prilika za kopanje v Lazah. Iz Ljubljane, glavni kolodvor odhaja posebni vlak ob 14.15 ter se vrača Iz Laz ob 18.30. Razen tega so «e vozne karte za kopanje v Lazah znižale ln sicer je vozarlna za tja In nazaj določena na dve kroni. Znižane vozne karte se izdajajo le ka 3. razred in samo na postaji Ljubljana, glavni kolodvor. —• Popis živine, voz In opreme. Na tozadevni razglas, ki je nabit na mestni deski In po mestu, se intercsentje opozarjajo. — Saj nismo na vaslt Na sv. Petra cesti nekje se nahaja neka stranka, ki do-sedaj gotovo še ni nikdar stanovala v kakšnem mestu. Vodo In razne druge odpadke meče enostavno na ulico, ki je, kakor znano, precej prometna. Marsikateri pasant, ki gre mimo, dobi na ta način kaj mokrega pod noge, na obleko in še celo v obraz. Dogaja se pa to fedno vsak dan in se o tem vsak policijski organ prepriča lahko osebno. Prosimo, da se stranka opozori, naj že preneha s tem, da ne bodo mimoidoči pasantje v vednl nevarnosti. — Odbor za slavnostni sprojem regenta proda 125 kosov lesenih mizic (vsaka 0.12 m* lesa), 17 kosov dvostopntb tribun (vsaka 0.382 m* lesa), 32 kosov tro-stopnlh tribun (vsaka 0.611 m* lesa). Og. stavbeniki, kakor tudi društva, ki se zanimajo za te predmete, naj pošlielo do er. t. m. pismene ponudbe v zaprtih ovitkih mestnemu stavbnemu uradu v Ljubljani. Ako kdo reflektlra le na en del zgoraj označenih predmetov, more staviti tudi le delno ponudbo. Maribor. Cena kruhn v Maribora se je določila sledeče: za bel pol kilogram težek hlebec na 5 K, za črn 70 dkg težek hlebec na 5 K, za žemlje od 4^0 do 5 dkg težke 70 vinarjev, za kifeljce 80 vin. Gostilničarji, kavamarjl in drugi slični preprodajalci smejo žemlje In klfelce prodajati le 10 vinarjev dražje, kat znaša določena cena pri pekih. V snak protesta so nabrali poštni uslužbenci ▼ Mariboru na članek y Straži št. 65, v katerem se s potvarjanjem resnice krati čast ln ugled predstojnika ter uslužbenstva, 225 kron za Jugoslovansko Matico kateri znesek je »Društvo jugoslovanskih poštnih uslužbencev y Mariboru Izročilo tukajšnji podružnic! Jiigoslovenske Matice. Nesreča. Ko le »la v četrtek Marija GalevIČ, soproga čevljarja Oalevlča, na K .300 za 1§0 kg se dobi dokler prosU pri tvrdki J o s. Zidar, Ljubljana. Portland cement razpošilja v sodih od 200 kg z železnico po najnižjih censh. J. HAJDAŠ, Bedekovčina, Hrvatiko. 1175 (vprežna, z opremo) nadalje 1 liocija za par in 1 voz za enega konja se tskoj ugodno prodra. Ponudbe in vpraša se pod ,,Dobra kup-«lja M. s. 40“ v uprav-ništvu .Jugoslavije". 1193 I M* » karton , 1U0 kosov samo 125 K pri Janko Bovha, Celje, Galant.rljsiio In starten« acetelinski in vodni inštalater Franc Lončar Ljubljana, Celovška cesta 28 toS,fr!,POr05a CenJeceinu občinstvu s Sc,,r:£rr",ih'”*t nova dela in J roko sPadaWa * P0Pravi!a na cerkvah ln et°!pik. U37 Koroški cesti po ulici, je potegnil nenadoma močen veter, vrgel > nekega okna v prvem nadstropju cvetlični lonec, Id je padel Imenovani na glavo, ter jo težko poškodoval. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v njeno stanovanje. Celje. Za častnega občana je Imenovala celjska občina g. opata Franca Ogradila, ki obhaja danes 25. t. m. jubilej bisernega mašništva. Nevarnega zločinca so prijeli. Maksa Zvlžaja iz GotovelJ, katerega so zaradi hudodelstva ropa In tatvine že dve leti Iskali, ter je »e nedavno ušel na eskorti iz Zagreba v Celje, je v noči od 22. na 23. L m. aretiral orožnik Josip GumzeJ Iz Gaberja In ga oddal v zapore okrožnega sodišča v Celju. Aprovizacija. Prodaja petroleja. Ljubljanski trgovci ki so dobili petrolej od mestne aproviza-cije, ga naj prodajajo ljubljanskim strankam brez izkaznic. — Trgovci, ki bi še hoteli prevzeti petrolej, naj se zglase na magistratu. Šport m turi stika. Klub kolesarjev In motociklistov IH-rlja v Ljuubljanl priredi v nedeljo dne 1. avgusta veliko propagandno dirko iz Ljubljane v Velikovec, za prvenstvo Koroške. Dirke se bodo udeležili poleg domačih vsi Jugoslovanski kolesarski kiubL Zaeno bo v Velikovec zlet kolesarjev I* Slovenije ta Hrvatske. Vsa prireditev hna predvsem propagandni značaj, vrši se tik pred plebiscitom in obsegala naj bi čim večji del Koroške, kar je ravno s kolesom in motociklom lahko mogoče. Odhod Izletnikov bode v 2 skupinah In sicer, prva k! gre v soboto z viakom do Kranja, od tam pa po lepi Kokrskl dolini čez Jezersko. Drugi del pa v nedeljo zjutraj ob 4 uri tudi čez Jezersko. Izletniki iz Spodnje Štajerske se peljejo L del do koroške meje z vlakom, od tam s kolesom. II. del pa Iz Maribora la Celja s kolesom. Spotoma se jim pridružijo deželanl Sestanek vseh Je v Velikovcu v Narodnem domu. Ob pol 12 je korzo po mestu, popoldne pa skupni izlet na Klo-plnsko Jezero. Vsakdo ki vozi kolo ali motocikel naj se zanesljivo udeleži zleta ta povsem prosto pridruži Izletnikom. Z lepoto koroške pokrajine bo Imel naikrasnejšl užitek, zabava bo prosta, a prisrčna. Svoja kolesa naj sl vsak okrasi z malimi narodnimi zastavicami. Agitirajte vsi, da nas bo častno število zastopanih na Koroškem. K. Dirkači kolesaril, ki se mislijo udeležiti cestne dirke Ljubljana Velikovec, za .prvenstvo Koroške Slovenije, naj se do 27. t. m. javijo klubu, ker se z Istim dnem zaključijo prijave. Natančnejša navodila se bodo zvedela na sestanku dirkačev v četrtek dne 29. t. m. ob pol 8 url v klubov! sobi restavracije Novi Svet. K. Orazer Amateure - Ilirija. Danes ob revan* tobma med omenjenima kluboma, na kar se slavno občinstvo opozarja. Vstopnina običajna. Ob vsakem vremenu. £ Književnost in umetnost. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« je napravilo 18. t. m. v Rogaško Slatino izlet združen s koncertom, ki se Je vršil v kras- ni dvorani Zdraviliškega doma. Pred koncertom je zapel moški zbor pred Zdraviliškim domom pesem »Slovenac, Srb, Hrvat« In žel zato burno pohvalo. Zvečer se je vršil koncert, ki Je bil nepričakovano dobro obiskan, kar je pravzaprav redkost v Rogaški Slatini. Prvi je nastopil moški zbor ln zapel Jenkovo »Sto čutiš«, katero Je moral na zahtevo občinstva ponoviti. Tudi ostale točke, ki Jih le zapel moški zbor, so bile vzorno zapete, zlasti so ugajale koroške narodne. Gospodu pevovodji Zorku Prelovcu je bil ob tej p/iliki p oklo. njen krasen šopek. Tudi ženski in mešani zbor sta pela dovršeno. Občinstvo je da« Jalo glasno duška svojemu zadovoljstvu, tako da so morali vrli pevci In pevke več pesmi ponoviti. Pred koncem je prejel go* spod pevovodja v priznanje drugi šopek* nakar Je zapel zbor »Lepo našo domovino«. Med bučnim aplavzom je odhajal nat« zbor z odra. »Ljubljanskemu Zvonu« id njega pevovodji čestitamo k uspehu. Mali oglasi. Proda se: 18 DOMAČIH ZAJCEV precej velikih prodam po ugodni ceni. Grdadolnik Karolina, Hradeckega vas št 32. PRODA SE elegantna na pol krita lahka kočija, konj, oprema ln lep zapravljivček. Ogleda se v zalogi pivovarne Giiss pri Francu Sitar. \VANDERER MOTORNO KOLO 3 konjske sile, v najlepšem redu, z pne-umatiko se proda pri tvrdki, Karl Čamer-nik & Komp., Ljubljana, Dunajska cesta 12. ENONADSTROPNA HIŠA Z VRTOM stavbiščem, vodovodom itd. ▼ Mariboru se proda. Vpraša se Krempeljeva ulica 3. ENONADSTROPNA HIŠA z večjim vrtom se proda. Naslov v uprav-ništvu. 1273. I KOMPLETNA POSTELJA, NOČNA OMARICA IN OMARA ZA OBLEKO na prodaj. — Poizve se Kolodvorska 34. ŠIVALNI STROJ skoraj nov in kolo so proda. Opekarska q. 6, Trnovo.___________________________1272 LEPO POSESTVO 4 orale zemlje, nova hiša, vinograd, njiva, sadni vrt, gozd, 20 minut od kolodvora, se takoj proda. Naslov pove Ivan Droienik, gostilna Poljčane. 1271 PRODAM 2 spalni opravi Iz mahagonijevega lesa, moderno delo, vloženo z patesandrom. August Černe, mizar, Zg. ŠIŠka 54. 1269 DOBRE DOMACE SLIVOVKE 10 hi, močne 40%, ima na prodaj Alojz Pungerčič, trgovec v Škocjanu pri Mokronogu. - 1266 PRODA SE v Mariboru veliko posestvo sestoleče Iz 4 hiš z gostilno, dobro ldočo in sobami za tujce, veliki vrt, Igra za boče, kleti za pivo In vino. Koroška cesta 27. 1263 PRODA SE hiša In gostilna s celim inventarjem, vse na novo urejeno, na lepem prostoru, radi selitve. Poizve se v upravi »Jugoslavije« v Mariboru in v LjubljanL 1262 Kupi se: 3 močne volčje pse čuvaje. Ponudb* g navedbo cene je pošiljati na upravo tega lista. KUPI SE dobro ohranjena pisarniška oprava. Naslov interesenta pove Iz prijaznosti upravnlštvo tega lista. 1282. SBulbe: KOVAČA Koji Je svršio podkivačku »kolu te je vješt u popravku gospodarskih sprava znanjem hrvatskoga Jezika, oženitoga tražl za nastup službe 1. oktobra 1920. Ravnateljstvo dobara Rasinja kraj Koprivnice, Hr-vatska. 1280 SREZKI ŠUMAR (OKRAJNI GOZDAR), sa stručnjačkom naobrazbom, znanjem ne« kojeg slavjanskog jezika, oženit — traži s« za upravu od 1500 jutara šume. Nastup, službe 1. novembra 1920. Ponude sa prepisom svjedočba koje se nevračaju i za-htijevl godlšnje dotacije Jesn za slatl na Ravnateljstvo dobara Rasinja kraj Koprivnice, Ilrvatska. 1281 MAKINISTU vještog u popravku gospodarskih Strojeva kao što I znanjem bravarskih radnja, oženitoga te govori hrvatski — tražl za čim skorij! nastup službe. Ravnateljstvo dobara Rasinja Kraj Koprlvuice, Hrvatska. 1279 PEKOVSKI POMOČNIK prvovrstna moč, dober kuhar, z večletna prakso, Cehoslovak želi primernega mesta. Ponudbe prosim na upravo lista pod »če* hoslovak«. ABSOLVENTINJA TRGOVSKEGA TEČAJA začetnica išče primerne službe v katerem trgovskem komptoarju ali pisarni sploh, Naslov v upravi Usta.___________1270 SPREJME SE ZA PLESKARSKO OBRT KONTORISTINJO. ki dobro razume računanje v kvadratih. Josip Jug, pleskarski mojster Rimska cesta 16. _______________________________ KNJIOOVODK1NJA prvovrstna samostojna moč se za tako| tiče. Oferte v slovenščini ta nemščini naj se predloži tvrdki Jerausch & Berotd Maribor._________________________123Z ~ PRODAJALKA, " Izvežbana v trgovini s papirjem In knjigarni, ki bi bila poleg tega vporabna tudi za korespondenco, s* sprejme • 1. avgustom t L v knjigami Vilko We!xl Maribor, DVA IZURJENA MIZARSKA POMOČ-NIKA sprejmem takoj v trajno delo, proti dobri plači Ponudbe aa Gregor Pinter, miz. mol« ster v Borovljah, Koroško. 1231 Razno: 1080 K NAORADB dam dotičnemu. kdor ml preskrbi eno ve« llko ali dve mali sobi, nemeblovanl če* tudi obrnjen! proti dvorišču takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe prosim pod šlfrd »Separaten vhod« na upravnlštvo »Jugo-»lavUe«,________________________ 1285. APNENICA, zidana, se da v najem ali s* tudi proda. Ravnotam je tudi 200 šamotne opeke na prodaj. Kje, pove upravnlštvo »Jugoslavije^______________________________1233 KONCERT se vrši jutri v nedeljo pri Lozarju na Sv. Jakoba trgu. Vstopnina prosta. K oblini udeležbi vabi Justina PoženeL__________ URE ŽEPNE POPRAVLJA nasproti glavne pošte F. Čuden, sta, ura* v Ljubljani. Zidne opeke (Strangfslz in Biberschwanz.) Strešno opeko dobavlja „ATA“, £.jnbe*no. Sajkače (čepice) za častnike, orožnike in uredništvo se dobijo zopet pri: LUBOVIK ROT, krznar, Ljubljana, Gradišče štev. 7. Istotam se proda šivalni in pletilni stroj. Obvestilo. Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da ostane trgovina vsled počitnic osobja ol 20. lilija it l aiista zaprla. F. Čuden, Sin nasproti gl&Vne pošte v Ljubljani. V globoki žalosti naznanjamo, da je 24. t. m. po dolgotrajni mučni bolezni v 3&. letu svoje starosti preminula naša soproga, mama, svakinja, sestra, gospa Ana GolobroiBlamberger soproga mesarja Jn posestnika; Pogreb drage nam pokojnice se vrši iz hiše žalosti v Sp. Šiški št. 50 v pondeljek. dne 26. t. m. ob 5. url popoldne. Maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Ljubljana, 24. julija 1920. Fran Golob, mesar in posestnik, soprog. Franci, Anica, Mimica, Pavla, otroci. Wertheim blagajna krasno izdelana na 2 dvojna vrata, kakor tudi manjše in večje Wertheim blagajne vedno v zalogi FRANC SCHElL, 1. jugoslovanska Izdelovalnica blagajn, MARIBOR, Koroška cesta štev. 81. 1128 Prvovrstno ituknturno TRS J E dobavlja takoj v vsaki množini doklct v zalogi, kakor tudi hrastova par« kotno cSolilco najceneje tvrdka JOS. PUH, Ljubljana, Gradaška ul. 22. ^Wl iz kavčuka ceGtp. lepe, suhe, bukove deske, večjo možino po 30 mm močne. Ponudbe s ceno za m® na I. PRETNAR, slrcjno EMD BLED. Trsti® za strope izdeluje in prodaja na debelo in drebno m* po K 4-80, pri večjih naročilih znaten popust, Mnt» Steiner, Ljubljana, Jeranova ul. 13. (Trnovo.) 771 Rabljene jugoslovanske Hi!imske znamke Lupuje v*e vrste V. Kovač, Bled-Gorenjsko. BftS IMMtaCf« •krnin«. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul, previden s sveto-tajstvi sv. vere po dolgt mučni bolezni ljubi soprog, sin, brat, svak in stric, gospod dr. Gvidon Sajovic profesor II. drž. realne gimnazije v Ljubljani dne 24. julija 1920 ob }/tll uri. Pogreb dragega pokojnika bp_y pondeljek, dne 20. julija 1920 ob 18. uri lz hiše žalosti v Kranju. Maše zadušnice so bodo bralo v vec cerkvah. Venci se hvaležno odklanjajo. V Kranju, dne 24. julija 1920. Toni Sajovic, roj. Švejda Ivana Sajovičeva soproga. mati. Mimi, Karla, Nuša, Hani Janko, Joško, Stanko nesite. bratje. in vsi drugi sorodniki. po 15 in 20 kron kupuje po miJviSji ceni V. Kothč. BIcd-Rorcujskc. v;. ' JUGOSLAVIJA* dne 25. julija 1920. POZOR, POZOR OPEKO (cig!e)! ieibis; razpošilja na vagone po vrlo nizkih cenah ooo.eoo. Za upisivanje ustanovljeni su ovi uslovi: 1. Posjednici starih dionica imadu pravo na svaku jednu staru dionicu preuzeti jednu novu uz tečaj od K 110. U tu svrhu imaju predočiti potvrde (medutomnice) o dodijeljenim ali još ne izdanim dionicama, na kojima če se označiti, da je pravo opcije izvršeno. 2. Ostalih 20.000 dionica, kao i eventualno po dioničariina ne optirane dionice, mogu upisati i nedioničari, ali im je emisioni tečei K 130 po komadu. Posjednicima prve emisije slobodno je, da i preko prava opcije upisuju dionice uz tečaj od K 110 po komadu, no ravnateljstvo si pridržaje pravo, koliko če ©d tih dionica prepustiti pojedinom dioničaru. 3. Razlika izmedu nominalne vrijednosti i emisionog tečaja privesti če se po odbitku troškova redovitoj pričuvnoj zakladi. 4. Nove dionice, učestvovat če na poslovnom uspjehu od 1. jula 1920 te če prema torne biti providene prvim kuponom sa pravom na polugodišnju dividendu za g. 1920. 5. O uplačenim iznosima izdačemo blagajniške potvrde (medutomnice), na temelju kojih čemo kasnije izručiti izvorne dionice u pojedinim komadima od 5, 10 i 25 dionica. 6. Supskripcija počima 1. jula, pa traje do 31. jula o. g. U SARAJRVU, 28. juna 1920. 7. Potpisane dionice moraju se isplatiti najkasnije do 30. septembra O. g. pod f lijedečim uslovima i to: Potpisatelj), koji isplate potpisane dionice do konca jula o. g. ne pla-čaju povrh u točkama 1. i 2. odredjenog tečaja nikakove nadoknade za kamate oni, koji isplate potpisane dionice tečajem mjeseca augusta, treba da uplate povrh tečaja još K 1 po dionici, a oni, koji isplate dionice iza toga roka, no najkasnije do konca sept. o. g., treba da uplate K 2 u ime nadoknade kamafa. 8. Dionice glase ili na ime ili na donosioca, pa svaki potpisatelj treba, da naznači, koju vrstu dionica želi. Dodijeljene če se dionice ispostaviti i pot-pisateljima uručiti uz povrat potvrde o uplati (medjutomnice) u roku, koji če se naknadno objavili. — Svaki potpisatelj treba, da naznači pobližu adresu, na koju če mu se dodijeljene dionice dostaviti, a onaj koji želi dionice na ime treba osim toga, da čitljivo i točno naznači ime i prezime, na koje bi potpisane dionice imale glasiti. Ravnateljstvo si je pridržalo pravo, da dionice do-dijeli ili na ime ili na donosioca. 9. Podjelbu upisanih i uplačenih dionica glasom točke 2. ovih uslova pridržaje si ravnateljstvo zavoda. 10. Potpisivanje i uplačivanje na ove dionice obavlja se: a) na blagajni Hrvatske trgovaČke i obrtničke banke, (dioničarskog društva) u Sarajevu, b) kod Hrvatske eskomptne banke u Zagrebu i njezinih podružnica u Osijeku, Petrinji, Vinlrovcima i Križevcu, c) kcd Hrvatske poljodjelske banke u Zagrebu i njezinih podružnica na Rijeci, u Sarajevu, Bribiru, Čabru i Hreljinu, > d) kod Hrvatske posavske banke u Brekom, e) kod podr. Hrvatske centralne banke u Mostaru, B. Samcu, Tuzli i Zenici, f) kod Hrvatske kreditne banke i štedionice d. d. u B. Brodu i kod njezinih podružnica u Derventi i B. Gradiški, g) kod Hrvatske banke u Travniku i kod njezine podružnice u Jajcu, h) kod Hrvatske trgovacke banke i štedionice d. d. u Livnu, j) kod Gradske štedionice u Splitu, k) kod Slovenske eskomptne banke u Ljubljani. Tiska »Učiteljska tiskarna" * Lluhljanl Odzovorni urednik Anten Pesek,