574 Knjievnost.
Drutvena hia, katera je veljala 74.437 gld. in 39 nov. je dovrena in povsem izplaana in skupaj njo teje drutvena imovina 146.250 gld. 37 kr. Pri seji je bilo precej udov; a posebno vaen je predlog, katerega je predloil drutveni odbornik in urednik, neumorni Cvetko Rubeti, da se drutvene knjige dado prostemu narodu, obrtnikom in dijakom za 50 nov. na leto. To se je v naem listu e vekrat poudarjalo, in sedaj je ta naa elja izpolnjena. Sedaj je drutvo odprto vsakomur, tudi najvejemu siromaku, ker one novie bo vsakdo lahko zbral, e bo hotel. Seveda, da treba tu delovanja poverjenikov, pa se bo drutvo v nekoliko letih neverjetno razirilo. Res morda drutvu vsaj v poetku ne bo gmotne koristi, ali veja bo korist duevna, da knjige pridejo v vejem tevilu med narod, in to je namen drutva. V dananjih asih, ko se razne pogubne knjige in spisi trosijo tudi e med prosti narod, je e bolj treba knjig, katere bodo dajale vsakomur zdrave kranske hrane. Toda k Danici!
Med zabavnimi in pounimi spisi omenjam najprej kratek ivljenjepis dr. Fr. Rakega. Veja povest: Dug zao drug", katero je napisala Milena S. Pokupska, je zajeta iz narodnega ivljenja onih krajev, od koder so se do nedavna toliko selili v Ameriko, v to obljubljeno deelo". e kdo, to bi gotovo Hrvati dobili v svoji lastni domovini e mnogo krajev, kjer bi se lahko naselili; a e bi tam vsaj polovico toliko delali, kolikor se muijo v Ameriki, pridobili bi si izvestno desetkrat toliko, kolikor onkraj morja, zapreili pa bi pot raznim ptujim elementom, kateri se naseljujejo dan na dan posebno v Slavoniji. Dr. I. Paz-man je opisal lepo kapelo sv. Cirila in Metoda v Rimu, katero je postavila ondi Slovanom velika ljubezen in naklonjenost papea Leona XIII. Tu sta opisani in narisani tudi mesti: Zemun, nasproti Belega Grada, in Mitrovica starodavni Sirmium. Sivolasi pesnik J. Trnski opozoruje Hrvate na znana Plitvika jezera, katera je narava tako obdarila s svojimi ari. Pokobilio se" od J. Dra-enovia je majhena, vendar lepa slika iz narodnega ivljenja v Liki po onem: honores mutant more." Po neumornem Slomeku posneti spisek: D vije tri protiv rakije", svari narod te kuge, katera se iri tudi med hrvakim narodom, odkar je manj vina. Telefon" je opisal prav poljudno prof. O. Kuera. Tu itamo e nekoliko poukov po Kneippu, ogled po katolikih misijah in ve gospodarskih drobnarij. Dve narodni bajki, nekoliko smenic in ugank in pa e povsod obiajni sejmi zavrujejo Danico", v kateri dobode vsak, posebno pa priprosti itatelj, dokaj pouka in zabave.
f Vladislav Veic.
Hrvaka knjievnost je nedavno izgubila vrlega delavca pisatelja in pesnika Vladislava Veica,
kateri je umrl 16. minulega meseca v Varadinu. Pokojni Veic je bil plemenita dua in bil je celo svoje ivljenje vnet prijatelj lepi knjigi. Zibelka mu je tekla v kameniti Dalmaciji, kjer se je porodil dne 26. malega travna 1. 1825. v Selinah, a mladost je preivel v blinjem Vinjercu. Gimnazijo je dovril v Zadru, a pravoslovne nauke v Zagrebu 1. 1847., kjer je tudi opravljal prve slube. L. 1854. se je staino naselil v Varadinu, kjer je ostal kot odvetnik in javni belenik do smrti. Pokojnik je bil izobraen, poznal je po izvirnikih malone vso evropsko knjievnost. Sicer mu je v njegovi teki slubi preostajalo malo asa, a vedno je deloval za lepo knjigo. Oglasil se je e v Kuzmanovievi: Zori Dalmatinskoj", v Zagrebu je urejeval tri leta: Obi zagrebaki koledar", 1. 1852. je izdal Vienac francoskoga i panjolskoga zabavnoga knjievstva", a v Varadinu je prestavil in napisal jako mnogo znamenitih del. Prestavil je ve znamenitih iger za hrvako gledie, katero je bilo takrat e v povojih. Jedna od najlepih njegovih del je veja epska pesem v narodnih desetercih: Sigetski junak Nikola Zrinjski" 1. 1867. Matica Hrvatska je izdala njegov prevod Goethejeve: Ifigenije", a Vienac 1. 1890. prinesel je prevod: Armin in Doroteja". Pred svojo smrtjo je pisal in tudi dovril veje pesniko delo domoljubno-poune vsebine: Milovanke", katerega nekoliko odlomkov je bilo e tiskanih v Viencu". Poznal je hrvaki jezik kakor malokdo. Posebno je pokazal Hrvatom znamenitneja dela ptujih knjievnostij, pa si s tem izvestno pridobil lepo mesto med hrvakimi pisatelji. V miru poivaj!
Ruska knjievnost.
(Priobil V. Buar.)
O bohatyrskem epose slovanskem. Po-
jednova Dr. I. Malkal S. J. Prehled latek o bohatyrskem epose slovanskem. Praga i8q4-
Omenjena knjiga nam podaje skrbno sestavljeno zbirko literature slovanskega junakega eposa. V prvem' poglavju je obni bibliografijski razgled, potem pa razgled po slovenski poeziji. Najveji del napolnjuje razgled ruskih bilin in maloruskih dum. Pisatelj dobro pozna vse slovansko slovstvo in se ozira tudi na nove spise o tem predmetu. V poglavju o narodnem junakem eposu popolnjuje ta knjiga dela Pipina, Spasovia in Galahova. Na koncu nahajamo ve vzgledov. Knjiga je sploh dobro sestavljena in celo potrebna vsakomur, kateri se zanima za rusko in slovansko slovstvo.
K. Balmont: Pod sjevernim nebom. Elegii, stanci, soneti. Spb. l8(j4.
Balmont je znan prelagalec Selovih del, Hof-manna in Hornove zgodovine skandinavskega slovstva. V knjigi Pod sjevernim nebom" se javlja Balmont kot izviren pisatelj. Obinstvu podaje
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si