Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 125 Din.
DELAVSKA
POLITIK
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Ljubljana VII., Zadružni dom 269.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1-— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1’— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2‘25 D. Pri večjem številu objav popust.
Št. 140.
V Ljubljani, sreda 1. septembra 1926.
Leto I.
Slava vladi in narodu!
Pravijo, da imamo v Belgradu neko osrednjo oblast, ki se ji pravi vlada, in da je ta vlada sestavljena iz toliko in toliko uglednih, v težkem delu za blagor očetnjave osivelih mož, itd. itd. In pravijo nadalje, da je taka in taka vlada glava države, jedro njeno, njen sijaj in njena moč, in da bi brez take in take vlade zavladala v državi strašna anarhija, brezmejno siromaštvo, splošna kraja in še splošnejše klanje, kratko-* malo, pela bi šiba božja in mi vsi, ki nismo ne ministri, ne državni tajniki ali podtajniki, bi počepali. Tako pravijo in patriotska naša dolžnost je, da v to verujemo.
Kajti belgrajska vlada daje res tako eksemplarični vzgled pravilnosti in točnosti te stare, meščanske in rodoljubne bogaboječe in red vzdržujoče dogme o absolutni in kategorični potrebi vlade, da moramo pasti osupnjeni na kolena in zahvaliti se previdnosti božji in modrosti človeški, da je tako in nič drugače.
Samo pomislite: že od spomladi sem vlada v Belgradu naš narodni mučenik Uzunovič, in od tistih dob pa vse do danes je pretreslo našo plodno zemljo toliko nepogod in ogrožalo toliko nevarnosti, da se moramo nedvomno zahvaliti le njemu in njegovim veleuglednim tovarišem, če smo srečno prebrodili vse težave in odvrnili vse opasnosti. Izven vsakega dvoma je, n.- pr., da bi ne bili poletni poplavi kos, ako bi ne bila Uzunovičeva vlada posegla tako promptno in velikopotezno vmes ter pomagala prebijati nasipe ob Donavi do popolne izravnave vodostaja. S tem je bilo via facti dokazano, da so nasipi v slučaju poplave enakomerni razdelitvi vodne mase skozinskoz na potu. In nadalje: da ni bilo povodnji in Uzunovičeve vlade, kdo bi bil v onih zbeganih dneh prišel na ono veledržavniško in velepravično misel, da se ob tej izredni poplavni priliki reducirajo plače državnih nameščencev, pa ne v korist poplavljenih krajev, marveč samo in direktno v korist državne blagajne?
In še naprej: Bolgarski komitaši so vdrli na naše ozemlje, iz tega se je razvila huda diplomatska zadeva in govorilo se je celo o demaršah in ultimatih. No, stvar se je končno tako ali tako uredila, ampak, če bi ne bilo vlade, bi danes o celi tej akciji najbrže niti toliko ne vedeli, kolikor vemo, in bi jo sami po vsej verjetnosti niti ne sprožili; ker bi v svoji nerodnosti mislili, da nam blamaž ni treba, medtem ko so vendar bili uvi-devnejši naši vladni možje bas nasprotnega mnenja.
Gorje Jugoslovanom, če bi jih taka vlada kar čez noč zapustila!
Tudi se je ta čas razpasla po celi državi najhujša gospodarska kriza. 1 ovarne, obrati, delavnice se zapirajo kar na akord, in število brezposelnih delavcev dosega uvaževanja vredno višino. Ce bi ne bilo Uzunovičeve vlade, bi gospodarski krogi, katerim so že danes vzroki krize dobro znani, šli najbrže takoj na delo* da znižajo davke, organizirajo na novo domačo industrijo, razpišejo javna dela, in s tem oživijo znova našo industrijsko delavnost. S tem, da nas je bog oblagodaril z vlado, se to ne naredi, nasprotno, se dela na tem, da se po možnosti davki še zvišajo, industrija še bolj demontira, kajti vlada je modra in ona ve, da se pri nižji davčni odmeri in z vstva-ritvijo boljše gospodarske konjunkture sicer lahko pomaga industriji in delavstvu, vendar je pa ta rešitev tako silno enostavna in vsakdanja, da jo učena vlada ne more niti uva-ževati. Vlada, ki se na svoj posel razume, mora gledati, da se davčni dohodki pod nobenim pogojem -ne zmanjšajo, naloga industrije pa je, da davke plačuje. Če tega ne more, je Iz strogo državnega stališča pro-matrano — in za vsako vlado mora biti to stališče sveto — sploh nepotrebna. In kar je nepotrebno, je boljše, da ne eksistira. Kdor tega ne razume, nima jugoslovanskega državniškega talenta.
In tako dalje.
Da imamo v Belgradu vlado in da nam je vlada potrebna in da bi brez nje slabo in težko izhajali, je torej sedaj vsestransko dokazano. Zato moramo kot objektivni in za državni in ljudski blagor vneti domoljubi izreči tudi ob tej priliki naše brezmejno občudovanje in našo iskreno zahvalo neumornemu predsedniku vlade in vsem njegovim vladnim tovarišem. Da imamo take bistroumno in delovno vlado ni le v čast nositeljem vlade, nego tudi narodu samemu, ki je s tem pokazal vsp svojo politično zrelost in pro-svitljenost. Kajti pregovor pravi: »Vsak narod ima tako vlado, kakor si jo zasluži.«
Povsem soglašamo z mnenjem gospoda predsednika, da ni prav nobena potreba, da bi se sedaj sklicala narodna skupščina, ker se je itak ves čas veliko delalo in prava vročina šele začenja. Ne samo narodna skupščina, tudi vlada sama si je res zaslužila daljši dopust. Mi ji ta dopust privoščimo, in čim daljši bo, tembolj nas bo veselilo.
Kako rešuje vlada gospodarsko krizo?
Dne 21. avgusta se je vršila v Belgradu na poziv ministrstva trgovine in industrije anketa o gospodarski krizi. Radičevski minister Krajač, ki je pozval na to konferenco zastopnike raznih gospodarskih organizacij »z cele države, naglašajoč izrecno, da morajo priti na svoje stroške, se
je sam smatral za tako velikega gospoda, da se ni na anketi niti pokazal. Že ta način obnašanja jasno priča, da se vlada s tem problemom le zabava, pokazujoč samo navidezno, da se bavi tudi s težkimi gospodarskimi razmerami v državi. Gospodarski odbor ministrstva je
štiri dni rešaval gospodarsko krizo in se nato razšel, ne dovršujoč prav ničesar, ker so bile mere, ki jih je odbor predlagal (povišanje železniških tarifov in povišanje davkov) prej v stanju, da to krizo poostrijo, a ne ublažijo. Uradniki ministrstva industrije in trgovine so prišli na anketo, popolnoma nepripravljeni, neimajoč ne e‘ne edine misli p stvari in sploh o vzrokih krize in o načinu njene ozdravitve. To škandalozno dejstvo je na anketi zelo ostro podčrtal zastopnik centralnega tajništva Delavskih zbornic, sodr. dr. Živko Topalovič.
Anketa se je nato pretvorila v niz protestov od strani zastopnikov vseh družabnih slojev proti politiki vlade, ki se je tako povsem pogreznila v najnižje partizanstvo in v spletkarjenje za ministrske stole, da ne vidi več vse nebrojne potežko-če, ki vse globlje pritiskajo in ugo-nabljajo naše gospodarsko življenje. Naglašati se mora zlasti karakteristiko, da propadajo splošno vse panoge gospodarstva.
Sodrug Topalovič je navedel po-
razne podatke o stanju delavskega razreda in o tem, da se absolutno nihče ne briga niti za usodo onih delavcev, ki so iskali rešitve v izselitvi in katerih je danes samo po raznih evropskih državah nad sto-tisoč, niti za one, ki so v istem visokem številu ostali doma brez posla. Zahteval je, da se najhitrejše organizira javna pomoč za brezposelne, ustanovi izseljeniški konzulat v Franciji, sklenejo konvencije o vzajemnem zavarovanju delavcev z vsemi državami, v katerih žive naši izseljenci, da se izseljevanje vobče organizira in da se zasigura povratek našim izseljencem, ko ostanejo brez dela.
Anketa je končno tudi protestirala proti temu, da se ni še ustanovil gospodarski svet, kakor to določa ustava. Povdarjala se je tudi potreba, da se osnuje odbor iz predstavnikov parlamentarnih skupin in svobodnih razrednih organizacij, ki naj izdela enotni gospodarski program in predlaga zmanjšanje obstoječih državnih instanc in ustanov in znižanje državnega proračuna.
Sklepi Delavske zbornice.
Na II. skupščini Delavske zbornice z dne 22. avgusta 1.1. so bili sprejeti naslednji predlogi:
Stanovanjski zakon.
Veljavnost sedaj veljavnega stanovanjskega zakona preneha s 1. novembrom t. 1. Delavska zbornica za Slovenijo žahteva, da se podaljša veljavnost tega zakona do leta 1930, medtem pa naj se pospešuje gradbena delavnost, zlasti pa zidanje delavskih stanovanj. Sedanji zakon o stanovanjih določa v čl. 23, da morajo stanovanjska sodišča odrediti, da so dolžna židati podjetja bodisi sama, bodisi v zvezi z drugimi podjetji stanovanja za svoje delavce in nameščence.
la člen se v zadnjem času praktično ni izvajal, kar ima za posledico, da se cena stanovanja, v katerih bi zmoglo plačevati najemnino tudi delavstvo, niso gradila.
Vsled tega stanuje samo v Ljubljani 7 deložiranih družin na prostem, med tem ko je izdanih 20 na-daljnih nalogov za deložacije.
Skupščina Delavske zbornice zahteva, da se navedena določba stanovanjskega zakona strogo izvaja, da se izdaja na stanovanjska sodišča tozadevne izvršilne naredbe in da se poveča ob priliki novelizacije zakona učinkovitost tega člena s strogimi sankcijami.
Nepravilno odtegovanje davka na ročno delo.
V pravilniku o odtegovanju davka na ročno delo je določeno, da se ta davek ne sme odtegovati delavcem pod 18. leti in nad 65. let, ter onim, ki zaslužijo manj kot 5000 Din letno, in ne od nadurnega dela.
Ker se dogajajo slučaji, da se teh omejitev ne upošteva, se naroča u-pravnemu odboru Delavske zbornice, da javnost na te omejitve pravilnika opozori in da prepreči v slučajih, ki so mu naznanjeni, kršitev pravilnika.
Odškodnina prisednikom obrtnega sodišča.
Po zakonih o obrtnih sodiščih z dne 27. XI. 1896 čl. 13. ima prisednik pravico do povračila primernih izdatkov v gotovini.
Iz volilnega telesa delojemalcev izvoljeni prisedni ki in namestniki pa še prejemajo poleg tega za njihovo vsakokratno funkcijo odškodnino radi izgube zaslužka, koje višina se določi odredbenim potom.
* G^redbu, ki je sledila zakonu, je določila, da se plača prisednikom-delojemalcem za polovico izgubljenega dne 2.50 kron, za ves pa 5 kron m sicer iz pavšala, ki ga nudi v to svrho na razpolago obrtnemu sodi-SCj Predsedstvo v'šjega deželnega sodisca proti obračunu. Po preobratu pa se enostavno, ne da bi se ukinila dotična odredba, ne daje v to svrho nikakega pavšala in za to se tudi ne izplačujejo več odškodnine. Odškodnine 300 Din ne dobivajo niti prisedniki teh sodišč in vrše delo Pri obrtnih sodiščih poleg svojega rednega sodnijskega dela.
Delavska zbornica naj za to od svoje strani ukrene potrebne korake, da se bosta izvajala zakon in nared-ba, upoštevajoč, da je potrebno pri temu dejstvu v sorazmerju z izpre-menjenimi valutnimi izpremembami valorizirati navedene zneske.
Sodišče delavskega zavarovanja.
Zakon o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 predvideva v čl. 159—177 ustanovitev sodišč delavskega zavarovanja na sedeže vsakega Okrožnega urada in vrhovnega sodišča delavskega zavarovanja, na sedežu Središnjega urada za zavarovanje delavcev.
Ta sodišča do sedaj ne poslujejo. Imenovati bi moral člane vrhovnega sodišča in predsednika sodišč, na sedežih Okrožnih uradov minister pravde v sporazumu z ministrom socialne politike, prisednike krajevnih
Svetovno
znano
99
FOX
II čistilo je za čevlje
vendar najboljše.
sodišč in njih namestnike pa glavna skupščina Okrožnih uradov za zavarovanje delavcev. Ker slednje ne obstojajo, se krajevna sodišča niso konstituirala, vsled česar je vsaka pritožba proti odločbam rentnih odborov nemogoča.
Upravni odbor Delavske zbornice se poživlja, da ukrene vse potrebno, da se uveljavijo čimprej načela zakona.
Izplačevanje hranarlne pri OUZD.
Pri OUZD se izplačuje hranarina potom Poštne hranilnice, pri čemer se dogaja, da morajo zavarovalnice često dalje čakati na hranarino.
Upravni odbor Delavske zbornice se poživlja, da posreduje pri OUZD v tem smislu, da se uvede vsaj pri večjih Okrožnih uradih takojšnje izplačevanje hranarine. (Pri ekspozituri.)
Anketa o pravilniku bratovskih skladnlc.
Začetkom septembra t. 1. se vrši v Beogradu anketa o reviziji pravilnika Bratovskih skladnic.
Na to anketo je povabilo ministrstvo za šume in rudnike posebnega predstavnika bratovskih skladnic, kar pomenja v stvari toliko, kakor da bodo udeleženi na tej anketi samo predsedniki, ki so vsi iz vrst delodajalcev, med tem ko delavci na njej ne bodo zastopani, čeprav se bo razpravljalo na anketi o njihovih bitnih interesih.
Pa niso bile vabljene na to anketo niti delavske zbornice.
Skupščina Delavske zbornice za Slovenijo proti takemu postopanju najostreje protestira in naroča u-pravnemu odboru, da ukrene vse, da se bodo mogli udeležiti te ankete tudi zastopniki delojemalcev.
najprej Tanser, potem Nemčija
Društvo narodov dela že s popolno paro na ureditvi evropskih meddržavnih odnošajev. Seja sledi seji in intrigam in kombinacijam ni ne konca ne kraja. Zaenkrat izgleda, da pride Nemčija vendarle v Zvezo narodov in da dobi tudi svoj stalni sedež v centralnem svetu, vendar je po nekem čudnem naključju povzročila ta zadeva neko hudo zmešnjavo v vprašanju Tangerja, to je onega maroškega mesta, za katerega se evropske velesile tepejo že nekaj desetletij. Španija hoče imeti to mesto zase, Francija se kuja, pa vendar še ne tako hudo, Anglija se je pa sedaj decidirano izjavila proti priključitvi Tangerja španskemu Maroku. Tako je razvoj stvari pokazal še enkrat, da gre našim cenjenim velesilam predvsem za njihove kolonij^ odnosno za njihov posebni upliv v teh kolonijah, in da se pri vsem trudu in naporu Zveze narodov in vseh njenih rednih in izrednih zasedanjih
in sejah dela predvsem na utrditvi imperialističnih teženj velesil v do-bičkanosnih kolonijah. Jasno je sedaj, da je pravzaprav našim velesilam lažje sprejeti Nemčijo v Zvezo narodov in ji dodeliti še taka in taka mesta, kakor pa odstopiti Tanger ali pa kako drugo kolonialno posest drugim manj »velesilnim« državam.
In za ta plemeniti cilj in pravični rezultat so se narodi klali štiri leta!
Zelo priporočljivo prijateljstvo
Za zbližanje Madžarske in Jugoslavije se je izjavil Horthy na proslavi bitke pred Mohačem, kjer so Turki pred 400 leti naklestili Madžare. Rekel je, da so dani sedaj vsi pogoji za tesno prijateljstvo z Jugoslavijo. Nam se tudi zdi, da je tako! Madžarska in Jugoslavija sta si v marsičem že tako podobni, da lahko že izhajata brez prepirov in ljubosumja. . .
Propadanje Industrije In oDrtl o Sloveniji.
Vedno hujša gospodarska kriza ogroža do kraja ogromno večino obratov v Sloveniji; s tem v zvezi narašča iz dneva v dan brezposelnost. Kriza raste in raste in če ne bo od nikjer pomoči, bodo v kratkem pričale o nekdanjem obstoju naše industrije le armade obupanih in brezposelnih delavcev. Oderuške bančne obresti so se v zadnjem času sicer znižale, tem hujše pa tlačijo še vedno k tlom industrijo in trgovino neznosne davčne zahteve, ki groze upropastiti popolnoma večji del slovenskega gospodarstva. Slovenski kapital je že sedaj uničen, za industrijo skoro docela izgubljen, tuj kapital pa se skrbno izogiblje Slovenije, odkar se vodi znana politika demontiranja industrije ob državni meji.
Stanje v Sloveniji je tako, da moremo brez pretiravanja reči, da se slovenski delovni narod, odkar živi na tej zemlji, še ni nikoli nahajal v tako brezupno tragičnem položaju, kakor danes. Vse kaže, da je Slovenija pri tej vladni politiki obsojena na popolno gospodarsko smrt. Slovenci bomo v kratkem narod ciganov in kontrabantarjev, kar bo hotelo ostati doma, se bo moralo preživljati z nepoštenim delom, drugo bo pa moralo romati v tujino ali pa poginiti.
Strašno je današnje stanje, pa kaj zato! Posledice nosi v glavnem le capinsko delavstvo, za razcapano delavstvo se pa naši dalekovidni ta-kozvani »poklicani činitelji« dosti ne zmenijo. To vendar ne gre, da bi se trebuharski velepatriotski imenitniki in oblastniki brigali za usodo tistih, ki žive le od težkega in uma-
zanega dela! Mar visokemu vsemogočnemu gospodu za hlapca! Zato: Najprej davke sem — vse drugo me pa nič ne briga!
jelauska politika".
Pišejo nam:
Od novega leta izhaja naš list. Dokaj novih prijateljev si je pridobil, ali ko pregledujemo vrste naših strokovno organiziranih sodrugov, ali pa one v zadružnih in v kulturnih društvih včlanjenih somišljenikov, potem moramo reči, da bi moralo biti število naročnikov na »Delavsko Politiko« mnogo, mnogo večje! — Zakaj pa ni?
Skoro ni treba o tem razmišljati, ker odgovor kar kriči. . . Prenemar-ni smo, prekomodni smo, premalo delamo za svoje socijalistično glasilo. Meščanske liste beremo javno, svoje pa skrito doma, kaj še, da bi šli k prijateljem in znancem, ki niso še med naročniki »Delavske Politike« in bi jih skušali pridobiti v krog stalnih čitateljev »Delavske Politike«.
V mesecu septembru pojdimo vsi zavedni sodrugi na delo in glejmo, da pridobimo vsak vsaj enega naročnika »Delavski Politiki«! Organizacije pa naj prirede shode z edinim dnevnim redom: »Delavska Politika«. — Na delo!
aogavfc s figom t* mmtf
(ntato, aodro «X ri»W
»ključ«
k« prepričata, kako tapM traja kakor Itii}« pari dntgti
Dobivajo aa v prodajalna« ' ffogaviea brez Siga .UJuč Mf
ponarejena. CfraV
Socialistični uspehi na Litvanskem.
V državnoborskih volitvah na Lit-vinskem, ki je znana kot skrajno klerikalna dežela, so socialisti napredovali bolj kot katerakoli druga stranka. V prejšnji zbornici so imeli 8 poslancev; v sedanji jih imajo petnajst in predstavljajo drugo največjo stranko. Komunisti so dobili samo 16.000 glasov. Buržuazne stranke so za časa volilne kampanje organizirale s svojimi agenti provokatorji posebno »čisto« socialistično stranko, katera je dobila 17.000 glasov. Glasovali so zanjo seveda le tisti, ki so verjeli govoricam in letakom provokatorjev. Socialistična stranka je vzlic temu napredovala tako zelo, da je iznena-dila vso litvinsko javnost. Reakcija je vznemirjena.
Dnevne novice.
Ultimati in protiultimati. Radič je na shodih v Pregradi in Klanjcu napovedal vladi ultimativni boj in že je izgledalo Radiču, da se bo vlada zrušila. Pa se je modrijan snet zmotil. Radikali so si mislili, če sme Radič pošiljati ultimatume, jih smemo toliko prej mi, ki smo največja državna stranka. In res: poslali so Radiču de-maršo, v kateri zahtevajo 1. da Radič takoj prekliče nezaupnico, ki jo je izrekel šefu vlade Uzunoviču; 2. da pusti Nikiča v miru, sam naj pa vendar gre v Ženevo in 3. naj takoj pojasni svoje aluzije o monarhiji in republiki. To radikalsko demaršo je izročil Radiču sam Ninčič in usDeh je bil tukaj: Radič je v hipu vse preklical, poljubil Ninčiču roko, poslal bratske pozdrave Pašiču in Pribiče-viču ter izrazil samo željo, da naj se nikar ne misli, da je vse preklical, ker se boji ječe ali pa drugih takih neprijetnosti . . . Politika sporazuma se tordj nadaljuje.
Radič ne pojde v Ženevo, tako vsaj javljajo iz Belgrada. Radič pravi, da ne mara v Švico, dokler sedi v vladi njegov somišljenik in bivši tovariš Nikič, ki se mu je močno zameril, ker je hotel ostati radičevski minister v vladi vzlic vsem Radičevim grožnjam in anatemam. »Ali jaz, Radič, ali Nikič!« Tako je sedaj postavil ves državni problem naš energični Radič. In ker tišči Nikič v vlado kakor kozel na vrt in se tudi Uzunovič dosti ne zmeni za Radičeve obglavljevalne želje, je verjetno, da bo našo državo zastopal v Ženevi Laza Markovič brez Radiča. Škoda, ker sta si bila Laza Markovič in Štefan Radič že spet dobra in iskrena prijatelja, čeprav imata drug o drugem silno nesramno mnenje. Da bo pa naša sveta državna in narodna stvar tudi brez Radiča dobro zastopana v Ženevi, o tem nimamo itak nobenega dvoma. Saj tudi sicer na-čeljuje delegaciji sam zunanji minister Momčilo Ninčič.
Radikalski razcepi. V radikalni stranki so nesoglasja precej močna in za blagor očetnjave in radikalne stranke vneti stari radikalni voditelji pravijo, da se morajo ta nesoglasja izravnati, ker bo sicer joj. Sedaj pa javljajo mlajši in za svojo in radikalno bodočnost ravnotako vneti radikalni prvaki, da je treba najprej izločiti iz vsake nove vladne kombinacije Nikolo Pašiča in šele potem bo soglasje mogoče in čvrsto. Nikola Pa-šič, ki je bil o vsem tem obveščen, je pa rekel: Mar meni za njihovo soglasje ali nesoglasje, ko se vrnem domov, se povrnem tudi v vlado.
Dr. Korošec izžvižgan. V nedeljo je obiskal Mursko Soboto »vodja slovenskega naroda« dr. Korošec. Pravijo, da je bilo na shodu precej
61
Jack London:
Železna peta.
(Socijalnl roman. Prevel I. V.)
(Dalje.)
To pomeni degeneracija teh delavskih kast in naposled bodo one vedno slabejše. Istočasno pa bodo kot družba tako mimogrede premogočne. Bodo, kakor Pretorijanci, telesna straža, v starem Rimu. Vršile se bodo pretorijanske revolucije in pri tem se bodo delavske kaste polastile oblasti. Bodo nato protipretorijanske revolucije od strani oligarhije in tako bo sedaj ena, sedaj druga stranka zmagovala in s tem vladala. In vsled vsega tega bo slabljenje kast napredovalo, tako da bo končno navadno ljudstvo vsled tega razpada prišlo do svojih pravic.«
To proroštvo počasnega socijalnega razvoja je izrekel Ernst, ko je bil vsled odpada velikih zvez pobit. Nikakor nisem soglašala z njim, in sedaj, ko pišem te vrstice, še manj. Ker ravno sedaj, čeravno je Ernst mrtev, stojimo pred revolucijo, ki bo pomedla z vso oligarhijo. Zapisala sem to Ernstcvo prorokovanje vendarle in to zato, ker je bilo njegovo prorokovanje. Vkljub svoji veri v svojo lastno teorijo je delal kakor orjak proti njej. Imel je več mogočnosti, kakor kdorkoli drugi, ustvariti revolucijo, ki ravno sedaj čaka signala, da izbruhne.
»Ako pa se oligarhija obdrži?« sem vprašala. »Kaj bo pa potem iz velikih preostankov, ki se jih producira vsako leto?«
»Na nekak način se bodo morali prodati,« je odgovoril. »In bodi prepričana, da bo oligarhija
že našla pot, kako. Zidale se bodo krasne ceste. Velika znanstvena in posebno umetniška dela bodo nastala. Ko bo oligarhija ljudstvo popolnoma zasužnjila, bo imela čas, da bo štedila za druge stvari. Postala bo častilka lepote. Postala bo prijateljica umetnosti. In umetniki bodo delali pod njenim vodstvom in dajala jim bo velikodušne nagrade. Nastala bo velika umetnost in umetniki se ne bodo več ozirali na okus srednjih slojev. Velika umetnost bo tedaj, rečem ti, in nastala bodo čudovita mesta, pred katerimi bodo mesta starega časa izgledala cenena in navadna. In v teh mestih bo stanovala oligarhija in molila lepoto.
Tako se bo preostanek stalno uporabljal, med tem ko bodo delavci le izvrševali delo. Stavba teh velikih naprav in mest bo dajala milijonom delavstva gladne porcije, zakaj ogromna množina preostanka bo istočasno zahtevala ogromne izdatke in oligarhi bodo zidali za tisoč-, ne, za desettisočletja. Zidali bodo stavbe, o ka-koršnih Egipčani in Babilonci niti sanjali niso. In ko oligarhov nekoč ne bo več, bodo ostale velike ceste in čudovita mesta bratstvu delavstva, po katerih bo hodil in kjer bo stanoval.
Take stvari bodo delali oligarhi, ker kaj drugega ne bo mogoče. Te velikanske stavbe bodo oblika, v okvirju katere se bodo porabljali preostanki in sicer na taisti način, kakor so delali pred davnimi tisočletji gospodujoči razredi v Egiptu, ki so svoje preostanke, ljudstvu ukradene, porabljali za zidavo templjev in piramid. Med oligarhi ne bo duhovniškega stanu, pač pa bo cvetel umetniški stan. In na mesto meščanskega kupčevalskega razreda bodo stopile delavske
kaste. Dalje doli pa bo nižina, v katerem bo pri-prosto ljudstvo, veliko telo prebivalstva, gnilo in gladovalo in razpadalo in se vendar zopet v samem sebi obnavljalo. In naposled, kdo ve kedaj, se bo priprosto ljudstvo dvignilo iz nižin. Delavske kaste in oligarhija bo odstranjena, in tedaj bo navsezadnje in P° tisočletja dolgem delu napočil dan za priprostega človeka. Mislil sem, da doživim ta dan. Ali sedaj znam, da ga ne bom videl.«
Obmolknil je in me gledal. Nato je dejal:
»Socijalni razvoj gre gorjupo počasi, kaj ne, ljubljena?«
Objela sem ga in pritisnila njegovo glavo na svoja prsa.
»Uspavaj me,« je zamrmral nenavadni »Videl sem neprijeten sen in rad bi ga pozabil*«
15. Poslednji dnevi.
Proti koncu januarja 1913 je prodrla v javnost novica, da je oligarhija spremenila svoje stališče napram privilegiranim zvezam. Časopisi so objavili vest o zvišanju mezd in zmanjšanju delovnega časa za železničarje, kovinarje, tehnike in strojnike. Že to je bilo nekaj nenavadnega. Ali vsa resnica ni bila povedana. Oligarhija si tega ni upala. V resnici pa so bile mezde zvišane za mnogo več in pravice so se jim dale temu primerno večje. Vse to je bila tajnost. Ali tajnosti hočejo na svetlo. Člani privilegiranih zvez so pripovedovali svojim ženam in te so brbljale dalje in kmalu je vedelo vse delavstvo, kaj se je zgodilo.
Bilo je to le logičen razvoj tega, kar se je že pojavljalo v začetku devetnajstega stoletja.
ljudi, ki pa niso bili menda preveč navdušeni za gospoda Korošca, ker -so se kar na enkrat culi rezki žvižgi in neprijetni sovražni klici. Tudi klofute in brce so se delile in zalesketali so se revolverji. Efekt tega shoda ni bil za SLS preveč blagodejen, saj se ni prav nič vršil v znamenju krščanske ljubezni in spravljivosti. Ni lahko, biti vodja celokupnega naroda, če se ti baš dosedaj zvesta Slovenska krajina buni.
»Špelca«. Delavstvo se je naveličalo vednega zabavljanja na delavske organizacije in ustanove. Tudi »Naprej« je bil počel pisati dostojneje, ali sedaj zopet P^a v staro bolezen stare »Špelce«. Okolo tega nesrečnega lističa so se zbrali pravi heroji zabavljanja, ki so po dolgem romanju od klike do klike, od stranke 'do stranke, od lista do lista priromali itje, kamor spadajo. In sedaj so združeni; z vsemi združenimi močmi tolčejo okolu sebe kakor človek, ki ga je treba dati v prisilni jopič. Vse, kar delavski zaupniki store, jim je narobe, povrhu tega pa še zaupnike obirajo do kosti, kakor stare »babe«, ki se niso učile drugega kakor moliti, opravljati in obrekovati. — Sodrugi! In to naj bo socializem! Delavci, ali misli kdo, da je zato delavski pokret, da bomo drug drugega blatili, smešili? In ti ljudje, ki ne vedo drugega, kakor blatiti delavski pokret, naj bodo »voditelji« pokreta? Značaje in 'izobrazbo rabi pokret!
Ljubljanska občina in naše strokovne organizacije. Zadnji »Delavec« piše: Z ozirom na neko akcijo za razpis občinskih volitev v Ljubljani misli Strokovna komisija, da strokovno organizirano delavstvo lahko z radostjo pozdravlja vsako skupno akcijo proletariata za gospodarsko ;in politično svobodo in da je dobro, če se pozove ljubljansko delavstvo na skupen boj proti komisarijatu nad ljubljansko občino in za izvolitev občinskega sveta, ki naj na podlagi načrta popolne občinske avtonomije vodi občinsko gospodarstvo v interesu večine ljubljanskega prebivalstva, t. j. delavcev in uradnikov. Razpust občiskega sveta, teptanje najosnovnejših pravic občanov, protidelavska politika po reakcionarni vladi imenovanega gerentstva v Ljubljani itd. je le člen v verigi nasilja jugoslovanske buržoazije nad proletariatom, izraz reakcionarnega kurza v celi državi. Da je delavstvo tako teptano in oropano svojih najprimitivnejših življenskih pravic, je glavni vzrok politična razcepljenost, ki slabi delavstvo. Če hoče delavstvo izvoje-vati svoje zahteve v ljubljanski občini in državi, se ne sme omejevati le na skupne sestanke in shode v posameznih krajih za posamezne slučaje, temveč moia trajno bojevati skupen boj enotne razredne organizacije na strokovnem, političnem, gospodarskem in kulturnem polju. Akcija za avtonomijo mesta Ljubljana je čisto političnega značaja in zato naj izvede in organizira to akcijo predvsem skupen odbor delavcev, pripadajočih raznim delavskim političnim organizacijam. Tak boj za konkretne zahteve naj uresniči politično združitev delavstva. Vsako sodelovanje z meščanstvom pa škoduje delavstvu.
Brezposelnost v Sloveniji. V letih »925 in 1926 je armada brezposelnih v Sloveniji silno narastla in to ne le 'iz nekaterih strok, ki slučajno trpe vsled slabe konjunkture, temveč prav iz vseh panog in strok industrije, obrti in trgovine. Brezposelnost pa pospešuje tudi dejstvo, da se močno zaposlujejo mladoletni delavci in delavke, ker so ti cenejši kakor starejši delavci, čeravno so mknj Produktivni. Zato bo treba posvetiti *udi vprašanju nadzorstva pri zaposlitvi vajencev in drugih mladoletnih eiovpih sil, večjo pozornost. So . J°v'ne' obrati in delavnice, ki de-tniPrPcrMteuŽno z vajenci, kar ni ne v l; ca t t zposelnih’ ne vajencev, 1 xi*i. slučaiu ne morejo dosti naučit , izkoriščani so pa še huje kakor v prejšnjih časih, ko še ni bilo zakonov, ki bi ščitili vajence in sploh mladoletne. — Kc>t ^nujno pomoč proti brezposelnosti pa zahtevamo zlasti, da se razpišejo javna
dela, kakor delajo vse ostale države, v prvi vrsti gradbene akcije, da se omili stanovanjsko bedo ter na drugi strani preskrbi na ta način najvažnejšim industrijskim panogam dosti dela. Ljudje so brez stanovanj, delavci pa brez dela. S širokopotezno gradbeno akcijo bi bilo pomagano i enim i drugim, narodno gospodarstvo in država bi pa imela od njega le korist. Tega se najbrže tudi naše oblasti in naša vlada zavedajo, naredili pa ne bodo vzlic temu nič, kajti poazijatili smo se vsi že tako močno, da prepuščamo rešitev — bodočim stoletjem.
Privatni nameščenci v Zagrebu so priredili v nedeljo impozantno obiskano javno skupščino, na kateri so energično povdarjali zahteve javnih nameščencev v pogledu socialnopolitične zaščite nameščencev, akcije proti obupni, iz dneva v dan naraščajoči brezposelnosti itd. Javni nameščenci se pridno organizirajo in prav je tako, kajti le z združenimi močmi in z energičnimi akcijami si bodo tudi javni nameščenci lahko priborili boljši obstanek.
Zelo umestna odredba. Avstrijski sodrugi, ki vztrajajo in z velikim u-spehom izvajajo na vseh poljih svoj socialno politični program, so sklenili uvesti po vseh nižjeavstrijskih šolah obvezen pouk v plavanju, in to iz zdravstvenih in varnostnih razlogov. Kako je kopanje in plavanje že v zdravstvenem pogledu koristno in potrebno, ve vsak izobražen človek — poleg tega pa je znano, da utone v vodi vsako leto veliko število ljudi, v glavnem zaraditega, ker ne znajo plavati. S to odredbo je vstvarjen važen precedens in ni dvoma, da bodo temu vzgledu sledile tudi ostale države. Koristno bi bilo, da bi se s tem bavile tudi naše šolske oblasti.
Socialisti in novoimenovani okrajni zastop. Pred kratkim časom je veliki župan dr. Pirkmajer na pritisk Radičevega ministra Puclja odstavil stare okrajne zastope v Celju in Mariboru in na njih mesto imenoval druge. Pri tem pa postopal tako krivično, da je n. pr. v Celju popolnoma prezrl Socialistično stranko, ki je imela v starem zastopu svoje ljudi, v Mariboru pa imenoval za socialiste ss. Ošlaka in Kaloha, ki pa poprej v tem zastopu niso bili zastopani. Na mesto klerikalca dr. Leskovarja je stopil kot gerent v Mariboru radičevec, oštir g. Lipovšek. Značilno pri tem je dejstvo, da se je pri sestavi novega sosveta vpoštevalo do gotove meje vse stranke, na Nemce, ki so državljani kot mi — dasi naši nasprotniki — se je pa popolnoma pozabilo, vkljub neprestanemu zatrjevanju, da vživajo pri nas naše narodne manjšine vse politične in gospodarske svoboščine. . . To smo hoteli predvsem ugotoviti kot zagovorniki narodnih manjšin. — Prva se-ija novo imenovanega okrajnega zastopa se je pa vršila v soboto dopoldne in tam je podal s. Ošlak sledečo izjavo:	Socialistična	stranka se je
bavila s vprašanjem novoimenovanega okrajnega zastopa, ker sva bila v ta zastop imenovana tudi dva člana Socialistične stranke in je pri tem odločno obsodila postopanje g. velikega župana, ki naju je imenoval, ne da bi bil dal stranki priliko sami odločati o svojih zastopnikih. Nisva tedaj oficijelna zastopnika stranke nego samo njena člana in sva sprejela to mesto zgolj radi kontrole nad delom meščanske večine v tej korporaciji. Ravnotako smo pa mi socialisti tudi pristaši samouprave in se že radi tega ne moremo strinjati z imenovanjem ljudskih zastopnikov, ki niso nikoli izraz prave ljudske volje. Zato želimo od velikega župana da sporoči to našo željo, ki mora biti želja vseh tukaj zastopanih strank, — pristojnemu ministru, da se čimprej razpišejo volitve v oblast, in sreske skupščine, ki bodo odpravile okrajne zastope v tej današnji obliki in prenesle njih delokrog na sreze. Nismo pristaši današnje jugoslovanske ustave, ker je Socialistična stranka predložila ob priliki sklepanja ustave svoj lastni ustavni načrt, vendar predvideva tudi ta jugoslovanska ustava precej samoupra-
ve in zato se jo naj realizira, da vidimo, kakšna je v resnici in da more prebivalstvo dejansko soodločati pri zbiranju svojih zastopnikov. — V tem smislu je bil nato tudi storjen soglasen sklep.
V razmišljanje. V zadnjih dveh letih je že izšla cela vrsta zanimivih knjig, ki bi morale biti v vsaki delavčevi biblioteki. V delavčevi biblioteki? Ali naj ima vsak delavec svojo knjižnico? D a! Vse, kar izdajo delavske institucije v prid in potrebo delavcev, naj ima vsak zaveden so-drug doma, in te knjige so že početek lastne knjižnice. Delavska zbornjca je izdala troje — četvero izdanj — Strokovna komisija v Ljubljani tudi; Zadružna založba v Ljubljani je izdala dvoje znanstvenih del (Abditus: Predhodniki komunizma in socializma, M. Beer »Karl Marks«) ter četvero leposlovnih knjig, med njimi pravkar I. del »Železne pete« od Jack Londona. Sodrugi! Razmišljajte, če je potrebno, da se te knjige razširjajo in širite jih._________
MOltllOL
Za blazne je pri nas policijski zapor, V soboto je v Mariboru zblaznela neka ženska. Rešilni oddelek jo je prepeljal v bolnico. Tam je pa niso sprejeli, ker ne postoji oddelek za blazne. Med pametne ljudi se je pa ne more dati. Torej nazaj ž njo na rešilno postajo. Tam tudi ne vedo kaj ž njo početi. Ajdi, v policijske zapore. To je še edino naše moderno zdravstvo. Profos odklanja take goste in pravi da ti ne spadajo v njegov delokrog. In zopet v bolnico, pa seveda tudi nazaj. . . Kaj z nesrečnico, ki je bolna kot vsi ostali bolniki. Ni v Mariboru prostora za njo. Edino policijski zapori so še ostali in pro-fosa je treba pregovoriti, da jo sprejme. To je potem šlo. Zvezali so jo in jo pustili v zaporih prenočiti, da jo nato ekspedirajo na Studenec pri Ljubljani. To je javen škandal, ki kriči do neba. Vso mesto nima niti najmanjšega prostora za take slučaje, dasi to ni prvi slučaj in je zgražanje javnosti že od nekdaj veliko. Tukajšnje vodstvo bolnice naj skuša v zvezi z občino, ki mora k temu tudi nekaj prispevati, izposlovati od ministrstva nujni izredni kredit, da se čimprej zgradi na vrtu v bolnici baraka, ki »laj služi samo za take slučaje.
Žrtev nacionalizma je kradla. Nedavno se je priklatil iz Koroške neki Šoštar in se izdal za žrtev nacionalizma ter bil nato — kakor se to pri nas, ki brez žrtev sploh ne gre, razume, na kolodvorski pošti nastav-ljen, kjer je kradel denar kar na veliko. V soboto so ga aretirali, ker si je znova prisvojil denarno pismo v znesku 125.484 Din. Ko so delali na njegovem domu preiskavo, so našli tudi tam nad 100.000 Din denarja. Sedaj je pa dognano, da je ta narodna žrtev že v Beljaku na pošti poneveril 90 milijonov avstrijskih kron. Bil je obsojen na tri mesece ječe in je raje pobegnil v Maribor ter se tukaj predstavil kot narodna žrtev in bil seveda tudi takoj nastavljen. To je bridka šola za naše nacionaliste, ki poznajo danes samo še žrtve, nič več pa poštenje in sposobnost posameznih ljudi.
Odpravite brod. V nedeljo je zahteval mariborski brod človeško žrtev. Predno se je brod ustavil tik ob mostiču, kjer se prestopi na brod je skočil neki vojak v družbi Marije Simonič in šesteletnega otroka na brod in za njim je hotela tudi Simo-nočeva, ki pa ni dosegla broda in je padla v vodo. Valovi so jo pokrili in vsaka rešilna akcija je bila zastonj. Skrajni čas je že, da misli pristojno ministrstvo na gradnjo mosta za pešče, kot je oni, ki veže Studence z Mariborom, ki naj bi nadomestil današnji starodavni brod.
Seja občinskega sveta se vrši v petek, dne 3. septembra.
Od 28. avgusta naprej uraduje bolniška blagajna v prvem nadstropju istega poslopja.
Začetek Sole na državni deški osnovni šoli IV. v Maribora. Sprejem in vpisovanje učencev za šolsko leto 1926/27 se vrši dn 1. in 2. septembra t, 1. od 8.—12. in od 14. do 16. ure v šolskih prostorih.
Volitev župana na Teznu se je
vršila v nedeljo, 29. avgusta. Izvoljen je bil Vinko Bezjak. Prvi svetovalec je sodrug Josip Šebeder, krojač, drugi je sodrug Josip Vitez.
NaSi Udarniki prirede svojo poletno veselico, dne 5. septembra (nedelja) v gost. »Pri treh ribnikih« Pri slabem vrentenu se vrši prireditev v Gotzovi dvorani. Na veseličnem prostoru svira osnovajoča se godba UDR. — Različne zabavne točke so predvidene, tako da se bo vsak lahko najbolje zabaval. Od Velike kavarne bo vozil avto na veselični prostor.
Požar v Kamnici. V soboto je okoli polnoči izbruhnil pri posestniku Vogrinu požar, ki je zahteval človeško žrtev. Pogorelo je gospodarsko poslopje, kjer je v senu spal marljiv in spoštovan tnlad delavec Drofenik. Ogenj se je razširil s tako naglico, da se Drofenik ni mogel več rešiti in se je v dimu zadušil. Ko je prišel plamen do njega, je zgorelo tudi njegovo truplo. Nesrečnež je bil tam samo na obisku in ga je dohitela nesreča.
Studenc! pri Maribora.
Že v predzadnji številki »Del, politike« smo poročali o naši slavnosti ob priliki 251etnice obstoja naše socialistične stranke in dovolite, da še danes nekaj dodamo. Že na predvečer je bilo jasno, da bo slavnost, za katero je bilo med prebivalstvom veliko zanimanja, dobro uspela in dosegla svoj namen. Koncert se je vršil na obsežnem veseličnem prostoru na vrtu sodr. Klemenšaka, pri »Beli zastavi«. Svirala je pa vobče priljubljena godba pekrske požarne brambe, kjer sodeluje lepo število naših najboljših sodrugov. Nastopili sta tudi telovadni društvi »Svoboda« iz Maribora in Studencev, kakor tudi več delavskih pevskih društev. Občudovanja vredno je bilo delavsko pevsko društvo »Svoboda« iz Ruš, ki obstoja šele nekaj mesecev in je pokazalo, da je izborno izvežbano in da je pod vzornim vodstvom. Pripomniti pa moramo, da smo pri tej izvanredni slavnosti pogrešali tukajšnje pevsko društvo »Enakost«. Krasen dan smo imeli v nedeljo in videli smo nevoščljive obraze ljudi, ki so nam zavidali to lepo vreme. Že ob sedmi uri zjutraj so se naši sodrugi in telovadci zbirali na veseličnem prostoru in so nato z godbo na čelu odšli pozdravljati goste na koroški kolodvor. Prišlo je lepo število gostov s koroškim vlakom iz raznih gornjih krajev. Na kolodvoru so se nam pridružili mariborski sodrugi z Udarniki na čelu in skupaj smo odkorakali na veselični prostor. Slavnost je nato otvoril podpredsednik krajevne organizacije s. Haberl. Navzoče je pozdravil tudi s. Kaloh. Slavnostne govore sta imela ss. E r ž e n in O š 1 a k iz Maribora, ki sta povdarjala pomen te slavnosti in vspodbujala navzoče k boju za socializem. Spominjala ste se sodrugov ustanoviteljev tukajšnje podružnice, ki so bili pred 25 leti v Studencih prvi boritelji za socializem in so gradili temelje tukajšnji socialistični trdnjavi, ki bode naše nasprotnike še danes v oči. Od ustanoviteljev stranke sta med nami danes še ss. Pitner in Majhenič, nekaj jih je že umrlo in ostale je bridka usoda po svetovni vojni odgnala v sosedno Avstrijo. Poslane so jim bile ob tej priliki pozdravne čestitke. Popoldne se je vršila vrtna veselica, na kateri je igrala železničarska godba iz Maribora. Bila je izredno dobro obiskana. Videli smo sodruge iz vseh krajev, še celo iz Ljubljane so prišli nekateri. Slavnosti, kot je bila ta, se studeni-ški delavci ne spominjajo, zato se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem društvom kakor tudi vsakemu posamezniku, ki je prispeval k temu, da se je ta za nas pomembna slavnost, tako lepo, mirno in uspešno izvršila.
Iz Prekmorjn.
Gornja Lendava. V nedeljo, 29. avgusta se je vršil napovedan shod naše stranke, kojega se je udeležilo okoli 250 ljudi, ki so z zanimanjem poslušali poročilo o političnem polo-
žaju in o prekmurskih zadevah. Govornik se je najpreje dotaknil vprašanja, ali je Prekmurje slovenska ali hrvaška pokrajina, vprašanja radi katerega se radičevci in klerikalci med seboj prepirajo. Pojasnil je stališče naše stranke v tem oziru ter dejal, da je to gola špekulacija meščanskih strank, ki se s tem vprašanjem bavijo in radi njega prepirajo, da zakrijejo njih popolno brezbrižnost za druge važne gospodarske in socialne 'potrebe Prekmurja. Nato je poročal o političnem položaju v državi in reakcionarnem delovanju meščanskih strank, ki so vse do kraja zalumpane. Shod, ki mu je predsedoval s. Gumilar je pokazal, da se tudi prekmursko ljudstvo resno oprijema socialističnih idej. Po shodu se je vršil razgovor zaupnikov v svrho ustanovitve krajevne organizacije. Razprodalo se je tudi lepo število socialističnih brošur in časopisov.
Ljutomer.
Minulo nedeljo je sklical naš Uje-dinjeni Savez Železničara Jugoslavije v Ljutomeru javen železničarski shod, ki se je vršil v restavraciji poleg kolodvora. Na dnevnem redu je bilo poročilo o delu bolniške blagajne, o splošnem položaju železničarjev in o potrebi organizacije. Poročali so ss. Krajnik, Čanžek in Magdič iz Maribora. Navzoči železničarji so pazno sledili izvajanjem posameznih sodrugov, posebno o delu v bolniški blagajni in o neumornem trudu naše organizacije za zboljšanje položaja železničarjev. Na shod sta prišla tudi zastopnika Zveze gg. postajenačelnik Lukačič in pa uradnik Sovrč. Skušala sta z različnimi zavijanji oprati svojo »nacionalno gardo«, kar se jima je pa zelo klaverno posrečilo, spričo nepobitnih dejstev, ki sta jih gospoda morala slišati posebno od s. Krajnika glede nelepega nastopa zvezarskih delegatov ob priliki glavne skupščine bolniške blagajne v Beogradu in od s. Magdiča, ki jima je dokazal, da ravno oni uganjajo najhujšo politiko z njihovim nacionalizmom in stanovstvom, ne pa mi z razrednim bojem. Tudi ljutomerski železničarji bodo polagoma uvideli, da je njih edina rešitev v pravi razredni bojevni organizaciji.
Iz Ljubljanske okolice.
Vič-Glince. Iz naše občine rteradi dopisujemo. Smo menda preblizu Ljubljane in ne bi radi, da se o nas kaj zve. Ali včasih se moramo oglasiti. Življenje za nas v pogledu delavske zavesti ni prav vse hvale vredno. Naša politična organizacija ni naj-bolja — tudi Zveza delavskih žen in deklet nima še pri nas tiste postojanke, ki bi jo morala imeti. Naše žene in dekleta premalo skrbe za svojo organizacijo. »Delavska Politika« tudi še ni v vsaki hiši, kar bi morala biti. Dolžnosti v tem pogledu so premalo izpolnjene. — Prodajalna Kon-sumnega društva v Zadružnem domu se sicer lepo razvija, čeprav je prejšnji poslovodja v zvezi s sodrugi odprl — svojo trgovino in nameraval precejšen Štok ljudi odpeljati. Razume se, da bi ta prodajalna imela lahko še dvakrat toliko članov, kot jih ima. Dela je v tem pogledu še prav veliko. Gostilna v Zadružnem domu se boljša, zlasti odkar imamo za gostilničarja dobrega sodruga. — Naša
domača zadruga »Delavski dom« pa se noče nič kaj razviti. Sodrugi nočejo razumeti prav svoje naloge; zadruga »Delavski dom« naj okupi vse sodruge, da izvrši njeno veliko nalogo. — V soboto 18. avgusta se je vršil občni zbor, ki pa se ni končal. Zakaj, o tem prihodnjič več. — Naša občina pridno deluje. Rešuje vprašanja vodovoda žel. postaje ter električne zveze z Ljubljano. Glede stanovanjske skrbi tudi v družbi z zaduugo »Stan in dom« prav vneto dela. Do-sedaj je »Stan in dom« s pomočjo občine sezidal 28 stanovanj v naši občini. V programu jih ima še 40 in sicer v posebni koloniji 15 hišic z dve-mi stanovanji ter še 10 stanovanj na posameznih parcelah. Sodrugi viško-glinške občine imajo dovolj -'like za delo. Da imajo tudi vse polno veselic — o tem in drugem pa še pride. Pika za danes.
Guitonj.
Magistratno zastopstvo občine Guštanj je sklenilo vložiti prošnjo na ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani, da naj se za prebivalstvo dravograjskega sreza in za del slovenjgraškega sreza mariborske oblasti ter za prebivalstvo severne Gorenjske ljubljanske oblasti uvede tranzitna proga za osebni promet z izhodiščem Dravograd-Meža in Jesenice preko avstrijskega ozemlja po progi Pliberk (Bleiburg) in Podrož-čica. Temu sklepu je povod splošna želja prebivalstva omenjenih krajev, da se za olajšanje prometa med sicer blizu ležečimi kraji, ki pa so zaradi novih državnih mej medsebojno qd-rezani in po sedanjih zvezah državnega želežniškeffa omrežja silno oddaljeni in nerodno zvezani, doseže ugodnost tranzitne proge po ozemlju avstrijske Koroške. To velja za zgoraj omenjene kraje brezpogojno, ako pogledamo razdaljo od Dravograda do Jesenic preko Koroške, ki znaša 104 kilometre. Isti kraji pa so oddaljeni po progi Maribor—Ljubljana— Jesenice 296 kilometrov, po progi Dravograd-Celje-Ljubljana - Jesenice 274 kilometrov. Pomen tranzita bi bil torej velik že samo za promet med tema dvema krajema glede voznih cen, zamude časa itd. Promet med industrijsko mežiško dolino in za industrijo in tujski promet važno Gorenjsko je zelo živahen in bi ga tranzitni promet še znatno povečal. Za takšno tranzitno zvezo pa govorijo še tudi drugi razlogi;
Ljubljana je trgovsko in industrijsko središče Slovenije; vse važne gospodarske korporacije, zbornice itd. imajo svoje sedeže v Ljubljani. Stiki obmejne mežiške doline .so radi njenega značaja z Ljubljano tesni in nujni, Ljubljana pa je od Mežiške doline po sedanjih železniških zvezah silno oddaljena. Iz središča Mežiške doline, to je s Prevalj, je do Ljubljane preko Maribora 231 kilometrov, preko Dravograda—Velenja pa 182 kilometrov. Po tranzitu pa bi bila p^a-ga od Prevalj do Ljubljane le 163 kilometrov. Zveze same na teh progah z Ljubljano že tako niso kaj vabljive, posebno če vpoštevamo počasno vožnjo velenjske proge. Sosedna Avstrija očividno bolje razume vzdrževanje stikov med posameznimi kraji, ki so radi novo nastalih mej odrezani od starih železniških zvez. Tako vzdr-
Vse vrste Šolskih zvezkov
dobite šc vedno najceneje pri
A. Janežič, Llubllana
FLORJANSKA ULICA 14
Kujijovizoita, lodostrila klikih zvezkov Id trgovskih koiig.
SIEGEL & DRUG
TKALNICA PLATNENEGA IN BOMBAŽNEGA BLAGA
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 31
SVITA VY (ČSB), W I E N (NEMŠKA AVSTRIJA)
Nabirajte
nove
naročnike
žuje tranzit preko ozemlja naše države Graz-Klagenfurt, Lavamiind-Blei-burg, in čeprav obstoja direktna zveza Graz-Villach po avstrijskem o-zemlju, vzdržuje Avstrija tudi preko Maribora tranzit Graz-Villach. Da opozorimo merodajne faktorje in oblastva na naše krajevne potrebe, poziva podpisano magistratno zastopstvo vse interesente, da to akcijo podpro. — Magistrat Guštanj.
Tako delajo. Tudi pri nas so razmere vsak dan težje. Gospodje plačujejo n. pr. tukaj delavce po 4 Din na uro, potem pa jih še silijo na nadurno delo. Gospodje so pozabili, da je nadurno delo zakonito preoove-dano, posebno v času, ko hočejo okoli 70 delavcev odpustili. Ko bi ne silili delavcev na nadurno delo, bi se ne bila 19. avgusta pripetila težka nesreča. Podjetje je izjavilo pri zadnjem mezdnem gibanju novembra meseca leta 1925, da mora delavcem plače znižati, da bo moglo tovarno izgraditi za nove izdelke. In res: tovarna je postavila nove stroje za izdelovanje vagonskih vzmetov. Dne 19. avgusta t. 1. je pripeljal vlak cel vagon teh strojev. Med temi stroji so pa bili tudi električni motorji. Za iz-kladanje so spet poklicali tesarje, njihov mojster se je pa dobro zavedal, kako nevarno je to delo in je zato opozarjal delavce, da naj delajo počasi in oprezno, da se ne bo komu kaj zgodilo. Nekemu drugemu gospodu pa to ni bilo všeč, pa je razglasil, da mora biti vagon naglo izpraznjen, da se prihranijo stroški za ležarino. To je gnalo delavce, da so delali nad uro in naglo in vsled česar se je tudi kmalu zgodila nesreča:	en	delavec
si je zlomil nogo, drugi pa močno ranil na glavi. Še sreča, da nista bila oba na licu mesta mrtva. Malo po-
Sirite noš list!
zneje bi se bila že skoro zgodila druga nesreča. Stroj je zdrknil čez voz, in da ni neki delavec hitro odskočil, bi bil izgubil svoje življenje. Pa ni oni gospod niti toliko poskrbel, da bi prišel zdravnik na lice mesta. Ponesrečenca so nesli domov in od doma so šele poklicali zdravnika. Tovarna pa niti voza ni imela, da bi bili mogli ponesrečenca peljati v bolnico in je revež moral vsled tega čakati poldrugo uro na avto iz Prevalj, ki ga je naročil zdravnik. Med časom, ko je ponesrečeni čakal na rešilni voz, je nekdo še hudo obdeloval nedolžne zaupnike, češ da so oni vsega krivi. Povedati je treba, da so zaupniki že pred letom zahtevali, naj se preskrbi potreben voz za prevažanje ponesrečencev v bolnico! Napravite že enkrat red v tej stvari, da ne bo treba čakati cele ure na rešilni voz, da se bo moglo pravočasno poslati bolnika v bolnico. Poskrbite obenem, da ne bo toliko ponesrečencev, ne gonite tako ljudi na delo! Abotna je misel, da delavci spijo; oni vidijo vaše postopanje in vaše gospodarstvo, oni dobro vedo, kako je bilo prej in kako je sedaj.
Zagorje ob Savi.
Dne 22. avgusta se je ustanovila »Ljudska stavbna zadruga z o. z.« Na prvi seji se je konstituiral sledeči odbor:	Načelstvo:	Flisek	Viktor,
Kalšek Franc, Zore Franc, Flere Anton, Tiringer Janez, Vrtovšek Alojz, Kališnik Ignac. Nadzorstvo:	Postr-
žin Ivan, Ključevšek Vinko, Celestina Jože, Pfajfer Alojz, Dolinar Polde in v stavbni odbor: Češčut Jože, Kerin Ivan, Vipotnik Vinko, Dežman Jože, Berglez Matevž, Pograjc Jurij. Zadrugi se obeta lepa bodočnost, ker je že takoj v začetku pristopilo lepo število članov. Z ustanovitvijo zadruge se je zadostilo veliki socialni potrebi.
Tržit
Po naredbi ministrstva prosvete 2	j6.?*'	1926. se prične pouk
pa deški m dekliški meščanski šoli šele 13. septembra in ne kakor je bilo v časopisih že objavljeno 4. septembra. Z ozirom na ta odlok se vrši vpisovanje za vse razrede v soboto dne 11. septembra od 8. do 13. ure v ravnateljevi pisarni. Razredni in ponavljalni izpiti pa se vrše kakor javljeno v pondeljek in torek, dne 30. in 31. avgusta t. 1. — Ravnateljstvo.
Zelo gostobeseden je neki tržiški možakar, ki ima očividno veliko do-padenje nad svojo neizčrpno zgovornostjo. Ta mož govoriči rad o rečeh, ki se njega prav nič ne tičejo. Pred vsem bi bil potreben sam pouka, da ne bi več ustavljal ljudi po cestah, pa besedičil to in ono o svojem bližnjem. Tudi je pri izvrševanju svojih poslov silno netakten. Papirje ljudem kar pomoli pod nos in če mu ne ustrežejo takoj, se zarepenči, nato pa §e okrog pripoveduje, kar bi ne smel. Najbrže ima preveč časa, pa si ga preganja s tem, da govori in blebeta drugim v škodo. Naj mu služijo te vrstice v opomin, da bomo imeli mir, ker bomo sicer primorani tudi mi več govoriti.
~ Kulturo.
»RADNICKI POKRET«
socialistični mesečnik. — Izdajatelji in uredniki: Jova Jakšič, Dr. Mojsije Zon in tovariši.
Doslej je • izšlo 6 zvezkov s sledečo vsebino:
6. zvezek:
Problem besposlice 1 emigracije u Slo-venačkoj, od Filipa Uratnika; Vodstvo Ge-neralnog itrajka 1906. godine, od Sretana Jakšiča; Reienje agrara, od Dragiše Lap-čeviča; Privredna smotra, od A. Nikoliča; Privredne prilike 1 potrebe Bosne i Hercegovine, od M. M.; Iz svetske privrede, od M. Z.; Položaj 1 zadatci sindikalnog pokre-ta, od M. M.; Kongres Saveza Bankarskih Činovnika, od Huseina Hodžiča;': Osigura-nje radnika u bolesti, od P. Krekiča; Pitanje stanova, od Dragiše Lapčeviča; I. Ze-malfska Konierencija Socijallstičke Olma-dine Jugoslavije, od Petra Rajkoviča; Žorž Čarman: Put intelektualaca, od Vladete Bilbije; Dr. Drag. D. Durič: Nova filosol-ska dela; 20-godiinjica generalnog itrajka i put k budučnosti (M. Z.); Jedan novi so-cijalno-kulturni pokret u Jugoslaviji (Dr. Lj. Živkovič); Harakiri (J. J.).
Predplačilo za »Radnlčki Pokret« znaša: trimesečne 15 dinarjev, polletno 30 dinarjev, letno 60 dinarjev, posamezna številka 5 dinarjev. Za Inozemstvo 50 odstotkov več.
Naslov:	»Radnlčki	Pokret«, Radnlčki
dom, Sarajevo.
Šport,
^cihtevaj
insko (
Cv
cikorijo,
iiCtrpatA®;
Tiskar: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavnik; Albin Hrovatin, ravnatelj v Mariboru. — Glavni in odgovorni ure dnik: Rudoll
načelstvo SSJ za Slovenijo, predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru.
Kakor vse kaže, je postalo £“jn*cds-’ športno gibanje pri nas živahno- L . . . cer to ni, kajti bližamo sc PrvVi-e^r1; * j* bo pričela 19. spetembra. Ljub ja pod-savez je> že izrebal termine za	!er
uvrstil v II. razred 3 novo pmavl,ene klube: Reko, Panonijo ter Krak»vo- 1 ako bosta štela v ljubljanskem okro ) a razreda, I. in II., po pet klitbov.	,	.
Najvažnejša tekma ■ da je SK Ilirija : SK Primorje. Nastop teh dveh rivalov privleče navadno na igrišče veliko ljudi, vsled česar je tudi finančni efekt ugodnejši kot pr« ostalih tekmah.
Toda tudi v II. razredu bo letošn;e tekmovanje zanimivo, kajti borile se bodo skoro enake moči. Računamo pa, da bo tudi naša ljubljanska Svoboda mogla z uspehom zaključiti Prv- nastope v jes. sezoni Treba bo tudi zato poprijeti sc dela in zopet dela, da dosežemo tudi v telesno-vzgojnem oziru svoj cilj.
Prošla nedelja je potekla v Sloveniji brez važnejših nogom. prireditev. V Mariboru je nastopil ISSK Maribor z vsemi svojimi moštvi proti TŠK Merkur ter bil povsod zmagovit, V Celju je zmagala ljubljanska Ilirija nad SK Celje z 6 : 2.
V Ljubljani se je doigral jun. turnir, katerega je priredila SK Ilirija in ki je v m®J. ralncm oziru slabo izpadel. Ob tej Pr ^,0 povdarjamo ponovno, da ni šport s‘‘cd-vzgoja in vežba telesa, nego tudi >n P. so vsem vzgoja duha — značaja. Tekme, se odigrale v soboto na igrišču SK »» niso to pokazale. Tu se je Hgralo naravnost surovo, čemur |e bu	.
ti:f s.1 ras
finalno tumorsko tekmo. *	i	m
kazal sodnik za slabotnega, . , Pn*tra-nosti n'i poznal. Naipr°1 j,	1 ni-
Olimpa, diktiral enajstmetrovke proti Olimpu v korist Ilirije, » končno bil prisiljen, da vsled surovosti izključi igrača II,rije. Razumljivo, da je Ilirija zmagala s 6 : 1 (J : t).
Holj živahno je bilo lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo Slovenije. Tudi tu je udarila na dan z veliko ostrino rivaliteta obeh ljubljanskih klubov akad. SK Primorje in Ilirija. Ta napetost se mora obojestransko grajati!
Golouh v Ljubljani. — Izdajatelj: Pokrajinsko