{Mo. BW)
ITajvečji slovenski (dnevnik
t Združenih državah. Velja xa vb« leto......... $6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
NARODA
List slovenskih delavce? v Ameriki
The largest Slovenian Daily In the Unit>d States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TEUBFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., 4nder the Act of Congress of March 3, 187«.	« TELEFON: 4587 CORTLANDT
NO. 226. — ŠTEV. 226.	NEW YORK. TUESDAY, SEPTEMBER 27. 1921. — TOREK. 27. SEPTEMBRA, 1921.	VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
ZAVEZNIKI SE BOJE NEMČIJE
ZRVEZNIKI SE BOJE. DA EO IMELA NEMČIJA KMALU 800 TISOČ VOJAKOV, A TE FOJAZ NI SO NEUTEMELJEjNTE. — DE " t MOKRATIČLN, NSAGRESIVEN VOJAŠKI SISTEM.
London, Anglija, J<;. septembra. Preteklo nei|"l jo s • \ r-sii; v M<i-nakovein velika imJitaris-fV-n.i demonstracija. — k« ♦ se- glasi v ne-brzojavki i/. Berhnana tukajani "Time*.". Prejinj. "ojv<«da i/, lirunšvika. ki je kii!:or znano mož e«lme hčerke „«unaHk»*!ra m i i.škega kajzerja. ki je »>h v* likem poiomu poletni! na Holamisko m***J.<i ci;. bi se izpostavil krogljrim iavc/ni-kuv ter mrirl kot junak na bojnem polju, j** bil navzoč v spremst\u več princev bavarsk* kralje/v družine. Ko je pr>šel na paradno polje prejšni havtM-sk: kponprine Rupprecht v unifo jn: nt-ir.Sk, gt maršala, j« '1osi"»|ij navlii^rij«* »svoj višek.
Aledzavezniska'!: »nt rolna kom.-sija je vložila pri nemški vlad. o-ster protest proti neprestanim vojaškim organ'xirauvmi ki s«- skri-
koniralnc komisije v Ven.čiji in ker je omejitev oboioževanja tu-d glavni predmet 'conference, ki se bo v kratkem vršila v W'a.sh-ingtonu.
List izjavlja, da je treba n? vsak način »»hraniti ti. kontrolno komisijo tf»r jo vzdrževati Še nekaj <"asa. recimo dve leti. dokler se ne bo uveljavilo v Nemčiji demokratičnega, 'ie-ag»-esivnega vojaškega sistema.
va pod krinko šiva.
Nemške vlrulo j krši doloebo ;airo\ he tiče moči in obs made. M. sme iih^t
f*i»lii*i iskeyra u.u-
i.i
dol/ db
t.H ki
tltftlls
o 100.000 noi. katere Nemčij.* p>«l orožjem
na temelju mirovn ■ pojrodbe se je baje Ufotovilo. <*;» je odredila llfUlkka vlad., vse 'NllrfbU' . da se izuri, obleče ler nasi-mi sOO.OOO
um/.
f.ist "Times" pravi. di je ta zadeva vrlina največje jiozorno-Mi. ker si% je v zadnjem času go-vordo o razpustu inedzave.«.;nšk"
GENERAL PERSUING NA BOJ NIH POLJIH.
BOMBE POKAJO^"
NA IRSKEM
Štirje so bili ubiti na Irskem vsled eksplozij bomb. — Novi iz-/'redi in nova prelivanja krvi.
Belfast, Irska.	eptembra.
^ pi>-tekii noči je prišlo do novih spopadov h led četami ler civilnim prebivalstvom. Štirje ljudje so bili ubili in več kol štirideset 'ili je bilo ranjenih. Atentatorji so vrgli dve bombi in vee poslopij je bilo zažganih.
London. Anglija. !?*»_ sept. — \ ee članov angleškega kabineta ni še dalo izraza svojemu mnenju ■j-le«Je odgovora, katerega namerava poslati ministrski predsednik Uovd <ieo*ge de Vab-ri na zadnje sporo«'-.lo slednjega. Vsled tega se domneva, da ne bo odgovor odposlan pre«l torkom ali sre«lo. Tako v Aniiliji kot na Irskem prevladuje oeividno naziranje. «l;i t»«i poslan tea ministrskega predsednika sestavljena v takem smislu. da bo omogočeno sklicanje nadalje konference.
Med tem easoin pa prihajajo
Chaumont. Francija. 2*>. sept. (»eneral Pershing. ki je preživel
nedeljo v tem mesni, ki je bilo | nova in veil no bolj vznemirljiva njegov glavni stan teW.m svetov-iie vojne, je lane* zjotraj odpotoval proti Ramsgne.
General je hotel p4*ežiV3ti par ur na bojnih poljiii v stkiorju krog Verduii.i. pr-dno -«• bo podal \ Kobleo«'. glavni stan ameriške oku{taeij.ske irmat'e \ XemeijL
ALBANCI SE OBOROŽUJEJO
1'oroeila glede posK.pauja "Black •u>d Tati (irske žandarmerije) v ("orku in drugih krajih. Soglasno < ]»or«»<-ili iz Corka je tam orožni-štv<» preteplo eivilne elane republikanske policije. K tem pridejo t" nemiri v Belfastu, ki so na ilnevnem redu. Domneva s«', da bo ta novi izbruh sovražnosti o-grozil uspeli mirovne konference. I afero namerava sklicati angleški ministrski predsednik.
Rim, Italija, 'J*i. septembra.	zvezi s tem je značilna iz-
Kfit poročajo iz Albanije je via- java. ki je bila priobčeng v dub-da poklicala po<l oaožje vse mo^f- l'nskih Tistili. da. so namreč "uni-l e vojaško-obvezne starosti. T;j eevalci miru" zopet na delu.
nKeija se obrača brez dvoma pro-'	——----
ti Jugoslovanom, ki skušajo za-
'	. uiiuiii, ivi ^nuauju s.u-,
s.^di^gotove dele severne Albanije, iIWS? fg/^Šl jWSg	I
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
se potoni	liaiikp izvršujejo po Jtizki eeni, zai.^ljivo in hitro.
Vferaj so bile naše ceiw sledeče: Jugoslavija:
lUzffošiija na zadnje poite in izplačuje "Kr. poštni čekovni urad" In Madrarska banka" v Ljubljani
300 kron .... $1.80	1,000 kron .... $ 5.50
400 kron---- $2.4C	5,000 kron ____ $27 00
500 kron . . . $3.00	10,000 kron ... $53.00
Italija in zasedeno ozemlje:
KazpoMlja na zadnje pošte in izplačuje "dadraoska banka" v Tnt«.
50 lir ... $ 2.80 100 lir . .. $ 5.10 300 lir____$14.70
Nemška Avstrija:
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Adriatische Bank" na Dunaju.
1,000 nem.-avstr. kron S 1.60 10,000 nem.-avstr. kron $13.00 5,000 nem.-avstr. kron $ 6.50 50,000 nem.-avstr. kron $60.00
Vrrdnoot denarju sedaj nI stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz teza razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo pa rrnl istega dne kot nam poslani denar dospe v roke.
Kot generalni zastopniki "Jadranske Banke" in njenih podružnic imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo velike koristi za one, ki se it* ali se bodo posluževali naše banke.
Denar nam je poslati najbolj po Domestic Money Order, ali pa pa New York Bank Draft.
500 lir 1,000 lir
$23.00 $46.00
FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York
________'Advertisement >
POZORIŠČE VELIKE EKSPLGZ IJE. Kad ticoč oseb je bilo ubitih pri eksploziji, Ka št je pripetila v tovarni Badische Anilin Werke v Oppau. — Zgornja slika nara kaže pogled na Oppan, spodaj je pa stražnica poleg mesta, ki vodi na
mesto nesreče.
STRASNA NESREČA SPANG! OBSTRELJUJEJO | POLJAKI PODPIRAJO ŠE NI POJASNJENA! MAROŠKE POZICIJE! RUSKE PREKUCUHE
Dosedaj še ni bilo mogoče najti Španci poročajo o uspehih, katere zadovoljivo pojasnilo glede vzro- sc baje izvojevati v svoji vojn ka strašne eksplozije.	proti upornim Marokanc.em.
Oppau, Menici ja. lilJ. sept. — Nemška nadarjenost /.a organizacijo je pričelo kazati, čeprav ie počasi. V prvih dneli zmešnja-\ «*, ki je sledila «-I\^]>l<»/.iji v n;:-pravab liadenskih unilinskib *.«»-varen, se je prezrlo dejstvo, da je ostalo preživelo prebivalstvo mesta lnv/. vsakih sredstev. Številni radovedneži, ki >o do>pcli na liee mesla /. vseli strani, so porabili zaloge živil, ki ^o bile na razpolago v mestu in če l>i ne pomagali Francozi, bi morali prebivalci mesta dejanski stradati. Sella j pa so vse ceste, ki vodijo v mesto, zaprte in pomožno delo se je pričelo.
Kadodarnost naroda sc je izkazala v najlepši luči. Vsi hoteli in vse re.stav racije po celi za-padni Netačiji so vpi'izorile ko-lekte in vsak g«»st prispeva / zneskom, ki znaša najmanj toliko kot njegov račun. Kljub temu pa je treba še rešili problem, kako dobiti delo za preživele. Soglasno z izjavo delavskega mini s.tra, ki je dospel včeraj semkaj, pu se bo najbrž zopet o tvorilo tvornieo, ki j,-* ostala še cela in v kateri izdeljujejo amouijo.
Dosedaj še ni l)ilo laogoee najti pojasnila glede vzrokov eksplozije. Umetno gnojilo, katero se je izdelovalo tukaj, ni bilo soglasno ■i bp\ošnim mnenjem sksplozi-v»iega značaja. Kljub temu pa so kemiki naziranja. tla je višja temperatura uplivalfi na proste nitrate v gnojilu ter povzročila eksplozijo. Neka znanstvena komisija se že nahaja na lieu mesta, da preišče in ugotovi vzroke eksplo z i je.
Mannheim, Nemčija. 26. sept. Ceni se. da se je najmanj 70,000 ljudi vdeležilo pogreba žrtev eksplozije. Francoske vojaške oblasti so bile zastopane po gene. ralih I jcnertz iu Dandard. Oba generala sta prinesla s seboj ven ce ter dala predsedniku Ebertu ter bavarskemu ministr. predse«!-nik, grofu Lerchenfeldu izraz
Melilla, INIaroko 2G. septembra. Maroška uporna plenu na so nameravala vprizoriti naoad na 1«. m«'-sto v času, ko so se španske čete pred desetimi dnevi pripravljale, ua vprizore ^kspedicijo proti Na-dorju. ŠjjaiLski letalci so Izvohali to nakano upornih dtui-.ačjnov ter pričeli metati bo'nbe. so razpršile napadalce ter preprečil«' nam era van i na pad.
Izguba Nadorja je pemenjala o-čividno velik udarec z & IMarokan-ee. ki so 1 * i 11 prepričan1, da se bolh) lahko ustavljali navalu Špancev. čeprav je večji del posadke zapustil maroške utrjene postojanke. Številni Marokanei so dobili dovoljenje, da smejo odvesti svoje družine v notranjost dežele t«ir jih tam spraviti na varno, a drugi so se podali k Abdel Krinu. poveljniku upornih Marokam-ev, da ojačijo bojne sil? slednjega. Poroča se, da se namerava maro-kanski ustaški poveljnik umakniti v francoski del Marr»ko. ter o-stati tam toliko časa. dokler ne bo Španska prog'a-sila sph^šne amnestije.
VARČEVANJE Z DNEVNO SVETLOBO V FRAHCIJI.
Pariz, Francija, 'Jo. septemiira. Francija bo dne oktobra sa-ključihi svojo dobo varčevanja z dnevno svetlobo ter se onega dne vrnila zopet k normalnemu času.
Vlada je danes objavila tozadevni dekret.
Kuska sovjetska viada prav:, da podpira Poljska Ruse ki hočejo ctrmoglaviti red v se d m ji Rusiji
WŠS] |WŠŠj [W$g jWŠŠ|
IS^ EŠH IMS
sožalja v imenu francoske republike vsprieo strašne katastrofe in njenih žrtev. Predsednik Ebert je odvrnil, da mu sega globoko v srce ta izraz človeškega sočutja, ki odpravlja tudi umetue seči, katere je postavila vojna.
Moskva, Rusija, 2.1. sept. •Janes se je /estavllo odgovor na 1» tisi je na poljski ultimatum in ta odgovor se bo takoj odposlalo na 1 oljsko, v t Mn odgovoru s-* glasi, da vstraja sieev Poljska pri izvedbi prvih treh	j m ruvne pogodbe od strani Rusije, da pa vstraja Rusija na isK način pri zahtevi, da izvrši Poljska poti . jen pogodbe, na temelju kate-e-.'a sta se ob o državi obvezali, da bosta upoštevali suverenost te ali ene in da se ne bost3 vmešavali v domače zadeve s tem, da '^i podpirali organizacija, boreče se proti vladnemu ustroju te ali one i: ?ned obeh držav.
Ta člen se tiče prav posebno generala Petlure, ukrajinskega pro-ti-boljševiškega voditelja, kojega izgon iz Poljske je sovjetska v!a ua pred kratkim zahteva1«. Sovjetska vlada je izjavila, da jc tega Človeka javno podpirale polj-ka vlada. V odgovoru se glasi, da bo ruska sovjetska vlada dne 1. oktobra odpoklisala svojega zastopnika v Varšavi, če- ne bo <*c Kdaj Poljska izvedla člena 3. mi-movne pogodbe, prav Kot je tudi poljska vlada izjavili« v svojem ultimatu, da bo onega dne prekinila svoje diplomatier.e odnosa je k Rusijo, če ne bo »lednja izvedla ]"»rvih tn*h odstavkov inirovne pogodbe, sklenjene med sovjet?fco Rusijo in Poljsko.
Prve tri sekcije, na katerih te-inelji ultimatum poljske vlade, s,^ tičejo povratska železniškega rr.a-ierijala, ustvarjenja mešana ru-sko-poljskb-ukrajiiiske komisije za izpraznenje Ukrajine od straoi Poljakov ter obliube ruske sovjetske vlade, da bo vrnila Poljski trideset miljonov zlatih ruskih rabljev iz eai*skega zaklada.
M. Karakhan, zastopnik sovjet-skt vlade v Varšavi, se pogaja s poljsko vlado ter je upati, da bo mogoče preprečiti prckihjenje di-piomatičnih odnošajev.
PREHRANA RUSIJE SE JE PRIČELA
URADNIKI TARTAR S KE REPUBLIKE SODELUJEJO AKTTVTTO Z MOŽMI HOOViiRJA. — rRE URAN J ALI BODO ZAENKRAT ^'•,000 OTROK. — ZALOGE EODO ZAJDOSTOVALL ZA PRI
BLIŽNO EN MESEC.
Poroča Walter Duranty.
Kazan, Rosija. 23. septeirhra. f Ena človeška postavo pa ni po Ameriška pomožna admiuist:a--, j svečala niti iiajmaujš p>./. ■ n »sJi ja je dne 19. septembra razdelila j sprevodu živil ki se je p »mikal med otroke v okrajih, prizadetih mimo. Bil j«* to mrtev človek, kt od lakote, prva živila. Nobenega j v ležal s svojima me" ma jar-iasa se ni izzubilo od trenutka ku. —
r.ciprej. ko je dospel vlak z živili. Avtomobili so nato zavili na Ob enajstih zveeer je bil dogo- glavno cesto mesta ter se ustavili vorjen sestanek z ministrskim i { red glavnim stanom an-eriSue
predsednik<»m in predsednikom tartarske republike ter člani kabineta in tega sestani- a so s«' vd« -ležili ameriški zastopniki.
— Najprvo hočemo dva avtomobila, — jc rekel Eluier Bur-iand, načelnik pomožnega dela. ko se je pri*-ela koureren«:a. Na lazpolago sta bila še predn«; l ih> posvetovanja konec. Dclav«*:, da razkladajo železniške \«>7o\<-ter vozove, la se pr«?vede živita
pomožne administracije.
Na prostornem dvoriš, u j.- 1 ijo zbranih šest iu ti de.-- t v. jakov. med katerimi se j.* nahajal tudi :estitl.ilv star 1110/ v zel«« obnošeni obleki. Za nekaj 'asa je opazoval razkladanje zivii 7 obiazoin, na katerem ni bno opaziti niti najmanjše izprenu inbe. Tu je I,jI prejšni gospodar tuš**, in/i' ir j> » p« klicu. p<> imenu Ai»»«>so\. Nato pa se je približal Mi. < hil i-;u.
v hiše, določene vnaprej kot glav-, ^veljnje razdelitvi /t il v Kaza-ni stan, so bili na razpolago prav tako točno. Ob petih popoldne naslednjega dne. so bile vse /aioge tega vlaka, določene za Kazal . pod varstvom vojaške patruie. T« zaloge zadostujejo za prehranje-nje 2000 otr«»k skozi «'ii mesec.
Medtem pa se vrše priprave na pomožni postaji, prejšni dekliški soli. Otroci, 'irote cost mesta m okolice, so dobiva.1: dosedaj ko? črnega kruha in včasih neka j j konjskega mesa. a uTčesar dru- j
gega. Od sedaj zani]>rej pa. bode 17 I Al ni/I irkl lTri|T|T dobivali polno it»cijo Ameriške jltJALUf LJUll A I LSI 8 A I pomožne administracije, ki je znanstveno določena ter obstaja
iz sladkorja, moke. maščob, ka- j	___
kao, riža hi ilcka.	j Predsednik poljske republike, ge-
Oeprav je med begunci nekaj j neral Pilsudski, je srenno všel kro
!,U ter ga vprašal bi ,eee. < o s1 mu bi» dovolilo obraniti dv • s..bi v pritličju, kjer j" z-vel s s\oio in hčei-Ko. R««kel je. A.i je to pribežališče edino. i;i tnti ostalo ed celega njegov.-g-i prejšnjega lepega ;voseslva. "Ko rti jr Ann-rikaiiee *akoj ofl^ovo;- .. dp b«i lahko o-dal n«';".ot *i. se ii hitro odstranil, da sporoči \ -elo novico obema ženskama.
NA PiLSUDSKEGA
slučajev ošpic in driske, nudi ji vendar ti begunci manj strašen I ogled kot pa oni v Samari.
Razmere v vaseh pa so s+rašne. O irasli 111 otroci umirajo baje kot muhe, prav ;cot v taboriščih (d> \ olgi, kamor se ljudje še volno veselijo. Kljub temu pa izgledajo številni otroci, sedeči na turški način ob zidovih, žalostno izstradani in pomoč ni prišla prav nič prezgodaj.
Tovori žakljev bele pšenioue moke, naloženi na velike motorne vozove, so vzbudili tartarsko prebivalstvo iz njegove orijer.talske brezbrižnosti. Ženske, noseče o-Icrogle čepici na glavah, kratka krila in visoke škornje so prerekale s svojim barantanjem v bazarjih ter kazale s prsti na vreče, polne moke, vse začudene vspričo nepričakovanega prizora.
Otroci so leteli za vozovi in majhni tartarski konlički so se plašili po celi poti V resnici žalosten in turoben je bil pogled na nekega umirajočega dečka oh ro-b.i ceste, za katerega je prišla vsaka pomoč prepozno in Vi j" icetal žalostne in poželjive poglede na zaklade živil, katere so vozili mimo. Poleg njega je seuela neka starka, ki je zasenčila s c^vc-jc roko medle oč:, kot da hoče videti boljše nepričakovani dar. M je prišel kot z neba.
gljam atentatorja.
Vsi listi v Moskvi izjavljajo z o/.irom na ultimatum Poljske, da si želi Rusija miru m da se ne bo spustila v nadaljno vojno, razven če bi ji bila usiliena;
Karol Radck in drugi komunisti, ki delujejo v evropskih deželah, so bili pozvani, naj skušajo preprečiti imperijalistične poljsko načrte, katere seveda podpirajo francoski kapitalisti. V vseb izvajanjih ruskih listov pa se pov-darja, da ne more Rus.ja ugoditi poljskemu ultimatu, dokler ne bo Poljska napravila konca svoji agitaciji v Ukrajini.
Lvov, Poljska. septenil.ua. General Jože pilsudsl.i. predsednik ]»oljske republike, je osta! nepoškodovan pri'atentatu.	<_-a je vprizorilo na njegovo ylvl.ie nje. Stopil je ravno v avtom, bil na glavnem trgu potem ko je prisostvoval banketi', prirejenemu njenih na čast ter se nameraval podati v gledišče, ko so bili ml.lani trije streli nanj ib-neral Pilsudski ni bil poškodovan, a grof (irabovški, ki <ra je xpren 1 j;,i. je bil ranjen v nojro. . Predsednik je ukazal svojemu šoferju, naj pelje v bolnic . kjer se je ugotovilo, da ni rana na nogo grofa ftrabovsk i ja resna t'ii-sudski se je nato odpeljal v gledišče, kjer ga je oVnnstvD viharno jx> zdravilo.
Atentator je skušal izvesti s?i-momor, a je bil aretiran pred-no si je mogel jMignaii krogi jo / glavo.
Bsa o^i iwšs
Potni listi,
najnovejši o<fredbi bel grajske vlade dobe Jugoslovani potne liste sam® tedaj, ako prinesejo a seboj kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Tako listine sc: Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica, krstni list in domovnica.
Navada« pismo ne zadostuje ve<5.
Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše županstvu občine, v katero je pr:atojen, po do-movnieo, potem bo žele mogel dobiti jugoslovanski potni list.
Nikdo naj tedaj ne pride v New
York v namenu, da bi potoval v
stari krej, ako nima kak® gori
omenjene Inline.
Frank Saks« State Bank,
U Oartlaait BL, New York, N. Y, tfA4rartto«mwkU
GLAS NAHODA, 27. SEPT. 1923
"GLAS NARODA"
SLOVENIAN DAILY
JL. — ..__ewn«d and Published by
BLOTKNIO PUBLISHING COBfPANI corporation}.
a HAN K SAKSER, Prnldant	LOUIS BENEDIK, Treasurer
Piac« of Butln«M of tha Corporation and Addreaaaa af Abova Offtclara: «2 Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City. N. Y.
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemtl nedelj In praznikov.
Za celo leto velja	list aa Ameriko Za New York za celo lata
In Canada	S6.0O za pol lata
Za pol leta	93.00Za Inozemstvo za celo lato
Za četrt leta	11.50 za pel leta
97.00 93.50 97-00
93-50
O L A • NARODA
(Voice cf the People) lasuad Svaey Day Except Sundays and Holidays.
Suoscrlptlor. yearly 9«.0t
Advortlt«»>nti on Agreement.
dopisi brea podplaa In oaab^o#rti aa na prlobfiujejo. Denar na) aa blagovoli po-MljaU po Money Order. Prl airemecibl kraja narofinlkov y»;-<yrtmn. da aa am tudi prejinjo MnlUf« naznani, da. httreje najdemo nutovnUa
GLAS NARO 0/,A Cortlandt Street. SoroucH o# Manhattan. Haw York, N. Y.
Tsitphone: Cortlandt SS76
KORAK NAPREJ.
Vladujoči in protiboljše viški elementi Zdniženili držav naj izpregovore resno in odkritosrčno besedo z onimi premogarskimi baroni, ki so si zadali za življenjsko nalogo borbo proti United Mine Workers.
V Ameriki je mogočna organizacija in najmočnejša obenem — American Federation of Labor. Njen namen je spraviti pod svoje okrilje vse delavce, pa naj so za-posljeni na zemeljski površini ali pod njo. Vodstvo te organizacije si na vse mogoče načine prizadeva, da bi sklenilo nekak dogovr s premogarskimi baroni ter se ori tem ne plaši nobenih sredstev in nobenih žrtev. Škoda je le, da žrtev ne doprinašajo uradniki organizacije, pač pa premogarji.
Toda premogarski baroni nočejo ničesar slišati o kakem sporazumu.
Se pred kratkim so bili zadovoljni, če so mogli nasprotovati vsaki organizaciji ter ji metati polena pod noge.
A' zadnjem času so se pa poslu žili radikalnejših sredstev. Stopili so v ostro ofenzivo ter napovedali smrt vsem organizacijam.
Premogarska korporacija v West Virginiji, za ka-tere hrbtom se skriva osemdeset premogarski h družb, je vložila pri zveznih sodiščih tožbo.
Ta tožba ni naperjena samo proti delovanju orga-nizaeije v majnarskili okrožjih pač pa tudi proti delavskim kontraktom ter proti pobiranju linijskih pristojbin potoni uprave.
Premogarji se nikakor ne morejo vkloniti vstavne-nni povelju, kakorsnega zahtevajo premogarski baroni od zveznih sodišč. Organizacija se pri najboljši volji ne more izogniti organiziranju premogarjev v West Virginiji. Kentueky-ju ter po drugih premogovnih okrajih. Po teh okrajih je narasla zahteva pc potrebi organiza-eij«-, in kar je za organizaeijo še važnejše, ti neorganizirani okraji neprestano ^ ogrožajo upliv organizacije drugod.
Posebno pa prizadene unijo oni del tožbe, ki je naperjen proti takozvanemu "check-off" sistemu. Ravno v tein sistemu je dosedaj obstajalo prijateljsko razmerje med unijami in delodajalci.
RUSIJA.
i 'lani ameriške pomožne organizacije so dospeli v H n si j o v plemenitem namenu, da pomagajo, kjer je pomoč najbolj potrebna.
Vsa stvar je v teku, in vsak dan je rešenih par sto ali par tisoč življenj. Kljub temu pa objavljajo časopisi vesti o masakrih v Rusiji, o nezmožnosti sovjetske vlade v edinem namenu, da zmanjšajo ameriške simpatije napram Rusiji.
Vsega, karkoli jim je na razpolago, se poslužijo, same da bi pozvali ameriške pomožne delavce nazaj iz Rusije ter prepustili rusko prebivalstvo splošnemu umiranju.
P«>d uplivom teh ljudi (Francozi zavzemajo med njimi poglavitno mesto), je tudi uboga revica Poljska za-čela roži jat i z orožjem. Vojno hoče z Rusijo.
Malukatera država na svetu je na tako slabemu stališču kot Poljska. V finaneijehieni in gospodarskem ozi-ru j«' na robu prepada. Brez zunanje ]>oi^oči ne more preživljati niti civilnega prebivalstva, kam pa še armado.
Toda Francozi so vedno pripravljeni najeti tu ali tam posojilo, da spravijo na noge poljsko armado, ki naj bi se borila proti Rusom.
Za to nesramno delo so v prvi vrsti odgovorni agent-je bivšega ruskega earja, ki so toliko predrzni, da si nadevaj« naslov zastopnikov ruskega naroda. Ti proti revolucionarji imajo v Ameriki agenta — Bakmetjeva, ki je priznan ter povsod sprejet kot *Tuski poslanik".
Ta poslanik pa ne reprezentira nobene vlade, ampak še vedno kontrolira ostanek dvesto miljonov dolarjev, katere sta mu izročila Wilson in McAdoo iz ameriške državne zakladnice.
K a miljone teh dolarjev je bilo uporabljenih za Širjenje naj nesramne jših laži o Rusiji. Štiri dolga leta se že Širijo te laži o boljševiški Rusiji, in našle so dober odmev v srcu vsakega duševnega omahljivca.
Edinole mir in dobra volja zamoreta preosnovati Rusijo in ves svet.
Ameriški pomožni delavci so se lc4iU pravega posla.
Dopisi
Pittsburgh, Pa. fprosim in pozivam na jako važno Zopet prihaja en glas iz pitts- in skoraj bi rekel zadnjo sejo za-burske slovenske naselbine. Vem,(družne prodajalne dne 1. oktobra da si nekateri mislijo, da »o se že *>b 8. uri zvečer v Slov. Domu, da vsi Slovenci izselili iz Plttsbur-j izrečete obsodbo svojega lastnega gha. ker je tako malokdaj kaki 'podjet ja. glas od tukaj. To je ravno takoj Z bratskim pozdravom kot je bilo na koncertu združfcnih pevskih društev, kjer se le en odstotek zavednih Slovencev iz Pittsburgha vdeležil. Lahko bi re-( kel, da je bilo skoro veu Sloven-,
cev izven Pittsburgha kakor pa j ker nimam nič dobrega poročati, domačinov. S tem so pokazali'Tukajšnji pre-mogorovi počivajo pittsburški Slovenci, da se jako skoraj celo leto. . Kar nas je ho-
Peter Zgaga
Ivan Varoga, tajnik zadružne prodajalne.
O delu ne 1
Homer City, Pa.
»o m dosti poročal,
malo zanimajo za slovensko pesem in za razvoj svojega naroda Resnično je. da reklama je bila malo zakasnjena, ali vseeno je bilo zadostno naznanjeno pittsbur-škira Slovencem, da bi se jih bilo moglo več vdeleiiti tega združenega pevskega koncerta. Kar se pa tiče drugih vdeleže^cev, je bilo se zadosti povoljno. Pevskim društvom pa moram izreči največjo pohvalo v napredku slovenske pesmi. Xe bom ravno vsako posamezno društvo imenoval, ker vseh sedem pevskih društev, katera so nastopila na tem koncertu, je pohvale vrednih. Vsi pevci so pokazali, da so v resnici žrtvovali marsikatero urico za blagor napredka v slovenski pesmi. Upam in sem tudi u ver j en, da bo drugo leto, ko se bo vršil zvezni pevski koncert kje, to še ni določeno), veliko boljše.
Sporočati tudi moram glede zadružne prodajalne. Žalibože ne morem poročati o napredku, ampak ravno nasprotno, da gre rakovo pot. Krivda je od sitrani delničarjev samih, ki sami delujejo na to, da bi se svoje lastno zadružno -podjetje uničilo. Namesto, da bi gledali za napredek in agi-tirali v prid in korist samim sebi. pa odgovarjajo in kritizirajo v svojo lastno škodo. Nekateri so se tako daleč spozabili, da že plačati nočejo, kar so blaga odvzeli in s tem mislijo, da so pokrili svoje delnice, in tako je prišlo do tožbe. Rajše bodo oovetnike sitili kakor pa sami sebe. Za odvetnika, je denar. za poravnavo svojega dolga in za napredek zadružne prodajalne pa ne. Zakaj si dela.te stroške, ko bo<ste vseeno morali plačati? Drugega ne l>oste dosegli, kakor da boste imeli še enkrat toliko stroškov in svoje lastno podjetje l>oste uničili ter delnice pogub il i. Ali vam ni res nič za denar. da ga po eni strani stran me-čete, na drugi boste pa pogubili podjetje. Jako žalosten je izraz nekega delničarja, ko se je izrazil, da raje ^500 zatoži. kakor da. bi plačal svoj dolg v znesku $25. Drugi se zopet izražajo, da ako bi bil drugi odbor, bi bilo tudi vse drugače. Jaz samo toliko rečem. da odbor ni prav nič kriv. ampak krivi ste sami. ker nočete svojega lastnega podjetja podpirati. Pri odboru tudi ni enega kapitalista, da bi zamogel denar zalagati in da bi ga vi raznašali. Ako »previ-dite, da ta odbor ni dober in da bi drugi bil boljši,- zakaj ne pridete na sejo in ne izvolite novega odbora? To prav lahko storite vsak čas, ker niti en odbornik ni prisegel, da bo eno leto deloval, in niti tiden odbornik nima od vas prisege^ da ga morate notri držati. Jaz vam po vein, da vsako uro lahko vsakega odbornika iz njegovega prostora postavite ter novega nadomestite in ravno tako celi odbor.
Zavoljo tega vam naznanjam, da je prihodnja seja dne 1. oktobra 1921 t. j. v soboto večer ob 8. uri v Slov. Domu na 57. St. Vas vljudno prosim, in pozivam na vašo dolžnost, da se te seje vdele-žite in da vse odbornike, kateri vam niso povolji, odstranite in z novimi nadomestite, ki bodo vam povolji in da bo zadružna prodajalna napredovala. V slučaju pa. da ne pridete na to sejo, je stari odbor primoran, da naznani v
Konferenca glede brezposelnosti se je začela v "Washington;!. Predsedujejo ji in vodijo jo ljudje, katerim je pojom brezposelnost predobro znan in ki so brezposelnosti vajeni. Razloček je le ta. da jim brezposelnost ni izpraznila, pač pa nasitila želodce. * * *
Poznam človeka, ki vedno dobi pri kartah, nikdar pi pri konjih.
Konjev namreč ne zna L? n«? more mešati.
* * *
Kot vsako leto. je tudi letos v New Yorku -damnikarski štrajk. Slamnikarji štrajkajo /a ugodit j še življenske pogoje.
Slo venci ustrajaio in bodo zmagali. Toda nobeno pravilo ri brez izjeme.
V vsaki beli čredi je par črnili ir garjevih ovac. .Me i slover.sk i-rnj št raj kar j i jih ie sedem.
Razen judovskih, bo.sov je vse proti njim. Se celo pravično nebo Te dni je namreč pogorela delavnica, v kateri so skebali.
Vredno bi bilo propomniti, da je med skebi tudi nekdo, ki se je včasih ^ponosom podpisoval — Seunigg.
••v
Če zapusti boga i in od svojega premoženja, ki znaša sto tisoč dolarjev, petino svojemu sinu šestino svoji hčeri, o" J mino svoji ženi, osmino svojem u brat o, ostanek pa dobrodelnim namenom — kaj mislite, kaj ima vsak?
Po mojem mnenju ima še v tisti ari, ko je oporoka prečitana. vsak
iobrega advokata.
* * *
Sedaj imamo v New Yorku zopet normalen čas.
Le to je v^ig, ker nimamo normalnih časov.
* * 4
Pravijo, da v CT.icagu m uspehi prohibiciju. Samo v Chica^u? Nikjer ni uspela.
Suhači bodo kmalo na suheir. se-leli.
• * *
Lloyd George je i/v.oiredno ko-rajžen in napredek človek
Sedaj napi-imer razpravlja o zvezi-med Anglijo. Združenimi državami in Japonske.
Revež pa ni medlem niti irskega
vprašanja rešil.
* »
*
Italjani so zažgali slovenski narodni dom v Rojnnu, slovenski narodni dom v Sv Ivanu in slovenski narodni dom v Trstu.
Tukajšnji Slovenci smo vsi de-t. T° je najbolJ«e ncLil° sovra-
merških Slovencev, delamo na Lu-i-iusboro. To je mala premogarska naselbina, 3 milje oddaljena od Homerja in -stoji na prijaznem hribu, obdan em k rog ink rog od gozda. Železniška vožnja je*precej prijazna, posebno kadar vozi tudi tovorne vozove. To je prava polževa hitrost. Dostikrat bi človek prej peš prišel kakor z želez-ni ep. Dela se na 14 dni 2 do 3 dni in še takrat primanjkuje jamskih vozičkov, da se komaj za tobak zasluži.	v.
Gori bivata 2 slovenski družini in seveda tudi ne manjka pečlar-j» v. ali kot 'se sami zovejo, nekakšnih samoetojnikov. Včasih, ko na vlak čakam, jih grem obiskat. Takoj mi postrežejo s kavo, čebulo, včasih pa tudi "s kako tekočino. Posebno samostojniki št 1 so kerl-< i. Kur in gosi imajo kaiii 15C. Dostikrat tudi meaie skomina, da bi šel h kuram vas k mizi. pa nisem nikoli tako srečen.
V pondeljek 20 septembra sta si zvestobo prisegla Frank Zajec in Pepea Perninišek. Želim obilo medenih tednov.
Prvič so se zglasile rojenice pri družini Oamlog in so pustile čvrstega sinčka.
Tukajšnja slovenska društva priredijo veliko plesno veselico v korist westvirginskim štrajkar-jem. Akcijo, je začelo društvo št. 103 SSPZ., nakar so se pridružila; še ostala društva: Slovenski Dom štev. 107 SDPZ . Zmaga štev. 290 SNP.J. in društvo sv, Frančiška št. 122 JSKJ. Obenem je tudi vabljeno bratsko društvo iz Lucius-boro, da se vdeleži veseliee. Veselica se bo vršila v soboto 1. oktobra v prostorih Slovenskega Doma na Homerju. Začetek Ob 7. uri zvečer. Vabljen je vsak delavce od blizu in daleč, da sse vdeleži te veselice. Cisti dobiček je v pomoč našim delavskim bratom v West Virginiji. Za prigrizek in pijačo bo skrbel za to izvoljeni odbor. Za plesaželjne bo dobro preskrbljeno, er bo na razpolago 7 godcev ir, tudi tamburica. Torej na svidenje za dobro stvar na veselici!
Sfiujnalmnutaka
Ustanovljena 1. IS98
SCatnL 3rbturta
Ink o r por ir m. a L 1900
GLAVNI UPAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki:
PredseJnik: RUDOLF PURI>ANr	E. 1S51U St., Cleveland, O.
Podpredsednik: L.OU1S faALcANT, Box lo*J, Pearl	Loraiu, O.
Tajnik: JOSliPH PICHLER, *tlaKa.iiiik: GEO. L. BROZir«, Eiy, ilijuk_
Bla^ajuik nelcpiar-anUi smrtulu: JOHIs MOVEftN, 524 E. 2nd Ave., W. Jjulum, Mina.
Vrhovni z*ir*vnik:
Dr. JCS. V. GRAIiEK, 843 E. Ohio , N.S.. Pltt burgh, P«.
NadzonJ pdbar: MAX KERŽIŠNIK, Box 8'2, Rock Sarins* Wyo. MOHOR MI^ADlC, 2003 So. Luwudaie Are., Chkm^«, U«. FAANK SKHABEC, 4822 Wttshiagton St., I itn ver, CoL».
Porotni odbor:
LEONARD SLABODN1K, Box 480, Ely, Mitm. GREGOR J. PORENTA, Box 170, Blati Diamood, Wash. FRANK ZOR1CH, «217 St. Clair Ave., Cleveliuj<l, G
Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., Ruvktlale, Joliet, 111. PAULINE ERMENG, 5^'J — 3rd Street, La Salle, 111. JOSIP STEKLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON C EL ARC, 7u€ Market Street, Waukegan, 111.
-- Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda". ---
Vse stvari, tikajoče se uradnib zadev kakor tudi denarne poSilja-tvo naj se lKišilji.jo na glavnega tajnika. Vse priloži* nuj »e pošilja na predsednika |K»rutuegi. odbora. Prošnje za sprejem m>vib članov in bolniška spričevala nuj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslo»-ans!ia Katoliška Jednota se prijioroCa vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi nostfM elan !c organlzaelje, naj se zglasl tEjnlku bljižnegn. drnAtv* J. S. ^J, Za ustanovitev novih društev se pa obrnite ua gl. tajni**. >'cvo društvo se lahko vstanovi z S člao* ali član,caiul.
Iz Slovenije.
lavci in je tudi naša sveta dolžnost, da Tomagamo našim trpečim bratom v AWst Virginiji po svoji moči. Ako bodo oni premagani, bomo tudi mi. ako oni zmagajo za pravično stvar, je tudi naša zma-\ ga. Pomagajmo drug dragemu!
Homerški premogar.
Stvo v slovenskih srcili.
Jugoslavia irredenta.
— Ti si moje vse, ti si mojo vse — je zatrjevala punca zaljubljenemu fantu.
Fant pa se je zamislil ter po j kratkem prevdarku odvrnil-' — Če nimaš ničesar drugega, te
pa ne bom vzel.
* * 4
Solnčna svetloba lahko prodre v vodi 1500 čevljev globoko.
Kljub temu pa ne np»re prodreti v vodene glave naših vodnih apostolov.
" * * .
Iz nekega švedskega mesta poročajo, da je pogorela tovarna za
Na Kosovo polje
se namerava izseliti več Kmečkih ljudi iz Oičarije in okolice Pazina in Pule. Doma so vedno težje razmere, ker Ttaljani upropasčajo deželo, zato silijo ljudje ven. Želeti žveplenke do tal. Pogorelo je tudi pa ,ie, da ostanejo na svoji grudi, da vztrajajo, dokler morejo, na svoji grudi. Tako jim stvetuje
"učki Prijatelj".
skladišče v katerem so se nahajale izgotovljene žveplenke.
Samo žveplenke s^ stale nepoškodovane.
Jugoslovenske uradnike v Istri
mrzijo Italjani in jih odpuščajo. Krat koma 1 o nekega dne dobi ta ali oni naš uradnik dekret, da je odpuščen i a sluiae. Zakaj, tega ne povedo v dekretu. Pa tudi ni tre-1 ba ]K»vedati, ker vemo že tako, da jih odpuščajo zgolj raditega, ker so Jugosloveni. in ker hočejo v Harrisburg stališče pr-»dajalne inKseh uradih imeti ^aino Ita'jane. <»d tam bodo poslali svojega mo-jProti takemu nezakonitemu, škan-ža, da se bo prepričal o stališču .dalotznemu postopanju se poda naše zadružne prodajalne in tudi ..ster protest, obenem prodajalno zaprl. Ne mi-J
slite pa, da kar kdo dolguje, mu ItaJjanska srednja šola v Opatiji, ne bo treba plačati, ampak vsak Italjanska vlada je sklenila, da bo moral do centa plačati. Polo-jotvori v Opatiji italjansko sred-\ ica bo sla za stroške, če še več'njo šolo, menda nekako realno ne. z ostalim denarjem pa se bo j gimnazijo. Ttalija kopira A varijo, dolg plačal Potem se bo šele o-'Jugosloveni se morajo znova pristali denar, ako ga bo kaj oataln,Jr-eti boriti za svojo srednjo šolo v na vsako delnico razdelil. Zapom-| Istri. Hrvatska gimnazija v Pazi-nite si pa to. da se z delnieo ne^nu je zaprta, odpre se pa italjan-more ipokriti aH i^>lačati niti cen- ski srednješolski zavod v Opatiji.
Srbi bi bili še precej dobri Jugoslovani, če bi ne biio Albanije, -llacedoni je in srbskih Jiplomatov.
ta ne. ali pa da bi si sami pravi co delali.
Torej ae enkrat vas vljudno!
Vlada je obljubljala hrvatske šo-■ e. odpira pa italjanske! Tako drži svojo besedo.
S skalo po glavi je udaril
v Nemi lah pri Seh-ili v Razpohar-jevi gostilni Anton Skalar 191et-ne«a kovaškega pomočnika Antona Pisovca iz Zgornja Besniee ter ^a je t»*žko ranil.
Delo v ladjedelnicah v Trstu in Tržiču
je po zadnjih rimskih vesteh zagotovljeno. Senator Salata je bil po dolgem posvetovanju prizadetih faktorjev pooblaščen, sporočiti v Trst to po mirljivo vest. Tako je za enkrat odstranjena nevarnost, da se zapro ladjedelnice pri Sv. Marku, Sv. Roku in v Tržiču. Ako bi se zatvorile. bi to povzročilo velike nemire in nerede v Julijski Benečiji.
Prepcved prodaje alkoholnih pijač
ob sobotah ;n nedeljah obsega nov zakonski .predlog ki pride v eni prihodnjih sej zborniee v razpravo in bo najbrže tudi sprejet. Od sobote zjutraj do poudtdjky is. ure se ne bo smelo prodajati opojnih pijač. Kolodvorske okrepčevalnice bodo smele prodajati h* slabe alkoholne pijače. Županstva bodo imela pravico prepovedati sploh vsako prodajo opojnih pijač. Gostilničarji bodo morali |>!a-čevatj dvakratni, trgovci in izdelovalci alkoholnih pijač pa trikraten davek. Ta denar se bo potem porabil v podporo abst inenčnih društev za boj proti alkoholizmu.
Seno in vino.
Ker je pomanjkanje sena. vina pa dokaj pridelal«', je- finančni minister prepovedal izvoz krme. -/a izvoz vina in grozdja ip«*i je znižal carino. Tudi železniški mini-stei je 'zdal naredbo, t»o kateri se i»o Seno. slama, vino :n grozdje prevažalo po železnici po znatno {znižanem ceniku. Prej sr. je pla-Ičalo od enega vagona vin«, i/. Ljubljane .do Spilja (avstrijska meja) približno H2S0 K. sedaj pa se bo plačalo ja p revoz samo o-I k rog 1680 K. S tem bo olajšan izvoz vina po dražji ceni in našim kmetovalcem ne bo treba prodajali živino, da pridejo iio gotovine.
Popis živine in vozil
se bo nadaljeval rtleseca oktobra povsod tam, kjer je bil lansko leto radi nemirov proti žigosanju" živine obustavljen. Živino se ne bo več žigosalo in tudi rekvizicij ne bo. Vf i, ki bi se temu popisu vpr-li, bodo strogo kaznovani.
Ljubljanski veliki semenj
je bil 3. septembra otvorjen z veliko svečan<»stjo. Otvoritvi s> pri-sostvovali r;»zni dostojanstveniki z ministrom za trgovino dr. Spa-hom na čelu. Vodji dopisnega Urala je minister izjavil, da je vtis, ki ga je dobil ob otvoritvi i:: obisku prw-ga velesenuija v Ljubljani. nnn vse pričakovanje ugoden. "Znal sem", je nadaljeval minister *"da so naši bratje Slovenci na polju industrije mnogo naprednejši od nas ostalih, da je ta zemlja najbolj napredna v naši državi, ali toliko, kaj- s*-m danes videl, nisem pričakoval.,r
Amerikanec,
ki sporoči pravi naslov dveh bratov Štefana 1 il .Jožefa Butala, ki st:i v Ameriki., gospej Ani Kv;jj-«er. Sv,-L«.vreif na Pohorju št »-v. 1-iO. Jugoslavia, d «bi 100 K.
Smrtna kosa.
TTmrl je dne 2V. avgusta v Skof-ji Ix»ki upokojeni gimnazijski profesor Anton Hladnik v 72. letu svoje starosti. Pokojni je služboval več kiikor 30 let na gimnaziji v Osjeku v Slavoniji. Radi svoje poštenosti, dobrohotnosti, mirnega in odkritega značaja je
bil ran j ki priljubljen v vseh kro-kih. kjer je občeval in je imel tudi med duhovniki mnogo prijfte-Ijev. .
I"inrl je 311. avgusta v Domžalah Matej Janežič v starost' 78 let. Pokojnik ie bil skozi 4.* Let župan v Domžalah in si je stekel za občino obilo za.^hi":. za kar ga je občinski svet izvolil za svojega častnega občana.
Umrli so v Ljubljani:
! Hilda Čeč. soproga ravnatelja Jugoslovanske tiskarne, po kratki, a zelo mučni bolezni.
Blaž Jesenko, znani trgovec in posestnik na Starem trgu štev. 11, star 74 let.
j .Marija Jesenko, vdova tkalca, •58 let.
| Fran A1 , [>osestiiik. 4-1 let.
.Marija K une. žena dimnikarja, 50 let,
Krau Mii roku ti, strojnik, 4:» let. i Antonija IVrko, hči jiosestnika, f1 mesecev.
Uozalija Muller, hči ključavničarja. u let.
i Smaragda Terezija Fine, <59 let.
Avgust Peruzzi,, pn»kurist Ja-«1 rimske banke.
Pavel 1'rankar, sin služkinje, 7 mesece**.
Ivan Jcrin, sin posestnika, 14 let.
.Marjana Freee> žena p:-znika, 414 let.
Ernr. Eler^ek, uradnica. 22 let. I Ivan Kocjančič, okrajni tajjiik, fi3 len
Marija Vranič, hči jetniškega paznika, 3 leta.
Milorad Skojič, sin bančnega prokurista, 10 mesece".
Gizela Fur I an, učenka, 10 let.
Karel Sorli,	vpokojenega
cprevodnika^ i2 let. | Antonija Šimnovec, hči pisarniškega slug«- j. žel., 1 leto.
I
i' Samomor blaznega moža.
Jurij Rib »siv, rojen leta 1366. v okolici <>1 ja, y bil do 12. avgusta lc*os v norišnici v Steinhof pri Lhoiaju. Pile 1^. avg. se je pa Juoral ifibislv odpeljati kot, jugoslovanski državljan po železnici v blaznico na Studenec." S]»remlje-val ga je bolniški strežnik Siner-<lu. Ribislv je bil mm! vožnjo mi-ri-11: meti postajama Leibnitz-Eh-l -nhausPM je pa skočil R^bisly iz vlaka Težko ranjenega Krbislvja so obvezali in ga prepeljali še v kjer pa je 13. avg. ob 1. uri [l'J minut jH>poldne umrl.
Nesreči.
V Travi pri Kočevju je stopila l.judmila Mtklič na koso in si je nevarno poškinlovala d<-sno nog ».
" V vevški tvorniei je ponesrečil "!.»b-4ni delavec Pran Zupančič. Za levo roko ga je prijel stroj.
Nesrečen nož.
Janez Pen gov se je dne 21. avgusta na Količevem v gostilni sporekel z Antonom Trebnom. Med prepirom je Pengov potegnil nož in je ž njim dvakrat sunil Trebna ter ga težko poškodoval. Pengova so prijeli in zaprli.
. GLAS NARODA, 27. SEPT. 3921
Jubilej borca za osvobojenje in ujedinjenje.
Te dni je slavil svojo 701etnieo sirom Slovenije in Srbija znani
iv	splošno spoštovani polkovnik Janko Vnkasovič - Stih>eL
Janko Vuk itovi» je eden tistiT« redkih naših mož. ki so se že v zgodnji mladosti navdušili za ju goslovansko idejo in ji posvetil: vs«» svoje življenje. *Rojen ;"e b"«' :! septembra leta 1 sol v Vrt«vinu
v	Vipavski Holini. Gimnazijo ia realko je poscčal v Gorici v času, Ivt- je na (Joriškem delovai nepozabni dr. Lavrič, ki je prvi jel oznanjati narodno in slovansko id* .ja. Kot gimnazijec in realee se je Vnkasovič na vzel novih idej m po
t ta' navdušen narodnjak, ki se ie t vsem žarom svo e mlade duž.
okl eni l narodnih idealov. Leta___
je odšel na Reko v na' ticno »Udo, naslednjega J*ta pa je vsto-pd v avstrijsko mornarico, kjer je est al do leta 1874, nakar se je vrnil v Gorico, k ier je stopil v službo pri finančnem inšpektoratu. Takrat je nastal na Balkan kr ' avi ples. Na vseh korcih iu kra-J*h je vstajala slovanska raja proti turškemu caspodstvu in -dovan-sko kri je tekla v potokih Med slovensko mladino na Goriškem in na Kranjskem je nastal živahen pvikret, ki je meril na to, da se organizirajo prostovoljna čete, ki bi naj odšle srbskim borcem za svobodo na pomoč. Razmere niso dovoljevale, da bi se formirale dob-lovoljske čete, pač pa so poedim i premagali vse oviie in hiteli bra toni na pomoč. Mtd temi je bil t.'di Vukasovič. Avgusta meseca J^To je v družbi z dvema istotako idealnima mladeničema Žvabom in Perozzijem pobegnil v Srbijo in stopil %* dabrovol.iski korpus ge-rerala Stratiniroviča. Oktobra istega leta se j • odloči',, da krene \ Posno v Kostanjieo ter se *»*dm ri vstaski če>i voj-.ode Petri M--konjiča. kasnejšega kralja Petra, leda prav tisie dn: je Mrkorjiče-vo četo zad"i:i huda nesreča pri vasici Bojni. Zato je s'*oj r»rvctni namen izpremenil ter krenil ^kup ne i Aleksandrom Toman »m v lie?eegovino. Tu ie vstopil v vsta hko četo vojvode Tjjtrbibratiea ter re vdeležil vseh hojev ki ;*ih j-imelo to hrabro vsta.:ko krdelce v letih 187.1 in 187iJ. Zadnjega le-ta je jel vstaJki adpor iz raznih vr»okov pešati. Zato se je Vukn s.1.vie odloči', d«a se zopet v me v Srbijo. Vstopil je kot dobro vol jee v i »rinski dobro vol jski korpus in s«- vdeležil bojev na Bjelini, Raci, na Prokopu na Majevici. Tu ie I I prvič odlikovan s svetinjo za hrabrost. Takrat ?o prihiteli S'-bom na pomrč tudi Garibaldinci. «i ^o tvorili posebno italijansko 1 "njo. Na uktz takratnega vojne u*a ministra generala Grujiča k l''. 1ej legiji radi znanja italijan skega jezika prideljen tudi V'uka-javi', v apr'iu 1877 je preitop:l j kader redne srbske vojske ter tliiiil v 4. poreškvm bataljonu, kateremu je bil komandant ta krami kapetin Pavle Ju-isič -f-'turm, sedanji general in u >rav-uik kraljevskih redov. V lUrški
*	ojn* leta 1878 se je vdeležil borb pri \i'palanki, na Suhodoln in p-i 1 Jt itu. kjer se je tvko junaško boril, da je bil odlikovan z zlaro sve-t-n.o. To leto je postal iud« poc oortenik. Nalo so nastali mirnejši »t si. Služil je po raznih krajih - Srbiji, leta 1884 pa se je odločil, da obišče svojo domovino, Vipav-sk > dolino. im pa se je vrnil v
0	»:ieo, so ga tamkaj aretir-ili, — <" ► š da je vojaški begunec. Izkaza-!'. pa se je, da je bil amnestiran z.a«o so ga r « intervencijo p srbske strani izpusti'i na svobod e. Naslednje leto je izbruhnila vojna z Bolgarijo. Vukasovič /e bil takrat komandant tre*je čete 11. pehotnega poika. Udeleži! se je \>eh vojnih operacij ter bil v bir-i' i pri Slivnici težko ranjen. ž>.
1	rabrost je bil tretjič odlikoval. s "Takovskin križemNato je služil jk) najrazličnejših »amizi-,iah v Srbiji. Leta 1895 je bil ime rovan za majorja, leta 1898 pa za podpolkovnika. Ko je naprav i predpisani izpit, jo bil leta 191..' imenovan za polko\nika in za po ir.očnika komandanta dunajske divizijske oblasti. V balkansk vojni je bil postavljen za poveljnika stana pri vrhovni Komandi :n je lot tak sodeloval v vojni. Po zaključku mira je bil imenovan za komžf tdanta celokupnega oroži i-štva v Belgradu. V tej Ia<^nosti ga je zatekla svetovna vojna. L, 1914 je tri dni to je 15.. 16.. in 17. julija s svojimi orožniki ščiti! Bel-grad. Z ostalo srbsko vojsko je 1 -
♦	a 1915.. preživel Kalvarijo umika preko Albani ie ter se preko Valo-ne rešil na Krf. S Krfa je odšel
| v Solun, kjer je bil do leta 1918 komandant celokupne žandarmeri-je. Po sijajni srbski zmagi na solunski fronti se je na jesen vrnil i zmagoslavno srbsko vojsko v Belgrad. S to zmago je bile osvobojena tudi jjegova ožja domovina Slovenija, Vukasovie je hit<d domov ter bil imenrvan za pomočnika komandanta Dravske divizijske oblasti generala Smiljiniča v Ljubljani. .Naslednje leto je bi«
Skrivnost cveta.
Življenje rastline je odmerjeno. Ne opažamo-ne ravt stebla, ne razvoj lista, ne postanek popka. Kakor se nam zdi nepremično malo kazalo ure, ki pa se vendar premika. tako ne opažamo gibanja rastlin, ki je med različnimi položaji razmeroma dolga razdalja.
belcu izraste i zraste prvi listič, traja osem do deset *Lni. A LaJn-e-lv s svojim načinoin ve« ta dogodek stwuil na 25 metrov tilma. Prikazan je tiaja komaj «no minuto in mi gledamo z našimi očmi v 0-5 sekundah čudo, kako se grahovo seme o«dfpre, kako se pokaže
Popek vrtnice ostane pred našimi! korenčič in kako se s»:eza v vmlo, očmi zavit, jatisnjeni evetličaii listi kakor živ svedrček; stebelce se
se ne odpirajo iu motrimo še tako pazljivo in potrpežljivo, ne poka
premeščen v '*tem činu v V* jevo že ?>ied na^inii	lUft|
odkoder se je zopet letos vrnil v Ljubljano na službo pri Dravski divizijski ob'astL V vseh vojnah, ki se jih je udeležil, je bil odlikovan petnajstkrat. Leta 1917 ;e bil od avstrijske vlade obsoj-.-n na smrt in sicer incontumatiam. Obsojen je bil n.i smrt kot veleizdaj
manjši ra Zvitek, obsega.
V pravilnem in točnem
niti povevanje toku
dviga kvišku, razvije še prvi listič. a na prvotni korenini poganjajo stranske koreninice.
Ista začudenost se vzbuja v nas, če motrimo postanek ploda, ('e pogledamo cvet mehuriee, g>hi^»ali-
zapirii v pravilnem redu, ali člo
veško oko ne more slediti vsem
, . .	,	A .. , \tem nevidnim premembatn. V ve-
1-Jk in sicer od — avstrijskega |i;i.:i,	-
o	d -i - •• I,kl» razdelkih časa moramo mo-
\ojnega sodisca. Služil je svoi:|t,-+; i ;i-i A	-	...
j ? . . , . . . 'triti biljko, da opazimo različm jugoslovanski domovini polnih s - * 1\ J. . 4f l . - .	. . . , položaj stebla, l»rija m cvetja, ni-
lf> let m je v nasi vojski — ako Ul	. , . . J/ .
„ %	kdar pa ne moremo izvabiti skriv-
il vzamemo enega starejsega gene ^-11	,
=>	j g	nosti, kako se vse to vrši
4 — — — - - ------ ?	».i
ovija se slak ok»»li svoje opore, v >a. ki vene takoj po svojem	raz-/avojih (xlpira svoj vončše in ga K'vetu, venčič uki odpade, a v nje
mali rumenkasti
rala — najstarejši oficir. Ves tr. e.is dolgega in t ruda polnega službovanja pa ni imel niti ene kazni. kar je redkost, ki jo je treb.? p*»sebe zabeležiti.
Vukasovie "ja ni bil samo vojak ki je z mečem v roki beril za svoje ideale, marveč je bil tudi nu.iljiv delavec na narodnem in političnem polju. Povsod, kjer je služboval, je širil slovansko vzajemnost in se pred\sem trudil, da seznani srbsko javnost s slovenskim delom jugoslovanskega naro-f a. V tem sm: >lu je predvsem deloval v krogu svojih stanovskih tovarišev. V Belgradu, Negotinu. \ Prokuplju in drugod ie imtri piedavanja slovanski vzajemnosti in o zgodovini ter težkih borbah slovenskega l.mdstva. S tem je dosegel, da so ss prav srbski častniki med prvimi začeli intenziv-K- zanimati za Slovence in za slovenske odnosa je. Učil jih slovenske pesmi, ki m se v kratkem popolnoma udomačile v oficirskit družbah in budile in vzdrževale ljubezen do slovenskih bratov.
Vse to za m o rem o sedaj pojmiti po zaslugi Labrelyja, kateremu je dolžna mnogo hvale naočna kine matografija. Šele s pomočjo njegovega kinematografa opažajo naše oči zelo naglo gibanje živali in »troja. S počasno protekcijo za-m o rem o na zastoru motriti in proučevati tek konja, zamah golobo-vih peniti ali gibanje čepa v stroju. Nasprotno pa hitri kinematograf povečava 7a. naše oči hitrost gibanja v rastlinah, tako da jo za-moremo spremljati v neprestanem razvoju.
Labrelvjevo snemanje je urejeno tako, da se okorno gibanje rastlin zamore opaziti v daljšem ali krajšem razdelku časa, ter je on po tem dognal priprost in točen način. V njegovem vrtu je mala hišica, v katero prihaja svetloba od zgoraj in od strani, in v tej hišici snema razevetavanje lilije in drugih cvetlic, gibanje list-J-a in mimoze ter mnogo drugih filmov, med električnimi žarnicami, s katerih reflektorji odbijajo sve-
Leta 1908 je priredil naš Janko iz- .tlobo na same predmete, cvetja ali >t srbskih oficirjev v Slovenijo semena, ki se proučavajo. Dnevna Bilo je to v času najhujšega kle- 'svetloba za snemanje ni priklad
rikalnega terorizma, ko je dr. Šu-šferšič najhuje vihtel svoj bič nad vsemi, ki so mislili narodno ter zavzemali za jugoslovansko c d-nstvo. Takrat je privedel v Lju-
na, ker <*e neprestano menja. In tako se v tej hišici ob umetni sve-llobi vrši vse a^ornatieno. Ovet, ki se snema, in kinematografski aparati ne potrebujejo človeške
b'.iano kakih trideset mladih ofi- pomoči. Ura točno uravnava sne-Cirjev. ki jih je ljubljansko na-jnianje, in mehanizem, ki ga goni rodno občinstvo sprejelo z največ- električen stroj, opravlja "vso . im navdušenjem in z vso bratsko i službo.
prisrčnostjo. Vsi ti izletniki so s>| Cvet. ki se razcv^ava, je tr«ba<
o iusevljeni vrnili v svojo domovi- Wmati približno dvanajst ur. Po-no in no^tflll nnjpfrnvolni fo-yoi-w/t „,„ 1
Miemek se ne jemlje vsako sekundo. ker bi to v dvanajstih urah dalo cele kilometre filma, a nje-
no in postali požrtvovalni razsod-riki čim najtesnejšega zbl'ianja s svojimi slovenskimi brati Živec v Belgradu in po drugih srbskih r. estih je velj-.il Vukasovie kot ne l ak slovenski konzul. Vsak Slovenec. ki je prišel v Srbijo, se je o-brnii. nanj in našel v njem zaščitnika in podpornika. Vsem tistim, ki so v najtežjih časih našega robo vanja, ko je dr. Šušteršie ir l jegova klika tako-ekoč ž ognjem ni mečem preganjala jugoslovanski pokret, romali kakor v Meko v svobodno S,-biio, da si pridobe novih moči za težko borbo, bo Vnkasovič še v živem spominu. f> kak sno ljubeznijo jih je sprejemal in s kakšnim oduševl jen jem j:h je utrjeval v veri, da zašije žarlco solnce svobode tudi Slovencem iii da jim donese v doglednem ča-to svobodo Srbija.
In ta njegova prerokovanja, ki s » izvirala iz trdnega notranjega piepričanja, so se uresničila moi-da preje kakor je^iričakova1 sam Uanes je njegova domovina, ki io je leta 1875 ostavil hropečo v težkih tujinskih okovih in verigah, £ /obodna. Večer njegovega življenja obseva zarja svobode. In ako «*a naš narod sedaj vpraša, kje si bil in kaj si delal, Janko, lahko z zadoščenjem in ponosno nakaže na svoja dela, ki so mnogo pripomogla k temu, da vsaj del u'ego-\ega naroda setlaj diše svobodtn zrak. Ne ves! Ožja njegova domo-\ina še sicer j*»či v sponah robstva toda tudi zanjo bo prišel veliki di>n, ko se združi v svobodi z materjo Veliko Jugoslavijo, ako bo imela mnogo takšnih vernih, požrtvovalnih in navdušenih smov kf-kor je bil Vukasovie.
ni man rumen Kasti in prozračmi plodnie.i se pruj>ogiie rdeči plrni in »•e vslt*l teže obesi po stebelcu. Predočiino si v trenutku ves dolgi posel «tvarjanja ploda naše domače buče: zlatom men cvet se dviga jiokonei, potem postane nagrbljen. -krči svoj osušeni venčič ter pade kakor utrujen od svojega posQa; prikaže se majhna kroglica, rdeč-kasto-rumena. še ovenčana s ]>o-slednjimi sledovi suhoga cveta, ki raste in narašča, trebušasta in ve-ličanstvena.
Kak bo iKiuk botanike v bodoči Šol i, kjer bodo mlade radovedne oči gledati e najgloblje skrivnosti Življenja rastlin, katere jim bo naslikal 1 kinematograf! A tudi fiziologija, koliko še neumljivih stvari nam bo odkrila! Za njene svrhe ta način še ni dovolj dovršen.
Labrel.v je otajal lupino kokošjega jajca s slabo kislino, da po-T a niša apneno steno, da zamorejo vpadati vanj svetlobni žarki in da tako sname postanek p Iščeta.
A največjo skrivnost življenja, ki jo pred našim očesom čuva jajčna lupina, si narava ne da ote-fi na tako lahek način. A. R.
gova projekcija na zastor bi pokazala zopet ono nepomrčno sliko, kakor jo vidimo, če motrimo ovet. Zato zadošča, če snema aparat cvet vsakih pet minut. Na tak raiz-delek časa se uredi aparat; njegov mehanizem opravi ves posel. <'asovni razdelek, v katerem se snemajo slike, se po volji lahko premeni; o tem odloča edino hitrost biljke: kako se razcveta in kako raste. Snema se včasih vsake četrt ure. ali pa vsako uro. Da vidimo z nagimi očmi pojave, ki so :J?m dosjfj bili nevidljivi, zadošča, da jim na zastoru povečamo hitrost.
Vrhnji popek slaka, ki se ovija okolo svoje opore, stori v štiriindvajsetih urah poldrugi zavoj, če se sname vsakih deset minut po eiia slika, se dobi za dan in noč film s 144 slikami. Navadna hitrost, s katero se prikazuje film. je 36 slik v sekundi. Počasno gibanje slaka odkriva se našim očem v devetih sekundah pospešeno de-settisočkrat. To, česar bi v naravi ne mogli gledati, vidiimo nji zastoru kinematografa, kako se vije slak. S tem doibiva izraz "življenje rastlin" novo vsebino, ko vidimo na platnu, kaiko se gornji kraj slaka dviga, kako se giblje kakor glavica male kaičice, ki tipa desno in levo, naprej, nazaj, se ko-nečno oprime opore in se ovija, d oči m se venčič i zopet zapirajo.
Da se popek vrtnice .popolnoma razvije, je treba štiri do pet dni. Ako se snema to v istem razdelku časa desetih minut, dobimo končno 720 slik. Film se prikaže v 45 sekundah in v tem kratkem času vidimo ves mehanizem razeveta-vanja" cveta.
Sijajne i uspehe je dosegla nauč-V Zagrebu je policija aretirala ■ na kinematografija 9 snemanjem bivšega komunističnega poslanca
Zadnje besede velikih ljudi.
Mnogi duševno veliki ljudje so tudi nehote izrekli na smrtni postelji velik* besede, globokega pomena. Evo par izrekov:
Sokrat: "Kriton, Eskulapu dolgujemo petelina. Poravnaj ta dolg. kajti on ti ga ne bo odpustil."
Raleigh krvniku, ki se je obotavljal: "Kaj čakaš? Samo naprej, dobri človek!"
Karel II. angleški: "Ne pustite, da trpi moja uboga Nela."
Admiral Nelson: "Hvala Bogu! Svojo dolžnost sem izvršil."
Napoleon: "Moj Bog... Francija... vrhovni komandant vojake!"
Prešeren: "Odprite okna!"
Goethe: "Več luči!"
Talma: "Najslabše od vsega je, ker nič ne vidim."
Jurij IV. kralj angleški: "Kaj ie to, vprašuješ sinko? To je smrt, ki me je pograbila."
Cromwell: "Nočem ne piti, ne jesti, ne spati. Hočem, da čimprej preminem."
Roosevelt: "Svetlo je, baš kakor želim."	*
Grofica Pompadour župniku, ki se je za vedno poslavljal od nje: "Samo trenutek, župnik, pa greva skupaj!"
Turlow, slavni angleški lord-kancler: "Vrag me vzemi, ako ne verujem, da bom umrl!"
Baroš in Delta.
Utihnili so glasovi, ki so Še pred časom tako čivabno razpravljal;
0	vprašanju Baroša in Delte. — Temu vzrok so trgovska pogajanja z Italijo, katerih sklep se z mednim prekinjevaujem, rad! pretiranih italijanskih zahtev ?avla-čnje. Po rapallskem dogovoru sta Paroš in Delta naša. To ozemlje re spada k tisti tretji coni. kate re Italijani do danes niso izpraznili, kar je tudi vzrok, da so on: >e vedno gospodarji na Sušaku akoprav imamo že mi razpostavljeno našo pošto, denar in naše pol: lične oblasti, katerim Italijani ne pripisujejo ni Kakih pravic. Nasta-
1	e vprašanje, zakaj Italija ne f,-vakuira to ozemlje-f Njihov ,>dg<»-vc-r je lahek: zahtevajo preje trgovsko pogodbo z našo državo, a do sklepa iste pa ne more priti. Naš narod naj med tem Čaka ra odrešenje, prepuščen na milost in nemilost svojim sovragom. Ni tu zapreka samo trgovskj sporazum dr, se ne izroči nam pripadajoče ozemlje. Tu so tudi'd'Annunzije-vi arditi in fašisti, katere Italija podpira indirektno v svoje namene. To oni majo, prav kakor misijo, da jim bo v prid. Dvaiseto-rica njih je zasedla pomol Baroša i apravijo mal krik, na Reki de monstrirajo najeti postopači, it^> ISjansko časopisje vrže to z velikim alarmom v svet in nco evropsko vprašanje ie gotovo — za-vi seno. Ko je prišef predsednik r<: Šlce avtonomsKe stranke, Zanella . 191$ <7 Belgrad. je odkrito povedal, d* se je
je ravno točka o Barošu in Delti iv;t:
. - .	, , .	is>ii ni na
trsta tajna klavzu a v rapalskem •Rusi1-(1 dogovoru, katera fe ušla kontroli in potrdilu laškega parlamenta, radi katere Italijani ne izpraznijo tretje cone. Giunt t — vodja trza ških fašistov, je pred kratkim L a nekem shodu v Porečju izjavil da je Baroš r.a Italijo izgubljen. T a. besede so lepe in se za nas š-i lepše čujejo, s tem pa ni rečeno, da j* to vprašanje za nas že rešeno. Potrebno je, da se začne o tem zopet razmotrivati in našemu ljudstvu razjasniti, kake velike važno-s:i je za nas Baroš in v koiiko je od njega odvisna naša tr$ .^inu. posebno je to potrebno z .,-irom iia Slovenijo, katere gospodarski i*i trgovski razvoj je za gotovo dobo od Baro?a odvisen.
Par smešnosti in nasilstev.
Saj že ne vemo. kako bi to imenovali? Vse. kar store, je že na--ilstvo. Saj ne\pozn;> jo našega •ljudstva in ga ne razumejo ali ga iočejo razumeti. Pno ali druar«.
Nekdo mi je ra^'agal: To je čilo razumljivo. Orožniki se dojjro-;.sijo v vasi in komaj čaka 10 .-dike, da i m-; jo najmanjši vzrok koga vklenejo in ženejo -c* nr.'-. na ta način pridejo med zr.an-med Italijane vsaj za par ur. Eevež pa-čaka v ječi. da g*1 zasli-š;.io in nazadnje — izpustijo.
Naj navedem značilen skičaj-Nn St. Viški <mri so kiadli vojaki nekemu podžnpanu in vrtu bridke. Ta. ne bodi l?n, jih ie hr»fel j ra poditi od prep"vedn nega dela. i kaj storijo? Mora uklenejo, kot . ua je tat on :n sra žv-nejn v Cerkno.
_ To se je zgodilo i»red par dnevi.
.	"	l-i to ni edini slučaj. Po novejši
druga balkanska vojna leta 1913., ( modi je pri nas zbičinee tisti, ki ko je morala Bolgarska ^nistopiti' br ini krasti svoje blago, južni del Dobrudže, tako da je me-j še bolj smešna je italijanska rila do začetka svetovne vojne j občutljivost z druge strani. Ne 138 000 štir-jaškrh kilometrov ter mislimo pri tem na z:,sta\e. Ra-štela 7 miljonov 500 tisoč prebi-jdi izobešen ja teh se naš človek valcev.	.pregreši ščuvanja »>ro;i držo v i i-i
Kljub nesrečnemu intermezzu,; j- bilo že dovolj kaznovanih Tu-
dasi že re merao peti. ---
pred centralnimi silami, si' je sve-1 Najbrž nobene tistih, pri katerih tovna vojna .za Rum unijo končala! občinstvo vstane. T«e» a br. £ahte-
£	MAruntrcd bjr
7hty Jrnyt^ieci**-
jh.ii> v iiriuu iiiiei uie/.Au, j j«- ono ze tiovoij KZ r ki ga je Runami ji prinesel polom d; pesmi ne mislin o, Rusije,' ko je morala kapitulirati'vemo več, ketere ?mf
tako ugoilno, da bi se bolj ne 1110 gla. Obe velesili, v katerih je imela Rtimunija svoje neodreseiie so-narodnjaike, sta s«» nahajali leta v razsulu in mala Rumunija je mogla v največji meri raz-račun Avstro-Ogi-ske iu
vati od oblasti, da ugotovi natančno. katere n*-smi ;,o prepovedane <;a ne bodo delali oro:"!iiki po svoji pameti in posluhu.
Vse neka j hujšega :te. Jugoslovansko solnce je začelo vzhajati r.ad Nanosom. Vsaj na sl»ki na;l r ovim odrom v Vipavi ie tako na-Od Avstro-Ogrske je dobila eelol slikano. In general iz Gorice, ki Bukovino (10,441 štirjaških km.!-" prišel gledat, omenjeno sliko 818,328 prebivalcev\ kjer je le	generalno va}o ža ijrro. je
33.4% Ramiunov, ter Erdeljsko s konstatiral, da je "naslikane dolina preko 60.000 Stir, km in 3.500.000 C'"- vipavska in da solnee, k* vzna-prebivaTeev, kjer je obilica rjave-: i - ^ meyp biti drugega izvora ga premoga, soli. železa in svinca. kot i'-Smslovar.sko Igra se ni sme-ter naposlert vzhodni Banat fokr vr5,ti ^ dvorana je bila zape 18 000 Stir, km in 1,200,(KM) prebi-l "i^ana. Gospod general ie res sme-valeev), kjer se poleg rodovitnih šen- SolneP- !n posebno, če je nnsli-polj nahajajo veliki l-utlniki železa in črnega premoga. V Banatu je le 55_% Rumunov, tudi na Er-deljskem so ]>oleg Ru munov m*«--
Nemci in Madžari
110 zastopani
(Sikulei).
Od Rusije je dobila Rumunska celo Besa rabi jo, to je ravno deželo med Prutom daje obilo žita
di v Be.-:araibiji (površina 45.630 štir. km, 2.400,000 prebiv.) Šteje ... , __ ,	j rumuns-ki ž i vel j komaj 50% eelo-
Rumunija je poleg Italije brez k„,>ne?a prebivalstva in prevladu-avonia najmogočnejši sosed Jugo- je bo]-slavije. tako po s"7oji vojaški *
Rumunska.
Aretacija bivšega komunističnega poslanca.
S mo Miljuša, ki je prispel iz Bei-grada, odkoder je bil irgnan,
Aretacijo «0 izvršili na temelji? materijala, ki so ga našli v Miljn-ševem stanovanju v Zagrebu.
k litja in z razvijanjem sadežev raznega bilja. Klitje graha od trenutka, ko se seme položi v vodo, v kateri je raztopljenega nekoliko natrijevega nitrata, pa do onega trenutka, ko na mladem ste-
4 * Češkoslovaška republika" o jugoslovanski orijentaciji
"Češkoslovaška republika", — oficiozno glasilo češkoslovaške vlade, je te dni priobčila članek *'iT naši jugoslovanski orijentacl-li", v katerem pravi med drugim: "Naši odnošaji naprar.i Zagrebu in Beljr^adu niso opredeljeni po plemen :kih simpatijah. Kot država in narod Imamo p^sla r. - »gislovanskim narod'.m in jugoslovansko države, nikakor 5ia i*e i političnimi strankami j'l^osli-lanskih krajev. Spor Zagreba r. Be gradom presojamo s političnega stališča, » ikakor pa ne s stališča kulturne in plemenske razcepljenosti, ki jo reti Zagreb. — /* *.i ako soglašamo z najlepšo češko tradicijo za misel in edmstvo jugoslovanskega raroda, se nar: no sme očitati, da podpiramo s lem srbsko hegemonijo. To ni v intencijah češke zunanje politike, r.iti v intencijah eeske žurnalistv l:c, nasprotpo pa je to tudi češkoslovaško - jugoslovanski vzajemnosti. Na žalost je to nezaupanje vzniknilo iz krize zagrebške politične logike ii proti našemu strem ljenju za čim najtesnejšo kulturne vzajemnost." j _
zmoznosti, kot po številu svojega prebivalstva in po površini ter naravnem bogastvu svojega ozemlja.
Rumunija, to se pravi dežele, ki jo sestavljajo, so bile nekdaj isto-tako pod turško oblastjo, kakor skoro vsa današnja Jugoslavija. Toda turška oblast je bila nad ru-munskima kneževinama, Vlaško in Moldavijo, v katerili nam je gledati poč e tek današnje Rumun-ske, neprimerno milejša, kajti imeli sta ves čas svoje posebne krščanske kneze in ol^sežno avtonomijo; porta f turška vlada) je vršila le gotovo nadoiblast in vodila svoje armade preko rumun-skega ozemlja proti Rusiji, Poljski in Habšbur-žanom.
Prav tako kakor ostalim balkanskim krščanskim narodom, so Tudi Rumunom Rusi pripomogli do vedno večje samostojnosti. Vsled ruske zmage je morala Turčija leta 1774. pripustiti, da si Mol da vi ja in Vlaška sami volita svoje kneze. Od leta 1829. je morala porta pripustiti rusko pokroviteljstvo nad kneževinama; po krimski vojni leta 1S56. pa so to pokroviteljstvo in garancijo notranje samostojnosti prevzele za-•zadnoevropske velesile, slično kakor nad Srbijo.
Nova doba je nastopila za Ru-mnne, ko sta se ntbe lcnežesvini združili. Zgodilo se je to 1. 1859.. ko je tudi Vlaška izvolila moldav-skega kneza Aleksandra Cusa za svojega vladarja in je tako proti turški volji nastala združena kneževina Rumunska. Vsled notranjih nemirov je prvi rumumski knez odstopil in leta 1866. je bil izvoljen novi knez Karol Hohen-zollernski (1866 do 1914). Do let* 1878. je morala Rurmmija še plačevati porti letni davek 900,000 frankov, od tega leta pa je bila popolnoma suverena. Leta 1881. se je oklicala za kraljevino. Hkrati se je leta 1878. razširila -za večino Dobrudže. s čemer je obsegala 131,353 štirjaških kilometrov in štela okroglo 6 miljonov 400 tisoč prebivalcev. Nadaljno povečanje je prinesla
kano. Italiji ne more .škodovati. Pomislil pa ni. da ) • Vipavska do-ina z Nanosom vr°d — pa r.e tista naslikana —- ampak -esni'rna — vsa slovenska. Te pa ni mogoče
zapečatiti
Zanimalo bo morda turti koga dejstv*. da sede na ravnateljstvu m in Dnjestrom. ki! državnih železnic v Trstu tak- ot-. Vina in tobaka. Tu-	kl.Jma3° tolilco zlate-a časa.
fi napišejo, oziroma naslikajo na ovitek slovensK.o T>isa:ie pritožbe 7. velikimi tiskanimi črkami; — SCRIVERE fN IT A LIANO! ! ! ! ! ! Na krmen ie šest klicajev. Tako j* romalo pismn nazaj nato še enkrat v Trst in še enkrat nazaj. — Dotičnik ga te zdaj odstopil za naš bodoči muzej. Podobne hudobne otročarije se nam gode malone po vseh urad.ii.
v severnem delu. docim imajo na jugu večino Rusi Ln razni drugi narodni drobci.
Celotna Rumunija šteje tedaj danes okroglo 272,000 ^tir. km in je potemtakem za okroglo 22,000 štir. km večja od Jugoslavije. Pre-
bivalcev pa šteje okroglo 15 miljo- Kje je FRANK PRUNK? Imam
nov; za dobra 2 miljona več nego Jugoslavija.
Njeno glavno me*sto Bukarest ieži enako periferno kakor Beograd ; po številu prebivalstva Cm al o pod 400,000) pa stoji precej pred njim.
mu poročati nekaj važnega, zato želim, da se mi Osrlasi. T*e kdo rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. — Ivan Knap, Zala št. 8, St. Vid nad Cerknico, pošta Begunje, Jugoslavia.	(24-2^—9)

TDRISRČEN smeh jc naj-boljše zdravilo sveta.
Če ste otožni, zamišljeni — se pray na široko zasmejte — pa boste takoj ozdravlje-
Knjiga Peter Zgaga vam po^vzroči smeh, kadarkol i pogledate vanjo.
Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno.

GLAS NAHODA. 27. aBPT.1921
Vdova Leruž. Spisal?_Gaboria'j-
Prevede! za "Glas Naroda" G. P. Francoski detektivski roman.
(Nadaljevanje.)
— pnstaš priprostosti.
S«--vero v a zdravila vzdržujejo "iravje v družinah.
Francoski predsednik Millerand ter amer:ški predsednik Harding imata precej skupnega. V pr* i vrsti sta oba bivša časnikarja in v drugi vrsti so okusi obeh kaj pri prosti in ovojih navad niita iz-premenila raditega. ker sta postali načelnika dveh mogočnih republik. Millerand je prišel pred kratkim na najbolj ekskluzivno konjsko 22	(Nadaljevanje. >	dirko v Franciji oblečen v navadno obleko ter z mehkim klobukom
na «rlavi ter se je počutil pred celim zborom fotografov tako udobno — Pojdi, — je rekel ljubeznjiv;. — Za danes si se ?e dosti na-j kot predsednik Harding, ko so ga slikali v gorah Mary land a. ko je jezila. Nisem imel prav in kaznovala si me. Objemi me.	sekal les za ogenj v taborišču.
Ona pa ga je jezno potisnila nazaj ter rekla s suhoparnim gla- j Mesto da bi kampiral tekom poletja je francoski predsednik som:	Millerand sledil francoski tradiciji ter se nastanil v Rambouillet. v
Pusti me pri miru. Kolikokrat ti moram Še povedati, da sem j velikem gradu, ki je določen kot polemo bivališč za francoske pred-
' sednike. Sedanji demokratični predsednik je odpravil par star'h tradicij tega gradu. Številni služabnici so doživeli največje presenečenje svojega življenja! ko so izvedel', da so popolnoma odveč. Tekom tekočega poletja je štab služabnikov najmanjši v celi zgodovini francoske republike.
Predsednik Millerand je pravi Edison kar se tiče dela. On vstane vsak dan ob šestih ter gre na izprehod. da si nabavi primeren a
daufs nervozna
Ti trpi* .' Kaj ti je.' Ali naj pokličem zdiavnika? Ni treba. .)a/, poznam naravo svoje bolezni. Imenuje se dolgočasje. Zdravnik j«* ne more nzdiv.viti.
No»-l s.- ]h ves poparjen dvignil ter sedel na drugo stran mizice, nasproti njej. Njegov« resignacija je kazala, kako v ."»jen je bi! teli zavračanj.	*
/ petit za zajutrek. Natančno ob sedmih zajutrkuje ter čita pri feir T. kom zadnjih par mesecev s. mi pogosto rekla, da se dolgo- ^sopise. Državni posli zahtevajo nato ves njegov čas do ene popold-rasi*. Kaj sem ti storil'	j	obeduje redno s svojo družino. Po kosilu odide zopet na \y-
t prehod po krasnih gozdovih, ki ob lajajo grad, :n nato pride zopet i delo. po kratkem počitku, kateremu si predsednik privošči po nasve-I tu svojega zdravnika.
Predsednik Millerand ljubi ze'o ilustrirane magazine, a kar se
oslabele
Žene,
ki trpe na bolečinah v križu,' ▼ bokih ali na straneh, na senzaciji, ki tlači človeka k tlom in dela v spodnjem telesu težo. na glavobolu in neredu pri naravnih funkcijah, dobe edpemoč, ko vzamejo
Nič.
In kaj pot^rn f
Moje zivlj.-nje ni nič dru"v<ra kot dolira zaporni kazen.
je odvrnila malda ž«-nska s plamtee;mi očmi. — Ali nis'iš. da je v J i«'stii«'i zabavu' . če je elovek tukaj zaprt celi dan, d »kler ne prideš j fiče dejanskega in resnega citanj-;., se nagiba bolj proti francoskim ti. kot mutee k po-/r-bu ? Le poglej se v ogledalu, — žalosten, pust. | klasikom. Ob polpetih popoldne pusti zopet delo, popije čaj. r;o i\\-nemiren in strašno ljubosumen.	gleški šeLri. nakar se zopet napoti v gozd, na tretji dnevni izprehod.
— Tvoj sprejem, moja draga .'ulijeta, — je rekei Xoel zadostoval, da prežene vso vesel ost t
Regulator
(Severjev Regulator). Priporočen ^e za rdravljenje tistih posebnih lastnosti neredov in hiranja, ki so jim podvržen® ženske. Dobite ga pri svojem lekaru 5e danes.
Cena $1.25.
W. F. 5EVERA CO. TFDflR RAP'OS, «OW<*
AuvmTiBBmattB.
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odpluje jo iz New Yorka.
AMERICA	ss	sept.	—	Cherbourg |	CRETIC	28	okt	— Genoa	
ARGENTINA	28.	sept.		— Trat	LAPLAND	2"*	okt.	—	Cherbourg
CANOPIC	90	sept.	— Geroa		LA LORRAINE	29	OKt.		— Havre
EMP. or CHINA	1	okt.	—	Cnerbours i	NOORDAM	29	okt.		Boulogne
FINLAND	1	okt%	—	Cherbourg SAXONIA		29	okt.		H amburg
LA LORRAINE	1	okt.		Havre	ITALIA	29	okt.		— Trst
a WASHINGTON	. 4	ekt.	—	Cherbourg	AMERICA	29	okt/	—	Cherbourg
AQUITAN1A	4.	Okt	—	Cherbourg	BELVEDERE	1	nov.		Trat
ADRIATIC	S	okt.	—	Cherbourg	ADRIATIC	2	nov.		Cherbou.-?
PARIS	5	okt.		Havre	PARI«	2.	mv.		— Havre
MANCHURIA	ff.	okt.	—	Hamburg	ARABIC	»	nov.		— G^noa
CARMAN 1A	8	ckt.	—	Cherbourg	CARMANIA	5	nov	—	Cherbourg
ROTTERDAM	Š	okt.		Boulogne	FINLAND	5	nov.	_	Cherbourg
CARMANIA	11	okt.	—	Cherbourg	OLYMPIC	5	nov.	—	Cherbourg
CENTEN. STATE	11	okt.		Bremen	WASHINGTON	8	nov.	—	Cherbourg
LA SAVO IE	12	okt.		Havre	GOTHLAND	10	nov.		— Genoa
FRANCE	13	okt.		— Havre	AQUITANIA	15	nov.	_	Cherbourg
OLYMPIC	15	okt.	—	Cherbourg	LA TOURAINE	19	nov.		— Havre
PRES. WILSON	15	okt.		— Trst	ZEELAND	19	nov.	_	Cherbourg
ZEELAND	15	okt.	—	Cherbourg	ARGENTINA	•19	nov.		— Tr»t
RYNDAM	15	okt.	—	Boulogne	MANCHURIA	23	nov.		Hamburg
LA TOURAINE	19	okt.		Havre	KROONLAND	26	nov.	—	Cherbourg
LEO POL DIN A	20	okt-		Havre	ADRIATIC	20	nov.	—	Cherbourg
BERENGARIA	20	okt.	—	Cherbourg	LAPLAWO	3	dec.	—	Cherbourg
KROONLAND	22	okt.	—	Cherbourg	CARMANIA	3	dec.	—	Cherbourg
LAFAYETTE	22	okt.	— Havre		PRES. WILSON	&	dec		— Trst
PANNONIA	22	okt.		Trst	ARABIC	6	dec.		— Genoa
N. AMSTERDAM	22	okt.	—	Boulogne	FINLAND	10	-de.	_	Cherbourg
AQUITAN1 A	25	okt.	—	CH»rbourg	ARGENTINA	12	Jan.		— Trst
MONGOLIA	26	okt.	—	Hamburg j	SAXONIA	13	dec.	—	Cherbourg
Drama 14. ur.
Glede cen za vozne listke iti vse drnjje pojasnila, obrnite se na tvrdko: FRANK SAKSER STATE BANK,	81 Cortlandt St., New Vork
So pisatelji, ki trdijo, da naj'ni-| treje in najbolje pišejo, kadar
sel
I
1 JO. Kar pa ti«'-«- moje ljubosumnosti, je elovek vedno to. kar ljubi.
Med tem časom je že prišel poštni kurir iz Pariza in oredsedn^k odi- ne pripravljajo dolgo na svoj pr ^ Ulijeta, — je i'eKci .\oeh — je j de zopet v svojG delavno sobo s svojim tajnikom, diktira pisma ter t^l ampak v trenutku "zaiiiakuje-', er spravi človeka o> dobro vo- upravlja razne druge državne posle. Ob osmih večerja predsednik posti" vzamejo papir in pero in
strahu za '
pišejo m pišejo ui pišejo. Pero leti, z bliskovito naglico, kakor na du-j šek. Dragi nasprotno delajo jako dolgo, premišljajo dolgo, črtajo in J izpreniinjajo. Treba je tedne in'
tedne, mesece celo delo. Toda
in mesece, včasih!
leta, p redno dovrše svoje mi ne mislimo razprav-
„ ____, ,	3- cii - j i jat i na dolgo in široko o tej temi.
rotr poletnega sradiea. Slavni vo- M.	*'
v.,,,,.1,., ' „ -	i	Sicer je vsaka metoda dobra, sa-
ltan .Napoleon precej prav, ko tv-!	• i-
j s svojo družino in po večerji, če je kaj gostov navzočih na gradu, . i^rra šah ali kako drugo igro. ali pa se zabava s svojo družino, če ni Hvala vam. gospod. Jaz sem torej vzrok vaših žrlostnih po- slučajno nikogar na obisku. Natančno ob desetih mora vse spat in gledo\ in resnih govorov. Pojdi in poišči >i kako drugo žensko. 1-:. bo j predsednik zleze v posteljo z budilko, postavljeno na šesto uro zju-odgovarjala tvojim idejam in če je rc boš mogei najfi si naroči eno j tra j.
po meri. K-. jo bo; lobil, jo zapri v duplino ter si jo oglej enkrat ' Xa ta način preživi predsedn-k francoske republike svoj dar. na dan, po obedu, k > bo stal šanipar.jec na mizi. Kaj ne, to je tvoja i in en dan je pri njem sličen drugemu, vsaj za časa njegovega biva-ldeja o sreči *	n ja na poletnem gradiču.
— Bol j.še hi bil storil, če hi i.o prišel, — j» mrmral odvetnik. Maršal Foch je nekoč skušal spremljati predsednika na enem Ke<: i);, lahko ostanem *ukaj sama, b-cz vsake stvari. Ali' izmed izpreliodov v gozdovih okr
imenuješ to življenje, če ne pride človek nikdar iz hiše.?	,-iak "»oral priznati, da je imel---------r------- ,------„ t----,	.
To je življenje, vseh poštenih žensk, katere poznam — je • rekel- da ^aršira armada s svojimi želodci. Millerand je štirikrat i.a P'^V f	u ,
ud vi nil Noel suho	j dan ter lahko prekosi v hoji najodlunejšega evropskega vojaka. -! } ak bhfovlt rekopd ->e bl} doV
Potem jim ne morem cestit.,, Na srečo pa nisem jaz oeštena ^ *	*	šah s predsednikom.	^tZu
>ensk., čeprav bi to lahko bila. k, sem bolj strogo zastražena kot|^/™	k".kofp. ZDan°>	taktičnega uuha. Foch ;e L>m^znaslovom M L^v '1
, . T ,	} kaj kmalu spravil svoje figure na tak način okrog kraljice svojega ,Jv0n,dU z nasnnom m. Lau\ . ki
/.na KaKega inrka.	•	i nasprotnika, da si ni mogla več pomagati. Nato je spustil nanjo svo->ra jV	znani oclli<"ni drama-
Tt' Jt' z:,strazl! - '1 ^ jeci, ti?	j jo kavalerijo ter težko arterijo in j0 uničil. Tudi kralj je bil kmalu -tik Ed^ar Wallace. A^or je splo-
l>a. jaz. — je odvrnila Jvl'jeta, pf»lna --pozicijc. — Le po-1 nato "šah-mat".	^nan po tem, da jako naglo
glej. Ali si kdaj privede! enega svojih prijatelji v semkaj .' Ne. So- j _ Osvetil se bom! — je rekel Millerand. a vkolikor je znaro '.dela' To,la ,,>pot ie v.n*saiici d'!" >pod me skrivil. Ali sj mi kedaj pon.idii svojo roko ter me od ved* i se mu to dozdaj še ni posrečilo.	\segel rekord nad vsemi dosedanji-
na izprehod Nikdar. Dostojanstvo gospoda bi b,,o omadeževano, č?j Predsednik Millerand igra rad tudi ameriško igro poker	H kn^evn|ki Evrope. Ali reci-
bi ga videli ljudje v moji družbi -<az imam voz. Ali si se peljal z I Madama Millerand ljubi priprostost prav tako kot njer mo?	-
njim trikrat .' Mogoče, a v takem slučaju si spustil navzdol za . ?se. j Obedi se vrše brez vseh ceremonij, ki so drugače v navadi v vlsok-Ji ' • ?J	111?'
Ju r. grem sama na izprehod in se vozim sama.	francoskih krogih, in tudi jedila, ki pridejo na mizo, s opriprosta. ' (lral'la v tr™ dajanjih, napLsa-
Vedno ista lajna. — je r-ke! Noel, ki je zopet pričel posta-j Predsednik Millerand lahko deklamira dolge pesmi in prav p-^ko-le- ^ ^ "	S& Je t°j
jati nestrpen. - Brez prestanka te pritožbe, kot da hi morala šele j sebno iz del Baudelairea. njegovega najbolj priljubljenega klrsik.t I" R-^vnateilj ugledneo-i .dedališča izvedeti, kaj je vzrok tega stanja stvari.	| Pred nedavnim časom je presenetil Llovd Geovgea, ko je napamet Playhouse je prejel zL vprizorit-ev
T'> vhiii, j.....1 vrnila dekV«:. — Jaz ve n. da so me : ramu- i povedal cel člen iz versaillske mirovne pogodb-, nak.ir je Lloyd Ge- komad ki mu je pri Čitaniu silno
ješ. Poznam obenem može. ki *toje višje kot ti in ki se ne sran/Jieio or"e pripomnil, da je on živ leksikon. Neki poročevalec je na nasled- lUt,aja!' p^i • Vaki> navdn^n da
KADAR HOČETE OBISKATI ROJSTNI KRAJ
P
POTUJTE varno in udobno z enim največjih parnikov Red Star, White Star ali American proge.
Najboljše zveze v vsaki kraj v Evropi. Dobra in zadostna hrana. Vse udobnosti. Vse ugodnosti modernih parnikov.
V' Red star Line * 7
Mute Sear Line
International Mvkcantiii
9 Broadway, New York -
il
Ambucak Lihe
Marini Company
ali pri lokalnih agentih
poka/ati se v javnosti v družbi svojih ljubic. Gospod <e trese za fino ime Gerdy. a sinovi največjih družin v Franciji se ne boje kazati svojo nagnjenost v javnosti.
To je razkačilo Noela, v veliko radost Julijvte.
—	Dosti teli očitanj, — je vzkliknil ter se dvignil. — Če prekrivam najino razmerje, delam to raditega, ker sem prisiljen storiti tako. Nad čem pa s- pravzaprav pritožil ješ ? Ti imaš neomejeni pro stost ter se je tu« I i poslužuješ na izdaten na-in. Ti me dolžiš, da ustvarjeni, krog tebe prazen prostor. Jaz ne privažam semkaj prijateljev na obisk. Ali sem jaz kriv < koliščin pozicije, v kateri ^e na-hajam ? Moji prijatelji so vajeni videti me v hiši, kjer vlada zmernost. ne pa ekstr«vaganea. Ali jih norem prives'i semkaj, da se bodo čudili tvojemu razkošju, v to stanovanje, ki j; spomenik moje be-dastoče: Ali bi ne vpraševali, kje sem vzel denar, da vzdržujem to blazno razkošje! 9
—	Storil sem. kar sem storil, a jaz nimam nobene i.'-avic-e razmetavati premoženje, ki ni moje. Onega dne, ko bo poslalo zmmo, da lahko ti s pomočjo moje bedast oče zasleduješ karijero blazne raz-košnosti, bo moja bodoča karijera i.ničena. Kateri klijent bi zaupal svoje interese prismodi .katero je minirala ženska, kojc obicke so predmet splošnih pogovorov? Jaz r. sem plemenita«. Jaz nin am niti zgodovinskga imena, da bi se ga omadeževalo, niti velikai-ikega premoženja, da ga izgubim. Jaz sem Noel Gerdv. odvetnik. Moj sieves je vse, kar imam. Rekla bošr da je to napačen sloves. N:>_j bo tako. Skušal ga bom ohraniti.
Julijeta je dobro poznala Noela. Vedela je, <ia je šla dosti aaleč.
__ Prijatelj moj. — je rekla nežno. — jaz n nočem povzroči bolečin. Moraš biti popustljiv. Danes sem strasno. nervozna.
Ta mala izprememba v glasu je razveselila odvetnika ter skoro zadostovala, da je izginil njegov srd
—	Ti me spravljaš v obup s svojo krivičnostjo, — je rci*el.__
Medtem ko si na vs,* mogoče načine prizadevam ugoditi ti. me neprestano napadaš radi moje resnos*: Ni še pot ?klo osem in štirideset ur, ko sva šla sgozi vse ekstravaganee Karnevala. Da ugod n; tebi, sem preživel Pustni torek kot kak mlad dijak. 0(1 ved 1 seir. te v gledišče, te spremil na ples ter povabil celo dva prijatelja, da večerjata z nama.
—	To je bilo res veselo. — je rekla Julijeta ter napravila kisel obraz.
—	Tako se je zdelo meni.
—	Ali res? Potem je *elo lahSo ugoditi tebi. Šla sva v gledišča, a ločeno, kot vedno. Na plesu si izgledal kot poosebljena žalost. Pri večerji sta bila tvoja dva prijatelja tako melanholične, dot dve sovi. Ti si pil kot goba, a radi tega nist postal nič bolj vesel, celo ko si bil že pijan.
—	To je dokaz, — jo je prekinil Noel, — da ne smemo siliti svojih okusov. Sedaj pa govoriva o kaki drugi stvari.
Napravil je par korakov po sobi gorindol ror pogledal na svojo uro.
—	Ena ura je že potekla, — je rekel--Ljubica ,moram t« za
pustiti.
—	Kaj, tako zgodaj?	"	. iVijj
—	Da in žal mi je. Moja mati je zelo bolna.
Naštel je na mizi bankovce .katere mu je d.-.i oče Tabare*.
—	Moja draga ljubica, — je rekel, — tukpj ni osem tisoč, p* pa deset .tisoč frankov. Ne boš mi ^dela več dni.
—	Potem boa odšel iz Pariza T
______(Dalje prihodnjič.)	_ ___
nji način označil Milleranda :
— Velik vtis nanravi na vas On se ne poslužuje diplomatic presunljiv. Malo ima potrpljenja predmeta te rga vedno spi nosti, ki ne jemlje nasvetov od nikogar.
ni niti mislil na to. da hi ga Ion-
COSULIGH ČRTA
Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst.
ARGENTINA ............ 28. seit.
PRES. V/ILSON .......... ir. okt.
BELVEDERE ............ 1. nov.
Cene za T-st In Reko se: Pres. Wilson $115 in $5 davka. Argentina In Belvedere $103 In
$£ dav^a. Potom Ustkov Izdanih z;i vsi kraje V Jugoslaviji In Sruiji, Razkošne ugodnosti pr/iga, dru-
gpgra in tretjega razreda. Potniki tretj'-ga razreda dobivajo Lrezp!aeno vino.
PHELPS BROTHERS & Co.
Passenger Department
2 West Street New York
ADVERTISEMENTS.
THE DURANT CORPORATION NAČRT INDUSTRIJALNEGA VARČEVANJA! Prva ponudba delnic
DURANT MOTORS, Inc.
na mesečna izplačila.
Za podrobnosti in informacije se obrnite na:
Sperakns & Doubrova
- Zastopnika--
355 East 73rd St.	- New York City
Tel. Rhinelander 5842.
Jugoslovanski konzulat v New Yorku naznanja:
1.	Vsi državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloveneev, ki žele potovati v stari kraj, lahko dobe pGtne liste na podlagi kakega starega poenegs. lista, krstnega lista, domovinskega lista oziroma vojaških ali delavskih bukvie iz starega kraja.
2.	Oni, ki nimajo noN?ne»ja takega dokumenta, se movajo obrniti na pristojne oblasti r staiem kraju ter ;ih od tam dobiti. Kdor bo pri iskanju potnega lista ;>oka-zai enega 12-tr^d gornjih dolrumea-Cov, ko dobil potni liat kmalo potem, ko bo zglasil na konzulatu.
3.	Oni naši državljani, ki žele takoj odpotovati r stari kraj, pa nimajo pri **oki aobcaega gornjih dokumentov, morajo imeti potrdila naših podpornih dmatev, katerih člani so. V potiddih raora biti ; navedeno, da so resnično državija-
(	__	■ trajje7^ne ^rbo v j Hrvatov in
imel troint.no niti en^a ko.na-1™^	"f*? ,ISlOTtIlce1'- V »»"h rinfsjih pa bo
ta Ciutlandt Btarea* KYork 'morda kouznl^t smatral za potreb-
Pozor potniki.
C _ j
PREDNO SE ODLOČITE
,senzacija, kakor je mislil prvotno, ^a svojo družino, sorodnika ali j In tudi igralci sami so »a pričeli gnrijatslja naročiti vozni livtek, I prepričevat i. da se komad ne bo^ li poslati denar v domovino, da držal d.ilje nego mesec dni in da © ga potnik sam kupi, pišite aaj-
o <-eli sezoni sploh ne more biti imo s* tozadevna pojusnila nu irovora Gledališki ravnatelj je biV nsno in zanesljivo tvrdko zaradi te^ga v veliki nepriliki, ker
GROZDJE!
GROZDJE I
GROZDJE!
Gršk« srednje jagode, »elo čiste, cena ........ $7.— boksa.
Califorafjsko Barbera, velike jagode .......... $11— boksa.
Malaga, velike jagode ........................-........$7.5*
Fige, po 25 funtov v boksi ...................... $3.— boksa.
Cešplje, po 23 funtor v boksi ...............•.. $2.5» boksa,
Brinje, 10 funtov ...............................
Turški dnhan, 1 funt |2. Za poskus pošljem % funta bokso za Z naročilom pošljite $2.00 are za vsako bokso grozdja.
ADRIATIC IMPORTING CO., 606 — 11 Avenae, New York, N. TL
DOCTOR LORENZ
EDINI 8LOVIN8KO GOVOREČI ZDRAVNIK iPEClJALIST MCŠKIH BOLEZNI.
644 Penn Ave PITTSBURGH. PA.
Moja. stroka ]e EdnvUenJe aknfnlb In kranieaffli bolexnl. Jas san Se zdravim nad 2S let ter Isism skninje ▼ vaeh fceh snih la ker 4 ■nam slovensko, zato vas sons popolnoma razumeti In spomati raio bolezen, da vas ozdravim in men stoč In adravje. SVod 23 let ssm pridobil posebno ikofiojo pri ozdravljenja moSkib botecnL Zato se nibrete popolnoma sanest! na mene. moja skrb pa je. da vas popolnoma ozdravim. Ne odlaSajte, smpak prtdtto Ompreje.	_
J«z ozdravim a—ti upi J—to kri, maaull* In llae m tal—u. bcteml v aHu. Iž-oadanje las. keMla« v koatcii. rtar« ran*. ilvCna bolacnl, oalabeloat. bolaanl v mehurju, ledlcah. Jetra h In teloucu. niMiNe« revmatlzem. katar, zlat* tile. naduha Iti.
Uradne uro ee: V sondeljek. aradak la petkih e« t. cjutraj de t, popoldne. V torkih. Četrtkih In aobetbrt od ». ure zjutraj de 9. ure mtar. Oh nedeljah pa de 2. ura pepoldne. PO POŠTI NE ZDRAVIM. PMOlT« OSEBNO. NB POZABITE CMS IN
Dr. LORENZ i*f»a»» hitsbbch. pa.
Nekateri drugI zdravniki
»le telmegah. da vas razumele. -Jrar 1 ssc« vsa asIJe zdravim, ker vas razut
I
da, ki bi ga 111 ogel porabiti kot "Slager*7 sezone. Poln skrbi v gla-jvi se je obrnil na pisatelja Edgar i Wallace-a, čegar komadi so imeli Iv njegovem gledališču velikanske j uspehe. Poklical je telefonlčno pi-'satelja. ki se je nahajal 11a letovi--šču v neki vili zunaj mesta. Raz-,govor je tekel sledeče: i " Potrebujem takoj kako dra-jmo!"
j "Kdaj?'• ! "Takoj!" J "Resno ali šaljivo?" 1 "Šaljivo." j "V kakem žanru?" f Ravnatelj je drhtečim glasom povedal svoje mišljenje.
"Nimam nič pri roki!"
"Potem napišite!"
"Dobro! Jutri bo delo končano i in ga boste imeli tudi že v ro-jkah!"	1
j I11 Wallace je ostavil tennis, od-^šel v svojo delavno sobo, poklical tajnico in ji pričel narekovati dramo. Narekoval je in narekoval. Tajnica je bila že tako izmučena, da ni mogla več tipkaiti. Zato se je v sedel sam za stroj in pisal neumorno. Ko je bil izmučen, ga je namenjala zopet tajnica. Minilo je >4 ur in drama je bila napisana. Wallace se je vsedel takoj v avtomobil in zdirjal ž njim v London. Ravnatelj ga je sprejel z raz prt i mi rokami ter hlastno pograbil rokopis, da se pisatelj morda v zadnjem trenutku ne bi premislil. '
Pričele so vaje. Kmalu po avtorjevem prihodu je sledila že premi jera. Publika je burno ploskala. Komad je učinkoval kot strela. Avtor .ie potegnil masten honorar, sedel v avtomoibil in se vrnil zopet domov, da se zabava naprej z* ribolovom ia-tennisom..
Sedaj se išče konkurent!
no, iskati por^ebnega dovoljenja od NAZNANILO in PRIPOROČILO, ministrstva zunanjih zadev za
Naš stalni zastopnik Mr. JAN ^^ P*?«*8Jjsta\T° S9U noseb-
KO PLSŠKO pobira naročnin« 7a Glas Naroda na 6104 St. Claii Ave>, Clev*lan^, Oblo, ia daje vsa dm?a pojasnila glede potovanji v stari kraj ali dobiti svojcti od tam, glede denarnih pošilja*ev in
no tiče onih oseb, o katerih «?e sami , da so ie državljani kake druge iržave.
4. Vsi oni državljani, ki so izdali prošnje za potne liste, in potom katerih je bilo na^roseno zu-
Upravniitvo Glasa Naroda.
sploh v vseh drugih zadevah. Ima nP^eimn^rgtvo da jih je mogo-
v zalog! tudi knjigo Peter Zgaga LC?Jrdari' ^ bodo doblh' Bojakom ga toplo priporočamo.	%^rulatn.
ITo se tiče priglasitev vloženih do
25. maja tega leta.
5. Ker v več slučajih naS: državljani kupujejo šifkarte za parnike katere jim je priporočil ta ali oni agent, ne ozireje se mi tc, kakšni so ti paraiki, kam pioveio, priporočamo, naj nihče ne kupi prej kart, dok!er o tem ne pcizve pri Prank Sakser State Bank, Si Cortland St.. New York. N. Y.
Nameravan atentat na mi' nistra Pribičevica.
Y Zagrebu so te dri prišli n^ sled zarotniški družbi, ki j-; imp-la namen izvršiti ;ia dan pogreba kralja Petra atentat na miristia notranjih del Svetozara P-ibiČe viča. Zarotniki so imeli tajne sestanke na Medvedgradu, Slemenu in drugod v okolici Zagreba. Policija je aretirala pet oseb. Pre is kava je dognala, da je eden zmed 1 jih na M&ksimirski cesti pinujal svojemu tovarišu revolver in 3C0 dinarjev pod pogojem, da odide v Belgrad in 'zvrši atentat na mi n:stra Pribičevica. Pri drugem i:-: med aretiranin so našli beleznico. v kateri so imena Draskovic, Dorr ctrdvič in .^ribicevič označen;« s križem. Kot glavna krivca st;T. bila aretirana limarski pon:očniic ^ntolic in zidarski delavec Jur-man. 1
ROJAKI. NAROČAJTE 8S NA "GLAS NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEV^ NIX V ZDE. DRŽAVAH.
CoMmone EEIKMLE TwwMTbiwnQUE
Etpnta Pd.1.1 Service
Direktna služba v
Jugoslavijo
preko Havre
s velikimi parniki na 2 in 3 vijake
LORRATNE ............ I. akt.
ROCHA^IBEAU ......... L okt.
PARIS .................. 5. okt.
CHICAGO ............ 12. okt.
la družin« nudimo iz borne ugodnosti tretjega razreda — ki^htaa * tvemS; Štirimi, katlmi in oamlml postelj;: ml. Vsi taki potniki io-Jo leležnl 1st«) i zborne alutbe fn hn-le. vsled katere je znana Fraaooiha Črta.
2a nadaij« lnformadle vpraAeJto pri lokalnih Rsentlh FRENCH' LIN C,