Leto LXXn, Št. 161 Poštnina plačana t gotovini. — Die Postgebfihr bar bezahlt
Preis • Cena L I
Uredništvo - uprava: Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon 23-61—28-65. Mesečna naročnina 25 lir, za inozemstvo 40 lir. — Ček. rač. Ljub. liana 10.650 za naročnino in 10.394 7.n insernte. Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstva:
UPI S. A. Milano. Rokopisov no vračamo.
SLOVENEC
JUUI- 1943
16
NEDELJA
Angriffe in der Normandie abgewiesen
Neuer anglo-amerikanischer Grossangriff in Italien — Erwarteter Sowjet-angriii im Raum von Tarnopol und Luzk — Durchbruchsversuche im Mittelabschnitt blutig abgeschlagen
Aus dem Fflhrerhauptquartier, 15. Juli. DNB. Das Oberkommando der Werhrmacht gibt bekannt:
Im Abschnitt von Caen verliei der Tag ohne besondere Kampfhacdlungen.
Auf Grund der an den Vortagen er-littencn hohen Verluste fiihrte der Feind nu ortliche Angriffe ostlich und nord-ostlich S t. L o sowie im Abschnitt zwi-rchen Pont Hebert und S a in t E n y. Er wurde iiberall verlustreich abgewicsen.
Schiachtfliegerkrafte unterstiitzten die Kampi* des Heeres im Landekopi ilnd griffen belegte Ortschaften sowie Bereit-stellungen des Feides mit guter Wirkung an.
21 feindliche Flugzeuge wurden in Luftkampfen abgeschossen.
Im franzosisehen Raum wnrden wiederum 37 Terroristen im Kampi nie-dergemacht.
Schvveres Vergeitungsfeuer liegt auf London.
An der italieniseben Front nahm der Feind mit zusammengefassten starken Kraften seinen Grossangriif gegen unsere Stellungen zwischen der L i -gurisehen Kiiste und P o g g i -b o n s i vvieder au.i In Erbiterten Kampien wichen unsere Truppen wenige Kilometer nach Norden aus. Poggibonsi ging nach schvveren Strassenkampien verloren.
Im Abschnitt sudostlich A r e z z o und beiderseits des Tiber wurden starke Angriffe des Feindes zum Teil im Gegen-stoss abgewiesen.
Nordlich F a b r i a n o und westlich Filottrano wurden unsere Gefechtsvorpo-sten auf die Hauptstellungen zuruckge-nommen.
Sicncrungsiahrzeuge der Kriegsmarine
vensenkten imGoli vonGennaein britisehes Schncllboot.
Im Siidabschnitt der Ostiront tra-ten die Bolschewisten im Raum von Tarnopol und L u c k zu dem erwarteten Angriff an. Sie wurden gestern in hartrn Kampien unter Vernichtung zahlreichcr Panzer abgewiesen, einzelne Einbriiche abgeriegelt.
Im Mittelabschnitt rrwehrten sich unsere zah kampfenden Divisionen des iortgesetzten sowjetischen Durch-bruchsversuches durch energisehe Gegen-stosse.
Im Seengebiet nordlich W i 1 n a beiderseits der D ii n a soivie im Raum von Opotschka vvurden die auf breiter Front weitergefiihrten Durchbruchsversuche der Sowjcts im vvesentlichen blutig abgeschlagen. Unsere Truppen sauberten einzelne Einbruchsstellen.
Die Luftwaffe grifi mit starken Schlachtfliegerkraften an den Schwer-pnnkten in die Kampfe ein und vernichte-te in Tiefangriffen zahlreiche sovvjetische Panzer, Geschiitzc und Fahrzeuge.
87 feindliche Flugzeuge vvurden durch Jagdflicger und Flakartillerie abgeschossen.
In der Nacht bekampften Kampf- nnd Nachtschlachtflugzeuge den sowjetischen Nachschubverkehr und Truppenansam-mlungen des Feindes mit guter Wirkung.
Ein nordamerikaniseher Bomberver-band fiihrte einen Terrorangriif gegen Budapest. Durch deutsche und unga-risehe Lultverteidigungskraiten wurden 12 feindliche Flugzeuge vernichtet.
In der Nacht warfen einzelne briti-sche Flugzeuge Bomben in Raum von Hannover.
Napadi v Normandiji odbiti
Nov angloameriški velenapad v Italiji — Pričakovan sovjetski napad na področje pri Tarnopolu in Lucku — Prebijalni poskusi na srednjem odseku
so bili krvavo odbiti
Fiihrerjev glavni stan, 15. julija. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Na odseku pri Caenn je potekel dan brez posebnih bojev.
Zaradi visokih izgub, ki jih je doživel sovražnik prejšnjega dne, je izvedel le krajevne napnde vzhodno in severovzhodno od S t. Loja kakor tudi na odseku med Pont Hebertom in Sniutenyjem. Povsod je bil odbit z visokimi izgubami.
Sile borbenega letalstva so podpirale boje vojske na predmostju in napadle zasedene kraje kakor tudi sovražne pripravljalne položaje z dobrim uspehom.
21 sovražnih letal je bilo sestreljenih v letalskih bitkah.
Na francoskem področju je bilo ponovno ubitih 37 teroristov v boju.
S težkim maščevalnim ognjem obstreljujemo London.
Na italijanskem bojišču je sovražnik ponovno podvzel z osredotočenimi močnimi silami svoj velenapad proti našim položajem med ligursko obalo in Poggibonsijem. V ogorčenih bojih so se umaknile naše čete nekaj kilometrov proti severu. Poggibonsi smo izgubili po težkih pouličnih bojih.
Na odseku jugovzhodno od A rez z o in na obeh obalah reke Tiber e smo odbili močne napade sovražnika deloma s protinapadom.
Severno od Fabriana in zahodno od Filottrana so se umaknile naše prednje straže na glavni bojni položaj.
Varnostne ladje vojne mornarice so
Cotopile v Genovskem zalivu nek ritanski hitri bojni čoln.
Na južnem odseku vzhodnega bojišča so pričeli boljševiki na področju pri Tarnopolu in Lucku s pričakovanim napadom. Včeraj so bili v hudih bojih odbiti, potem ko smo jim uničili številno oklepnike in zapahnili posamezne vdore.
Na srednjem odseku so se ubranile naše žilavo se boreče divizije z energičnimi protinapadi pred nadaljnjimi sovjetskimi prebijalnimi poskusi.
Na področju severno od V i 1 n e, na obeh obalah reke D v i n e, kakor tudi na področju pri 0 p o i k i smo odbili na širokem bojišču izvedeno sovjetske pre-bijalne poskuse s krvnimi izgubami za napadalca. Naše čete so očistile posamezna vdorna mesta.
Letalstvo je poseglo g silami močnih borbenih letal na težiščih v boje ter uničilo v nizkem napadu številne sovjetske oklepnike, topove in vozila.
Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 87 sovražnih letal.
V	nofi so napadla bojna in nočna bor-bona letala sovjetski preskrbovalni promet in zbirališča čet sovražnika z dobrim učinkom.
Nek oddelek severnoameriških homb-nikov jo izvedel strahovalni napad na Budimpešto. Silo nemško in madžarske zračne obrambe so uničile 12 sovražnih letal.
V	noči so odvrgla posamezna britanska letala bombe na Hannoversko področje.
»V 1« uničuje najvažnejše angleške cilje
Berlin 15. julija. Z Londonom in južno Anglijo obstreljuje novo nemško orožje področje, ki je za angleško vojno gospodarstvo velikega pomena in kjer so važne industrije, kraji, pristanišča in prometne naprave. London sam je s svojim prebivalstvom, ki ga je četrtina vsega angleškega prebivalstva, največji gospodarski center države. Motnje in rušenje gospodarskih objektov posebno v oborožitveni industriji kakor tudi v prometu, posebno v pristaniščih na južno-angleškem področju je imelo gotovo neprijetne posledice v sedanjem času, ker so brez dvoma te naprave nujno potrebne za potrebe bojišča.
V samem Londonu so osredotočeni ve-liki deli angl. industrije, posebno oborožitvene. Nekako četrtina celokupne oborožitvene industrije vojske in okroglo petina oborožitvene industrije letalstva je na področju velikega Londona. Poleg tega je v Londonu močno zastopana poleg oborožitvene industrije še specialna industrija ter industrija smodnika, razstreliv in motornih vozil. Končno je London važno bivališče delavcev in središče optične in fine mehanične industrije. Posebno znan je Woolwicharse-nal, najpomembnejša tvornica orožja v Angliji. Velik je pomen Londona kot prometnega središča. Je največja centrala angleškega železniškega prometa z nič manj ko 15 kolodvori za daljnja potovanja. Londonsko pristanišče igra važno vlogo za angleško gospodarstvo. Nad 40% angleškega uvoza prihaja preko Londona. Obseže.e pristaniško naprave s svoiimi pomoli in ladjedelnicami, velikimi specialnimi napravami so bile že v
letu 1940-41 težišče za nemške letalske napade.
Gospodarsko najvažnejši mesti južne Anglije sta Southampton in Portsmouth. V Southamptonu so tvornice letalske industrije in ladjedelnice, kjer se izdelujejo pristajalne ladje. Portsmouth je važno središče kemične industrije. V njem so veliki mlini za riž in ogromne kašče za žito. Dalje je Portsmouth eno najvažnejših pristanišč za uvoz žita.
Dejstvo orožja »V 1« na gospodarsko življenje Anglije povzroča poleg razdejanj tudi občutek stalne negotovosti, ki se kaže kot resno oviranje načrtnega izvajanja del vseh vrst.
Von Papen je v Turčiji
Berlin. Na vprašanje izjavljajo v Wil-chelmstrasse, da se veleposlanik von Papen nadalje zadržuje v Turčiji in sicer v letnem bivališču nemškega veleposlaništva. Tu ni ničesar znanega o kakšni vožnji von Papcna v Nemčijo. V berlinskih političnih krogih označujejo potovanje turškega veleposlanika v Ankaro kot oficijelen obisk.
Trebljenje razbojnikov
Berlin. Ob priliki očiščevalnih nastopov, ki jih izvajajo v Slavoniji oddelki kozakov, so napredovale edinice nekega kubanjskega polka na področje Pleter-nice ter tam uničile močne razbojniške skupine. Bežeči ostanki tolp so bili v deloma ogorčenih bojih uničeni. Razbojniki so izgubili skupno 630 mrtvih.
Znanje in hrabrost nemških čet
Junaška borba posadke v Vilni — Poročila z invazijskega ter italijanskega bojišča
Berlin, 15. julija. Hrabra posadka Vilne pod vodstvom generalnega poročnika von Stahela je z uspehom prestala svojo borlio proti sovjetski premoči. Pet dni je kljubovala in odbijala, oskrbovana le še po zraku, sprva v srcu mesta, pozneje pa v južnem delu mesta pod na jtežjimi i>ogoji skoraj nepretrgane navale boljševiških oddelkov s pod|M>ro letalstva. Nič ni moglo omajati njihove hrabrosti in zaupanja vase. fee v torek in sredo so uničili grenadirji, oklepniški lovrj in topničarji 89 sovjetskih oklepnikov, 30 nadaljnjih pa je uničil protiletalski oddelek le(alstva pod vodstvom stotnika Mullerja. V noči na 13. julij je izvedla posadka zapovedani proboj proti zapadu. Tukaj je morala posadka dvakrat preplavati Vili jo, dokler ni dosegla bojne skupine polkovnika Tolsdorfa, ki je kril posadki hrbet in olajšal proboj posadki. Komaj sta se obe skupini združili, jih je*bolel sovražnik, napadajoč z dvojno silo, obkoliti in uničiti. Malo ur pozneje so prodrli pod osebnim vodstvom vrhovnega poveljnika na pomoč došli oddelki nemške vojske obkolitveni obroč ter se spojili z obema bojnima skupinama. Kot neposredna posledica tega odličnega uspeha pa je bilo, da so sunili sovražni napadalci severno in se-vernozapadno od Vilne. Zaščitne sile pa so z lahkoto zaustavile boljševike. ki so se borili s slabšimi izvidniškhm oddelki.
Kakor pri Vilnl, se je uveljavilo tudi na ostalih težiščih obrambne bitke znanje in hrabrost nemških čet. Oba velika zaporna sistema, od katerih poteka prvi — severnejši iz področja jugozapadno od Dvinska v loku proti vzhodu, sprva ob Dvini, potem proti severu preko Opočke, medtem ko sega drugi ob Njemenu proti jugu zapadno od Ščare gori do okolire Pinska, omejujeta vedno bolj gibanja so-
vražnika. Ob severnem obrambnem zapahu so izvedli Sovjeti številno brezuspešne napade. Glavni pritisk je usmeril sovražnik proti zapadnim zapornim črtam med Olito in Pinskom. Težišča so bila tukaj na odseku Orodna, kakor tudi zapadno in jugozapadno od fcičare. Pri Grodnu so zgradile nemške sile nove obrambne položaje. Boljševiki so sunili v gozdno področje severnovzhodno od mesta ter vdrli s posameznimi oklepniki začasno v Grodno, bili so pa takoj vrženi iz Grodna. Na novi zaporni črti, ki poteka severno od Volkoviska ob Njemenu do Pinska, so se izjalovili ogorčeni sovražni sunki. Ze dolgo časa pripravljena izpraznitev Pinska je sledila po odvo/u vsega gradiva in pri uničenju vseh vojno važnih naprav. S tem je rečeno, da je uspelo nemškim oddelkom, ki so stali daleč vzhodno v močvirnem pripjetskem področju, najti po dolgem bojevanju stik z novim obrambnim bojiščem. Ta priključek oddelkov bo imel za posledico občutno ojačanje južnega krila.
Vzhodno od Kolomeje so odbili nemški in madžarski oddelki 11 boljševiških sunkov. Zapadno od Lučka so poskusili Sovjeti suniti v umikalno gibanje, izvedeno zaradi skrajšanja bojišča; nemško topništvo pa jih je zavrlo.
V Normandiji so ostali Rritanci mirni vkljub dovajanju ojačanja. 1'reurinlili so svoje oddelke, ki so utrpeli pri napadu na Caen hude izgube ter so morali prepustiti kraja Colombelles in St. Ilono-rine, ki ležita vzhodno od reke Orne. Težki topniški ogenj pa napoveduje nove napade.
Na zapadnem delu invazijskega pred-mostja so nadaljevali Severnoamerikanci po dovozu novih oddelkov svoje prebi-jalne poskuse med Uerignyjem na cesti , Bayeux—St. I.o Brettevillo na zapadni obali polotoka Cotentin. Z brezobzirnim
Nemška oborožitev v polnem teku
Berlin, 14. julija. Omembe vreden je članek o nemški oborožitvi, ki ga je napisal znani časnikar Schwarz van Berk pod naslovom »Dohitevajoč v tedniku »Das Reich«. Za hudo se borečimi bojišči, tako piše med ostalim, stoji že dalj časa drugo bojišče, ki postaja vedno bolj važno. Je to bojišče oborožitve. V gorečih mestih in med majajočimi se tovarnami se bije duhovna bitka in ves narod je izpostavljen veliki preizkušnji potrpežljivosti. Sedaj pa pošilja to drugo bojišče svoje prve šifrirane pozdrave sovražniku. Težak pozdrav so prinesli sovražniku naši nočni lovci. Nadalje bodo morali zasledovati nočne izgube sovražnih bombnikov. Tudi »V 1« je zelo težka in neprijetna zadeva. To je neka povsem nova stvaritev nemške otx>roževalne industrije. Poslednje dni se naenkrat močno potapljajo sovražne ladje v Rokavskem prelivu. To je »bojno sredstvo« naše mornarice, ki je ravno tako zagonetno. V domovini pa se pripravljajo še vse druge stvari, ki silijo sovražnika, da neprenehoma razširja svo-
je letalske napade,, ker sumi, da se te reči izdelujejo na mnogih mestih. Pri tem pa le tipa v temi, ker niti ne sluti na j<akšne razdalje in s kakšnimi pogonskimi sredstvi delujejo te reči. Ko smo tesneje stisnjeni v trdnjavo Evropo, ustvarjamo sedaj nova daljnosežna sredstva. Kdo pravi sovražniku, da ta sredstva ne bodo dobila strategičnega in taktičnega pomena? Kdo mu zagotavlja bitko v dosedanji obliki? Ali ni morda možno, da se bo spremenil ves način vojskovanja? Oni pa, ki še dvomijo, da smo ustvarili povsem nova orožja, bi morali tik pred invazijo potovati skupno z velikim admiralom Donitzem ob atlantski obali ter preživeti nekaj dni med njegovimi častniki in mornarji. Vojaki namreč ne dajejo praznih obljub. Dvomljivcem bi lahko tudi ponudili nek sedež v poslednjem oboroževalnem zasedanju, ali pa jim dovolili obisk pri tajnih oborožitvenih industrijah, da bi videli, kaj vse je ustvarila nemška oboroževalna industrija.
Po vojni ne bo sodelovanja med zavezniki
Lizbona, 14. julija. Pod naslovom »Vodja svetovnega zveznega gibanja napoveduje povojno zmešnjavo«, prinaša časopis »Chicago Daily Tribune« nek članek, v katerem prihaja do izraza ameriška skrb pred »ruskim valjarjem«. V članku med drugim pravi: Clarence Streit, predsednik federalne zveze, ki propagira mednarodno združitev vseh demokratskih narodov, je včeraj napovedal nek »povojni Peari-Harbour«.
Streit je izjavil: »Narodi 60 ravno tako malo pripravljeni na mir, kot so bili na vojno. Zanaša jo se na to, da bodo Anglija, Združene države in Sovjetska zveza po vojni sodelovale najmanj v tolikšni meri, kakor sedaj. Vendar že vnaprej povem, da po tej vojni ne bo nobenega pravega sodelovanja med temi državami, kakor ni bilo nobenega sodelovanja med admirali in generali v Pearl Ilarbourju.«
Streit zagovarja svoj načrt o združitvi vseh prijateljskih narodov ter izjavlja, da manjka tem tako imenovanim združenim narodom nekakšna višja avtoriteta, ki bi jih držala skupaj.
Nadalje je podčrtal, da je edina vez, ki veže danes te narode, sovražni pritisk. Streit se sprašuje, »če bo ruski valjar na poti proti Parizu, kakšni bodo potem pogoji za demokracijo v svetu?«
Streit je priznal, da obstoja močna opozicija proti njegovemu načrtu. Njegovi nasprotniki so zaskrbljeni nad Sovjetsko zvezo ter se boje, da bi ta načrt znižal življenjsko raven v Združenih državah. Streit je nadalje izrekel skrb, da bi vodstvo sveta prevzeli Sovjetska zveza ali Kitajska, če ne bi bili sprejeti načrti o njegovi zvezi med narodi. Pripomnil pa je, da Sovjetov nikakor ni možno črtati iz kakršne koli rešitve.
Italija se je odpovedala koncesijam na Kitajskem
Nanking, 15. julija. Italijanska vlada je že 11. januarja 1943. leta izjavila, da se odpoveduje italijanskim koncesijam, ex-teritorijalni pravici in pravici, imeti svoje čete na Kitajskem. Dne 14. julija pa je bila podpisana v Nankingu pogodba o omenjenih točkah; podpisala sta jo zunanji minister Chuminyi in italijanski poslanik dr. Spinalli. Pogodba se glasi:
1.	Italijanska vlada prenaša upravo italijanskih koncesij v Tientsinu na narodno vlado;
2.	italijanska vlada se odpoveduje exteritorijalnim pravicam svojih državljanov na Kitajskem;
3.	po pekinški pogodbi z dne 7. septembra 1901. je imela Italija pravico, imeti svoje čete na kitajskih tleh. Tej pravici se Italija odpoveduje.
4.	ta pogodba stopi v veljavo 14. julijem 1944., dnem podpisa pogodbe.
Chuminyi in dr. Spinelli sta podpisala dalje dve navodili za izvedbo te pogodbe.
Berlin. Pri bojih na italijanskem bojišču je uničil poveljnik »Tigrov«, poročnik Engelharat, na odseku neke pehotne divizije v enem dnevu 9 težkih oklepnikov.	t
Izgube angloameriške mornarice
Amsterdam. Britanska adniiraliteta sporoča, da je »pri invaziji« izgubila tri rušilce, tri fregate, eno izvidniško ladjo ter eno pomožno ladjo. Združene države pa so izgubile tri rušilce, eno prevozno ladjo, en minoiskalet, en spremljevalni rušilec ter en vlačilec.
Berlin 14, julija. Britanska admirali-teta ter mornariško ministrstvo Združenih držav sta izdala 13. julija seznam izgub vojnih ladij v času od 6. junija do 13. julija. Ta seznam pa vsebuje le eno sedmino pravih izgub. V resnici sta bili od 6. junija do 8. julija potopljeni dve angloameriški težki križarki, štiri nadaljnje križarke, 20 ruši.lcev, ena fregata in deset hitrih bojnih čolnov. Razen tega je bilo z bombami ali s torpedi težko pošk(Slovanih več angloameriških bojnih ladij, 22 križark, 25 rušilcev, 13 hitrih bojnih čolnov ter 28 posebnih izkrcevalnih ladij. V tem niso vračunane angloameriške izgube vojnih ladij zaradi minskih zadetkov. Skupno je bilo torej potopljenega za približno 85.000 ton angloameriškega vojnega brodovja.
Amsterdam. Britanska admiraliteta je objavila izgubo .vlačilca »JBirdlip«.
posegom moštva in gradiva je uspelo sovražniku, da je na nekaterih mestih porinil nemške Cele nazaj, v protinapadu pa so nemške čete vrgle sovražnika na prvotne položaje. Izid novega navala Se-vernoamerikancev pa ni izpolnil nad, ki so jih stavili na ta naval; Severnoamerikanci so dobili pod zelo težkimi izgubami le majhno gozdno področje, nekaj malih vasi in nek grič. Poizkus pro-boja, ki je zahteval visoke žrtve, jim torej ni uspel.
Na italijansekem bojišču je popustila napadalna delavnost Britancev in Sever-noamorikancev zaradi visokih izgub v zadnjih dneh. Le na zapadnem odseku jo prišlo do večjega bojnega delovanja. Tukaj so napadli Severnoamerikanci z velikimi silami severno od Volterro in pri Cittrt di Castello nemške položaje. Bilke so bile za posamezne višinske položaje, ki so večkrat menjale lastnika. Sovražne izgu-be so bile zelo visoke, temu nasprotno pa so ostali krajevni uspehi malenkostni. Na vzhodnem jadranskem odseku je potekel dan mirno ob obojestranskem krajevno omejenem ogledui-škem delovanju.
V senci Moskve
Danes ni več nobena tajnost, da so Sovjeti od vojne že zelo utrujeni. London in Washington se morata posluževati različnih injekcij, obljub in popuščanj, da celo poniževati se morata pred Sovjeti, če hočeta, da se vzdržijo. Ce hočemo prav razumeti sedanje vojno dogajanje, ga moramo motriti v njegovi celoti in to dogajanje sega tudi izven Evrope daleč tja na vzhod, kjer imajo Angloamcrikanci še velikanske neporavnane račune. Ravno na vzhodu pa jim lahko Moskva zelo nagaja. Ker sc tega dobro zaveda, svoj položaj do skrajnosti izrablja ter Angloamerikance drži na va-ietih. Če se hočejo Angloamerikanci rešiti iz zagate, morajo Moskvo — po njihovem mnenju sicer samo začasno, toda kdo ve, kaj bodo prinesli dogodki v zvezi s to nevarno igro — lepo ubogati. Na ta način je možno, da vzhodnoazijsko holjševiško barbarstvo narekuje svojo voljo zahodnemu bogataštvu tudi v čisto evropskih zadevah.
Iz gori omenjenega zakulisnega ozadja moramo motriti tudi razne manj pomembne, pa vendar kolikor toliko značilne dogodke, kot je n. pr. nova jugoslovanska begunska »vlada«, ki jo je sestavil Subašič. Angloamerikanci, ki so doslej brez dvoma podpirali bivšega kraji« Petra pri njegovem odporu proti tolovajskemu poglavarju Brozu, so morali na željo in pritisk Moskve, ki se ji ne smejo in ne morejo zamerili, pripraviti lugoslovanske begunce do tega, da so sklenili papirnat »sporazum« z Brozom. Ze pred dvemi meseci smo brali v listih, da se je Subašič sestal z Brozom. Kaj in kako je bilo s temi pogajanji, ne vemo, dejstvo pa je, da je dobil Subašič sredi maja mandat za sestavo nove »vlade«. Ker vlada v jugoslovanski emigraciji velika razklanost in ker Broz v njej
2C.	relikih si™P«tij, se je moral
Snbasic dobrih osem tednov truditi, da je končno le dobil še pet brezpomembnih liudi, ki so bili pripravljeni stopiti v njegovo »vlado«. Ker se je postavil na federativni paritetni princip in zlasti ker ie moral vzeti v to »vlado« dva Brozova zastopnika, ki sta stopila vanjo pod pogojem, da se vprašanje monarhije odloži do plebiscitarne odločitve »po vojni«, ni stopila v njegovo »vlado« nobena emigrantska politična osebnost iz prejšnjih pomembnejših srbskih, hrvatskih ali slovenskih strank. Broz se je odločil za sodelovanje s »kraljevo vlado«, ki jo je prej preklinjal, po naročilu Moskve. Moskva je videla, da je Broz vojaško strt in da ga je le še politično mogoče rešiti. Iz »vlade« pa je bil izločen Mihaj-lovič, na katerega se opirajo srbski emigranti v Kairu in ki je imel od vse srbske politične emigracije edini nekaj vojaške zaslombe v Srbiji ter je tako tvoril kairski protiutež proti Brozu. Izločitev Mi-hajloviča in Puriča je zahtevala Moskva. Na znnaj pa je Subašič utemeljeval svojo zahtevo po strmoglavljenju Mihajlo-viča s tem, da je Mihajlovič predstavnik velesrbske ideje, on in Broz pa da sta za federativno ureditev »države«, lii obstoji seveda le na papirju.
Po osmih tednih je dal Subašič nekemu Reuterjevcmu zastopniku svojo štirinajst vrstic obsegajočo »izjavo«, ki nima nikakega jasnega političnega cilja, marveč vsebuje le ugotovitev, da hoče on s svojo »vlado nadaljevati borbo«. Večkrat je v svoji kratki izjavi poudaril, da hoče biti »demokratičen«. Kritičnemu čitatelju pade očitno v oči, zakaj se tako krčevito oprijemlje besede »demokracija«. Njegov ozki »vladni krog3 se je namreč naslonil na Moskvo in Broza, ki sta že po svojem bistvu proti vsaki demokracij pač pa je ta beseda zelo modna v Londonu. Iz tega lahko vidimo, da je bila njegova »vlada« že pri porodu spa-ček, saj nima ne ozemlja, ki bi mu vladala, niti pravih idej, po katerih bi mu vladala. Za vsem tiči le borba z. nad-obiast na balkanskem prostoru, nad katerim stega Moskva svojo senco. Balkanski narodi, za katere drugi med seboi barantajo, pa so le z orožjem v roki dokazali, da so proti boljševizmu, kajti »iinoro mesto je v novi, zdravi Evropi. Kaj pomeni pojem Evropa, pa je dane« ze vsakomur jasno.
»V 1« še vedno v ospredju
Ženeva, 14. julija. Stvarna škoda ter škoda na poslopjih, ki jo povzroča sedaj »V 1« v južni Angliji, je mnogo večja kot škoda, ki jo povzročajo navadne bombe, tako piše list »Ne\vs Cbronicle« v svojem uvodniku. Veliko število hiš se je zrušilo le zaradi zračnega pritiska, ki ga povzroča »V 1«.
To je, poudarja časopis, zelo resna stvar za mnogo tisoč Angležev. Ljudje so brez 6trehe ter oropani vsega, razen tega, kar nosijo na sebi. Malenkostna je možnost, da bi še kar koli rešili izjiod ruševin. Slabo vreme pa še zvišuje vse te nevšečnosti.
V nekaterih južnih angleških področjih 6o skušala krajevna oblastva kljub pomanjkanju delovnih sil ter gradbenega materiala izboljšati težak položaj. Oblastva so zaradi tega močno prezaposlena. Delavci z dežele se sedaj podajajo na področje velikega Londona, vendar ne morejo mnogo opraviti. Civilne obrambne organizacije skušajo z vsemi sredstvi omiliti J učinek tega novega nemškega orožja. Storiti je treba vse, kar je možno in to čim prej. Vlada ni napravila nobene usluge prebivalcem južne Anglije, ker je za vse odprla nekaj doslej zaprtih oze-
melj. S tem ee je namreč Se bolj razpaslo vojno dobičkarstvo.
Stockholm. Britanski zunanji minister Morrison je izjavil v petek zjutraj k temi letečih bomb naslednje: »Bilo bi neumno in nespametno, da ohrabrimo prebivalstvo, s tem, da jim zatrdimo, da lahko računajo, da bomo kmalu postali kos nevarnosti letečih bomb.«
Berlin. 14. jul. K poročilom z angleške strani, po katerih prihaja sedaj nemško orožje »V 1< baje iz druge smeri, je izjavil danes vojaški zastopnik nemške vlade, da ležo kraji, od koder Izstreljujejo to orožje, mnogo globlje v deželi. Brez težkoč se je lahko izvedla premestitev v te kraje zaradi odličnih tehničnih možnosti »V 1«. Prednost je v tem, da imajo Nemci sedaj večjo in širšo napadalno bazo ter da so tudi obrambne naprave napram angloameriškim bomb-niškim napadom mnogo večje kot pa je bilo to v začetku, ko so odstreljevali ie leteče bombe v bližini obale. Iz dosedanjih izkustev glede »V 1« so lahko še nadalje izboljšali to orožje, tako da so lahko zvišali šlevilo odstreljenih bomb ter da je možna točnejša preračunanost poleta vkljub večji oddaljenosti.
Kmalu ko konec komunističnemu nasilju
Gandi o indijskem vprašanju
Amsterdam, 14. julija. Kakor poroča agencija Reuter iz Panchganija, je izjavil Gandhi, da bi lahko našel rešitev indijskega vprašanja, če bi mu to dovolili, rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vladarje in narod. Dobesedno je baje Gandhi izjavil: »Trdno sem prepričan, da nam ne nasprotuje Jinnah, pač pa angleška vlada ne želi pravične rešitve indijskih zahtev po neodvisnosti, ki je že davno zapadla ter se skriva za Jinnahom, da ni treba dati Indiji svobode.«
Gandhi je nadalje izjavil, da bi morala biti dolžnost vseh pravičnih ljudi, da bi razbili »vražjo zaroto«, ki nasprotuje indijskim nameram. Na vprašanje, če sledi njegov načrt za politično enotnost Crisppsovim predlogom, je Gandhi odgovoril: »Moj predlog se osnovno razlikuje od njegovega. Cri.ppsovi predlogi so bili zame nesprejemljivi že iz tega enostavnega razloga, ker je bila v njih predvidena neka skoraj trajna vivisekcija Indije in keT bi bila s temi predlogi ustvarjena učinkovita ovira proti indijski n •••'Ivi.snoetL
Kratka poročila
Amsterdam. Kakor javllja britanska poročevalska služba, so v noči na soboto priletele zopet »leteče bombe« na j.ižno angleško področje. Zaznamovati je precej škode.
Pariš. Več pariških časopisov de-mantira danes vest o smrti Kduarda Ilerriota ter javlja, da je Iierriotovo zdravstveno stanje odlično.
Stockholm. Kakor poroča časopis »Alton Tidningen« po nekem poročilu iz Moskve, so »Izvestja« močno nezadovoljna nad nekaterimi angleškimi in ameriškimi časopisi, ki skušajo zanikavati veliko sovjetske uspehe in ki trdijo, da so ti uspehi možni le zaradi zavezniške invaztje. »Iz-vestja« trdijo, da je ravno obratno res. Le zaradi rdeče armade so lahko pričele angleške in ameriško čete e svojimi operacijami.
Milan. Bresdo. glavno mesto italijanske province v Italiji, so dvakrat napadli v zadnjih 24 urah sovražni letalci. V mestu, v katerem ni bilo nikakih vojaških ciljev, so bile razdejane mnoge stanovanjske hiše, bolnišnice in cerkve.
Milan, Kakor poročajo iz zasedene Italije je sporočil znani vodja liberalne stranke in filozof Benedetlo Croce »ministrskemu predsedniku« Bonomiju, da hoče odstopiti kot minister bre« listnice.
Amsterdam. Kakor poroča radio London, so tudi v tek leteče bombe obstreljevale južno Anglijo.
Pariz. »Avenijo president WiIson« v Parizu so prekrstili v avenijo »Philippe Henriot« na pobudo milice. Napisi nosijo poleg označbe novega imena še napis: »Umrl za Francijo«.
Dnevnik »Matin« omenja k temu, da je milica lahko prepričana, da je s tem izražena želja večine pariškega prebivalstva in mestnega sveta francoske prestol-
Veliko priznanje
Stockholm, 15. jul. Ameriška poročevalska agencija »Associated Press* se je čutila sedaj zaradi visokih ameriških izgub v Normandiji prisiljeno priznati, da se približujejo ameriške izgube v tej vojni že skupnim izgubam v prvi svetovni vojni, še neobjavljene izgube težkih bojev v poslednjih treh tednih v Franciji so približno tako visoke kot vse izgube v letih 1017—1918.
Vojni minister Patterson je moral v četrtek izjaviti, da znašajo izgube vojske od pričetka vojne 187.028 mrtvih, tako dH znašajo skupne izgube z mornarico in letalstvom 235.411 ljudi. Skupne izgube Amerikancev v prvi svetovni vojni so znašale 278.828 mož.
Angleške izgube v Normandiji
Berlin. Kakor je Izvedel DNB. so izgubili Britanci v Normandiji od 0. julija, to je od pričetka invazije, preko četrt milijona vojakov, to je padlih, ranjenih in ujetih. Nadalje so uničile nemške čete od 3000 izkrcanih oklepnikov 1000 že pred dosego obale, nadaljnjih 1500 pa v dosedanjih bojih na kOpnem. Samo v času od 2fi. junija do 8. julija so Nemci uničili ali zaplenili 489 oklepnikov.
Georges Mandel - žrtev teroristov
Pariz. Kakor poročajo pariški časopisi, je umrl bivši minister Georges Mandel na poti v neko francosko taborišče za intcrnirance. Vest poroča, de je bil Mandel predan po nemških oblasteh francoskim kazenskim oblastem v Parizu. Na poti v taborišče je bil napaden voz, v katerem je sedel Mandel. Ob tej priliki je bil Mandel ubit. Preiskava je v teku. Dnevnik »Cri de Peule« dodaja vesti, da je možno spoznati vlogo, ki jo je igral ta židovski politik, poslušen angleški finančni politiki v letih med letom 1918. in 1940. v Franciji. Ta smrt je naredila konec njegovemu političnemu gangsterskemu življenju.
Kardinal Maglione zbolel
Milan. Kardinal državni tajnik Maglione je, kakor javljajo iz Lizbone, zelo hudo obolel. Vodstvo državnega tajnika je prevzel monsinjor Tardini, ki je podrejen kardinalu Moglioneju kot »tajnik za izredne zadeve«. Poleg njega upravlja monsinjor Montini urad za redne zadeve ter je istočasno tajnik za dopisovanje s šiframi.	, ,__
Miren 14. julij v Franciji
Pariz. Včerajšnji francoski narocTni praznik je potekel v vsej Franciji mirno. Dnevnik »Petit Parisien« iporoča k temu, da se prebivalstvo ni odzvalo vsem pozivom Židov, »francoskega radija« v Londonu, beguncev v Alžiru in ljudem, ki jih plačuje Moskva, da bi stopili v generalno stavko ter da bi z zborovanji in pohodi motili mir. Policija ni v nobenem kraju posredovala.
Medtem ko so bili komunisti po 8. septembru popolni gospodarji vse Dolenjske in večjega dela Notranjske, vse od nastanka dofiobranstva njihova moč usiha in upada. V začetku so imeli upanje, da jih bodo domobranci pustili pri miru vsaj v skritih, težko prehodnih goščavah ali celo utrjenih hribih, pa tudi ta up je bil prazen.
Ni grape, v katero ne bi prišli domobranci
Za Ilovo goro je veljalo celo med našimi fanti iz grosupeljske posadke mnenje, da jo brez težkega orožja in občutnih izgub ne bo mogoče iztrgati komunistom iz rok. Vso zimo so namreč v manjših sunkih skušali prodreti na vrh, a večkrat so se morali umakniti.
Meseci so prinesli obrat. Domobranstvo je napredovalo in v začetku maja ni bil pohod preko llove gore za domobransko udarno skupino noben problem več. Kmalu nato je udarni bataljon naših fantov podrezal celo v sršenje gnezdo v gozdovih med Mirno in Trebeljnim. Domobrancev niso ostrašile pretnje be-žečih komunistov: »V mirnske hribe-pridite za nami, če si upate! Tam vam bomo že pokazali!« Izkazalo pa se je, da nobeni hribi nič ne zaležejo, čo jih napadajo junaki.
Konec je komunistične idile na Blokah
Močni betonski bunkerji, ki so se vlekli preko Slivnice, so tudi dolgo dajali komunistom varno zavetje. Pa so udarili v začetku junija z Rakeka domobranci in konec jo bilo tistega občutka varnosti, ki so ga imeli komunisti, kadar so se bili zavlekli na hribe okrog Cerknice in Loža. Tudi na Blokah je bilo konec tolovajske »idile«.
Kako je bilo 25. junija pri srcu tolovajem, ko so slišali eksplozijo za eksplozijo, ko so cvetele ekrazitne rože nad bunkerji okoli Grahovega, bo povedal ri'barjev Janez, tolovajski komandant in major.
Pri vseh teh udarih, so bile občutno prizadete komunistične »brigade«. Tudi komunistična tei-enska služba je bila močno prizadeta, a popolnoma jo more uničiti le stalno nadziranje ozemlja v
domobranskih oglednlcah. Po dolinah v
okolici domobranskih posadk so patrole že zdavnaj očitstile ozemlje komunističnih izdajalcev, izsiljevalcev in ovaduhov. Zadnji čas pa prihajajo vesti, da male domobranske oglednice zahajajo že ludi v najbolj oddaljene grape in hribe.
Kdor je kaj večkrat zahajal preko Ljubljanskega barja, na primer na Ku-rešček ali proti Velikim Laščam, ta bo gotovo vedel tudi to, kje ležita vnsi Rob in Osolnik. Komunistom in njihovim po-magačem niti na misel ni prišlo, da bodo kdaj zašli tja domobranci. Ko pa so naši fantje pod svojimi spretnimi poveljniki v večjih pokretih iz Rakeka prerahljali tolovajsko moč na prostoru Verd-Rakit-na- V. Bloke- Stari trg-Javornik-Rakek, so po vsem ozemlju prav do Roba in Osolnika redno gibljejo domobranske oglednice.
Kmetje po hribih so rešeni večne komunistične nadloge
Tako je ena oglednicn 27. junija prišla iz Velikih Lašč v nočnih urah na Veliki Osolnik, kjer je postavila malo zasedo, ki naj bi čakala na posamezne brezskrbno se šelajoče goščarjo in teren-ce. Nekaj domobrancev je šlo v vas Se-kirišče, od tam pa proti Purkačam. Na poti so naleteli na dve komunistki in kmalu nato na dva komunistična kurirja na kolesih. Naši fantje so bili veseli, saj pot ni bila zaman. Ko so spet drugič prišli po svoji poli, so jim ljudje pravili, da so komunisti poslej postali zelo previdni. Posamič se sploh ne upajo nikamor in tako so kmetje rešeni vodne nadlege hribovskih nasilnikov, ki so sedaj hoteli imeli mleko, sedaj jajca, sedaj kruh, sedaj mleko potem žgance itd.
»Najprej zasluži, potem boš pa jedel«
Na Golem so bili ljudje v začetku še navdušeni za OF (»organizirano farba-rijo« — tako ljudje razlagajo kratice OF). Tudi silno gorje, ki so jim ga pod krinko boja s komunisti prizadejali izdnjalski badoljevci, jih ni spametovalo. Pač pa se jim zdi le preneumno, da bi večno zastonj redili komuniste, zlasti še, ker vidijo, da se njihova oblast celo v zapuščenih hribih maje. Tako so vedno po-
Program za drugo polletje (od Iullja do decembra)
1)	Mihael Pravdin: Džingis-kan. Prev. France Zupan. Z* izšla.
Obširno zgodovinsko delo o največjem osvajevalcu sveta. Zgodovina Mongolov in njihovega vpada ter zavojevanja Azije in Evrope.
2)	Mirko Javornik: Pero in ča«.
Izbrani eseji, potopisi in študije znanega slovenskega književnika in publicista.
3)	Friedrick Griese: Zima. Prevedel France Brsdač.
Močan in globok baladnl roman o skrivnostnih silah zemlje ln usodni povezanosti kmeta z njimi.
4)	Margrit Hauser: Sestri BargUn. Prevedel Karel Mauser.
Znamenit Švicarski roman iz patrijar. meščanskega okolja.
Vsak naročnik dobi za nagrado pesniško zbirko V. Bellčiča
Češminov grm Zbirka je že izšla!
Naročnina za drago polletje )e L 330 in se lahko plača v 6 mesečnih obrokih po L 55. — Vse knjige so vezane in umetniško opremljene.
Založba Nase knjige - Ljudska knjigarna
v Ljubljani, Pred Škofijo štev.9
Med ribiči ob Jadrana
Trst, v juliju 1944.
Vožnja k Ljubljane v Trst je mikavna, zanimiva. Ne nudi sicer nič izrednega, vendair je raznolika, pestra in ne utruja. Tudi če si se vozil že velikokrat, lahko še pri vsakem potovanju odkriješ kako novo lepoto, kak nov zasanjan količek, ob katerem se zaiskri tvoj pogled. Ko pa udarja vlak preko skopo poraščenega kraškega hrbta in se bližamo Na-brežini, se nas polašča rahlo vznemirjenje. Poraja se slutnja, da bomo zdaj pa zdaj pribrzeli na rob kraške planote in se bo pred našimi zadivljeninu očmi odprla nedogledna širina sinjega morja.
Pogled nanjo človeka prevzame. Božamo jo z mehkimi, ljubečimi očmi. Pogled beži preko gladine, se poigrava s rahlim, zibajočim se valovjem in strmi nad veličino. Pa zadene ob bele pičice. To so skromno ladjice ribičev, nabili domačih ribičev, o katerih se hoč nio malo pomeniti.
Iz življenja ribičev
Izključno od ribolova živi le malo dni žin. Večina naših ribičev ima svojo hi šico, svoj vinograd, svoje njive in ogrado Od Barkovelj do Devina se bavi z ribi šivom okoli 150 družin. Skoraj polovic, teh družin biva v Sv. Križu nad Trstom ki spada še v področje tržaške mestn občine kot Barkovlje. Zato ima Sv. Kri, največjo ribiško luko. Svoje majhne ri biške luke imajo tudi Barkovljaui, Kon toveljci in Deviinci.
V mirnem predvojnem času se Je nudil popotniku, ki se je vozil med skalnatimi stenami in vinogradi od nabrežinekegn
Bivia proti Trstu, svojevrsten, slikovit pogled na morje. Ob ugodnem vremenu je bil zaliv posejan z ribiškimi čolni. Razpeta jadra so se belila v prosojnem ozračju, čolni so tiho rezali šumečo valovje, nad vsem se je bočilo prelepo južno nebo, vsepovsod je vladal globok, svečan mir. Ob poletnih večerih je bil pogled naravnost čaroben, nepozaben. V čolnih so gorele močne svetilke. Morje se je zdelo posejano z lučcami, ki so se gibale in zibale po gladini in se odbijale v vodovju. Ribiči v čolnih so bili pa v polnem delu. Obirali so iz mrež nalovljene ribe in jih metali v Čoln na kup. Tihi opazovalec je bil omamljen od lepote večera. Divil se je in užival. V svoji zaeanjanoeti je skoraj zavidal ribičem njih srečo, da žive sredi tolikega prelestja. Njegovo Čustvovanje je bil samo sen poletne noči.
Življenje naših ribičev ni posejano z rožicami. Le oglejte si njihove koščene, od sonca ožgane obraze in njihove miši-Časte, zgarane rokel Možje trdega, neprestanega dela so. Za svoj vsakdanji , košček kruha se morajo boriti z viharjem in morjem. Z njima — neugnanima si-ama — morajo večkrat meriti 6voje moči. /,ato eo korajžni, odločni. Kolikor jim pa :ie zadošča za njihove potrebe, kar v ne-iclmi borbi iztrgajo morskim globinam, im mora dati ekopa kraška zemlja, ka-ero morajo gnojiti s svojim znojem. Žive v najtesnejših stikih z naravo, otroci narave, pristni, prostodušni, neoglajeni, pa , ludi dobri kot njihova mati. Radi ga pi-, jejo, pa ne iz poželenja, temveč iz dobro-tsičnouli: privoščijo ribam, da trikrat pla-| vajo, najprej v vodi, potem v olju, na-» zadnje v vinu. Brez človeških slabosti pa
tudi niso. Zlasti jih prime, če vidijo, da jo tovarišem ribiška sreča mila, njim pa ne. O, tedaj mnogim kar vrejo iz ust besede, ki niso v nobenem soglasju z drugo božjo zapovedjo. Seveda, tako 6e rotijo le v slučaju, da morje ni nevarno. Ko pa jih na morju zailoti vihar in Jim gre za življenje, tedaj govore z Bogom tako, kakor Jih jo učila mati v otroških lotih. Pa to so slabosti in Čednosti ribičev vsega sveta.
Ribiči častijo svojega patrona
Varuh vseh ribičev je sv. Peter. Zato tudi naši ribiči častijo prvega apostola kot svojega mogočnega zaščitnika. V »prestolnici« naših ribičev, v Sv. Križu, je na dan sv. Petra veliko cerkveno sveto opravilo. In na čast Križanom moramo povedati, da hočejo ta dan obhajati samo cerkveni praznik, katerega nočejo oskrunili z javnim plesom, četudi radi plešejo. V Sv. Križ priroma ta dan na stotine ribičev in njihovih prijateljev, da dostojno proslavijo svojega patrona. Poleg sv. Petra imajo ribiči tudi svoje romarske dneve. Največji romarski dan je zadnjo nedeljo v juliju, ko se od vseh ribiških naselj v številnih čolnih peljejo k božje-potni cerkvi Matere božje na otoku Bar-buna v bližini Gradeža. Romanja ee vsako leto udeleži tudi župnik iz Sv. Križa. Zadnja leta so se pridružili tudi nekateri 60<3edni dušni pastirji e svojimi duhov-ljani. Po končanih pobožnostih v svetišču se slovesno blagoslovijo ribiški čolni.
Kakšne ribe lovijo ob naši obali
Začnimo z zimo. Prve zimske ribe eo ploščate pasere. Lovijo jih večinoma v adventu, ko piha mrzel veter. Na sv. večer mora vsaj pasera bili na mizi, drugače ni za ribiče Dravena božičnega razpolo-
ženja. Od polovice decembra do polovice januarja se lovijo velike, paseram podobne ribe, ki se imenujejo »rombe«. To je velika ploščata riba, ki tehta od enega do petnajst kilogramov. Za take ribe ostanejo mreže več dni v morju; ko se ribičem zdi, da se Je kaj ulovilo, jih izvleče j o.
Od polovice januarja do polovice marca ni posebnega ribjega lova. V tem času lovijo ob lepem vremenu ribiči s trnkom »guže«, majhne, navadne ribe, ki so pa precej okusne. Spreten ribič jih nalovi dnevno od 10 do 15 kilogramov. Meseca marca se začne bolj obilen lov karamalov, v aprilu pa sip in škombrov. V marcu in aprilu se za nekoliko dni prikažejo ša-raki, sardelam podobne ribe. Največji lov ob naši obali je lov sardel; začne se konec aprila in traja ob ugodnem vremenu do potlovice novembra. Če je lov izredno dober, Ulovi en ribiški čoln en sam večer 30 do 40 tisoč sardel. Ker bi ob izrednih lovih ne mogli sardel spe-čati na ribjem trgu, zalo napravijo ribiči pogodbo e tovarno, ki se bavi s konser-viranjem sardel. Tovarna se zaveže po pogodbeni ceni sprejeti vsako množino sardel. Naši ribiči imajo pogodbo s tovarno v Izoli. Seveda se mnogo sardel proda na drobno po vseh okoliških vaseh Ribiške žene in hčere se zgodaj zjutra, dvignejo z ribami, se razidejo po raznih vaseh in jih prinesejo po železnici celo na Pivko. Zelo okusne ribice so sardoni; nimajo prav stalne dobe; prikažejo se nekoiiko dni v juniju, potem pa enkrat konec oktobra.
gostejši primeri, da potisne kmet pa tud kmetica komunistu, ki pride prosit ka za pod zobe, v roke žago, sekiro al kakšno poljsko orodje, češ: »Najprej za služi, potem boš pa jedel!« Komunisti si niti ne upajo upreti, čeprav so se nekda norčevali iz kmetskih žuljev in govorili »K nam pridi, pa boš fivel brez dela.'
Zastarele resolucije
Tudi v okolico St, Jerneja vedno za hajajo domobranske oglednice. Tak maj hen oddelek se je spopadel s komunist pri Jugorju. Ti se niso dosti ustavljali ampak so jo odkurili, pustili pa arliii okrajnega odbora OF za št. Jernej. Po sebno je zanimiva resolucija, kakršne s< podpisovali ljudje na mitingih. Golica zi tako resolucijo je takale:
»Prebivalstvo____zbrano na mitingu
enodušno pozdravljamo tovariša maršali Tita in naš Nacionalni komite kot edint priznano našo vlado Odobravamo sklepi AVNOJ-a (komunistični parlament z i balkanske komunistične republike) o pre povedi vrnilve begunsko vlade in izdajalca kralja Petra II. v domovino, ko pravilne in potrebne v korist se boreči! narodov Jugoslavije.«
Na formularju je nadalje zahteva, dt naj zapadni zavezniki z vsemi silam: podpro zmago komunizma na Balkanu
Novomeška popadka a še prav posebno Novomeški udarni bataljon slovi ko' eden najbolj borbenih. Neprestano pošilja v okolico manjše ogledne oddelke. Take je 7. jul. šla patrola čez Brod na Vavtc vas. Naletela Jo na znanega komunista člana prvega bataljona VOS-a (slovenska GPU). Mož je bil oborožen z lahko strojnico in je imel pri sebi tudi važne dokumente. Poslej ne bo več strašil pc soseski.
Prav blizu je čas, ko bodo domobran oglednice nadzorovale prav vse ozemlje med posameznimi postojankami, kajti silo komunist, tolp bodo štrli domobranski udarni bataljoni. Stalno patruljiranje bo pometlo z vso mrežo terencev in raznih rajonskih odborov, ki so pili kri našemu podeželju. Brez komunističnih ovaduhov in priganjačev pa si tudi tolovajske tolpe ne bodo mogle dosti pomagati, saj ne bodo vedele, na koga naj se po vaseh obračajo, kadar bodo potrebovali kakšnih vesti, zlasti pa raznih potrebščin. Tako jrinašajo naši domobranci v deželo red n mir, zato ni čudno, če so Jih ljudje povsod veseli in jih prosijo, naj pri njih ostanejo.
Zopet kočevski domobranci
Skoraj bi mislili, da bodo Slovenski domobranci v Kočevju počivali na lavu-rikah, ki so si jih priborili pri Rajhenau, Pa niso. Celo pošteno odpočili se niso, kajti vedno nemirni, ali enorglčni duh.i ki jih preveva, Jih Je kar gnal, da bi šli skupaj z Ribničani pogledat na Travno goro. Kot nalašč so so tam srečali z Dolomitskim odredom, kateremu so Pol-hograjski dolomiti poslali premajhni. Zato so jo odkurili celo na Travno goro, daleč od domačega prevročega kraja. Ribničani so jih enostavno napadli in kar v enem mahu jjodrli devet tovarišev. To je bilo 18. junija. Da bi na nekak način zakrili svojo Bramoto, so tolovaji razširili med svojimi backi vest, da bodo kočevski domobranci odložili orožje, a s težavo narejene bunkerje pognali v zrak, potem pa bodo prijatelji — 8 hostarji.
V noči od 25. na 26. junij so kočevski domobranci odšli pogledat k Mozlju. V Kačjem potoku Je spal spanje pravičnega kar cel 2. bataljon Kočevskega odreda. Ko so začutili korak Slovenskih domobrancev, so jo ucvrli. Kmalu je za njimi svetilo njihovo lastno taborišče in pa zopet ta nesrečni zapuščeni propagandni material.
No, da bo bilten TANJUG-a zadovoljen, povemo, da ima ta bataljon 2 četi, in to: 1. četa 44, 2. četa 37 mož, štab bataljona kuha za 11 ljudi in 3 tovari-šice.
Kočevskim domobrancem pa kličemo: hodite po stopinjah tistih, ki so general-lajtnantu Jaki Avšiču tako korenito zmedli štreno v decembru 1943.
iz Trsta
Počitnice za lekarne. Po odredbi pre-fekture bodo imele lekarne počitnice od 18. julija do 19. avgusta. V tem razdobju ee bodo lekarne zvrstile a svojimi poletnimi počitnicami.
Urnik za trgovine po letalskih alarmih. Prefektura je odredila: Če 60 zaradi letalskega alarma bile trgovine zaprte in je to zaprtje presegalo polovico časa, katerega morajo biti trgovine pred-poldne ali popoldne odprte, potem morajo trgovci takoj po ukinitvi alarma svoje prodajalne odpreti in jih zaprli šele eno uro po običajni, predpisani uri.
Prijava vozil za obrežno plovbo. Do 20. julija ee morajo prijaviti na pristojnem uradu (Ufficio censimento) vsa vozila za obrežno plovbo. Prijava je obvezna za vse nad 23 tonske barke brez mehaničnega pogona, za vlačilce in motorn-i čolne^vseh velikostL
Z Goriškega
Eksplozivna vata. »Adria Zeitung* poroča, da se Je ponovno ugotovilo, kako sovražna letala mečejo vrečice z vato. Ta vata mora vsebovati eksplozivne snovi. Osebe, ki eo prišle s temi vrečicami v do-tiKo, so bile nevarno ranjene. Občinstvo se Zato evari, naj ne: pobira teh nevarnih vrečic.
Znnk za alarm v Vidmu. Od 15. Julija je začetek in konec letalskega alarma urejen sledeče: znak za začetek alarma obstoji iz šestorice zaporednih, po 6 sekund trajajočih sirenskih vriskov; ukinitev alarma naznani eno minuto trajajo! zaporedni sirenski vrisk.
»KRI MUČENCEV«
ie naslov kniigi, katera opisuje življenje in mučeniško smrt duhovnikov, ki so padli v boju s komunizmom.
r
Naročajte »SVET«
izgnanci s komunističnega ozemlja: dojenčki, otroci in ženske so se zatekli v
Lomi lačnemu svoj kruh in vodi ubožce in begunce v svojo liišo
Ljubljana, 15. julija. Boljševiki delajo povsod enako: orijo, požigajo in izganjajo ljudi iz rajev, kjer se za čas ustavijo. Iz djševiške Rusijo so selili silne mno-ce ljudi v Sibirijo, izganjali so sto-soče z ozemlja, ki se jim ga je po-ečilo osvojiti. Metode ruskih boljše-kov so natančno posneli njihovi •enci pri nas. Zdaj so pričeli tudi z lsilnim preganjanjem ljudi z njiho-h domov.
Sinoči je prišlo iz Dvora in Jame •i Žužemberku v Ljubljano begun-v, ljudi, ki so jih komunisti izgnali, i so jim dali domobranci zavetje in jih pripeljali v Ljubljano. Izgon je 1 izveden na surov, divjaški način.
zginite odtod, ali pa vas pobijemo!«
»Kdor ne bo hotel oditi, pa ustre-no,c so govorili »komandanti«, pripo-duje nek fant. »Jaz sem se upiral, jal sem. da ne gretn z doma, raje se m ustreliti. Postavili so me že pred ško, nato pa so si premislili. Po-aibili so me s silo in me pehali za ugirai izgnanci.«
Domobranci so pripeljali begunce v ubljano in zdaj so začasno nastanje-v prostorih, ki jih ima na razpolago nečka pisarna v Kolodvorski ulici, m sem jih obiskal in pripovedovali mi, kaj vse so morali prestajati ma pod komunističnimi gospodarji.
Dojenčki in otroci se zdijo •munistom nezanesljivi in nevarni
Stopil sem k njim takoj zjutraij. r ie bilo starejših — večinoma žen-2, le dva, tri moške sem opazil vmes so že vstali. Napravljeni čakajo, m se bodo zdaj dali. Takoj pri vratih zagledam mater z jenčkom na prsih. »Koliko je star vaš mali?« jo vprašam. »Osem me-iev, pa sem že morala bežati z njim. j Bog, le kako bom mogla skrbeti lj, ko pa sem popolnoma brez vse-« Nekateri otroci še leže po poste-h. Drugi so že vstali, cajiljajo po ilnici, odgrinjajo zavese, gledaijo na ee in pišejo s prstki po steklu. Izza ike postelje se dviga kakšna kuštra-glavica. Začnemo jih šteti: štirinajst samo takih, ki imajo manj kot seli let. Medtem ko otroci brezskrbno budrajo, vlečejo odeje s postelje in razgledujejo po novem bivališču, tere zaskrbljeno premišljajo, kako jo preživljale svoje drobljence, ko
0	mogle princisti s seboj prav ni-;ar.
Pregnali so jih, da bodo lahko prirejali zabave in svatbe na njihovih domovih
Mati z dojenčkom pripoveduje, kašo pribežali sem. »Prišli so nas at predsinočnjira oib sedmih. Sam inandant korpusa Pero je izdal az o izgonu. Vendar nam niso podali, da bomo izgnani. Lagali so m, da gremo na sestanek in silno se
1	je mudilo. Nikomur niso pustili, bi vzel s sf.bo kar koli drugega kot kar je imel na sebi. Tako smo prišli najslabših delavnih oblekah.« Po-zala je na svojo obnošeno delovno loko in bose noge. »Taki^ smo,« je kazal še mož svojo zaprašeno oble-. »Doma pa smo morali pustiti ne-košena polja, živino, s katero se i»o-
mastili zdaj komunisti, in obleke. Bog, da smo se vsaj mi rešili živi celi iz tega pekla.« Tudi drugim je leti, da tako mislijo. Njihovi obrazi še zaspani in na njih se zrcali utru-nost zaradi dolge poti, pa tudi neko io zadovoljstvo, da so rešeni strašne gotovosti.
jmandant »korpusa« Pero se ženi
V Dvoru in okolici so komunisti iz taba VII. korpusa« imenitno živeli i račun ubogih kmetov. Štab, ki šteje :oli 60 članov, je imel posebno ku-njo. Tu se je jedlo samo mc6o; da ga dobili, so ropali živino vse na-
okrog. Posebno kuhinjo s pretežno mesnimi jedrni je imela tudi zaščitna straža. Vsi drugi, navadni komunisti, so jedli pri navadnejših kotlih razno zelenjavo.
Zadnje čase so »štabovci« večkrat slavili »ženitve« pod brezo. Jutri, v nedeljo, se bo »pod brezo« pred polit-komisarjem poročil prosluli komandant Pero, Črnogorec. In da bi zn svetovanje ničesar ne zmanjkalo, so izgnali žene in otroke z njihovih domov.
Za stanovanje in hrano morajo skrbeti tolpam in njihovim kolovodjem vašeani. Kolovodje stanujejo jx; vaseh, v hišah, iz katerih so izgnali domačine. Vsi ostali j>a spijo J>° barakah v gozdovih. Komunisti ne smejo prihajati v stik s prebivalstvom, da ne bi zvedeli neugodnih vesti. Le nekateri posebni funkcionarji, »intendanti«. Ti vlačijo moko in živino ostalim v barake.
Zaščitniki — krajevni komunistični intendanti
V vsaki vasi so komunisti določili po dva zaščitnika, ne da bi imenovana vprašali za pristanek. Zaščitniki imajo precej obširne naloge. Kadar pridejo k njim tolovajski intendanti, jim morajo preskrbeti živil, kolikor zahtevajo. Ce se ustavi pri zaščitniku f>atro-la in se ji zahoče tople juhe, jo mora zaščitnik skuhati. Skratka, on mora lačne tolpe nahraniti, žejne napojiti, scapane oblačiti. Tako težavnega dela pa se vsakdo otepa.
Pobijanje skrivačev in delo »področnih sodišč«
Okoli božiča »o prišli komunisti iskat skrivače. Dejali so, da jih bodo mobilizirali, pa so jih pobili in za-grebli jk> več skupaj v eno jamo. Skri-vače so pobijali. Vse druge ljudi pa je imelo »področno sodišče« v evidenci in jih je za vsako najmanjšo stvar zapiralo. Neko žensko so zaprli, ker so
jo obdolžili, da ji je poslal nekdo iz Ljubljane par sto lir. Po zadnjem na- <1 padu domobrancev se je področno so- f dišče, ki je imelo doslej sedež v Dvo- i ru, preselilo drugam.	i
Razočaranje mobilizirancev f iz Štajerske	}
Med komunisti je bilo nekaj pri- f silnih mobilizirancev iz štajerske. Ti J so silno razočarani, ker vsak dan z no- t va razkrivajo, kakšne laži je širila f rdeča propaganda. Govorili so jim. da je vsa Ljubljanska pokrajina v rokah komunistov, le Ljubljana in Novo mesto sta še v domobranskih rokah. Zda i pa vidijo, da niso nikjer varni pred domobranci. Mnogi spregledujejo du si žele čimprej priti Iz hribov.
Komunističnemu nasilju se bliža konec
Pegunci ne vedo, kaj bodo počeli v Ljubljani, radi bi bili doma, a se vkljub temu. da nimajo nobenih sredstev za preživljanje, počutijo, kot bi jih nehala tlačiti mora. Neprestanega strahu pred komunisti jim ne bo treba več prenašati. Tu je usoda beguncev negotova, ko bi zanje ne skrbela Kmečka pisarna, se sploh ne bi vedeli kam obrniti. Veseli so, da so odnesli vsaj celo kožo iz pekla, kakršnega so ustvarili komunisti, koder so se vgnez-dili.
Toda že se bliža konec komunističnemu nasilju. Domobranske posadke so razsejane po vsej pokrajini, temeljito čistijo povsod in morda bo kmalu prišel čas, ko se bodo vrnili tisoči beguncev spet v svoje vasi in bodo lahko v miru obdelovali polja. »Komunisti so nam vsak dan zatrjevali, da bo čez dva meseca konec vojne,« je dejala mati-begunka z. dojenčkom v naročju. »Nismo jim verjeli. To pa vendarle verjamemo, da bo njihovega početja kmalu konec. Do tačas bomo že kako,« sc je vedro nasmehnila.
Množice našega ljudstva so prišle na beraško palico. V mirnih časih je imel berač več, kot imajo begunci in siromaki v naših dneh. In tej revščini ni videti konca. Včasih so bili poedinci siromaki in jim je množica pomagala, danes pa je množica v bedi in mora vsak poedinec darovati kar največ more.
»Cim večja je stiska, tem nujnej-ša je ljubezen,« jo zapisal pisatelj Schell. Morda se komu zdi, da je narobe res, in so mnogi otopeli prav zaradi tega, ker je stiska tako velika. Vidijo bolečino dan za dnem in jih več ne gane. Ko so se prvič pokazali begunci na naših ulicah, so se ljudje ustavljali in jih obstopili v velikem krogu. Poslušali so zgodbo njihove nesreče in pretresla jih je beseda o domu, ki je zgorel, beseda o igračah, ki jih je moral otrok pustili v plamenih, in iti beračit na ulice.
Potem je prišlo novo trpljenje in ljudje se niso več vznemirjali. Niso niti prav umeli, kaj je dobrodelnost, le njihovo naravno čutenje jih je v začetku sililo k usmiljenju. Globlje niso razmišljali.
Nismo dolžni pomagati zato, ker nam je nerodno in smo ž-alostni zaradi bližnjega. Ne. Dolžni smo po-
magali, ker smo vsi eno. Nismo namreč poedinci, ampak ena sama velika krščanska družina. Krščanska ljubezen torja od nas, da delamo dobra dela. Bog sum ukazuje: »Lomi lačnemu svoj kruh in vodi ubožce in begunce v svojo hišo« (Iz 58, 7).
In če mnogi med nami zanemarjajo to svojo dolžnost, moramo moliti, da bi vsi spoznali 3\ojo zmoto. Kaplje vode izvotlijo skalo in ne bi goreča molitev omehčala kamnita srca! Kdor nima, ne more dajati, dolžan pa je moliti, da se bodo omehčali oni, ki imajo dovolj. Obojni namreč morajo storiti svojo dolžnost.
Bog je že storil svoje. Skušal jo omehčati trda srca. Mar ne gre vojska kakor strašen polres preko zemlje? Človek bi mislil, du se bodo razklali kamniti oklepi, ki obdajajo srca, pa se to ni zgodilo pri vseh. Kar niso storili pretresi današnjih dni, moro storiti molitev ponižnega človeka in vsi bodo dajali zvrhano in potlačeno mero svojemu bratu, ki je v stiski.
Ko nas bodo ta teden napisi na cerkvenih vratih vabili k molitvi, da bi vsi pomagali bližnjemu v pomanjkanju, no pre/.rimo teh vabil. Sami večkrat bridko občutimo, kako trd jo ta svet. Naša molitev ga bo omehčala.
Skupaj v življenju, skupaj v boju in smrti
Domobranca Martin in Lojze Murgelj padla v bojih na Slivnici
Novo mesto, 13. julija.
V akcijah na Slivnici pri Cerknici sta padla v noči od 22. na 23. junij letos mlada 19-letna bratranca: Martin in Lojze Mur-gelj iz Daljnega vrha pri Prečni. Čudovita so bijn njuna pota. Živela sta kot rodna brata. Ni bilo dneva, skoraj bi rekel ure, da ne bi bila skupaj. Tudi borila sta se skupaj, oba istočasno padla in skupno smo ju pokopali.
Tudi Martin in Lojze sta bila nekoč prisiljena udeleževati se rdečih »mitingov«, ki pa v njunih srcih niso ugasili ljubezni do vere očetov in do rodne slovenske zemlje. Molče sta stisnila pesti in se še bolj utrdila v svojih sklepih: boriti se proti brezbožnemu komunizmu.
Martinu Murglju so ponoči 15. junija 1942 komunisti odpeljali njegova dva rodna brata Antona in Alojzija obenem z župnikom Janezom Komljancem ter njegovim zvestim služabnikom Ivanom Pašičem. Vse štiri so komunisti za Hineljnikom po groznem mučenju umorili 17. junija 1942. Tedaj sla se bratranca Martin in Lojze odločila boriti se z vso odločnostjo proti komunizmu do poslednjega diha. Ta svoj sklep sta oba držala in tudi dopolnila.
Lojze je bil dodeljen posadki na Ra-
keku, a Martin v Grosuplju. Stalno sta si dopisovala in se obiskovala, v kolikor je služba dopuščala. Na Lojzetov god 21. junija pa je bil Martin na lastno željo premeščen iz Grosuplja na Rakek. Kako sta bila vesela, da sta lahko skupno praznovala Lojzetov godi Že naslednji dan sta pogumno odšla v borbo na Slivnico pri Cerknici. Zadela ju je mina in ju oba nevarno ranila. V življenju sla bila .neločljiva prijatelja, tudi po smrti bosta uživala skupaj isto zasluženo plačilo. God dušnega pastirja Janka Kom-ljanca dne 24. junija sta že praznovala pri Bogu v družbi najboljših mož in fantov iz prečenske župnije.
Martin je bil teden dni pred svojo smrtjo še doma skupaj s svojimi starši. Ko ga je brat Jože prosil, naj ostane doma pri njem, mu je Martin kratko odvrnil: »Ne, hočem nazaj na položaje, v borbe! Boriti se hočem v dejanski borbi proti komunizmu.« Tako je slavno padel tretji najmlajši borec Murgljeve družine v borbi proti brezbožnemu komunizmu. Vsa čast družinam, ki vzgajajo take protikomunistične borce!
Dne 5. julija, na dan slovanskih bla-govestnikov sv. Cirila in Metoda, sta bili prepeljani trupli bratrancev Martina in Lojzeta Murglja v Novo mesto. Položili so ju v kapiteljsko kripto, ki je predzadnji dom vsakega borca-junaka. Prijatelji, znanci, sorodniki, soborci so ju hodili kropit. Na prvi petek, ki sla ga padla junaka vedno opravljala, se je pričel pomikati sprevod z zemskimi ostanki padlih junakov proti domači farni cerkvi v Prečni.
Po opravilu v domači cerkvi so trupli prepeljali na farno pokopališče in ju položili ob mrtvaškem zvonjenju novomeških in prečenskih zvonov v skupni grob poleg bratov mučencev, poleg domačega
HatomalnSh dr. Franc Knofs Cfl
Sodelavec škofa Gnttovca, misijonar Albancev in Laramanov
V sredo, 19. julija, na praznik sv. Vincencija 1'avel-skega, ob 6 zjutraj 1k> v cerkvi presv. Srca Jezus, daroval svojo zlato mašo dr. Franc Knavs, duhovnik Misijonske družbe. — Sivi lasje res razodevajo zlatomašnika — ali njegova čilost, njegove kretnje so kretnje novomašnika.
Rodil se je v Loškem potoku 10. jan. 1871. Po končanih gimnazijskih študijah v Ljubljani gaje zamikala sončna Goriška.' V Gorici je dovršil bogoslovje in 15. julija 18iH ga je nadškof Alojzij Zorn posvetil v duhovnika.
Po novi maši, ki jo je imel v loškem potoku, je odšel v svojo služI*). Kjer koli je služil, jjovsod je bil vesel, goreč, zgleden duhovnik. Deioval je kot kaplan v Št. Petru, Mirnu in Oseku pri Gorici v letih od 1894 do 1902. Tega leta ga je zamikalo, da bi vstopil v Misijonsko družlio sv. Vincencija Pav. Odšel je v Gradec; pa se je odločil, da napravi še svoj doktorat. Kot kurat v Livku je naredil rigoroze in bil 15. jul. 1903 promo-viran za doktorja bogoslovja na Dunaju.
župn.ika Komljanca in njegovega zvestega služabnika Pašiča. Pri odprtem grobu se je od pokojnih poslovil g. poročuik Mihevc.
Za poslednje slovo je zapel novomeški pevski zbor himno naših narodnih herojev: »Oj Doberdob«. Zapuščali smo počivališče padlih borcev z željo v srcih, da zatremo komunistično brezboštvo na Slovenskem in vpostavimo na slovenski zemlji oni mir in svobodo, po kateri hrepeni poslednji pošten in zaveden Slovenec.
ZANIMALO VAS BO,
kako so umrli od komunistov ubiti duhovniki — dr. Erlich, Hočevar, Kremžar, Nahtigal in še 30 drugih. 0 tem govori knjiga »KRI MUČENCEV...« ki je te dni izšla.
<ULTURNI OBZORNIK
f Slikar Ferdo Vesel
Prejeli smo sporočilo, da je na svo-m gradu Grumloh pri Št. Vidu pri ;ični umrl najstarejši slovenski slikar >z osemdeset let stari Ferdo Vesel.
»ripadal jte kot najstarejši član k družini davnih slovenskih impresionistov. Kljub ivoji visoki starosti se je še vedno umetniško razvijal ter je v tem pogledu zanimiv ravno njegov lastni portret, ki ga prinašamo v reprodukciji v njegov spomin. Po naravi je bil čudaški ter vase zaprt značaj. Bil je »icer vnet zagovornik komunizma, toda zadnje čase je zelo zabavljal čez krvoločnosti, ki jih uga-
njajo naši tolovaji, pred katerimi je kljub vsemu marsikaj moral pretrpeti. Naj počiva v miru v domačem kraju, ki ga je tako redkokdaj zapustil.
Zbirka belokranjskih pripovedk
V založbi Murenček (knjigarna Žužek) je izšla zbirka belokranjskih pravljic, kakor jih je zapisal na svojem službenem mestu v Beli Krajini učitelj Lojze Zupane in uredil v zbirko »Velikan Nenasit«. Zbirki je pisatelj napisal tudi uvod, v katerem navezuje na velikola-ško tradicijo slovenskih pripovedniških klasikov. Sedaj pa se nam v prav taki jezikovni in ustvarjalni pomembnosti kažeta dve drugi pokrajini: Prekmurje in romantična Bela Krajina, pokrajina Trdinovih pripovedk in Župančičeve pesmi. Ko s par besedami omenja razne zbiratelje belokranjskega narodnega blaga (Sašelj, Marolt, Barle, Zupanič ild.), omenja tudi svoje zbirke Belokranjske pripovedke. Bili so trije velikani in Dedek povej ter rokopisno Svirel povodnega moža, ki bo v kratkem izšla pri Učiteljski tiskarni. Toliko v uvodu.
Nato sledi 46 krajših in večjih pripovedk: najprej povestice o velikanih in vragih, ki so skoraj najštevilnejše v zbirki, potem legende ter razne druge zgodbice iz belokranjskega pokrajinskega območja. Nekatere so samo kratek zapis, ki ni izpeljan, pa ima važnost za primerjavo motiva, druge pa so naravnost vzorno izvedene ter imajo tudi umetni.
ško ceno (Kakršen človek takšna duša, Kakor došlo, tako prošlo, Pastorka, Od-kdaj so cigani, Kako je Kristus ustvaril vinsko trto, Brodar in hči, Kako so v Metliki obesili cigana itd.). Mnogo teh motivov je znanih iz drugih krajev, toda tu so dobili lepo izvirno belokranjsko obliko. Naravnost imenitna pa je belokranjska inačica v zaključni črtici Deklica s piskrčkom, če jo primerjamo s koroško narodno. Odlika zbirke pa je največ v jedrnatosti jezika, ki se izraža kratko, konkretno in jedrnato, k čemur pripomore tudi belokrajinska narečna po-barvanost, ki bo sicer motila naše otroke, daje pa vrednost narodopisnemu blagu tudi v estetskem pogledu. Kakor To-inažič za Pohorje in Ljubič za Dobre-polje ga je Zupane zbral za Belo Krajino ler s tem odprl pogled v belokrajinski folklorni material; nekaj tega pa je tudi leposlovno močno obdelal.
Knjiga je opremljena s 27 slikami. Vsako je poklonil pisatelju različen slovenski slikar. Tako je tu lepa revija sedaj delujočih naših slikarjev v Ljubljani, kar daje zbirki svojski pomen, čepr»v je s tem razbita enotnost sloga in estetskega vtiska.	td.
Nova filatelistična revija
Česar nismo mogli uresničiti preje, smo dobili Slovenci sedaj: prvo slovensko filatelistično revijo. Začela je namreč pri tvrdki Filatelija Modrijan (Miklošičeva št. 34) izhajati revija ZNAMKA, ki jo urejuje Boris Modrijan. V uvodnih mislih poudarja izdajatelj, kako je revija potrebna ziasti v današnjih časih, ko se je v zbiranja uinralc ori nas vtihotanilo toliko
zgrešenih pojmov, ki jih je treba strokovno razjasniti. Tudi hoče revija obvarovati nevedneže škode, ki nasedajo prekupčevalcem, prodajajočim manjvredno robo za drage cene. Kolikor bo mogoče bo revija — kakor obljublja — prinašala aktualne članke o vseh stvareh in dogodkih, ki se tičejo zbiranja in ocenjevanja znamk, o falzifikatih, podrobne opise slovenskih in tujih znamk ter ustvarjala bo slovensko filatelistično izrazoslovje. Navaja obsežen program želi pa zbrati krog sebe tudi kader poštenih in zvestih naročnikov. Tako program. — Ta prva številka pa prinaša naslednjo vsebino: Bar Julij: provizorič-ne izdaje za slovensko ozemlje, zasedeno po Italiji. Tu je opisanih in označenih 13 znamk. — Alfonz Pipan govori o vrednosti in ceni znamk vobče (članek se bo nadaljeval). Dušan Gruden pa je začel objavljati širši članek, ki naj opiše znamko kot snov. — Tem člankom je dodana še posebna priloga št. 1, kjer so reproducirane in znanstveno po najnovejših metodah, kakor jih srečujemo v tuzemskih filatelističnih revijah, označene nove znamke iz zadnjega časa in sicer po abecednem redu po državah: Belgija, Bolgarija, Danska, Finska, Francija, Generalni guvernement, Grčija, Hrvatska, Islandija, Italija, Lichtenstein, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Romunija, S. Marino, Slovaška, Španija Švedska in Švica. Dodan pa je tudi cenik znamkam in sicer, kakor so v rabi v Češkomoravskem protektoratu, v Govermantu (Poljska) in v tretjem reichu. — Novo revijo priporočamo ljubiteljem in zbirateljem znamk. (Cena za prvih šest šievilk 72 lir, vušauiezna številka 16 lirL	.' .
Nadškof dr. Sedej ga je 1. 1900 nastavil za dekana v svoji rojstni župniji Cerknem. Pozneje, 1. 1914, je prišel /.a dekana v Št. Peter pri Gorici. Tu je dolgo kljuboval vsem vojnim vihram prve svetovno vojne in pisal izredno za-jemljive članke v »Slovenca«, pod imenom Dr. Marijan. Slednjič se je moral umakniti viharju. Odšel je z 800 sirotam v razne kraje na Avstrijskem, kjer je veliko trpel, pa še več skrbel za ubo-ge sirote, med katerimi je bil sam največja sirota. Saj mu je vojska pobrala prav vse.
Znova je napravil sklep, da bo vstopil v Misijonsko dražbo sv. Vincene.iia Pavelskega, kar je tudi storil leta 1920 v Ljubljani.
Skupaj s pok. dr. Gnidovcem je dokončal dve leti preizkušnje v Grobljah pri Domžalah. Po končanem novicialu jn deloval kot izvrsten pridigar in poreč misijonar ter dober voditelj duhovnih vaj jk> vseh slovenskih škofijah.
Ko je dr. Gnidovec postal leta 1924 škof v Prizrenu, je dr. Knavs odšel za njim. Škof Gnidovec ga jo imenoval za ravnatelja škofijske pisarne in svojega provikarja. Vneto se je dr. Knavs lotil pisarniškega dela; z veliko vnemo jo uredil škofijski arhiv, ki je bil do takrat shranjen v raznih zabojih. Skoda, krat shranjen v raznih zabojih.
Z veliko vnemo se je lotil težkega albanskega jezika. Priučil se ga je j>o-polnoma, da je v njem gladko govoril in pridigoval. Kot albanski misijonar jo večkrat na konju in peš prejiotoval veliko škofijo. Na nekem polu je padel s konja in si zlomil roko. Poguma pa ni izgubil. Deloval je med Albanci celili 0 let do leta 1931, ko se je vrnil na Slovensko in bil nastavljen pri Sv. Jožefu v Celju. Od tu je veliko misiionaril, vodil mnogo duhovnih vaj. Za duhovnike in bogoslovce jo imel nagovore in duhovno vaje, tako v mariborskem, kakor tudi v ljubljanskem bogoslovju.
Še enkrat je šel 1. 1935 na pomoč gorečemu škofu Gnidovcu v Skopi je. pomagal je zda i tu zda j tam. Bil je župnik v Prizrenu, Letnici, Stnhlj in goreč misijonar Laramanov, dokler ni bil lela 1938 slednjič upokojen.
Vrnil se je med svoje sohrate, ki jih je poživljal s svojim zlatim humorjem, podpiral s svojimi lepimi zmožnostmi. — Zadnja tri leta je živel v Zavodu malo sv. Terezije v Ponikvah pri Dobrepoljah in tam preživel vse vihre, ki so šle preko Dolenjske. Neustrašeno je nastopal za vero, nadomestova! gospode v okoliških župnijah, odkoder so morali duhovniki bežati pred komunisti. Vkljub svojim 73. letom je mladeniško čil hodi! od župnije do župnije; tolažil, vzpodbujal, pridigoval neustrašeno in vztrajno spo-vedoval. Pred nekaj dnevi je prišel v Ljubljano in bo v krogu svojih sobratov v cerkvi Srca Jezusovega v sredo 19. julija opravil svojo zlato mašo.
Ohrani, Bog, zvestega služabnika, še dolgo v svoji službi, sveti Cerkvi v čast in ponos, nam pa v veselje in razvedrilo ki je v tako težkih časih prav poseben dar božji!
Odslej to naše nove
telefonsko številke:
23-61. 23-62. 23-63. 23-64, 23-65
ALI STE POZNALI
g. dr. Erlicha, g. Malovrha Franceta, Sinkarja, Hočevarja in drugih 30 duhovnikov, ki jih je pobila komunistična roka? O niih govori knjiga »Kri mučen-cev.,.«, ki je te dni izšla, a \
S
Vabilo k molitvenim uram v stolnic!
V božjih rokah jo naša usoda. Božje varstvo je najmočnejša obramba v sedanjosti in nas najvarneje vodi v prihodnjost. S polnim zaupanjem se obra-čajmo k Bogu po Mariji, naši pomočnici.
l)a ho naša molitev uspešnejša in Bogu dopndljivejša, se vsi združujino v skupni molitvi čim pogosteje.
Prihodnji teden bodo v ta namen r stolnici skupne molitveno ure v sledečem redu:
v sredo. 19. julija od K20— X>21 za dekleta; v četrtek, 20. julija od 16—17 za žene; v petek, 21. julija od 15—10 za šolske otroke,
od 20—21 za moške; ▼ soboto, 22. julija ob uri. ki se bo šele določila, za dijaštvo; v nedeljo, 23. julija ob K20 — pol ure pred običajnimi petimi litanijami za vse vernike.
Pri ljubezni do Boga in do trpečega naroda toplo vabim vernike, da se teh skupnih molitvenih ur pobožno in v močnem zaupanju udeležujejo in si tako od bolje previdnosti posebno varstvo in pomoč sprosimo.
f Gregorij Rozman.
škof.
Koncert ljubljanske radijske postaje v vevški papirnici
V	ciklusu koncertov, ki jih prireja ljubljanska radio-postaja po večjih tovarniških podjetjih se je dne 14. julija vršil koncert tudi v Vevški papirnici.
Sodelovali so: veliki radijski orkester in komorni zbor ter solista gdč. Dragica Sok-ova, sopranistka in tenorist g. Janez Lipušček pod vodstvom dirigenta g. Drago M. Šijanca.
V	prijetno urejeni dvorani je ob 11 napovedovalec otvoril prireditev. Ko je orkester udaril koračnico »Regiment po cesti gre« je bil« takoj vzpostavljena zveza med poslušalci in izvajalci. Sledila je uvertura »Če bi b:l kralj.. .«, potem pa je Strauss-ova fantazija iz operete »Cigan baron« I. in fl del, Leharjev valček »Srebro in zlato«, Dolinariev venček narodnih »Sem deklica mlada«, Pannova koračnica »Mladi vojaki« in za nameček še ena koračnica.
Vsa prireditev je bila na umetniški višini in so vsi, ki so sodelovali, v polni meri pripomogli, da jc koncert tako lepo uspel, kar je najlepše dokazalo navdušeno ploskanje po vsaki točki. Vodstvu ljubljanske radijske postaje je treba priznati, da skrbi tako za umetniški razvoj kakor tudi umetniško vzgojo delavstva. Prireditve v tobačni tovarni in v Vevški papirnici so v polni meri to potrdile.
Na koncertu smo poleg vodstva ljubljanske radijske postaje na čelu z vodjom g. Schmidt-om, ravnatelja vevške papirnice g. dr. ing. Krofte in ostalega vodstva, zapazili tudi predstavnike propagande in našo delovno mladino, ki se na-liaja na delovni dolžnosti v organizaciji Todt. — Vsem, ki so koncertu prisostvovali, bo ta prireditev ostala v najlepšem spominu.
Osebne novice
Diplomirala je na filozofski fakulteti gdč. Kratnar Majda iz biologije. Čestitamol
Poroka. V soboto ob 2 sta se P°r°-čila v trnovski cerkvi gdč. prof. Berta Jakulin in g. akad. slikar Riko De-benjak. Poročil ju ie pisatelj F. S. Finžgar, priči sta nila akad. slikar Maksim Gaspari in dr. Krejči. Vso srečo na skupno življenjsko pot!
Berite »SMET«
Zgodovinski paberki
16. malega srpana
622. leta je moral Mohamed bežati pred svojimi rojaki iz rodnega mesta Me-ka. Ta beg imenujemo hedžra in je začetek islamskega letoštetja, podobno kot pri nas Kristusovo rojstvo, samo da muslimani štejejo po luninih in po sončnih letih, zato je preračunavanje datuma malo težje.	...... »« .
1816. leta je umrl Brigido Mihael, nadškol ljubljanski. Rodil se je v Trstu, študiral je teologijo v Gradcu in kot kanonik v Spižu .Po smrti ljubljanskega škofa Herbersteina, vnetega sodelavca cesarja Jožefa II. pri njegovih cerkvenih reformah, na čigar željo je papež po cesarjevem posredovanju dvignil Ljubljano v nadškofijo, je postal nadškof ljubljanski. Bil je janzenist avstrijskega tipa in vnet jožefinec, a se je menda bolj zanimal za svetni sijaj nego za naloge svojega poklica. Zunanji dogodki T ljubljanski vladikovini eo se vršili brez njegove iniciative, tem zanimivejše so pa njegove višje pastirske akcije izza leta 1930., ker dajejo v zvezi s pastoralnim pismom za veliko noč 1804. merilo ea eventualno revizijo nazorov po Jožefovi smrti. Iniciative za izpopolnitev slovenskih cerkvenih knjig ni dajal sicer pa je slovenski jezik za silo obvladoval in se zanj tudi zanimal. Leta 1806. je odšel iz Ljubljane in umrl v Trstu 1816. leta. V Ljubljani mu je sledil Anton Kavčič, ki pa ni več nosil nadškofijske časti. Tako je bil Brigida prvi in doslej zadnji ljubljanski nadškof. Leta 1831. se je znova obnovila nadškofija v Gorici, kamer je poslfci spadala tudi Ljubljana.
1899. leta je umrl v Ljubljani iolnik in politik Valentin Konšek. Rodil se je 1816. leta na Trojanah, obiskoval gimnazijo v Celju, licej v Ljubljani, nato a študiral v Gradcu pravo. Služboval je „ot suplent na gimnaziji v Mariboru, nato v Celju. V letih 1854. pa do 1886. je služboval kot profesor naravoslovja v Ljubljani. Pridobil si je sloves dobrega pedagoga in resničnega ljubitelja mladine. V letih 1848-9. je bil urednik v Celju izhajajočega tednika Celjske slovenske novine, kjer so izšli prvi radikalnejši članki Skrebeta in J. Šubica glede organizacije šolstva in cerkve, kot tudi njim nasprotujoči članki Muršca in Lipovška
Razlagal je kmetu kmečke zadeve, poročal o lokalnih prilikah in razglašal zakone štajerskega deželnega zbora. Po letu 1849. se je pridružil na Kranjskem nemški stranki, sicer pa politično ni več nastopal, pečal se je le z naravoslovjem.
1918. leta so boljševiki v Ipatjejevi palači v Jekaterinburgu usmrtili zadnjega Romanova caija Nikolaja II. z ženo in peterimi otroki. Car Nikolaj je bil prešibek in premalo energičen, da bi mogel vzdrževati red v ogromni državi in ga izpeljati iz težke krize, v katero so jo pripeljale neurejene socialne razmere, le delno rešeno agrarno vprašanje in uvedba postavnega življenja
Novi grobovi
+ Fr. Amat Gsberc. Kot zrel sad za nebesa je padel z drevesa življenja v 92. letu zemskega potovanja staro3ta bratov laikov frančiškanskega samostana v Ljubljani frater Amat, potem ko je 35 let zvesto služil svojemu Gospodu v serafinskem redu. — Rojen je bil v Tržiču na Gorenjskem, kjer je dolga leta z izredno požrtvovalnostjo deloval v ondotni Vincencijevi konferenci že od ustanovitve. V samostan je vstopil sicer zelo pozno, v 56. letu svojega življenja — a je bil izredno delaven in vedno zdrav. Opravljal je službo samostanskega čevljarja v Kamniku in dolga leta zbiral miloščino. Poznan je bil po vsej Gorenjski in vse ga je spoštovalo. Tudi duhovniki so ga imeli zelo radi. Zelo je hrepenel po vrnitvi v Kamnik — pa mera njegovih dobrih del je bila polna in Gospod ga je povabil k sebi, da mu povrne, kar je zaslužil, s svojo neskončno ljubeznijo. Pogreb bo danes ob 4. z Zal. Slovesna zadušnica bo jutri v ponedeljek ob 7. R. I. P.
•f" Jože Zadnikar. V Ljubljani je izdihnil mizarski mojster in posestnik g. Jože Zadnikar. Rajnega bodo pokopali v nedeljo ob treh popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah.
-J- Vladko Zorzut. Po kratki bolezni je umrl učenec III. razreda Vladko Zorzut. Pokopali ga bodo v nedeljo ob pol petih iz kapele sv. Andreja na Žalah.
Naj ra.inim sveti večna lnč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje.
Za današnji dan
Koledar
Nedelja, 11. malega srpana: 7. pobin-koštna; Karmelska Marija; Rajnelda, devico in mučenica. Ponedeljek, 17. malega srpana: Aleš, spo-znavaleo; Leon XV., papož; Donaia, mu-
čenica; Vestina, mučenica. Torek, 18, malega srpana: Kamil, spo-znivaloo in ustanovitelj roda; Simfo-roza, mučonicn; Marina, devica in mučenica; Arnulf, Škot,
Dramsko gledališče »Kozarec vode«. Ob 18. Izven.
Operno gledališče »Melodije arca«. Ob 17. Izven.
Kino Matica »Brez tebe nI življenja« ob 10.30, 15, 17 in 19.
Kino Union
»Gasmann« ob 10.30, 15, 17 in 18.
Kino Sloga »Ob I pride narald« ob 15, 17 ln 19.
Kino Kodeljevo »Kmečka pravda« ob 15, 17 in 19.
Lekarniška služba Nočno službo Imajo lekarne: v nedeljo: mr. Loustck, Bosljova cesta 1; mr. Bahoveo, Kongresni trg 12; mr. Komotar, VIČ, Tržaška cesta; v ponedeljek: dr. Picooli, Dunajska c. Ii; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gar-tus, Moste, Zaloška cesta.
Zdravniška služba Nedeljsko zdravniško službo b0 opravljal
od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Logar Ivan, Rimska cesta 7, telofon 41-52.
Prepoved kopanja v Trnovskem pristanu
Ker se zadnje čase razširjajo razne govorice, zakaj je prepovedano kopanje v Ljubljanici ob Trnovskem pristanu in na Špici ter v Gruberjevem prekopu, sporoča me6tni fizika*, da je tej prepovedi vzrok umazani Galjevec, ki 6e pod starim mestnim kopališčem izteka v Ljubljanico. Pred kratkim regulirani Galjevec namreč prinaša s seboj tudi pretočne vode in odtoke greznic z Galjevice, Dolenjske ceste, Rakovnika itd., kar so Ljubljančani lahko že večkrat brali v listih, ko 6mo ta-mošnje gospodarje opozarjali, naj urede greznice in ne napeljujejo nesnažne vode v Galjevec. Tako Galjevec onesnažuje Ljubljanico ter ogroža prebivalstvo z nalezljivimi črevesnimi boleznimi, zlasti bi se pa lahko v tako onesnaženi vodi okužili kopalci. Samo zaradi varnosti Ljubljane pred nalezljivimi boleznimi je bila oblast prisiljena prepovedati kopanje v tej za zdravje nevarni vodi, seveda že prej, preden bi se pojavila kaka nalezljiva črevesna bolezen. Nad izlivom Ga-ljevca v Ljubljanico pa Ljubljanica ni onesnažena ter je čista tudi v starem mestnem kopališču in nad njim ter zato tam ni pri kopanju nobene nevarnosti za zdravje. Pač je pa prostor na bregovih ob Trnovskem pristanu in na Spici zelo primeren za pršne kopeli in sončenje ter zato uporabo tega prostora praiv toplo priporočamo.
novice,
Glej oglas centralne pisarne za gospodarsko policijo v Trstu.
Itnžnlk. Danes bostu zaradi praznika Karmclsko Matore božje v rožniški cerkvi dve službi božji s pridigo in blagoslovom ob 7 in 9. I'o maši ob 7 bo prilika za spoved. Popoldne bodo ob 5 pote litonije.
Obletnica za pok. Antonom Poternelom Iz Podbrozij na OorenjRkom bo v ponode-ljok zjutraj ob 7 pri frančiškanih pri glavnem oltarju.
Slovesnost praznika sv. Vinccntfja Pa-velskcga v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani so bo obhajala prihodnjo sredo, 19. julija. Vos dnn bo izpostavljeno presv. Itešnjo Telo. Zjutraj ob 6 bo slovesna zlata maša misijonarja g. dr. Frančiška Knavsa. Zvečer ob pol 8 bo Imel slavnostni govor o sv. Vincenciju šentpotrski župnik g. svetnik Alojzij Košmerlj. Po pridigi bo slovesen blagoslov. Častilci sv. Vlncenoija, posebno Vincencijevi bratje in Elizabetne sestre ter delavci na karitativnem polju so posebno vabljeni,
V dneh od 2. do (. avgusta bodo duhovne vajo za učiteljioe v knpoli uršulinskega samostana. Prijave in sporod na porti.
Učite se strojepisja; Praktično inanje. potrebno v vsakem zasebnem alt Javnem poklica. — Novi eno-, dvo- ln trimesečni tečaji — dnevni In večerni — pričenjajo
17.	in 18. julija. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po teljl obiskovalcev. Moderna strojeplsnica, desetprstna metoda. — Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. — Specialni te-čaji tndl za stenografijo, knjigovodstvo Itd. — Informacije, prospekti! Trgovsko oči-llšče »Chrlstofov učni aavod«. Domobranska IS.
Za dljake-lnje In nbsolvcnte-lnjc srednjih In strokovnih šol pričenjajo 17. ln
18.	Julija posebni počitniški tečaji strojepisja. Pouk bo dopoldne, popoldne ali zve-čor po žoljl obiskovalcev. Tečaji eo eno-, dvo. ali trimesečni. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učillšče: »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15.
No Državni dvorazrednl trgovski šoli v Ljubljani se bo vršilo prlglaševanje za I. in II. razred šolskega leta 1941/45 od 2. do 14. avgusta 1914 vsak dolavnik od 9 do 12. K priglašovanju jo treba prinesti: 1. prijavo, ki jo dobe pri šolskem slugi in jo jo treba kolkovati z 20 lirami; 2. a) za I. razred: gimnazijci: spričevalo o nižjem točnjnem izpitu in o dovršenem IV. razredu, mcščanskošolski: spričevalo o završ. nem izpitu; b) zn II. razred: spričei>alo o dovršenem I. razredu; 8. rojstni list ali družinsko knjižico; 4. prispevek za zdravstveni fond, skripta in drugo, kakor je objavljene na razglosni doski. — Vpisovanje so bo vršilo 2., 3. in 4. oktobra 1944 od 9 do 12. Tedaj ho treba predložiti davčno potrdilo in plačati šolnino, če znaša davek več kot 304 lire. Pojasnilo glede oprostitve od l.olkovine in šolnine dobe interesenti pri ravnnteljstvu šole.
Novi učni tečaji matematike, nemščine, latinščine, grščine ter ostalih srednješolskih predmetov. Posebni tečaji — ponavljanje snovi Iz vseh predmetov — za redne dijake in privatiste. Učnina nizka. Informacije — vpis v ponedeljek, 17. Julija, dopoldne ▼ Llehtenturnovem zavoda.
Vse dljake-4nje opozarjamo, da bo vpisovanje v tečaje za popravne, sprejemne in privatne izpite ter pripravljalnlee za prihodnje šolsko leto tudi danes, v nedeljo, 16. t m., dopoldne od 9 do 11. Specialne strokovne lnstrukclje, Kongresni trg I/II.
Zlata poroka	I
Danes praznujeta v Šiški ugledna in globokoverna zakonca g. Anton Zalar, žel. sprevodnik v pokoju in njegova zvesta družica ga. Marija — zlato poroko.

34-61 34-61
Nora telefonska številka tvrdke
Gustav Levifar
stroji - orodie
Ljubljana	Medvedova 14
Vzgojila sta 7 otrok, ki so vsi dobro preskrbljeni, za kar se imajo zahvaliti ljubezni in skrbi svojih vzornih staršev. Izredno pridni, varčni in srčno dobri mamici, ki se v zaupanju v božjo pomoč ni plašila številnih žrtev, so njeni ljubeči otroci iz dna duše hvaležni. — Dobri očka pa praznuje danes kar dvojni jubilej — namreč 75 letnico svojega rojstva,
Slavljencema najiskreneje čestitamo in želimo, naj rosi nebo svoj blagoslov na njiju in njuno družino ter ohrani današnja jubilanta tako čila do najskrajnejše jeseni človeškega življenja.
80 letnica Miroslave Breskvar
V ponedeljek, 17. t. m., bo preteklo 80 let, odkar se je v družini uglednega ljubljanskega trgovca Janeza Justina rodila gospa Miroslava Breskvar. Ob bregovih Ljubljanice v prijaznem Krakovem ji je tekla brezskrbna mladost, ko jo je zasnubil sodni uradnik Alojzij Breskvar. Bog jima je dal dosti otrok, pa je vse razen dveh kar hitro poklical k sebi v nebo, kjer prosijo za svojo mamo. 1926 je umrl gospe Miroslavi tudi ljubljeni mož, ki je v osemdesetih letih življenja dokaj storil za ljudsko prosveto, bil odličen pevec in tudi dolgoleten pravni so-trudnik »Slovenca«.
Največje veselje pa je za gospo Miro-slavo, kadar jo obišče sin profesor s svojimi tremi otroki Pa tudi pravnuka že ima naša jubilantka. Še vedno je čila in zdrava. Se vedno zahaja po svojih opravkih, tudi v šentjakobski cerkvi jo boste pogosto videli.
Gospe Miroslavi ob njeni osemdesetletnici želimo, da bi preživela sedanje ča-
se, ko zlasti star človek marsikaj pogreša, in da bi ie dolgo pripovedovala svojim malim, kaj je lepega brala v knjigah.
70 letnik Jakob Ter ček
Dne 17. julija pred 70-timi leti je prvič zavekal v lepem vrhniškem okraju današnji slavljenec, dobri Jakob Trček, posestnik in pekovski mojster — v boljših časih priznano izlbor-nega peciva — na Bregu št. 4.
Bog mu je dal dočalkati lepo starost. — Pa tista solza od rojistva se mu še danes, ko nalaga svoj osmi — res v pravem pomenu besede — križ na obremenjeni rami — ni posušila. Ko mu je bila amputirana noga, je poprej neumorno delovni mož bil do konca obsojen na nemožnost dela. Pa da bi videli, kako boguvdano z nabožno knjigo in rožnim vencem v roki nosi svoj križ! A kolikor more, hodi v križevniško cerkev iskat edino tolažbo v Bogu.
Pred par meseci mu je umrla prav tako kot on blaga soproga. Zopet nova k preijišnji še ne posušeni solzi.
Vise težave prenaša naš sedemdesetletnik z Jobovo potrpežljivostjo v sončnem žaru žive vere z vedrimi lici.
Toda ni samo to, kar diči srčno dobrega slavljenca. Bog sam ve, naš sedemdesetletnik se prav gotovo ne spominja več, koliko je storil premnogim dobrega on skupno z rajno soprogo. Vse to je pač zapisano v večni knjigi dobrih del in Bog bo gotovo plačal vse s tisočerimi obrestmi.
Naj slavljenca ohrani Bog in ga spremlja Njegov blagoslov do novega jubileja!
Hed. nniv.
dr. Stežiž Eduard
zdravnik za splošne bolezni -
je odprl privatno prakso in ordinira dnevno od 15 do 18. Karlovška c. 30.
Lep jubilej dela
Te dni obhaja 40-letnico dela v grafični stroki g. Josip Čemažar, ki je 13 let star vstopil 15. julija 1904 v uk v litografijo J. Blasnika nasl. v Ljubljani. Po učnih letih in delu v grafični stroki je dolga leta izpopolnjeval svojo znanje, tako da je lahko mislil, ko je prišel čas za to, na snovanje svojega podjetja. Kot rojen Ljubljančan je ostal zvest Ljubljani in je leta 1920 pričel na Friškovcu s sicer skromnim toda lastnim podjetjem Čemažar in drug. Novembra 1927 se je preselil v Igriško ulico, kjer se je osamosvojil leta 1932. Iz prvotnih malih početkov litografije je začel tudi knjigoveznico, dalje tovarno koledarjev, kartonažo in izdelovanje usnjene galanterije. Poleg dela v lastnem podjetju deluje jubilant tudi požrtvovalno pri vzgoji biografskega naraščaja. Poudariti je treba dalje, da kot lastnik podjetja skrbi, da se vsi nameščenci počutijo kakor velika družina ter da se ne plaši žrtev, če je treba omogočiti, da ostanejo vsi uslužbenci zaposleni. Jubilantu ob šliridesetletnici delovanja v grafični stroki tudi naše iskrene čestitke.
Knjiga je človeku za odpocitek
in v razširitev obzorja. Lepa in bogata družinska knjižnica je prijazen in domač kraj. »Slovenčeva knjižnica« stremi za tem, da vsakemu omogoči to udobnost. Skrbite da dobite vse knjige, ki bodo v tretjem letniku »Slovenčeve knjižnice« še izšle 1 To so:
Paul Heyse; STEKLAR IZ MURANA — Henrich Federer: GORE IN LJUDJE — Handel Mazzetti: ŠTEFANA — Božena Nemcovas BABICA — Janez Jalen; CVETKOVA CILKA
Vse te knjige morajo biti v vaši knjižnici. Ce ste že naročnik, nam ostanite zvesti, če še niste,
Javljam vsem sorodnikom in prijao. ljem, da so bo darovala sv, maša zaduši^ca za mojo babico Katarino Cotič dne 17. jujja ob 8 zjutraj v frančiškanski cerkvi, — Smerdu Sonja.
v Tomučovem ob Savi bosta o prilkl cerkvenega žegnanja v nedeljo, 16. julija, sv, maši ob 6 in 9 s petjem in govorjm, popoldne ob 3 pa peto litanije z blagotfo^ vom; vsakokrot bo darovanje za domffo cerkvico. Častilci sv. Marjete prav lepo povabljeni I
»Dom učiteljic«, zadruga z o. j., vjibl članice in ostale tovarišlce na XIII. refno letno skupščino, ki so bo vršila v nedo|io, 23. julija t. 1„ ob pol 9 v prostorih Ulit. tiskarne v Ljubljani, Odhor.
Ravnateljstvo IV. moške realne rlmna. zlje v Ljubljani obvešča vse dijako tega zavoda in njihove starše, da posluje ravna-teljska pisarno od donos dalje v Uršulin-skem samostanu v sobi na portl, vhod iz Kongresnega trga. Ravnateljstvo.
Kri
mutencev...
Knjiga o duhovniških žrtvah je izšla. Vsobuje življenjepise duhovnikov in podatke o njihovi smrti. Gotovo je med njimi vaš znanec ali vaš dušni pastir, kj ga je umorila komunistična roka :: Cena knjige je 10 lir.
postanite naročnik »SSovenčeve knjižnice«!
»Zegoza«, zadruga malih gospodarjev, z.
z o. j., na Gallusovem nabrežju 33, ima svojo redno letno skupščino v nedeljo, 23. julija, ob 9 dopoldne v zadružnih prostorih z običajnim dnevnim rodom. Vabljeni vsi zadružnikil
Društvo »Mali gospodar« v LJubljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 23, julija, ob 8 dopoldne z običajnim dnevnim redom v društvenih prostorih na Gallusovem nabrežju 33.
Tvrdka 8li"ene, Kolodvorska ul. št. 8, vljudno sporoča svojim conjenlm etrnnknm, da od 1. avgusta do 30. novembra no sprejema ovratnikov v škrohljonjo in liknnjo.
Pisalni stroj, ki ni dolgo časa osnnžen in naoljen, ima zelo kratko dobo življenja ter kvalitetno dnevno hira in izgublja na vrednosti. Vsa popravila pisarniških strojev izvršuje strokovno in hitro specialna delavnica precizne mehanike. — »Evercstf servis, Prešernova ul. 44.
Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Logar Ivan, Rim' ska cesta 7, telefon 41-52,
Obvezno cepljenje proti davld. Kakoi je bilo v posebnem pozivu sporočeno, st prične obvezno cepljenje proti davici za otroke nad 2 leti starosti, ki doslej še niso bili cepljeni, v ponedeljok popoldne ob II v Mestnem domu za otroke iz središča me sta in ti karlovškega predmestja. Cepljenje se nadaljuje Se v torek v istem prostoru.
Idealni dijaki li vseh razredov klasični in Tišjih razredov realne gimnazije, ki ču tijo v sebi misijonski poklic in bi s< radi pripravili na žetev na prostrani! poljih, m sprejmejo ▼ misijonlšče, Knoble harjev zavod v Dravljah. Oskrbovalnina j< nizka. Prošnje naj vlože na vodstvo Knob leharjevega zavoda najkasneje do 80. Jnlija UpravitelJstvo I. deš. 1J. šole na Ledin sporoča učencem III a razreda, da je dn<
14.	t. m, umrl Zorzst Vladko. Pogreb bo i nedeljo ob 16.30 z Žal. Njegovi součenci na; se zberejo pred Žalami, da mu ob preran smrti za slovo posujemo grob a cvetjem
Poizvedovanja
Zgubil sem kolesarsko prometno knji Žico »t 208.626 od sodnije do kino Sloga dni
15.	jnlija 1944. Grmek Anton, Ižanska oesti štev. 287
OddajnUka iknplaa »Jadransko prlmorjo
RADIO LJUBLJANA Dnevni spored ta 11. julij: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Veseli zvok za nedeljsko jutro; vmes: 8.30 Poročila 1 slovenščini — 9 Orgelska glasba (prof. Snoj
—	9.15 Versko predavanje — 9.30 Praznični glasba — 10 Poročila v nemščini — 10.15 I domače zakladnice — 11.30 Slovenska ljudski oddaja — 13 Opoldanski koncert — 12.30 Po ročila v nemščini in slovenščini, napovei sporeda — 12.45 Nemški ljudski koncert -14 Poročila v nemščini — 14.10 Pozdravi i domovine, radijski orkester in komorni zbo pod vodstvom D. M. Sijanca — 15.45 15 mi nut za podoželje: VI. Rojee: Delo čebelarja ' poletju — 16 Koncert za vojake; vmes: 17 Po ročila v nemščini in slovenščini — 18 Ne smrtna glasba nemških mojstrov — 19 Pev ska lira, nastopita: Strgar Branka sopran ii Langus Frano bariton — 19.30 Poroč. v slov. -19.45 Kaj prinaša prih. teden — 20 Poročili v nemščini — 20.15 Klavirska glasba, igri Anton Trost — 20.45 Veliki zabavni kon cert — 22 Poročila v nemščini, napoved «po reda — 22.15 Plesni orkester Marijan Vodo piveo — 23 Prenos sporeda nemških radij skih postaj.	•
Dnevni spored za 17. julij: 1 Poročila ▼ nemščini — 7.10 Jutranj pozdrav; vmes: 7.30 Poročila v slovenščin
—	9 Poročila v nemščini — 12 Opoldansk koncert — 12.30 Poročila v nemščini in sle venščlnt, napoved sporeda — 12.45 Mali oi kesber vodi A. Dermelj — 14 Poročila nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Po ročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Pi sano polje, dnj žldane voljo! — 18.45 Sogav besede: Lipah Fran: Ljubljanske slike * 19 Sramel »Štirje fantje« — 19.30 Poročila slovenščini — 19.45 Aktualno predavanj (prenos) — 20 Poročila v nemščini — 20.1 Glasba velikih skladateljev, radijski orko ster pod vodstvom D. M. Sijanca — 21.1 Zaželi si kaj! — 22 Poročila v nemščini, na poved sporeda — 22.15 Glasba za lahko no
i — 28 Prenos sporeda nemških rad. posta;
/
Obvestila »Prevoda«
Delitev Jajc
Mladina od 9 do 18 let, ki je t pogosti dodatne karte Do Me, dobi na odrezek c 52 po 3 jajca od 19. do 23. t. ni. v mlekarnah, ki dele sveže mleko.
Državni osrednji zavod
zn žensko domaČo obrt na Dolenjski cesti opozarja vse svoje gojenke, da se vrše protikomunistična predavanja za oba oddelka skupno v četrtek ob 9 dopoldne. Udeležba za vso gojenke je strogo obvezna. — Ravnateljstvo.
Kadilcem in trafikantom
Jnvljamo, da je zadnji dan za prijavo pri trafikantih torek, 18. i. m. Meslni pre-skrbovalni urad bo reklamacije sprejemal tudi današnjo nedeljo od 8. do 12. ure, prav tako pa v ponedeljek in torek med uradnimi urami od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Na ta način bodo lahko vsi tisti upravičenci, ki do sedaj še niso dobili tobačnih nakaznic, te v redu dobili in se tudi v redu in o pravem času prijavili pri pvojih trafikantih. Znova opozarjamo, da je zadnji dan za prijave pri trafikantih torek 18. julija. Navodila, ki jih je izdalo Združenje trafikantov v okrožnici št. G — julij 1944, veljajo v celoti še dalje edino s to razliko, da jo vpisnika treba oddati v glavni zalogi v sredo, 19. t. m., ne pa včerajšnjo sobolo, 15. t. m.
Cene premoga in drv
Na prošnjo tvrdke Trboveljska pre-mogokopna družba v Ljubljani so bile uradno določeno sledeče najvišje cene za premog iz rudnika Velenje:
Kosovcc in srednji premog. Cena za razdeljevalce na debelo franco vagon železniška postaja Ljubljana, vključno vse javne dajatve, 1 tona =r 263.55 lir. Cena za trgovca detajlista franko skladišče 1 tona r= 355.— lir.
Tehtarina in državna taksa pri dobavah javnim ustanovam se no sme zaračunati posebej. Cene Je v smislu odredb čl. 4 naredbe od 9. maja 1M1 objaviti v prodajnem prostoru.
Prekoračenje teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi o cenah.
Uradno so bile določene sledeče najvišje »ene za mešana drva v razmerju 680 kg za 1 m':
1.Franko	vagon vsaka nakladalna postaja v Ljubljanski pokrajini 100 kg = 65,— L.
2.	Franko skladišče trgovca detajlista v Ljubljani trikrat žagana 100 kg = 97.- L.
Cene je v mnlslu odredb 81. 4 naredbe od i9. V, 1941 objaviti v prodajnem prostoru.
Prekoračenje teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z na-redbo od 26. I. 1942, št. 8, SI. list štev. &/42.
Rdeči križ poroča
Poitv. V paketnem oddelku, Vidovdan-«ka 6, naj se zglnae g. finre Marija, ki je poslala paket za šarca Maksa v Dachau,
Zahvala. Slovenskemu Rdečemu križu «o darovalit tvrdka Jugo-Lutz-Rupena lir 100i g. dr. Maicen lir 50 namesto ordinaoljskoga honorarja; gg. Dolničar ln Presker, kavarna »Emona« lir 250 namesto cvetja na gTOb blagopokojne ge. Jožefo Kumelj. Prisrčna hvalal
Dramsko gledališče
Nedelja, II. Julija, ob 18: »Koiareo vode«.
Izven. Cene od K lir navzdol. Ponedeljek, 17. jnllja: Zaprto. Torek, 18. Julija, ob 17.36: »Marija Stnart«.
Eed Torek.
Operno gledališče
Nedelja, 1«. julija, ob 17: »Melodije srca«.
Izven. Cone od 40 lir navzdoL Ponedeljek, 17. julija: Zaprto. Torek, 18. Julija, ob 18: »Faust«. Ited B.
Kaj je novega pri naših sosedih?
S Spodnje Štajerskega
Viničarska gola in trtnica v Pekrah pri Mariboru. Prijatelj našega lista k našemu poročilu o vinorodnih Pekrah piše: Vaš list je prinesel zanimivo črtico o slovitem pekerskera vinu, o nadvojvodu Ivanu in njegovem sinu grofu Meranu kot glavnima pospeševateljima razvoja naprednega vinogradništva in kletarstva v Pekrah pod Pohorjem. Bil pa je tudi naš rojak, ki ima velike zasluge za vzoren razvoj vlnogradarstva v pekersko-mnri-borskem okolišu. To je bil Franc R o -bič, bivši učitelj, šolski nadzornik, deželni in državni poslanec in deželni odbornik v Gradcu. Robič je živel in deloval v Pekrah v letih 1880 do 1914. Mnogo se je trudil za napredek domačega vinogradništva in sadjarstva. Kot slovenski deželni odbornik je preskrbel kmetskim vinogradnikom brezobrestna posojila za obnavljanje po trtni uši opu-stošenih vinogradov. Na stotisoče cep-ljenk žlahtnih vinskih trt se je po njegovi zaslugi po štajerskem deželnem odboru in mariborskem okrajnem zastopu brezplačno razdelilo med revnejše vinogradnike V letih 1390 do 1910 je nastala splošna kriza štajerskega vinogradništva. Filoksera in peronospora sta skopali grob staremu vinogradništvu. In tedaj sta deželna poslanca Franc Robič in Ivan Roškar hvalevredno nastopila za obnovo vinogradov. Njun trud je bil blagoslovljen. Robič ie še posebej izpopolnil Ivan-Meranovo delo, ko je iz Egipta, Francije, Porenja in celo iz Krima prinesel žlahtne trte, ki so se zelo razširile po pekrskih in drugih vinorodnih okoliših. Nadaljeval je s tečaji za viničarje in gospodarje ter je njegova zasluga da še sedaj živi v teh krajih trd in žilav vinogradniški rod. Robič in Roškar sta organizirala tudi prihod gornještajerskih, koroških in dunajskih vinskih kupcev na Spodnje Štajersko. Zaradi tega se vinogradniki na Spod. Štajerskem še danes z zahvalnimi besedami spominjajo imen teh dveh mož.
Omejitev potovanja i železnico. >Ta-gospost« poroča, da stopa v veljavo prepoved potovanja z železnioo v ponedeljek
17. julija od polnoči naprej. V bodoče bodo smeli potovati le potniki, ki bodo imeli za to posebno dovoljenje.
90 letnico jo obhajala v Brežicah gospa Sidonija Adamus, ki je vodila hotel »Adamus« že v prejšnjem stoletju. Po prvi svetovni vojni je jubilantka sama učila brežiško nemško mladino ter se ni strašila žrtev, poleg tega pa je vodila veliko posestvo in gospodinjstvo kakor ga tudi še danes. Na predvečer 90. rojstnega dne je jubilantko obiskal na domu okrožniv&dja S\voboda z drugimi predstavniki šlajerske domovinske zveze ter ji izročil čestitke Gauleitcrja.
Iz Hrvaške
Frančiškanski samostan v Visokem — žrtev letalskega nnpnda. Hrvatsko časopisje poroča, da je bil pri zadnjem anglosaškem letalskem napadu na Visoko med drugimi poslopji porušen tudi znameniti frančiškanski samostan. V samostanu je bila tudi frančiškanska gimnazija ter bogata knjižnica.
Imenovanje novega vseuč. profesorja in dekana medic, fakulteto v Sarajevu. S Poglavnikovo odredbo je imenovan za rednega vseučiliškegn profesorja na medicinski fakulteti v Sarajevu dr. Stanko Sielski. ravnatelj Zavoda za pobijanje endemične sifilide v Banja Luki. Z isto odredbo je dr. Sielski tudi postavljen za dekana sarajevske medicinske fakultete.
Izdelava regulacijskega nr.frta za Banja Luko. Po naročilu glavnega ravnatelja za javna dela nn Hrvatskem so pričele hanjaluške krajevne gradbene oblasti Izdelovati nov regulacijski načrt za to mesto. Pri teh delih je po naročilu hrvatske vlade zaposlenih tudi več slušateljev goometrskega oddelka na zagrebški srednji tehnični šoli.
Kumičičov večer v Zagrebu. V prostorih »Društva Zagrebčanov« je bila nedavno prireditev, ki je bila posvečena znanemu hrvatskemu pisatelju Evgenu Kumičiču ob priliki šliridesetiotnice njegove 6tnrtl. O njegovih delih in njegovi vlogi v hrvatskem leposlovju je govoril prof. dr. Ljubo Marakovič.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovili zapiskih
Velik tržni promet
»Prav pestra in živa je slika tržnega življenja,« je nekdo pripomnil, ko je opazoval tržni vrvež v soboto 15. julija. Domači pridelki so bili na izbiro in v veliko večji množini naprodaj, kakor pa je bilo to poprej. Dosti je bilo lepega zgodnjega krompirja, ki so ga pripeljale na trg okoličanke. Druga zanimivost na trgu so bile kumare, ki jih je bilo tudi nekaj naprodaj. Pa tudi nove repe je bilo. Še vedno je močna sezona za glavnato solato, tako za mehko in trdo. Vedjio več prihaja na trg domače čebule, pa tudi nekaj uvožene je bilo na izbiro. Lepa je letos razna povrtnina, tako korenje in peteršilj. Mnogo je bilo naprodaj tudi zgodnjega zelja v glavah. Gospodinje so se hitele zalagati z vsemi tržnimi dobrinami. Naprošeni od prodajalcev opozarjamo gospodinje, da bi se, predno odhajajo na trg, skušale preskrbeti z drobnim denarjem, ker menjava debelega denarja zelo zavlačuje prodajo.
Dve kolesarski nesreči
Ne mine dan, da ne bi kronika zapisala kako kolesarsko nesrečo. Vsa svarila, naj bodo izrečena še tako mirno in vljudno, so pri kolesarjih kakor bob ob steno. Kolesar se ne zmeni niti za prometne predpise niti ne za razna javno označena svarila. V Zgornjem Kašlju stanujoči dijak, 14 letni Janez Selan, si je
četrti seznam novih telefonskih številk
Stara št. (22—44) 36-05) 36—09)
38—42) 38—44) (40—11) 41-18)
41—30)
42—01) 42—02) 42—03) 42—04) 42—05) (42-07) (42—08) (42—09) (42—54) (42—98) (43—16) (44—51) (44—52) (44—53) (44—54) (44—55) (45—00) (45—14) (45—16) (45—17) (45—19 (45—20) (45—21) (45—22) (45—25) (45—28) (45—29) (45—55) (45—84) (45-94)
(46-00) (46—10) (46—51) (46—52) (46—53) (46—58) (46—81) (46—93) (46—95) (47—01) (47—02) (47—03) (47—04) (47—07)
Nova št,
25—44
35—98
35—97
38—40 38—50
36—06 36—78 36—50 36—01 36—02 36—03 36—04 36—05 36—07 36—08
36—09 38—54
37—31
37—32 33—41
38-42 38—43 38—44
38—45
39—30
36—80
37—20 37—21 37-43 37—44 37—45 37—46 37-47 37—48
37-49
38—47
37—50
38—48
39—40 22—11 36—51 36—52 36—53 36—53 38—21
36-93
37—10 36—31 36—32 36—12
36—24
37—17
Kovač Karo! Prinčič Herta Deško vzgajališče
Moste Dr. Pompd Janko Dr. Lavrič Božidar Poštna direkcija Ing Luckmann M. Poštna direkcija
Jelačln Melita Verbinc Ivan Dr. Lenček Direkcija drž, žel.
Inform. o tel. pogov. Ing. Poniž Rajko XXV. t. t. sekcija XXV. t. t. sekcija Trošar. p. Ižanska c. Trošar. p. Dolenj. c. Trošar. p. Poljan, c, Trošar. p. Moste Trošar. p. Ljublj. I. Trošar. p. Gl. kol. Trošar, p. Gl. kol, Centralna ambulanta Troš. p. šmartinska c. Dir. drž. žel., sekcija za vzdrževanje prog Infor. o telef. pogov. Poštna direkcija Zel. nabavlj. zadr.
2elezni£arska menza Delavski dom Kmečka zveza Rus Francka Pošla Ljubljana 2 Pošta Ljubljana 2 Poštna direkcija Krašovec Anton Grom Jože
Stara št. Nova št.
(47—81) 36—81 Zavod za soc. zavar. (47—82) 36—82 (47—83) 36—83
Naročnike prosimo, da popravijo imena sledečih naročnikov:
V	prvem seznamut Mestno poglavarstvo v Mestno županatvo. Mestni prehranjevalni urad v Mestni preskrbovalni orad. — Pri telef. štev. 42—24 (nova štev. 22—59) Medicinska klinika v Kirurška klinika.
V	drugem seznamu! Pri številkah 44—38 in 44—39 (novi štev. 25—05 in 25—06) Industrijska zbornica v Združenje industrijcev.
pri padcu s kolesa zlomil desno roko. Mestni elcktromonter Jančar si je sedaj že nekoliko opomogel, kp je pred dnevi dobil hude poškodbe in pretres možganov pri padcu s kolesa Na Vrhniki si je 85 letna posestnica Marija J a p 1 j e -v a pri padcu zlomila levo roko. — V Preserju pri Borovnici je padla s češnje in si zlomila levo roko 10 letna posest-nikova hčerka Zofija J e r i n o v a.
Najdena kolesa
Na tuk. upravi policije soba 39 se nahaja zaplenjeno moško kolo znamke »Presto« s tov. št. 683665. Lastnik • prometno knjigo naj pride po kolol Dalje je bilo najdeno moško kolo s tov. št. 1,414.018. Lastnik se naj s prometno knjigo zglasi v sobi 39 uprave policijel
Kolesarske tatvine
Dne 10, julija 1944 je ukradel neena-nec na Rudniku moško kolo znamke »Mile«, tov. št. 715727, rdeče pleskano, obroči rme-ni. Dne 10. julija 1944 je bilo ukradeno v Kopitarjevi ulici moško kolo znamke »Aga« z evid. št. 6200.

Seznam najdenih predmetov
Krom žepna ura znamke »Dosa«, ionska zapeetna . double verižica, grahaeta kokoš « poreznnimi peruti, dva umetna venca aa na grob, zlata ovratna vcrižica z obeskom slike Matoro Božje, usnjena denarnica z vso-bino nokoliko tir, glava od tobačne karte, glaseča so na ime Žitko Jožeta, Podpei 15, ter neko potrdilo Uigionskega zavoda v Ljubljani, pod Imenom Fajdiga Edvard, črna usnjena denarnica z vsebino eca. 200 ltr in mala zapestna srebrna vcrižica.
Najden! predmeti v vozovih drž. železnice, prijavljeni na postaji glavnega kolodvora v Ljubljani:
Domski plaSč, nahrbtnik z ruto, nahrbtnik z živili, nahrbtnik z nakazi, trije možki dežniki, prazna aktovka, dnmskt klobuk. Štirje damski dežniki, moški suknjič, aktovka s prazno vrečico, kovčeg z radio aparatom in dam. perilom, deSka čepica, nov »rp, moSki dežnik in italijanska knjiga, roJna torbica in zavitek moškega perila.
Hajvišje tm na živilskem trgia
6ef pokrajinske uprave je 14. t. m. določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cene, ki veljajo od ponedeljka, dne 17. julija 1944 zjutraj dalje do objave novega cenika.
Najvišje cene, ki Je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, 60 naslednje:
Kislo zelje 4.50 lire; kisla repa 4.20 lire; nova repa brez zelenja 3 lire; zelje v glavah 8 lir; ohrovt 8 lir; rdeča pesa
5	lir; kolerabice 4 lire; cvetača 10 lir; grah v stročju 10 lir; luščeni grah 18 lir; fižol v stročju 12 lir; vrtne bučke 8 lir; kumare 12 lir; glavnata solata 6 lir; radič 6 Ur; Spinača 6 lir; šopek zelenjave za juho 0.50 lire; osnažieno rdečo korenje
6	lir; peteršilj 6 lir; čebula 6 lir; česen 8 lir; osnaženi hreii 4 liire; rabarbara 4 lire; češnje 12 lir; osnažene vrtne rdeče jagode 25 lir; liter gozdnih rdečih ja-
?od 15 lir; liter borovnic 8 lir; ribez 5 lir; sveže lipovo cvetje 10 lir.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te najvišje dopustne cene veljajo 6aino za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, veljajo cene, ki jih za vsako pošiljko posebej odobri 5ef pokrajinske uprave.
Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in y
takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrlnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene iu tudi vse nT?.je cene morajo biti vidno označene na vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, 6e mora prodajati po prejšnjih cenah kakor ob isti letni dobi lamkega leta, če ni bila za tisto blago 6 posebno odločbo šefa pokrajinske uprave — odsek za določanje cen — odobrena drugačna cena.
Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti listek z enotno ceno in kakovostjo blaga. Ta cenik mora biti obešen na vidnem mestu tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 50 stotink.
Za pridelke, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov.
Kršitelji predpisov tega cenika bodo kaznovani po naredbah z dne 26. januarja 1942, št. 8, in z dno 25. nov. 1942, št. 214, ter po naredbi z dne 12. III. 1941, M. e. št 358.
Prijava avtomobilov bi avtomobilskih nadomestnih delov
Prijavni rok: 25. julij
Da se zagotovi za vojevanjo potrebna prevozna sredstva in se istočasno zagotovi možnost aprovizacije, odrejam na podlagi poverjene mi oblasti:
Cleu I. 1. Vsi avtomobili, avtokarl in njih priklopni vozovi, nadomestni sestavni deli, gumijasti obroči in zračne cevi, kf so se dno 1. junija nahajalo v Jadranskem področju, ali katerih lastnik se je tega dne naselil v operacijski zoni Jadranskega Primorja, morajo biti prijavljeni do 25. julija I&44.
2.	Dolžni prijaviti so: imetniki in posestniki stvari, ki tvorijo predmet prijave, gospodarji ali upravitelji nepremičnin, v katerih se nahajajo prijave dolžne stvari, osebe, ki jih imajo v zalogi za svoj ali na račun tretjih, tudi ako so te stvari dobili v shrambo po 1. juniju t. 1.
3.	Prijava pravilno za promet dovoljenih avtomobilov in avtokarov sp naslovi na prefekta pokrajine, za katero ima vozno dovoljenje; za Ljubljansko pokrajino se vozila prijavijo šefu pokra-
jinske uprave. Avtomobili in avtokari, njih priklopni vozovi in sestavni deli, ki počivajo, kakor tudi tozadevni gumijasti obroči in pnevmatike, se morajo prijaviti prefektu pokrajine, v kateri se nahajajo od dne 1. junija: v Ljubljanski pokrajini šefu pokraiinske uprave. Za prijavo treba uporabljtiti tozadevne tiskovine.
4. Izjemni slučaji z orirom na prijavo bodo določeni administrativnim potoni.
Člen II. Dovoljena je — s takojšnjo veljavo — prodaja avtomobilov, avtokarov, priklopnih vozov, sestavnih delov, pneumntik, kakor tudi katerasi-bodi drugačna usmerjenost teh objektov in nadaljna uporaba istih le ako so potrjena od pretekta. kateremu je bila naslovljena prijava; v Ljubljanski pokrajini od šefa pokrajinske upravo. Prepovedane prodaje, tudi ako jiostavno utemeljene, so neveljavno.
Člen III. Avtomobili, avtokari. priklopniki, sestavni deli, pneumatiko, ki ne bodo prijavljeni v določenrm roku ali ki liodo v uporabi navzlic prepovedi, se takoj zaplenijo in lastnik nima nikake pravice do odškodnine.
Člen IV. Prestopki proti tej naredbi se bodo kaznovali z denarno globo v neomejeni višini in z najmanj 6 meseci zapora ali pa z eno navedenih kazni.
Člen VI. Ta naredba stopa v veljavo z retroaktivnim efektom od 1. jun. 1944.
Trst, 24. junija 1944.
Vrhovni komisar: Rainer
Z ozirom na naredbo Vrhovnega komisarja, ki se tiče prijave avtomobilov, avtokarov in priklopnikov, nadomestnih sestavnih delov, gumijevih obročev in pneuniatik, ki so kakorsibodi nahajajo v Jadranskem Primoriu, se javlja, da je bil rok 15. Julija podaljšan do 25. t. m., da se da obvezanim možnost točno izvršitve predpisane prijave.
K r 5 i a n k a šft. 1346
1	2	»	4	5	6	7	8	U	10		t)	12	13	14
15					16					17				
18				lt)	20	21			22					
	•25		26			27		28			29	30		
31		32			38				34	35		36	37	38
39	40			41						42	43		44	
45				46		47		48			49			
.50	51	52		53	54					oft			56	
57 66~	53	59	tO		61			62	63			t>4		t)5
			67	68		69		70	71		72			
78					74				75	76				
77				7»							79			
Vodoravno: 1. posoda, v kateri so naši predniki hranili pepel svojih očetov, 5. prapor, 11. lbscnova drama, 15. jezero (v koroškem narečju), 16. umetnina, 17. indijski knez, 18. domača žival, 19. zna, ume, 21. član izumrlega naroda, 22. osebni zaimek, 24. del poslopja, 25. egipčanski bog, 26. krvni sorodnik, 38. hrib, 30. pri-trdilnica, 31. geometrijsko število, 32. del stroja, 33. ta čas, 35. žemsko ime, 37. krajevni prislov, 39. drobec, 41. letni seznam svetnikov, 43. reka v Armeniji, 45. trebušna jio.škodba, 46. mesni izdelek, 49. del noge, 50. vrh v Julijskih Alpah, 52. prve črke abecede, 54. mesto ob Črnem morju, 55. ribiška priprava, 56. k/izalni zaimek, 58. kemični znak za erbij, 60. Verdijeva opera, 62 .grško božanstvo, 64. osebni zaimek, 66. moško ime, 68. medmet, 69. pogan, 71. glavni števnik, 72. mesto ob Jadranu, 73. tuje žensko ime. 74. poljsko orodje, 76. harem, 77. vas pri Domžalah, 78. napadi, 79. plazilec.
Navpično: t. tovarna hranil v Ljubljani, 2. otočje v Atlantiku, 3. praska, 4. predujem, 6. igralna karta, 7. gon, 8. ime in priimek slovenskega pisatelja in kritika, 9. uradni spis, 10. začetnici priimka in imena slovenskega pisatelja, 1). oblika osebnega za-imkn, 12, rob, 13. neotesan, 14. pritok Modrega Nila, 19. zelenjadni ali cvetlični nasad ob hiši, 20. ona (lat.), 22. kazalni zaimek, 23. rimska boginja, 26. ime zločinca, ki so ga izpustili namesto Kristusa, 27. švicarski narodni junak (fon.), 28. strupena kača, 29. južni sadež, 31. ločilo, 32. ime mnogih rek in potokov, 33, izraz, ki ga uporabljamo pri samospevu, 34. poseka, 36. riževo žganje, 38. del obraza, 40. osebni zaimek, 41. dva enaka soglas-nika, 42. kemični znak za radij, 44. površinska mera, 4-7. vrsta pesnitve, 49. kvarte, ki največ veljajo, 51. cerkvena posoda, 53. kovina, 55. družinski
še medveda bi obrita krema Rapida brez mila
itiragrami
pjt o; i, z y o Dri£ -vy a n ; k a i t
REDNO K umijemo; ss
fe^^LPiA ljubuana
-—— '■ Pj5Aftn'AVf 'SIUAPI^ČE r ^ '-7"
n/fdovdanska cesta >16
član, 56. kurir, 57. prevozno sredstvo, 59. sirota, 61. predlog, 63. kvartai:ki izraz, 64. merilo, 65. urjenje, 67. bolezen na obrazil, 69. umetnost (Int.), 70. del posode, 72. vodna žival, 74. kemični znak za barij, 75. okrajšan veznik.
Rešitev križanke št. 145
Vodoravno: 1. aparat, 7. šmnr-je-Sap, 16. t. 1., 17. sedež, 19. kamela, 20. ko, 2t. las, 23. Kemnl, 25. tarn, 26. sat, 27. Ante, 29. narek, 31. na, 32. šolo, 33. njena, 34. Netnec, 36. sinov, 37. Tann, 38. po, 40. kelih, 42. veda, 43. Iva, 44. pori, 46. žagan, 48. ton, 49. da, 50. solata, 52. tanek, 54. nj, 55. Ana-tolija, 56. Nikita.
Navpično: t. Atlantida, 2. planjava, 3. as, 4. rek, 5. Aden, 6. teman, 8. M. K. (Marija Kmetova), 9. aat, K), rman, U. jera, 12. Ela, 13. sa, 15. potovanja, 18. žarek, 20. Kalodont, 22. stena, 24. lemež, 26. sonet, 28. ena, 30. Kelat, 32. siv, 35. cigan, 38. Polo, 39. oral. 41. liani, 44. pot, 45. iti, 47. nek, 50. S. A. (Smole Andrej), 51. aj, 53. ki.
,eL KINO aVNiONtt nn
Zaradi tehničnih zaprek nc moremo predvajati napovedanega Heinz Rtihmanovcgn filma »SE ENKRAT ŠTUDENT«, zalo predvajamo njegov ic b o I j i I lil m'
»Gasmann«
v regiji najholjSrga in najbolj slovitega nemškega režiftcrja prof. Corla Froelieha. Zaradi nagle spremembe nismo mogli filma opremiti s slovenskimi napisi, kar noj nam
blagovoli eenj. občinstvo oprostiti. Predstave (t nedeljo) ob 10.50, 15, 17 in 1»!
"L KINO »SLOG4« VK
Senzacionalna Kodna obravnava o zagonetnem umoru tvori vichiuo tega paiholoftko-globokega in napetega filma, ki je prvovrstna umetaina in doživetje zaae
»Ob 9 pride Harald«
V	glavnih vlogah: trene t. Mevendorff, An-neleise Uhllg, Roma Rahn, Ifans MieJjen.
Werner Fuelterer, Joscf Sieber.
Predstave ob nedeljah ob 15, 17 Ib t»t
m KINO »MATiCA*1*«
Odlična umetnika Marlanne Hopp« hi Wllly Birgei v moderni ljuba v ni igri lz umetniškega življenja
»Brez tebe ni življenja«
V	ostalih vlogah: FKa Benkhoff, Paul Dahl-
ke, E. F. FUrbringer.
Predstave v nedeljo ob 10.1«, II, 17 la 1«!
KINO »KODELJEVO«
tel. 21-91
Bo) ta pravdo in src* ▼ tanlmivem filmu po Gnnghoferjevem romano
»Kmečka pravda«
Elfriede Datzig, Paul Richter PREDSTAVE ob dc!a-a!k!h efc » v nedeljo ob 15, 17 la 1*1
Sfran ({
»SLOVENEC«, nedelja, 16. julija 1944.
St. 161.
MLINAR
umnostojen. za kmečki mlin, se ifičo. — Naslov v upr. »Slovenca« pod 611)8. b
DELAVCA
za poljska dela v bližini Ljubljane, sprejmem lakoj. Ogrin L, Ljubljana, Livarska 3.
(b
URADNICO
perfektno prevajalko iz nemščine v sloven-Mino iu obratno . z /nanjeiu strojepisja -sprejme takoj: »Centralna pisarna gospo-.iarske policije v Tr-■»lu. IMnča 3000 do 3500 ir. Soba in hrana preskrbljena. Prijave na l'iei\veisovi c. 13-1., levo, soba 16.	(b
50 SLOVENCEV »prejme v službovanje Centrala gospodar. Policije v Trstu. Prijave •prejema vodja tečaja inevno od tO—-12 in od 16—18, v nedeljo pa od 10—12 na Bleiweisovi eiti 13, 1. aaditr., »<>. ba 16. do incl. 17. ju-ija. Vsi oni, ki so se >e prijavili, naj »e ponovno zglasijo. b
GOSPODA
ki bi privatno poučeval havajsko kitaro -iščem. Ponudbe upravi »Slov« pod »Učitelj« It. 6070.	(b
POSTREŽNICO sorfcjmem za vsak dru-ci dan od 7 do 1. Na. '•lov v upr. »SI.« pod st 6145.	(b
MODNI SALON i \nfca« sprejme več *imostojnih pomočnic. Plača po zmožnosti do f» lir no uro. Istotam •prejmemo praktikan-«>njo in vnjenko. — Prečna ul. 3.	(b
HLAPCA
h konju sprejmem. — liro na in plača dobra. Trgovina, Zaloška ce-
(ta	(b
BRIV. POMOČNIKA
»prejmem takoj ali po logovoru. Plača dobro. Trizerski salon Schii-ner A., Poljanska c. it. 1. (b
DEKLE
"ridno in polteno, ki ima veselje do otrok, »nrejmemo takoj. Na-dov v upravi »Slov.« nod iU. 6109.	(b
rniZER. POMOČNICO • •irejmem takoj ali po .'o'.rovom. Plnča dobrn. Frizerski sslon Scho-ner A., Poljanska c. ;t i. (b
GOSP. POMOČNICO
1 i po«rtre?nico. vajeno r«eh hišnih del. takoj »prejmemo. Nnslov v unr. »Slov.« po<l St. Sf21.	(b
KROJ. POMOČNIKA sprejmem. Puhan, Pe-trnreova 19 (Komen-
ikega).	(b
služkinjo
pošteno, sprejmeta Iva stnrejSa zakonca tnkoi. PovSetova ul. It. 72-1._
sltizno dori
rrospodiena v slaščičarni. ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu. Kranjec, Dalmatinova 13.
ABSOLVENTKA
dvorazredne trgovske šole išče primerne zaposlitve. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6204.
ABSOLVENTKA
dvorazredne trgovske šole išče službo. Gre tudi za nekaj Časa -brezplačno. Cenj. ponudbe na upr. »Slov.« pod »Brezplačno« št. 6235.	(a
VAJENCA za kleparsko in vodovodno obrt sprejmem proti plačilu. Stanko Kezele, Bohoričeva st. 3.
UČENKO za modistovsko obrt sprejme salon Anica Puhek, Selenburgova 6.
VAIENCA
za sohoslikarsko in pleskarsko obrt sprejmem proti takojšnji plači. Tone Malgaj — Gosposvetska cesta 16 (pri Levu).	(v
UČENKO za modistovsko obrt takoj sprejme: Salon »Julči Klopčič«, Ues-Ijeva c. 8.	(v
KROJ. VAIENCA
sprejmem. Punan, Po* trareova (Komeuskega) ulica 1«.	(v
VA JENKO
sprejmem v trgovino mešanim blagom. Ponudbe pod »Va-jenka 6242«	v
VAJENCA
za fotografsko obrt sprejme Foto-Grad, Miklošičeva 20._v
KROJAŠKEGA
vajenca sprejmem	takoj. Cvar Jože,	Vi-dovdanska 2.	(v
AVTOMEHANSKEGA
vajenca sprejmemo. -Merkur. Puharjcva 6.
MIZAR. VAJENCA sprejmem. Vsa oskrba pri mojstru. A. Ci-merma.n. D. M. v Po-Ijn št. 111.	(v
VAJENCE za kleparsko obrt takoj sprejme tvrdka L. M. F>kcr sinova. Lj., Slomškova ul. št. 4.
V A JENKO
sprejmem v salon za izdelovanje perila. — Naslov v u pr. »Slov « pod št. 6191.	(v
S Sobe I
j »žžečo B
OPREMLJENO SOBO iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe npravi »Slov.« pod »P/Mirno« štev. 6100.	s
OPREMLJENO SOBO
s štedilnikom in s posebnim vhodom, kjer koli v mestu, išče gospodična v stalni službi, za 1. avgust. Naslov v npravi »Slov « pod št. 6140.__(S
gospodinja
samostojno, ki je ve-hča vseh hišnih del in jc zdrava ter pošteno. se takoj sprejme. Skok. Gosposvetska 16 (dvorišče), b
GOSP. POMOČNICO
pridno in pošteno, za vsa gospodinjska dela, sprejmemo s 1. avg. Hrana in plača dobra. Naslov v upravi »SI.« pod št. 6218.	(b
KUHARICO
samostojno, in služkinjo ' tnkoj sprejmem. Vprašati trgovina Ja-vornik, VVolfova ulica St. 12._(b
GOSP. POMOČNICO zdravo, pošteno, ki samostojno kuha, takoj sprejmrmo k štiričlanski družini. Hrana dobra, plača lepa. Javiti se pri Koser. Rimski trg 8-III. (pri sodišču).	(b
HIšNO POMOČNICO
pridno in resno . ]er skrbno vzgojeno šiviljsko vajenko sprejmem. Naslov v upravi Slov.« pod štev. 6238.
ŠIVILJ. POMOČNICE
in vajenke sprejmemo akoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6241.
| Poizvedbe 8
KLJUČI
lo bili najdeni 14. t. m. dop. pred Mestnim domom. - Dobe se v upravi .Slovenca*, (e
OSEBNO IZKAZNICO na ime Slovnik Frančiška, Celovška 74 in prejemno potrdilo či-.tilnire Reich sem iz-trnbila. Oddati proti nagradi: Vodnikov trg •t. 5, Nabavljalna zadruga.	(c
""izgubila sem
osebno izkaznico, potno rlovoljen.ie za Grosuplje. Rlasečo nn ime Mehle Frančiška. Prosim najditelja. da mi proti na-Krarli izroči na naslov Saton »Lady«, Dunajska l-III.
F.NOSOBNO stanovanje nli prazno sobo s prostorom za kuhanje - iščeta dve samski ženski. Ponnd-be na upravo »Slov.« pod »Točni plačnici« št. 6127.	(c
SONČNO SOBO s kuliinjo iščeta novo-poročcuca za 15, avg. do vključno JI. avg. Najraje v okolici, v £iški ali Rožni dolini. Ponudbe na upr. »SI.« pod »Sončno« št. 6205.
stanovanje
eno ali dvosobno, ali prnzno sobo s souporabo kuhinjo išče uradnica. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Samska 6259
IV najem |
odda H
njivo oddam
v najem za setev repe ali pese proti pognojitvi. Kopač Ivanka, Vodnikova št. 178.	P
1 Posestva |
NJIVO nli TRAVNIK
kupim kjer koli na deželi blizu Ljubljane, do 25.000 lir. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Samo od lastnika« -št. 6252.	(p
I Glasba I
j Predamo |
ZLOŽLJIVE STOLE za vrt in zaklonišče, dobite v skladišču zadruge »Marad« v Ži-vinozdravniški ulici -(za Cukrarno). (1
PISALNI STROJ
pisarniški in portabl, prodam. Ilinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7.	(I
TESANE TRAME jelove, dobite v skladišču zadruge »Marad« v Živinozdravniški ul. (za Cukrarno).	(1
DEBELIN rerfilni prašek za Sivino poveča apetit, pospeši prebavo ter obvaruje živino kužnih bolezni. Z uporabo DEBELINA se hrana pretvarja t mast, tako da se prašiči pred. vsem hitro omaste in so prej godni za zakol. Zavitek 10 lir. . Lekarna Mr. Bahotec Ljubljana.	(I
PODGANE miši in voluharje prt-zuuno zanesljivo pokonča Inž. Prezljeva »MIK.ROTAN« pasta Za pripravo običajne količine je prinesti 5 dkg (lahko delno po-kvurjenef masti. Inž. Prezelj, VVolfova 3. (I
ELEKTR. SAMOVAR
za kavo ali čaj, krasen vzorec, namizni, prodam. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7.	(1
PLATNENE RJUHE in pisano flanelo prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6147. (I
REGISTR. BLAGAJNO
National, amerikansko, prodom. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7.	(1
SALONSKO SUKNJO s telovnikom, novo . poceni prodam. Ogled od 11 do pol 1. Nasl. v npravi »Slov.« pod št. 6119.	(I
JEDILNI SERVIS
češki porcelan, 51 komadov; stekleni servis zn vse pijnče. 40 komadov; jedilni pribor Berndorf in servis za kom po* prodam. Hinko Privšek, Ljubljana. Kolodvorska 7. (1
LISTNE UST krvavo uš in ftčitasfe uši nn vsakovrstnih rastlinah pokončajte! — Ini. Prezelj, Wolfova 3.
ELEKTR. KUHALNIK
na dve grelni plošči in rešo z vrviro prodam. Hinko Privšek, I pibljana, Kolodvorsko 7.	(1
PANJE
Žnideršičeve, prodam. Sever, mizar, Tržaška cesta <7* ..<■■• (1
v UKALNIK električni, s vrvico -
popolnoma nov. prodam. Hinko Privšek, Ljubljana - Kolodvorska 7.	(1
FIŽOL ho kaj slabo obrodil, če ne boste sedaj pokončali listnih uši. Potrebno uničevalno sredstvo prejmete pri: inJ Prezclj, Wolfova 3. (I
Citajte knjige
»Slo vence ve knjižnice«
ki vam nudijo nnogo zanimivega,
DVE LETNI OBLEKI
ženski, za srednjo postavo, lep volnen ženski šal in bisernico -prodam. Bolgarska 17. II. nadstr. desno. (I
DOLG KLAVIR
odam. Ocled v nedeljo dopoldne in pa "er.
Pod Ježami 5. (g
LASTNIKI GLASOVIRJEVf Poslužujte «• telefonske številke 39-23, ki pokliče specialno tvrd-Jco sa uglaievanje ter oopravila glasovfrjev
lo harmonijev J o r 6 «e k . Zrinjskega cesta 7/11, Ljubljana.
HARMONIKE
klavirske, in na gumbe, kromatične; kitaro, rog. krilni rog, dve violini in saksofon — prodom. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7.	(g
KLAVIR. HARMONIKO
z 48 basi, zelo dobro ohranjeno in moško kolo z dobrima pnevmatikama prodam. Dunajska 69a-II., desno.
KOPALNO KAD,
pečico z bakrenim kotlom - in najfinejšo novo črno obleko pro dam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6151.
BLAGO
za 3 moške obleke in za srajce prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5872.	(1
slamo
ječmenovo, prodam Kopač Ivanka, Vodnikova 173.	1
pletilni stroj
št. 8, otroški trici kelj	let. šivalni
stroj z okroglim čolničkom, prodam. — Ogleda se Gosposvetska 41, skozi vrt.
x Prem
I. POGAČNIK
LJUBLJANA Bohoričeva ulica 6tf Telefon fit. 21-59
VOLNENO BLAGO
za zimski damski plašč prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 6199.
DVE KOLESI dobro ohranjeni - ter šivalni stroj »Singer«, ženski, prodam, šu-šieršič, Franikopanska št. 21.	(oo
preklje
za fižol in paradižnike dobite pri Gospodarski zvezi Maistrovi ul, 10,
GNOJ
groznični so dohl na. Vožarskem potu 8. 1
ROLLEIFLEX
nov gramofon (kovček) in precizna moška ura zelo ugodno naprodaj Šubičeva 3, dvorišče.
BLAGO za moško obleko - v sivi in rujavi barvi ter skoraj nov plošč iz balonske svile pro. dam. Rimska c. 2-1II. vrata 20.	0
PREPROGA,
namizni prt, predpo-steljnik, zastori, vse novo, prvovrstno blago ter umetniške slike (Vavpotič, Klemenčič itd.) zelo poceni naprodaj. šubičeva 3 — " išče.
dvoriši
NOVE RJUHE kom., za otroško posteljo, prodam. Stross-maverjeva 4-1, desno.
ŠPORTNI VOZIČEK
prodam. Rožna dolina C. VI/6.	(I
Komisijska trgovina PRIVŠEK HINKO
Kolodvorska 7. proda: itaro, 2 violini, rog (\Valdhorn), krilni rog (Fliegelhorn), sopran-ksofon, več harmo-ik, porcelan servis -51 komadov, stekleni servis (40 komadov), jedilni pribor - Berndorf, čajni servis in za kompot, stekleni rč, namizne prto — inger krojaške in pa iamske stroje, lesen otroški bitikelj, več bicikljev, športnih in štrapac, električne kuhalnike na dve plošči n rešo, gledališko kukalo, lutko, električni samovar, električne li-kalnike. pisalno stroje isarniške in portabl, otroške vozičke, no>e škornje št. 42 in 43, dve ogledali, lestenec, ove frotirke, diro na gumi-kolesih, likalno desko, ko/uh, mesar-ko in trgovinsko tehtnico, ženske torbice, pernieo, posteljno pregrinjalo, posteljo, le,-seno in otroško železno. žepno uro »Ika« n »I.angendorf«. Črno svilo. 5 m. gramofon v kovčku in omarici, nivelir, masažni aparat. ledene omare, registrirno blagajno in zobotehniški vrtalni stroj.	(1
OTROŠKI VOZIČEK
globok, ovtomode.l — skoraj nov, izvrstne gupie, dober krom -prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6246.
| Kolesa J
MOšKO KOLO
prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6166.
(oo
KOLESA moška. Športna in pa štrapac, ter leseni -otroški bicikelj prodam. Hinko Privšek -Ljubljana, Kolodvorska 7.	(oo
ŽENSKO KOLO novo in moško športno kolo, v odličnem stanju, naprodaj. Slapni-čarjeva 9, Moste, (oo
DAMSKO KOLO
n novo »Vitalux« svetilko za 220 Volt. za obsevanje, prodam. -Ogled od 13 do 14. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6152. (oo
MOŠKO KOLO
izvrstno, močno, dobro ohranjeno, prodam. Bolgarska 17-IL, desno.	(oo
Moško in dnmsko KOLO v odličnem stanjn, z dobrimi gumami - eno Stevr kolo brez gum za 2900 lir, nov gramofon (kovček), Roll-eiflex in moška precizna ura ugodno naprodaj. šubičeva 3 -dvorišče.	(oo
TRICIKELJ
in trikolica, za nosil no-^t 1500 kg. zelo u-godno naprodaj, šubičeva 3, dvorišče, (oo
DVE MOšKI KOLESI
Torpedo in Stiria, obe v prav dobrem stanju, zelo dobre gume. poceni prodam. Ambrož, mehanik. Dunajska 71.
DAMSKO KOLO
drap barve, gume zelo dobre, zadnji model, v zelo dobrem stanju poceni naprodaj. Ambrož, mehanik, Dunajska e. 71.	(oo
I „$troil_J
KOSILNI STROJ
popolnoma nov, Šved. ski, z velikim grebenom, — zamenjam za srednji ali mali greben, Dolinar Jakob, I.ukoviea t. Brezovi, ca.	(str.
STRUŽNICA rabljena, zelo dobro olirnniena, stružna dolžina 75 cm. za 29.000 lir. ter velik vrtaln stroj za R500 lir na prodaj. Šubičeva 5 — dvorišče.	(stroji
NOVA STRUŽNICA t.40 m dolga, za iz' redno nizko cen-o — 120.000 lir — naprodaj Naslov v npr. »Slov. pod »Zadnji model« št. 62)t.	(st
|___Razno 1
Za bančna in denarne posle
nakup in prodajo •aznih premičnin in nepremičnin se priporofa AL. PLANINSEK
L j n b 1 ] a n a, Dvofakova nI. 3/1.
I Kupimo 1
KOSILNICO
novo ali rabljeno, novejšega sistema, kupim ali zamenjam za kako drugo protivrednost. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 6258.	k
RADIAPARATE
raznih znamk kupim ul i prevzamem v komisijsko produjo. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. (k
TRGOVINA »OGLED« Mestni trg 3. stalno kupuj« in sprejemu tudi v komisijsko prodajo: stanovanjsko in nsarniško opremo — eavče, otomaue, športne in globoke vozičke, zložljive in otroške postelje, kolesa, harmonike, radio aparate, šivalne in pisalne stro-e, preproge rjuhe in capne, porcelan, servise, štedilnike in vseh vrst uporab, predmete.
KLAVIRJE
dobro mehaniko ter pianina, harmonike in druga glasbila kupim ali prevzamem v ko-misijsko prodajo. H, Privšek, Ljubljana -Kolodvorska 7. (k
DVE ZRAČNICI
n 2 plašča, obrablje-m, za kolo, kupim. ?oizve se: Bajda Ma-rička, trgovina, Pjred škofijo.	(k
TRI ŽELEZNE SODE po 200 litrov in tri železno pipe kupimo. Ponudbe na upr. »SI.« pod »Sodi« št. 6081. (k
JEDILNI PRIBOR
rje prost in drugi: kuhinjske tehtnice in razne servise kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. - H. Privšek, Ljubljana -Kolodvorska 7. (k
KITARO
havajsko ali navadno, kupim. Ponudbe npr. »Slov.« pod »Kitara« št. 6068. (k
PISALNE STROJE raznih znamk, pisarni, škc in portabl, kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. Ilinko Privšek, I.jubljann. Kolodvorska 7. (k
PISALNI STROJ
dobro ohrnnjen, kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Pisnln5 stroj« št. 6069. (k
RJUHE kapne in drugo posteljnino kupuje stalno Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7.
POZORI Knpnfem vreče Iti vse tekstilne odpadke ter plačam po najvišji ceni. GREBENC Alojzij; Gallusovo nabrežje 39, Ljubljana.	(k
VEč PISALNIH MIZ
in pisarniških omar ▼ dobrrm stanju kupimo. Ponudbe na npr. »Slov.« pod št. 6165.
BLAGAJNE oenjavarne, ležeče in stoječe tor registrirne kupim nli prevzamem komisijsko prodajo. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7.
(k
Najboljšo plačamo
steklenico vseh vrst, vreče, papir, kovino in druge predmete: »Metali a«, Gosposvetska 16, tel. 32-88
Izredno dobro PLAČAMO za bi^iklje. bicikclj-in tricikclj-gume. — Merkur, Puharjcva 6.
OTROŠKE VOZIČKE
globoke in športne -nove ali rabljene kupuje stalno ali prevzame v komisijsko prodaj o. Hinko Privšek. Ljubljana, Kolo. dvorsko 7.	(k
V najem |
ižga |
TRGOVSKI LOKAL
v zvezi s pisarno,'ali pisarno v zvezi s skladiščem, v centru mesta, iščem. Posredovalci dobro nagrajeni. -Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7.
KNWNA ZBIRKA
»SVET«
I živali |
KONJA ZA "KMETIJO
kupim ali zamenjam tudi za kravo. *^nnko-vič Franc, posestnik, črna vas 331, Ljubljana.	(j
7.REBICO 1 leto staro, prodam. Rudnik 17.	(j
MLADO KOZO prodam. Rudnik 69 (v bloku).	(j
BREJO KRAVO
(H mesecev) prodam. Dam v najem njivo in travnik. Bačnik Janez, Glince. 22. (j
MLADO KRAVO
plemensko, simendolko prodam. Podsmreka 5.
(j
1 Denar 1 j
VELIKO PODJETJE l
VELIKO PODJETJE
iiibljausko, jc zaradi Jružinskih razmer naprodaj. Potreben kn-pital 500.000 lir; polovica se lahko plača v obrokih. Ponudbe no upravo »Slov.« pod šifro »Mesečni zaslužek SO.OOO« št. 6246.
O POSOJILIH
__hita, posestva in
porošlva dobite informacije Ljubljana, Beethovnovo 15, levo, pri JUGO-KREDIT. (d
sbhobh0I«B«h3
Vse denarne in trgovske posle
izvršim bitro, točno m-jlidno. Priporoča te
RUDOLF ZORE
Ljubljana Gledališka nI. 12
Tel. 38-10. eBBBHIBBliittaBC
KUPIMO: Anzerowa, Am \vejssen Mcer, Cankar II — >Ci:s« letniku I, 2, 4, 5, 6, 8. 12, 28, 30 — Argo vse, Sivie, Motri, ken von krnin und l.iirz, Melik, Slovenija, Zvon 1881 do 1902 — slovenske in nemške romane novejšega ča-in vse knjige za univerzitetni študij. — Knjigarna Ig. Klein, mavr & Boniberg na Miklošičevi cesti, (knj
VSAKO antikvarično slovensko knjigo, revijo, časopise, posamezne odtise kakor tudi »tare listine kupuje in naj. boljše plačuje Knjigarno Janez UOL2AN, jubljano, Stritarjeva ulica b.
_Radto_|
RADIO APARAT
pelcevni, inalo rabljen prodam. Ogled od 1 do 3. Naslov v upravi Slov.« pod št. 6247.
I šiv, stroji 8
šivalni stroj
»Singer«, pogrezljiv, okrogel čolniček, predvoj. blago, pro-lam. Pred škofijo 19, lulka, I. nadstrop., dvorišče.
»SINGER« krojaški stroj z okroglim čolničkom ugodno prodam. — Hinko Privšek, Ljubljana — Kolodvorska 7. (šiv.
ŠIVALNE STROJE
za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje kupim nli prevzamem v komisijsko prodajo. Ilinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7.
(k
šivalni stroj
»Singer«, krojaški z dolgim čolničkom. Samo plavo prodam za 800 lir. .Tnlka, Pred škofijo št. 19, I. nailstr., dvorišče
šivalni stroj
dobro ohranjen, za domačo uporabo, u Kodno prodam. — Adamič, Pred »kotijo 19, I. nndstr., skozi zaklonišče.
| Pohištvo j
SPALNICE pleskane in jesenove ter orehove jedilnice si lahko ogledate vsak četrtek in nedeljo od 3 do 5 v gostilni Celovška c. 72.	(š
PISALNA MIZA
lepa, naprodaj. Ogled od 8 do 10. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6114.	(1
SAMSKA SOBA
(jedilnica) z novim kaučem (orehova korenina), fotelji, za 12 tisoč lir naprodaj. -Šubičeva 3, dvorišče.
patentu« posteljn,
mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno ln pc niZKl ceni
RUDOLF RADOVAN
tapctulk LJUBLJANA Mestni trg štev. 18
Žsnitbe
MLAD OBRTNIK
s hišo in do 700.000 lir gotovine - si želi znanja 7. dekletom lene preteklosti in s kako gotovino, v starosti do 22 let, v svrho ženitve. Ponudbe po možnosti s sliko, ki sc vrne, na upravo »SI.« pod šifro »Le.pa l>o-dočnost« št. 6217. (ž
VDOVA UREZ OTROK
poštena in varčna, se želi seznaniti z upoko. jeneem brez otrok v svrho ženitve. Ponudbe nn upravo »Slov.«
fmd »Sigurnost - do-ier mo/« št. 6250. (ž
KOBILO
visoko, prodam nli menjam za manjšega četudi starejšega ko nja. Poizve se: Drov-lje, Kovaška 5. (j
dva prašička
mlada zn rejo, ca. 30 kff, naprodaj. ko-(tovSok, Kamnogori-ška 26.	j
U) PranelAkantilca IG (Telefon S8-6I
PO VASI ŽELJI VAM IZDELA
KNJIGOVEZI
lf LJUBLiAHI
KOPITARJEVA 6/II
v avoji ortalnici razne poslovne knjige, ako niso že t zalogi. Istotako izvrči tudi
vsa draga Knjigo-voška dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbio, šolskih torbic in sliinih, pasov, denarnic, kovčkov in drugega . -— -galanterij, blaga
Vam nudi te predmete vedno v lepih, okusnih in modernih oblikah vsaki čas.
CENE SO SKRAJNO NIZKE! P0SLUŽITE SE JIH!
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, dobri oče, stric in svak, gospod
Zadnikar Jože
mizarski mojster in posestnik
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 16. t. m. ob 3 popoldne z Zal, kapele «v. Jožefa k Sv. Križu
Ljubljana, St. Vid. Ravensbriick, dne 14. julija 1944.
Žalujoča žena z otroci in torodnlki
Zahvala
vsem, ki so spremili mojega nepozabnega soproga in očeta, gospoda
Jožko Majheniča
Roboslikarskega mojstra
k preranemu grobu. Zahvaljujeva se
za prekrasno cvetje in vsem, ki so nama stali ob strani v teh težkih urah. — Sveta maša zadušnica bo darovana dno 19. julija ob pol osmih zjutraj v cerkvi sv. Petra.
;	MAJIIENIČ KARLA ~
Za svoj god nas je po 7 dneh hudega trpljenja zapustit naš ljubljeni
Vladho Zorzut
učenec III. razreda na Ledini
Našega zlatega fantka bomo pokopali v nedeljo, dne 16. julija 1944 ob pol 5 popoldne z žal, iz kapele sv. Andreja na pokop, k Sv. Križu Ljubljana, dne 14. julija 1944.
Neizmerno žalostni: Vladimir, oče; Ela, nMti; Benko, bratec, ter družini Zorzut in Jager
V pobožno molitev naj Vam bo priporočen naš ljubljeni sobrat
fr.Amat Gaberc
O. F. M.
ki je odSel v večnost v 92. letu svojega življenja, potem ko je 35 let zvesto služil svojemu Gospodu v frančiškanskem redu. Pokopali ga bomo danes, dne
16. julija ob 4 popoldne. Slovesna sv. maša zadušnica bo jutri, 17. julija ob 7. zjutraj. Ljubljana, 14. julija 1944.
Predstojništvo frančiškanskega samostana
Zahvala
Vsem, ki ste spremili našega ljubljenega papana, gospoda
Josipa Christofa
ravnatelja v pokoju
k večnemu počitku, «e najtopleje zahvaljujemo. Posebno zalivalo izrekamo g. župniku A. Kožmerlju, ki je pokojnika pripravil za večno življenje, čč. duhovščini za zadnje spremstvo, primariju gosp. dr. Neu-bouorju in hišnemu zdravniku -prijatelju dr. Igličarju, za vso zdrav, niško nego in skrb. Iskrena hvala še posebej profesorskemu zboru »Chri-stofovega učnega zavoda« in L drž. mešč. šole za častno spremstvo ter vsem ostalim za dokaze iskrenega
sočustvovanja. Ljubljana, dne 15. julija 1944.
Žalujoča rodbina Christol
»sveti;
(< |e bogato pisana beseda
Zahvala
Vsem, ki ste našega ljubljenega sina, brata, strica in svaka, gospoda
Koščaha Jožeta
obiskovali v času njegove bolezni, ga spremili na poslednji poti, mu poklonili zadnje cvetke — se toplo zahvaljujemo. — Posebno se zahvaljujemo dr. Vo-lavšku, zdravnikom in čast. sestram Leonišča za ves trud in lajšanje bolečin v dneh trpljenja. Zahvala tudi 2. četi Domobrancev iz Notranjih goric in prijateljem 37. čete z Rakeka -m poklonjeno vence in častno
spremstvo Ljubljana, Pikovnik, 16. 7. 1944
ŽALUJOČI OSTALI

m

Zabvala
Prisrčna zahvala g. prezidentu generalu Rupniku, vsem vojaškim in civilnim oblastem, šefu pogrebnega zavoda g. Gajšku, preč. g. župniku Novaku z Ra-kega, vojaškemu kuratu preč. g. dr. Lenčku in vsem, ki so pripomogli, da smo prepeljali zem-ske ostanke naših ljubljenih sinov
Martina in Alojzija
z Rakeka na zadnje počivališče v Prečno. Toplo se zahvaljujemo gosp. podpolkovniku Jožefu Dežmanu za spremstvo na zadnji poti in izraženo sožalje, g. kuratu Francetu Frelihu, ki je vodil pogrebne svečanosti in imel nagovor, ostalim čč. duhovnikom za spremstvo, g. poročniku Mihevcu za poslovilen govor in vsem mnogoštevilnim udeležencem pogreba na Rakeku in v Prečni. — Bog plačajl
Daljni vrh pri Prečni,
dne 13. julija 1944.
Družini Murgelj Jože in Ana
in ostalo sorodstvo.

Zahvala
Vsem, ki so ob priliki bridke izgube naše nepozabne soproge, hčerke, sestre, tete, snahe in svakinje, gospe
MINKE TERDAN
z nami sočustvovali, ji poklonili toliko prekrasnih vencev in jo spremili na zadnji poti — vsem naša iskrena zahvala. — Posebno se zahvaljujemo g. primariju dr. Šavniku za njegovo požrtvovalno prizadevanje ohraniti jo pri življenju, dalje hišnima zdravnikoma Leonišča g. dr. Ča-dežu in g. dr. Poljanšku, čč. sestram za tako vzorno postrežbo in tolažbo, čč. duhovščini, pevskemu društvu »Sava« za ganljivo petje in prav vsem, ki ste ji na kakršen koli način
lajšali njene zadnje ure. Sv. maša zadušnica bo darovana v cerkvi sv. Družine v Mostah v četrtek, 20. t. m. ob 7 zjutraj.
Ljubljana, dne 15. julija 1944.
PAVLE TERDAN in ostalo sorodstvo
V.1
F tU »Ljudska tiskarna« ~ Za Ljudska tiskamo; Joie Kramarii — Herausgebei, U^jatelJ; tat Jofe Sodja — Bchriltlaitei, aretoVU tanka Balnei./