SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVI (50) Štev. (N2) 19
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 15 de mayo -15. maja 1997
Nadškof dr. Franc Rode:
Ne gre pravzaprav za predstavitev knjige, to prepuščam - z veseljem in hvaležnostjo - svojemu prijatelju prof. Rebuli. Tu bom navedel samo nekaj misli, ki se mi zdijo pomembne in - sicer na kratko - in rečem, da sem to knjigo, ki je dejansko sestavljena •z različnih delov, iz različnih predavanj, ki sem jih imel po Sloveniji v zadnjih štirih, petih letih, pisal z velikim veseljem in tudi z ljubeznijo do Slovenije in slovenskega naroda, v globoki radosti, da sem Slovenec. Če se vam zdi to neobičajno - tako izražanje ■ verjemite mi, da je to pri meni globoko iskreno in da tako čutim. Zavedam pa se, da govoriti o ljubezni do slovenstva in do Slovenije danes v naši javnosti ni najbolj običajno, kar se meni zdi nekoliko nenormalno.
To radost in ponos slovenstva sem črpal iz svojih starih gorenjskih korenin. Večala sta se - ta radost in ponos - v procesu mladostnega samozavedanja, ko sem med tujci spoznaval svojo nezamenljivo slovensko istovetnost. Svojo pplnost pa je ta radost dosegla v trenutku naše politične suverenosti in lastne državnosti. Mislim, da moja pot do slovenske zavesti - take, kakršno pač imam - ni bila ravno običajna. Vtis imam, da se laže zaveš, kdo si, če živiš med drugačnimi, kot če si pomešan med enakimi. Prav med bivanjem v tujini sem živo spoznal, da je biti Slovenec eden najbolj zanimivih izzivov, pred katerega je lahko postavljen človek. Tega se danes bolje zavedamo, vendar so to, morda podzavestno, čutili že naši predniki, sicer ne bi gojili s tako trdoživo ljubeznijo svoj jezik in svojo kulturo. In v tem smislu smo izredno zanimiva izjema na evropski celini in
sploh na svetu.
Eden najbolj obetavnih izzivov, ki pred njim stojimo kot narod, je, kaj sedaj, ko imamo po dolgih stoletjih zopet svojo državo. O tem govorim, ko razmišljam o slovenskem narodnem cilju. Kakšen pomen, kakšno poslanstvo imamo v krogu evropskih narodov kot Slovenci? Med najbolj skrivnimi trenutki zgodovine je tisti, ko se neki narod zave samega sebe, se zave svojih skritih energij in izreče besedo, ki je doslej še ni izrekel. Ta trenutek so živeli Grki pod Periklejem, Florentinci ali Italijani pod Medičejci, Španci pod Karlom V., Francozi pod Ludvikom XIV., Nemci v 18. in 19. stoletju, in drugi seveda. Smemo upati, da je to trenutek Slovencev, potem ko smo dosegli državno samostojnost? Upam si reči - ali -upam si upati, da to je, seveda pod določenimi pogoji. S tem se že dotikam druge teme, ki je navzoča v knjigi, namreč krščanstva in njegovega pomena za slovenski narod in za slovensko kulturo. Nikakor ne odrekam legitimnosti drugim, nekrščan-skim duhovnim tokovom v našem prostoru. Toda prepričan sem, da ima tudi krščanstvo - in rekel bi - nedvomno tudi krščanstvo, svojo prihodnost v Sloveniji in da je krščanska tradicija ena bistvenih sestavin slovenske istovetnosti. In kdor med nami dela proti krščanstvu, dela proti slovenstvu. Zato se tudi zavzemam za legitimno mesto krščanstva v našem javnem življenju in predvsem v naši šoli. Na temelju svobodne izbire, se razume. Zato tudi ne morem pristajati na izključevanje krščanstva in Cerkve jz javnosti in iz šole. Prepričan sem, da to ne bi bilo v prid ne slovenstvu ne evropski kulturi, h kateri se prištevamo.
Zakaj je odstopil veleposlanik dr. Falež
. Radio Vatikan je 7. maja v svoji slovenski oddaji odgrnil neznanko, zakaj je slovenski veleposlanik pri Sveti Stolici dr. Štefan Falež odstopil s svojega mesta. Naj sledi poročilo Vatikana, kakor nam ga je posedovala STA:
„.. v roke nam je prišel dopis veleposlanika Službi za stike z javnostjo na ministrstvu za zunanje zadeve RS. V dopisu je med drugim rečeno: V zvezi s poročili o eojem odstopu kot slovenski veleposlanik Pri Svetem Sedežu se mi zdi primerno, da (ta) Urad navede tudi, da sem v svojih piscih predsedniku Slovenije, gospodu Milanu Kučanu, in ministru za zunanje zadeve, gospodu Zoranu Thalerju, izrazil željo, da končam svoj mandat ne toliko zaradi načrtovane nadomestitve, kolikor zaradi neuspehov na področju odnosov med RS in Svetim Sedežem in zaradi nesprejemljivega nerazume-Vanja in zaradi osebnega neuspeha na področju Reditve odnosov med RS in Svetim sedežem. ridržujem si pravico, da objavim ali izro-lfn svoja odstopna pisma javnim medijem lr> da tudi osebno pojasnim nesprejemljiva Razumevanja in osebne neuspehe. Dr. Ste-ilež."
Java je zelo zanimiva, kajti da je
w
diplomat odstopil zaradi neuspehov, nerazumevanja in osebne frustracije, je nujno, da so se morale zakulisno dogajati resne stvari, ki niso primerne za diplomatske odnose. Znano je, da še vedno ni prišlo do odobritve lokacije nunciature. Osnovna vljudnost zahteva, da povabljenega in visokega gosta primerno namestimo. Tudi ni nuncij postal predstavnik diplomatskega zbora, kot je v večini držav običajno, tudi v Argentini. Problem je moral biti tako v porivanju katoliške Cerkve v kot, kakor žolčni napadi na papeža in druge cerkvene dostojanstvenike, ki se v civiliziranem svetu ne dogajajo. Pa morda še kaj, kar ni prodrlo v javnost. Dejstvo je, da je Slovenija postopala neolikano, neodgovorno in surovo ter dejansko ni hotela urediti svojega položaja s Cerkvijo, kar je Hrvaška že zdavnaj naredila. Prav je, da je dr. Falež jasno pokazal, kje leži odgovornost, in vsaj nakazal, kakšni so problemi. Le tako se bo morda Slovenija oz. bolje njena vlada naučila, kako se postopa v olikanem diplomatskem svetu.
K temu naj še pripomnimo, da je vladna koalicija ponudila mesto veleposlanika v Vatikanu predsedniku SKD Lojzetu Pe-
Sporazum z EZ v nasprotju z ustavo?
Skupina 38 vidnih slovenskih osebnosti s področja politike je. v javni izjavi 8. maja zapisala, da državni zbor lahko ratificira sporazum o pridružitvi med Slovenijo in Evropsko zvezo le brez aneksa s t.i. španskim kompromisnim predlogom, katerega vsebina je v nasprotju z veljavno ustavno ureditvijo, kot poroča STA.
Integralno besedilo izjave se glasi:
„Slovenska vlada je predložila državnemu zboru v ratifikacijo sporazum o pridružitvi med RS in EZ, državni zbor naj bi o predlogu odločil že v mesecu maju.
Podpisniki izjave v načelu podpiramo pridružitev k EZ, ker naj bi bil njen cilj utrditev slovenske državnosti in ker naj bi Sloveniji-odprla pot v gospodarski in kulturni razvoj v združeni Evropi.
Za ta cilj je Slovenija dolžna in pripravljena prispevati s svojo udeležbo v skupnih dejavnostih in prevzeti nase ustrezni delež-skupnih bremen.
Tako sodelovanje je možno samo ob njeni samostojnosti. Prenos nekaterih nujnih pristojnosti na skupne evropske organe za nobeno državo ne pomeni odpovedi njeni samostojnosti, ampak način zadovoljevanja njenih lastnih potreb, kolikor je takim potrebam možno zadostiti le v skupnem sodelovanju. Presoja lastnih koristi je pravica, ki se ji država v nobenem primeru ne more odpovedati brez izgube statusa mednarodnega subjekta.
Sporazum o pridružitvi, ki naj bi ga ratiti-ciral DZ, je dodan kot pogoj za njegovo ratifikacijo s strani polnopravnih članic EZ, predvsem Italije, aneks (izmenjava pisem med Slovenijo in EZ v zvezi z določbami drugega odstavka 64. člena sporazuma) z neuradnim delovnim naslovom „španski kompromisni predlog". Ta dodatek pa je že vključen v sporazum kot njegov sestavni del in terja od Slovenije prevzem dolo-
čenih dodatnih obveznosti glede prometa z nepremičninami.
Sprejem takega vsiljenega kompromisa pomeni za Slovenijo ne glede na njegovo vsebino negacijo samega smisla pridružitve. Ne utrjuje njene šele nedavno pridobljene državne samcr-stojnosti, ampak jo postavlja v položaj drugorazredne države, o katere bistvenih življenjskih vprašanjih odločajo drugi z vidika svojih koristi. Iz samostojne države spreminja Slovenijo v protektorat ter zanika smisel in opravičilo njene državne samostojnosti.
DZ lahko ratificira sporazum o pridružitvi le brez aneksa, katerega vsebina je v nasprotju z veljavno ureditvijo Slovenije. Ne samo z 68. členom ustave, ampak predvsem s Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.
160. člen te ustave določa med drugimi pravico pradsednika republike, da predlaga v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe ustavnemu sodišču, da izreče mnenje o njeni skladnosti z ustavo. DZ je vezan na mnenje ustavnega sodišča. Podpisniki te izjave pričakujemo, da bo predsednik države kot njen najvišji predstazmik uveljavil to svojo pravico, ki je hkrati njegova dolžnost kot varuha ustavne ureditve."
France Bučar, Andrej Aplenc, Janez Bernik, Drago Demšar, Evald Flisar, Stane Gabrovec, Kajetan Gantar, Niko Grafenauer, Drago Jančar, Janez Juhant, Milček Komelj, Manca Košir, Lojze Kovačič, Lojze Lebič, Romana Logar, Joža Mahnič, Saša Markovič, Janez Menart, Jože Mencinger, Mira Miladinovič Zalaznik, Boris A. Novak, Iztok Osojnik, Tone Pavček, Franc Perko, Janez Pogačnik, Jože'Pučnik, Alojz Rebula, Maksim Sedej ml., Jaroslav Skrušny, Jože Snoj, Anton Stres, Rudi Šeligo, Alojzij . Šuštar, Veno Taufer, Ludvik Toplak, Drago Tršar, Dane Zajc in Tomaž Zalaznik.
Zgodilo se je v Sloveniji
ALI SO REFERENDUMSKA VPRAŠANJA USTAVNA?
N
Ustavno sodišče je začelo razpravo o ustavnosti referendumske zahteve pod geslom Ohranimo naše bogastvo. Po neuradnih informacijah so ustavni sodniki za zaprtimi vrati opravili sanio začetek razprave, ki je bolj testiranje stališč.
SKD O SEJI DZ
Glede na pobude skupine intelektualcev ter Gibanja 23. december, ki je vločila pobudo za razpis referenduma o pridruži-tvenem sporazumu, se je izkazalo, da je bila pobuda SKD za sklic izredne seje državnega zbora na to temo več kot umestna, „saj lahko ugotovimo, da vlada nima strokovnih niti političnih rešitev, kako naj državni zbor in vlada na tem področju delujeta", je na novinarski konferenci dejala glavna tajnica SKD Hilda Tovšak.
terletu, ki pa je to odločno odklonil. Govori se, da bi šel tja dr. Andrej Capuder, ki se mu končava mandat v Parizu.
TD
NOV REFERENDUM
Civilno Gibanje 23. december iz Velenja je vložilo novo pobudo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma, a to ne o vračanju gozdov, kakor so ga zahtevali levičarji, ampak v zvezi s predlogom zakona o ratifikaciji pridružitvenega sporazuma z Evropsko zvezo. Referendumsko vprašanje se glasi: „Ali nasprotujete temu, da DZ sprejme zakon o ratifikaciji pridružitvenega sporazuma z EU in s tem omogoči razprodajo slovenske zemlje tujcem?". Po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi je predsednik DZ najpozneje v treh dneh po prejemu pobude dolžan o tem obvestiti pristojno ministrstvo ter določiti rok, v katerem bodo pobudniki zbirali podpise volivcev.
SPORAZUM O PLOVBI V PIRANSKEM ZALIVU
Policijski upravi Kopra in Pule sta 12. maja v Kopru podpisali „sporazum o režimu proste plovbe v Piranskem zalivu na hrvaški in slovenski strani" v letošnji turistični sezoni, to je od 1. junija do 1. oktobra letos. Sporazum med drugim določa, da se ladjam, ki v tem obdobju plujejo iz ene države v drugo, ni potrebno javljati luškim kapetanijam.
XL
I
Lv S3
Tone Mizerit
IZ ŽIVUENJA V ARGENTINI
V nedeljo, 20. aprila, je bil občni zbor Slomškovega doma. Isti dan je Zveza slov. mater in žena - odsek San Justo pod vodstvom ge. Mici Malavašič priredila družinsko kosilo. V prijetnem okolju so številne goste razveselili z domačo glasbo gdč. Ani Rode in g. Luka Debevec in prof. Ivan Vombergar. Dobiček prireditve je namenjen dobrodelnemu delovanju Zveze.
V petek, 25. aprila, je Slovenska kulturna akcija priredila v Slovenski hiši koncert starih ljudskih pesmi - v izvedbi ge. Bogdane Herman iz Slovenije.
V nedeljo, 27. aprila, je bil v Slovenski hiši občni zbor Zedinjene Slovenije, katerega je vodil predsednik ZS, Marjan Loboda. Odbor se je delno spremenil. Podrobnejše poročilo bo objavljeno.
Isti dan je Zveza slov. mater in žena -odsek Slomškov dom - priredila družinsko kosilo, katerega izkupiček je prav tako namenjen dobrodelnosti. Udeležili so se ga tudi gostje iz Slovenije. Srečanje je vodila predsednica odseka, ga. Pavla Škraba.
Isto nedeljo, t.j. 27. aprila zjutraj, je bila v Slovenski hiši ura duhovnosti, katero je vodil dr. Alojzij Kukoviča.
V soboto, 3. maja t.l. je bil v Slovenski hiši sestanek staršev Slov. sred. tečaja „Ravn. Marko Bajuk", ob lepi udeležbi, nad 70 po številu. Po pozdravu in uvodnih besedah ravnateljice prof. Nede Vesel Do-
lenc je spregovoril pater dr. Lojze Kukoviča. Sledil je skrbno pripravljen referat prof. Metke Mizerit: „Slovenstvo, vrednota, ki nam je bila dana".
V nedeljo, 4. maja je bila celodnevna prireditev 37.obletnice Doma v Carapa-chaju. Kulturni program, posvečen slovenski in argentinski pesmi, so izvajali Ani Rode, Cvetka Kopač in Luka Debevec, govoril pa je prof. Tine Vivod.
V sredo, 7. maja, je Zveza slov. mater in žena posvetila sestanek 50. obletnici prihoda prvih beguncev iz taborišč v Argentino. Zelo zanimivo predavanje je imela ga. Mirjam Rant.
V četrtek. 8. aprila, je upravni svet ZS imel svojo prvo sejo v novi poslovni dobi. Ob navzočnosti vseh referentov jo je vodil predsednik ZS, Marjan Loboda. Predmet seje je v glavnem bilo načrtovanje dela za dve junijski prireditvi, t.j. za Domobransko proslavo in za Praznik državnosti.
V soboto, 10. maja, je Slovenska kulturna akcija - gledališka skupina iz Slovenske vasi priredila Molierjevo igro „Zdra-vnik po sili".
V nedeljo, 11. maja, je bilo vseslovensko vsakoletno romanje v Lujan. Maševal je prelat Jože Skerbec, popoldanski nagovor g. Franci Cukjati, prošnje in kor solist je pel Marko Fink.
Tisk. ref. ZS.
MEDNARODNI SIMPOZIJ
Pedagoška fakulteta univerze v Mariboru je v sodelovanju z mestnima občinama Maribor in Ljubljana ter drugimi pripravila v začetku maja mednarodni simpozij Slovenska mesta od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne, kjer so predstavili dejavnosti iz političnega, gospodarskega, kulturnega, vsakdanjega in verskega življenja na Slovenskem v omenjenem obdobju.
Nekatera predavanja: Politično življenje v Sloveniji, Družbeni vzpon slovenske elite v Trstu, Rast Ljubljane v gospodarsko središče Slovencev, Gospodarstvo v Mariboru. Kulturno življenje: Kulturna podoba
Socialdemokratska stranka Slovenije je v parlamentarni postopek vložila predlog za spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih v R Sloveniji.
SDS predlaga, da se kot praznik upora proti okupatorju namesto 27. aprila, bivši Dan OF, uvede 26. junij, to je dan po največjem slovenskem državnem prazniku osamosvojitve. S spremembo praznika dneva upora proti okupatorju pa želi SDS popraviti zgodovinsko netočnost, zaradi katere je bil 27. april proglašen za dan upora proti okupatorju in hkrati za ta praznik uveljaviti najbolj primeren datum, ki je nedvomno skupen vsem Slovencem". S tem bi bil odpravljen umetno skonstruiran praznik pričetka revolucije KP, a praznik tako imenovanega Narodno-osvobodilnega boja'(ki pa je bil le revolucija) ali Upora proti okupatorju, kakor hočejo danes, bi bil visoko povzdignjen in bi še nadalje zavajal kratko-vidneže s pravljico o NOB in iz tega izvirajoče privilegije „bivših" partijcev.
Na novo pa naj bi se uvedel državni praznik 15. september, priključitev Primorske Sloveniji.
Ljubljane, Razmerje med nemško in slovensko kulturo v Mariboru, Vsakdanje življenje v Celovcu, Nekaj drobcev iz ljubljanskega vsakdanjika in Mariborska črna kronika v letih pred prvo svetovno vojno ter Evropski pogled v slovensko provinco.
Prikazali so še podobo verskega življenja v Sloveniji v tem obdobju in sicer Versko življenje v Trstu in Gorici od leta 1850 do leta 1914, Kulturnopolitični pregled celovškega cerkvenega dogajanja in katoliškega mišljenja, Versko življenje v Ljubljani in Mariboru 1848-1914, Navzočnost Cerkve v vsakdanjem življenju Celja v letih pred prvo svetovno vojno.
Letos jeseni pa bodo vse ugotovitve simpozija in referate strnili v posebni zbornik, ki bo obsegal več kot 400 strani.
PRAZNEK 9. MAJA
Ljubljana je pripravila v počastitev 9. maja, Dneva Evrope, kot pravijo sedaj, (da lahko praznujejo javno partijske in partizanske praznike), praznik mesta (ker naj bi bila tega dne „osvobojena" od okupatorjev po „hrabrih„ partizanih), kot pravi župan Rupel, ali dneva miru, kot je zapisal predsednik mestnega sveta Kovačič, ali „dneva osvoboditve", kot so dejali včasih in še danes nepoboljšljivi partizanski nostalgiki, številne prireditve.
Ljubljanski župan Dimitrij Rupel je na svoji slovesnosti govoril zelo izzivalno fra-masonsko, da sta „svoboda in svobodomiselnost na Slovenskem priznani že več kot dvesto let. To tradicijo lahko štejemo od Linharta (ki je bil med prvimi Slovenci v loži, op. ur.) dalje."
V	Izoli so 9. maja, ki je letos povezan z obeležitvijo 40. obletnice Rimske pogodbe, bivši komunisti z govornikom Borutom Pahorjem praznovali „priključitev Primorske k Sloveniji", čeprav je znano, da nismo dobila Trsta in cone A samo zaradi komunizma in pajdašenja naših komunistov s Stalinom.
Pretekli teden smo si nekoliko bolj podrobno ogledali strankarski položaj v Argentini. S tem bomo danes še nadaljevali, ker zadeva postaja vedno bolj sodobna in važnejša. Kar poglejmo, kako so se ta teden stvari razpletale.
NOVI ZAPLETI V PRESTOLNICI
Kot je bilo pričakovati, je vrhovno sodišče odločilo po želji vlade v zadevi datuma občinskih parlamentarnih volitev. Kot smo bili omenili, je župan De la Rua sklical volitve za mestno skupščino za mesec junij, predsednik Menem pa je z dekretom te volitve določil za oktober, skupno z narodnimi parlamentarnimi volitvami. A izid odločitve vrhovnega sodišča je bil skop. Komaj za en glas razlike: pet članov se je izreklo za Menema, štirje pa za De la Ruo. Na vsak način, izid je neizbežen in peroni-zem ima tako nekaj več časa, da skuša spremeniti porazen položaj, ki mu ga nakazujejo ankete: zaseda komaj četrto mesto, za solidarno fronto, radikali in Belizom.
V	tem času pa mora vladna stranka v prestolnici pravzaprav sama ugotoviti, kaj in kako. Zadnjič smo pisali tudi o globokem razkolu, ki je nastal v njej. To se doslej še ni uredilo. Menem je sicer namenjen, da sproži intervencijo, kljub temu, da mu mnogi ta korak odsvetujejo. A neposlušnost krajevnih voditeljev in preteči volilni neuspeh vedno bolj pritiskajo na predsednika, ki ne trpi neposlušnosti, še manj pa volilnih porazov. To je vzrok dejstvu, da mnogi smatrajo, da je intervencija neizbežna kljub temu, da se v stranki kaže velika zaskrbljenost zaradi te poteze, in ni navdušenja, da bi ugodili predsednikovi volji.
Zadeva je namreč precej bolj zapletena kot se kaže. In umestno je, da si jo nekoliko bliže ogledamo, zaradi posledic, ki jih lahko pusti tako v stranki, kot sploh v argentinski politiki. Eden glavnih vzrokov, ki jih je Menem navajal za poseg, je bil ta, da je v prestolnici obstajalo dvojno vodstvo. A potem je sodišče odločilo, da je legalno tisto, ki mu predseduje dosedanji narodni poslanec Toma. Ta pa se ravno najbolj upira Menemovim diktatom in njegovemu kandidatu Scioliju.
Intervencijo v neko okrožje odloči svet stranke. V njem pa imajo večino provincij-ski zastopniki, lokalni veljaki, ki z nezaupanjem gledajo Menemove korake. Dobro se zavedajo, da če odločijo poseg le zato, ker krajevno vodstvo ne sprejme kandidata, ki ga hoče vsiliti predsednik, na nek način kopljejo jamo sami sebi. Z istim razlogom lahko v bodoče predsednik zahteva poseg v stranko v kateri koli provinci, le ker tam ne bi hoteli razglasiti kandidata, ki ga želi Menem. Odločitev o posegu tako postaja izredno kočljiva in cena ukrotitve upornih skupin v prestolnici, če prej ne pride do mirnega sporazuma, bo precej draga tudi za predsednika.
Probleme s prestolnico pa imajo tudi radikali. Ko so bile županske volitve, je sicer prepričljivo zmagal De la Rua, a istočasno so bile volitve za ustavodajno skupščino avtonomnega mesta in na teh volitvah je zmagala Solidarna fronta. Ankete sedaj kažejo, da so ljudje na splošno zadovoljni, kako De la Rua vodi mesto, zlasti zaradi prozornosti celotnega delovanja (česar nikdar ni bilo pri peronistih). A to priznanje radikalnemu županu se ne odraža v namenu glasovanja na parlamentarnih volitvah, tako mestnih kot narodnih, kjer znova prednjači Solidarna fronta. Zato so radikali odločili, da naj bo Rodolfo Terragno kar prvi kandidat v narodni parlament, a na listah za mestni parlament naj bo na prvem mestu Marta Oyhanarte, ustanoviteljica skupine Poder Ciudadano (Državljanska oblast), ki ima velik ugled med ljudmi in je že pristala na kandidaturo pri radikalih.
DRZNI DUHALDE
Provinca Buenos Aires se tudi pripravlja na volilni boj. Duhaldeju je uspelo preprečiti krvavo notranjo bitko, ko je na prvo mesto za poslanske kandidature postavil lastno ženo, od Cafiera dosegel, da se je kandidaturi sploh odpovedal, in na drugo mesto postavil izredno močnega Pierrija, ki že leta predseduje narodni poslanski zbornici. Za tem pa sledita dva ekonomista in končno drugi kandidati, vključno sindikalni, katerim Duhalde vedno poišče prostor v svoji provinci.
Guverner dobro ve, kaj dela. Na važno kandidatno mesto je postavil tudi predsednika provincijske banke, ki je simbol razlike med Menemom in Duhaldejem. Duhalde vodi hud boj proti privatizaciji provincijske banke, in skuša nenehno dokazati, da je socialno bolj peronist kot Menem. Nenehno tudi skuša organizirati postojanke širom države, ker ve, da kljub nadmoči v lastni provinci še nima zagotovljene kandidature za leto 99, še manj pa zmage.
Ta teden mu je uspelo, da se je zanj izrekel tudi mendoški guverner Lafalla, ki je na skupnem nastopu v mestu San Rafael izjavil, da dela in bo delal, „da bo tovariš Duhalde dober justicialistični kandidat leta 1999". To je za Duhaldeja izreden uspeh, obenem pa udarec za bivšega tukumanske-ga guvernerja Ortega, ki kljub dozdevni priljubljenosti v notranjosti ne najde prave zasidranosti v stranki. Jasno, nima politične prožnosti, ki je potrebna v tej igri struktur, pogajanj in povezav.
REVNI IN BOGATI ARGENTINCI
Ta teden je dvoje novic globoko pretreslo opazovalce, ki polagajo važnost na socialno vprašanje. Po eni strani je prišlo do ljudskega upora v provinci Salta. Kot pred tedni v Plaza Huincul in Cutral-Co v Neu-quenu, so to pot prebivalci Tartagala „z ognjem in gorjačo" zaprli ceste in odrezali deželo od ostale države, obenem pa še preprečili promet v sosednjo Bolivijo. Tam še vedno stražijo ob ognjih in čakajo, kdaj jim bo vlada poslala zadovoljiv odgovor.
Tartagal je podoben primer kot Neu-quen. Tam je ogromno plinsko in petrolejsko ležišče. A po privatizaciji državne petrolejske družbe YPF je 3500 ljudi ostalo brez službe in enako število družin brez dohodkov. Samo vsak četrti prebivalec ima redno službo. A učitelji, na primer, že četrti mesec ne dobijo borne plače 200 pesov. In kakih 600 ljudi ima nad glavo že sod-nijski ukaz o izgonu iz stanovanj, ker ne morejo plačati dolga, ki ga imajo pri Hipotekami banki. Istočasno pa plin in petrolej kar bruhata iz zemlje in provincijska vlada je samo za leto 1966 prejela kar 237 milijonov dolarjev kot pristojbnino za izkoriščanje teh ležišč. Od tega, trdijo prebivalci Tartagala, oni niso videli niti enega dolarja.
Druga važna novica pa je bila objava Državnega inštituta za statistike, ki je ugotovil, da na področju prestolnice in Velikega Buenos Airesa živi kar 3.200.000 revnih-
V	zadnjem letu je število revnih namreč naraslo na tem področju za 400.000 oseb-Medtem ko bruto proizvodnja raste, ko jo za bodoče napovedujejo še več in razna poročila govore o uspešnih dobičkih raznih družb in korporacij, raste vedno bolj tudi število tistih, ki jih ta sistem poriva ob rob. Te številke govore o položaju, ki postaja sociološko nevaren. Primer Neuquena i*1 Salte, geografsko na dveh ekstremih države, se lahko ponovi v neposredni bližini prestolnice. To pa bi bilo mnogo bolj nevarno, zlasti ker bi tak položaj laže izkoristile kake nezaželene prevratne skupine in ker je tu mnogo več „socialnega smodnika" i11 ga je teže nadzirati kot pa v notranjosti.
Stran 3
Slovenija v argentinskem časopisu
Najboljši argentinski dnevnik La Na-cion je v petek, 9. maja objavil posebne strani svetovne medijske organizacije „World media", ki so obravnavale superheroje v človeških mitih ali literaturah. Tam so omenjeni npr. Ahil, Cid, David, Drakula, Frankenstein, Herkules, Ivana Arška, Pino-cho, Popeye, Samson in Tarzan poleg drugih nam manj znanih afriških in azijskih herojev in velikanov. Med njimi je kot edini predstavnik slovanskih narodnih likov poleg ruske Jage babe tudi naš Martin Krpan (s sliko), ki ga je ustvaril pisatelj Fran Levstik in je že prešel v slovensko ljudsko zavest. Opis se glasi (v prevodu):
Martin Krpan
SLOVENIJA
Slovenska ljudska tradicija iz XIX. stoletja Moč in velikost za deset ljudi
Čeprav ima Krpan nadčloveško moč, je naravnost len. Postane kontrabandist in črna ovca za carinike. Cesar mu naroči, da jtbije velikana Brdavsa, ki grozi Dutmju. Ko je to stori, mu cesar dovoli, da opravlja dalje svoj kontrabant.
Veselka Šorli puc
Celovški zvon XIV/52-1997 (2)
Iz popotne beležnice (Bariloche)
Na svoji nevarni in naporni poti je slišal govoriti tudi o prečudovitem gorskem jezeru Nahuel Huapi in uspelo mu je celo Prepričati indijanskega poglavarja, ki se je 'rnenoval Shaihueque, da mu je dovolil, da s' ga ogleda. Kako ljubosumno so Indijanci varovali ta biser narave, govori zgodba, da je ShaiHueque pustil vzeti na pot do jezera le eno ovco za živež. S tem si je hotel 2agotoviti, da se bo vsiljivec tudi kmalu vrnil... Francisco Moreno je po nekaterih zgodovinskih virih leta 1876 na obali jezera Nahuel Huapi zasadil argentinsko za-stavo. Nadaljnja usoda teh krajev ni bila dosti drugačna od drugih na ameriški celi-ni- Poraženec je bil na koncu vedno isti. Je Pa na razvoj dogodkov veliko vplivalo to, da se je Moreno že na prvem potovanju nesmrtno zaljubil v Patagonijo. Zaradi njegovih izkušenj ga je argentinska vlada v kasnejših letih imenovala v komisijo, ki je Proučevala in določala mejo med Argenti-n° in Čilem. Morenova zasluga je, da meje niso potegnili po razvodnici, kakor je bilo sPrva predlagano, temveč po najvišjih gor-h vrhovih. Za njegovo patriotsko držo 11111 država ni hotela ostati dolžna, zato mu j® Podarila velikansko območje z jezerom ahuel Huapi vred. Zdaj je imel spet po-ezo Moreno, ki se ga je medtem oprijel
vzdevek Perito, kar v španskem jeziku pomeni izvedenec. Velikodušno je velel podarjeno zemljo leta 1903 spremeniti v narodni park, pač po vzoru nekdanje Evrope in severne Amerike. Narodni park Nahuel Huapi meri kar 758.000 ha, samo jezero s številnimi rokavi vred pa, če smo že pri števikah, celih 530 kv.km. V času Hladnikovega obiska so štele Bariloche (tisti San Carlos, ki stoji na začetku, se v pogovoru nikoli ne izgovarja) 5000 prebivalcev, danes pa jih ima desetkrat več. O imenu kraja je bilo popisanega že gore papirja. Ime bi se namreč pravilno glasilo Vuriloche,_kar v araukanskem jeziku pomeni ljudi od tam z one strani in je označevalo le bližnji gorski prelaz.
V	štiridesetih letih, ko je drugod po svetu divjala vojna, so Bariloche doživljale zlato dobo svojega razvoja. Zraslo je na stotine novih hotelov in restavracij, v samem središču kraja, tik ob obali, pa je arhitekt Bustillo zasnoval tudi Centro Civico ali Mestni trg ter stolnico, vse v nekakšnem neosrednjeveškem slogu.
Ezequiel Bustillo, stvaritelj modernih Bari-loch (Slovenci dosledno pišejo Bari loče), je pač vedel, kakšen videz potrebuje turističen center. Škoda samo, da se je po njegovem odhodu tukajšnja arhitektura izgubila v spakedranost
Janša o Evropski zvezi
Zanimiva omemba, ki prinaša svoje k spoznavanju Slovertije in njene ljudske kulture.
Druga omemba Slovenije je vzbudila pozornost ravnotako v La Nacionu'20. aprila, ko so objavili rezultate ankete v 41 državah po svetu, koliko znajo študenti v gimnaziji matematike in naravoslovja.
Tam smo Slovenci odnesli visoka mesta: v znanju matematike 10. mesto in v znanosti celo 7. mesto (med 41 državami). Prva mesta so, zanimivo, zasedli Azijci iž Daljnega vzhoda (Singapur, Koreja ali Japonska), v matematiki so pred Slovenijo še Čehi, Slovaki, Švica in Holandska, v znanosti pa Čehi, Bolgari in Holandci. Za nami pa se razvrstijo šele Francozi, Rusi, Nemci, Amerikanci, Spanci in drugi, za katere smo vedno menili, da imajo dobre šole.
Vedno smo se ponašali s svojo kulturo in šolstvom, kar se je tukaj visoko pokaza-
lo	in obrestovalo.
Lahko smo ponosni na take pohvale v argentinskem dnevniku.
SKD: KONGRES STRANKE
Izvršilni odbor Slovenskih krščanskih demokratov je v ponedeljek, 12. maja sklenil, da bi bil izredni volilni kongres stranke 28. junija. IO je sprejel tudi sklep o številu in načinu volitev delegatov ter razpisal vse kandidacijske postopke.
Člani IO so še ocenili so, da je vlada naredila veliko napako glede ratifikacije evropskega prid raži tvenega sporazuma, ker dve leti ni naredila ničesar na tem področju, sedaj pa hoče zaradi različnih intervencij in jasnih opozoril s strani funkcionarjev Evropske zveze in državnikov članic EZ to popraviti čez noč.
Po STA
Socialdemokratska stranka Slovenije je še pred letom dni predlagala sporazum vseh parlamentarnih strank o skupnem nastopu na področju zunanje politike, še posebej glede približevanja Evropski zvezi. Ta tekst je bil usklajen skoraj do zadnje vejice, vendar ni bil podpisan, ker je premier in predsednik LDS iz prestižnih razlogov ocenil, da ni potrebno podpisati sporazuma, ki ga je predlagala opozicijska stranka", je dejal predsednik SDS Janez Janša na novinarski konferenci.
V	zadnjih tednih se vse bolj kažejo obrisi realnega stanja, ker „da je jasno, da je s koncem lanskega leta minil tudi čas delanja dobrega vtisa. Sedaj je nastopil čas real-
nih dejstev streznitve in tudi cena za improvizacijo, ki se je kar nekaj časa vlekla".
Ključna, napaka vlade je bila po Janševi oceni narejena v lanskem letu z njeno prelahko privolitvijo v španski kompromisni predlog, vsaj v tisti točki, ko je bil ta predlog vključen v pridružitveni sporazum.
„Če bo ustavno sodišče odločilo, da vprašanja (za priključitveni referendum) niso ustavna, bo potrebno resno začeti razpravo o spremembi 68. člena ustave. Stališče SDS je, da ni za spremembo tega ustavnega člena brez izpolnitve določenih pogojev", je zatrdil Janša. Gre predvsem za sprejem zaščitne zakonodaje, s katero vlada zamuja in nerazumno zavlačuje.
Sence nad ,,slovenskim modelom"
Francoski diplomatski mesečnik Le Monde Diplomatique je v zadnji številki 6. maja Sloveniji namenil članek z gornjim naslovom. Avtorica članka Catherine Sama-ry v uvodu piše, da se zdi Slovenija „v viharjih, ki pretresajo Balkan", skoraj kot miren pristan.
„Toda sedanja izkušnja v Ljubljani nima nič od popolnega modela, ki ga slavi Zahod. V državi, kjer se odvisnost povečuje, možnost vključitve v Evropsko zvezo vznemirja žrtve neenakosti". Avtorica povzema pot slovenske države od neodvisnosti in ugotavlja, da je šest let kasneje Slovenija sicer država z najvišjim življenjskim stan-
ŽELEZNIŠKA STAVKA
Ker pogajanja med sindikati, podpisniki kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa in Slovenskimi železnicami niso bila uspešna, so se železniški sindikati z okoli 9.655 člani odločili za ponovitev štiriurne stavke v torek, 13. maja.
nenačrtnosti in različnosti, se v članku Kje domovina si... v 8. številki Mladike 94 pritožuje starosta slovenskih bariloških.planincev, živi leksikon in pisec številnih knjig o gorah in gorništvu, Vojko Arko.
Samo po sebi se razume, da se človek ne podaja tisoče kilometrov daleč zato, da bi si v Barilochah ogledoval cvetke argentinske arhitekture. Kakor hitro more, se umakne tja, kjer se svet neha meriti na cua-dre (argentinska urbanistična zasnova temelji na mreži, ki jo pomenijo kvadrati ali kvadre, katerih stranice merijo približno sto metrov). Nas, utrujene od dolge vožnje, v dobrih deset kilometrov oddaljeni vasici . Villa Catedral čaka toplina cabane ali koče arhitekta Marijana Eiletza. Čaka nas znani venec gora s Capillo, Lopezom in Catedra-lom, pa gorski potoki, z bambusom in len-go (neke vrste bukve) porasle strmine, poljane amancaya (alstromerip, pa tudi oblaki prahu, ki jih dviga silni andski veter, in čudne rastline, katerih plodovi se ti s tisoč drobnimi kaveljčki oprimejo oblačil. Vse to pa veš, da bo dobilo nov pomen in barvo ob srečanju z ljudmi, njihovimi usodami, spomini in pripovedmi.
Peščica Slovencev je v Barilochah živela že pred'drugo svetovno vojno, tako mon-signor Hladnik omenja priimke Lukman, Kožuh in Kokorovec. Med prvimi povojnimi priseljenci pa so bilo Vojko Arko, Slavko Adamič, Tonček Pangerc, France Jerman, Dinko Bertoncelj, Arnški, Simčič in drugi. Vsi ti so dospeli okoli leta 1950. Drugi so prihajali postopoma - družine Kambič, Žužek in Ecker, na primer, brez katerih si danes težko predstavljam Bariloche, pred manj kot dvajsetimi leti, drugi še pozneje.
dardom v vsej Vzhodni Evropi,-toda izrazitost neenakosti ni nič manjša.
Revščina postopoma vse huje prizadeva tudi Slovence. V članku opozarja na slabšanje zdravstvenega sistema in na razmere v šolah, kjer možnosti niso več enake, vključno z univerzo, ki posnema zahodne socialne norme. Dodaten težavnostni dejavnik je po navajanju francoskega mesečnika poglabljanje prepada med mestnim in podeželskim okoljem v Sloveniji.
Podrobno pojasnjuje pobudo Washing-tona iz decembra 1996 za sodelovanje v jugovzhodni Evropi in Balkanu, ki je Slovenci in Madžari „redkobesedni, toda pod pritiskom, niso zavrnili". Le Monde Diplomatique meni, da gre pri ameriški pobudi predvsem za poskus, da se Združene države Amerike proti Evropski zvezi polastijo tega 150-milijonskega trga. Dodaja, da bi se Slovenija pobude vseeno lahko poslužila za izkoriščanje svojega prehodnega položaja med Srednjo Evropo in Balkanom. Žal vidimo, da nas nekateri še vedno hočejo potisniti nazaj na Balkan!
Vseh bariloških Slovencev se je tako do danes nabralo za lepo druščino. Vidim jih v duhu, različne kot da bi jih silni veter, ki pometa Patagonijo, prinesel od bogvedi kod vse, pa ima le vsak od njih tudi skupno slovensko zgodbo v svojem planinskem nahrbtniku.
Kdor se je enkrat samkat vozil skozi neskončna obrobja Buenos Airesa (edino tja so se emigranti lahko spočetka naseljevali, saj je bila zemlja veliko cenejša kakor v središču ali v severnem delu mesta), je bil pretresen ob misli, kaj so doživljali naši ljudje, katerih večina je bila kmečkega porekla, iztrgani iz tedaj povsem idilične slovenske pokrajine, navezani na vsako ped zemlje, vsako sadno drevo, pa na loko in gozd, ob soočenju s to nepregledno puščo črnikastega betona, ravnih streh in prašnih cest, ki so se ob vsakem močnejšem nalivu spremenile v kotanje, polne blata. Ni čudno torej, da so nekateri, ki so nosili hrepenenje po nedotaknjeni naravi, zlasti po hribih, najgloblje v sebi, izrabili prvo priložnost, da so pobegnili na jugozahod in tam tudi za vedno ostali. V Patagonijo pa seveda niso odhajali niti kot pustolovci niti kot turisti.
Kakor je bilo za slovenske begunce značilno so se tudi Barilochani hitro organizirali. Tako je bilo 22. februarja leta 1951, pred 45 leti torej, ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. Prvi predsednik je bil pokojni France Jerman, ali Frenk, kakor se ga vedno spominjajo prijatelji, sicer vrhunski strokovnjak za smučarske teke, vodja olimpijske reprezentance in dvajset let argentinski državni prvak.
Nadaljevanje prihodnjič
Uspeh Veronike Fink £ GOSPODARSKI V€STNIK
■■■■■■■■■■■■■■■I 7icppnn nnmer hi n Hoti in nroinnlft nmioHon - oih
Slovenske latinskoameriške Trgovske Zbornice
Po sledovih sestre Bernarde in brata Marka je tudi Veronika Fink - Meinville, odlična pevka, kakor smo jo imeli priložnost večkrat poslušati med nami, s svojim pevskim talentom odšla v svet. Najprej v Miami, nato pa v Slovenijo, kjer že nekaj let v ljubljanski Operi uspešno deluje. V začetku letošnjega leta pa je v Operi doživela velik uspeh in odlično kritiko v medijih s svojo glavno vlogo Melisande v Debussy-jevi operi Pelleas in Melisanda.
V	Delu so zapisali, da je „prikazala doslej zagotovo najbolj celovit in muzikalno dodelan pogled na operni lik. Njeno muzikalno podajanje je sledilo besedam, njen obraz pa je bil
vseeno preveč hladen in premalo poveden - gib je bil lep, še posebej z rokami, ki so prevzele govorico besed."
Dnevnik pa omenja, da je Operi v tej „predstavi za sladokusce" uspelo najti „iz-jemno skladno ekipo vodilnih" in da je našla najboljše, med njimi Veroniko Fink. Podobno jo oceni mariborski Večer. V tedniku Demokracija kritik pravi o njej:, da „... smo jo šele zares odkrili šele po dobrih štirih letih njenega stalnega angažmana v ljubljanski Operi. Izkazala se je s čudovitim glasom, katerega barvni razpon je resnično bogat, pa tudi z dosledno igro. Obetavna utnetnica, ki so ji v preteklih letih s tem, da so jo takorekoč ignorirali, resnično delali krivico."
Tudi nemški koroški časopis Karntner Tageszeitung pravi, da je Veronika ,,Meli-sadra kakor iz slikanice, v igri in petju enako prepričljiva".	0
Z njo je izšel daljši pogovor v aprilski številki revije Jana, ki podja najprej njeno življenjsko pot, petje v Argentini, Miamiju in končno v Ljubljani. Sogovornica pohvali njeno slovenščino, ki jo zna tudi njen mož Argentinec in seveda njun sinček Pavel. Veronika opiše, kako jo veseli njen uspeh, ter pripominja, da je vloga Melisandre kakor ustvarjena zanjo. Kmalu namerava še peti z bratom Markom Brahmsa ter Guas-tavinove Argentinske pesmi. Članek krasi njena dobra slika, ki jo tukaj tudi prikazujemo.
Veseli smo njenega uspeha, ki ga je dosegla po trdem delu. Želimo ji, da s svojim priznanim umetniškim telentom še naprej bogati slovensko javnost.
TD
0000000000000000000000000000000000080^000000000001 Drnovšek o ratifikaciji
Vlada bo vztrajala, da državni zbor čim-prej ratificira pridružitveni sporazum Slovenije z Evropsko zvezo in bi čimprej spremenili 68. člen slovenske ustave, kajti prej ko bo spremenjena, prej se bodo lahko začela pogajanja o polnopravnem članstvu Slovenije v EZ.
Slovenija je ena izmed petih držav kandidatk za širitev zveze NATO. Uganka o tem vprašanju so stališča Velike Britanije in Francije - v prvi so bile volitve pravkar, v drugi bodo še ta mesec.
9. maja je po večdnevnih pogovorih s prvaki Slovenske ljudske stranke dejal pre-
wowa»oaaaiiiiii .....
Slovenska TV po satelitu
Pomočnik generalnega direktorja TVS za sodelovanje s tujino, Boris Bergant že nekaj let deluje v komisiji za televizijsko področje pri EBU (združenju evropskih javnih RTV), je bil pred kratkim že drugič zapored izvoljen za podpredsednika te komisije. Za Delo je v pogovoru tudi povedal:
„Kako je s projektom Slovenija na satelitu?
Oddajanje slovenskih, programov prek satelita je bistveni del preobrazbe RTV pri nas. S prehodom na satelit, to pa bo zelo kmalu, bomo vsem našim naročnikom zagotovili, da bodo sprejemali naše pJograme. Tako nas obvezuje tudi zakon, ki zahteva 100-odstotno pokritost Slovenije s programi TVS. S programom prek satelita bomo dosegli tudi vse zamejce in manjšine, prav tako bo naš program lahko gledal vsak Evropejec. Izguba v našem zavodu lahko vpliva na to, da se prehod na satelit spet zavleče.
Zanima nas, ali bomo ta TV signal ujeli tudi v Argentini?
Občni zbor slovensko-latinsko-ameriške trgovske zbornice
mier Drnovšek, da bi morebitna zamrznitev postopka ratifikacije, npr. s sprožitvijo referendumske procedure, negativno vplivala na odločitve Evropske zveze, s kom začeti pogovor o polnopravnem članjenju.
Drnovšek meni, da po dosedanjih tolmačenjih parlament pridružitveni sporazum lahko v prihodnjih dneh ratificira kljub pobudam za referendume. Vlada pa je že lani ocenila, da ratifikacija sporazuma ne zahteva hkratne spremembe ustave. Če bo postavljena zahteva za protievropski referendum, bo vlada sprožila svoj referendum, v okviru katerega bo državljanom predstavila, da odločajo o vprašanju, ali se pridružiti Evropi ali pa postati majhna in izolirana država v nestabilnem svetu.
Takojšnja sprememba 68. člena ustave (ta tujcem prepoveduje imetje zemlje), pa bo, je še povedal premier, edin izhod, če bo ratifikacija pridružitvenega sporažuma zaradi ustavnopravnih zadreg zamrznjena.
Cilj nasprotnega referenduma bi bil tudi Slovencem jasno predstaviti, kaj s pridruževanjem Evropi lahko dobijo in kaj izgubijo, če bi se odločili drugače. Predsednik LDS je še napovedal sestanek šefov parlamentarnih strank - za skupno mizo naj bi sedli že ta ponedeljek - in dodal, kako se zaveda težkega položaja koalicijske partnerice SLS (med podpisniki za referendum je kar nekaj njenih članov), vendar SLS sodeč po zadnjih pogovorih podpira takojšnjo ratifikacijo pridružitvenega sporazuma in tudi spremembo 68. člena ustave.
Drnovšek in LDS sta prepričana, da je treba ustavo spremeniti čim prej, ker bi si edino s tem odprli vrata za začetek pogajanj za sprejem v Evropsko unijo. Popolno prepoved prodaje zemlje tujcem ima med evropskimi državami v ustavi zapisano samo še Slovenija, zato bi sprememba tega člena pomenila, da smo zares pripravljeni sprejeti na zahodu veljavna pravila igre.
V	ponedeljek, 21. aprila t.l. je bil ob lepi udeležbi članov že 6. redni občni zbor Slovensko La tinskoamerišketrgovske zbornice. V prostorih Slovenske hiše, Ramon L. Falcon 4158 ga je pričel predsednik zbornice g. Herman Zupan. Po predpisani izvolitvi overovateljev zapisnika - Marjan Petkovšek in Janez Osterc in članov volilne komisije - inž. Dejan Anderle in lic. Dani Bohinc so sledila poročila Upravnega odbora.
Za tajništvo je poročal podpredsednik Marjan Loboda. Med drugim je povedal, da ima Zbornica trenutno 46 članov. Med letom so člani dobivali vsake 3 mesece interno glasilo Gospodarski vestnik s poročili o svetovnem, slovenskem in argentinskem gospodarstvu. Mesečno pa je Zbornica poskrbela za posebno zaglavje „Gospodarski Vestnik Slovensko-Latinskoameri^ke trgovske zbornice" v Svobodni Sloveniji. Zbornica je povabila svoje člane in prijatelje na dve zanimivi srečanji: 8. junija 1996 je v Slovenski hiši podal zanimiv pregled in primerjavo argentinskega in slovenskega gos-podarstva, funkcionar Svetovne banke, dr. Boris Pleskovič, 18. novembra 1996 pa je v Slomškovem domu poročal o svojih vtisih o slovenski socialno-ekonomski situaciji član Nadzornega odbora naše Zbornice, poslanec slovenskega parlamenta, mag. Marjan Schiffrer, kateremu smo ob tej priložnosti čestitali za zgodovinsko pomembno izvolitev.
Blagajniško poročilo je podal cont. Gregor Hribar iz katerega je bilo razvidno, da se Zbornica s članskimi prispevki zadovoljivo vzdržuje.
Sledilo je poročilo predsednika Upravnega odbora Zbornice, Hermana Zupana. Podrobno je poročal o prizadevanjih Žbor-nice za nastavitev gospodarskega zastopnika Republike Slovenije v Buenos Airesu. O tej zadevi je imel že več razgovorov v. Sloveniji na Žunanjem ministrstvu, Ljub-
ljanski banki in Gospodarski zbornici Slovenije, kakor tudi z veleposlanikom republike Slovenije v Buenos Airesu prof. dr. Janezom Žgajnarjem. Izrazil je upanje, da bodo ti razgovori v bližnji bodočnosti prines-
li	zaželeni uspeh. Poročal je tudi o številnih obiskih iz Slovenije, ki so se zglasili v naši Zbornici, med drugimi prof. Lojze Peterle, predsednik prve demokratične vlade Slovenije, dr. Ivo Bizjak, varuh človekovih pravic v republiki Sloveniji, dr. Marko Voljč, predsednik Ljubljanske banke in njei> podpredsednik mag. Dušan Šuštar. Zbornica je ob svoji petletnici razpisala tudi nagradni natečajna katerega pa je bilo malo odziva.
V	nadaljnjih besedah je podal zanimiv pogled na svetovno gospodarstvo v dobi globalizacije, položaj v Sloveniji in predvsem v Argentini v povezavi z Mercosurjem.
V	imenu nadzornega odbora je poročal inž. Jernej Dobovšek, ki je predlagal odboru razrešnico s pohvalo. Po poročilih se je razvil živahen razgovor, zlasti o predsednikovih besedah, nakar so bila vsa podana poročila soglasno potrjena in sprejeta.
Sledele so dopolnilne volitve za člane Upravnega odbora. Soglasno je bila izvoljena kandidatna lista, ki jo je predlagal odbor. V prihodnji poslovni dobi bo vodil Slo-vensko-Latinskoameriško trgovsko zbornico naslednji odbor: Herman Zupan - predsednik, Marjan Loboda - podpredsednik, dr. Anton Marin - tajnik, lic Andrej Troha - podtajnik, inž. Anton P. Podržaj - blagajnik, lic. Franci M. Gorše - podblagajnik. Svetovalci: Ciril Oblak, cont. Gregor Hribar, lic. Janez Pleško. Namestnika svetovalcev: Pavle Bajda, Marjan Petkovšek. Nadzorni odbor: inž. Jernej Dobovšek, arh. Marjan Eiletz, Janez Osterc. Namestnika: lic. Marko A. Amon in Marjan Oven.
Udeleženci občnega zbora so se še precej časa zadržali v prijateljskem in zanimivem razgovoru.
M.L.
100 MILIJONOV LITROV VINA popijejo letno v Sloveniji. Slovenija ima okoli
21.000	hektarjev vinogradov. V začetku decembra 1996 so imeli v Portorožu prvi slovenski vinogradniški - vinarski Kongres. Strokovnjaki so na tem zgodovinskem srečanju prebrali 46 referatov in ocenili stanje in probleme slovenskega vinogradništva in vinarstva.
PODJETIJ JE VEČ, USPEHI PA SLABŠI. Konec septembra je bilo. registrirano 19.515 družb, kar je 719 več kot lani. Narašča pa tudi število družb z blokiranim žiro računom. S tem problemom se je (podatki za ljubljansko območje) konec septembra soočilo že vsako šesto podjetje, kar z drugimi besedami pomeni 2.490 podjetij z 20.787 zaposlenimi. Razvoj ljubljanske industrije pestijo zlasti pomanjkanje naročil in naraščanje zalog. Najslabše uspehe dosegajo tekstilna, lesna, usnjarska in papirna industrija.
V	ZNAMENJU LETA 2000. V dveh jesenskih mesecih je bilo v Ljubljani toliko raznih računalniških sejmov, da je bilo nemogoče vse obiskati. Najbolj pomemben je bil že peti INFOS 96 s 112 razstavljalci, 140 prireditvami in Š.000 obiskovalci.
MANJKA ŠE 8.831 PREBIVALCEV, da bi imeli v Sloveniji dva milijona. Številčna prednost je na strani žensk, ki imajo 1,02 milijona, oziroma 51,3 odstotka vsega prebivalstva. Skoraj trije od štirih prebivalcev so rojeni po drugi svetovni vojni, 200 je bilo
rojenih pa še v prejšnem stoletju. Rod do 18 leta je najštevilnejši, saj ima 475.372 prebivalcev.
NAJVIŠJA POKOJNINA V SLOVENIJI jg sedaj 228.026 tolarjev, najnižja pa 44.880 tolarjev. Prejemnikov pokojnin je 443.665, kar je 0,5 več kot decembra 1995. Vsak deveti upokojenec prejema pokojnino do
30.000	tolarjev na mesec. Najvišjih pokojnin pa je v državi 472, dobiva jih 0,1 odstotka vseh upokojencev.
RAST NI SAMA PO SEBI UMEVNA. Nobene višje sile ni, ki bi turistično gospodarstvo popeljalo v razcvet. Nasprotno pa lahko najdemo veliko sil, ki peljejo v drugo smer. Lani oktobra je slovenske turistične kraje in znamenitosti obiskalo 114.740 gostov, kar je pet odstotka več kot v istem mesecu leta 1995. V prvih desetih mesecih je bilo v Sloveniji 1,46 milijona turistov. Upadel je obisk domačih turistov, obisk tujcev pa se je povečal za 20 odstotkov, turističnih prenočitev pa je vseeno bilo manj kot lani.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
5. maja 1997
1 dolar	157,98	SIT	tolarjev
1 marka	91,21	SIT	tolarjev
100 lir_____________9,20	SIT	tolarjev
NOVICE IZ SLOVENIJE
LJUBLJANA - Založba Mladinska knjiga je zbirko Knjigožer, ki prinaša sodobne ljubezenske, kriminalne in srhljive zgodbe za najstnike, obogatila z dvema novima deloma, in sicer z Lažnivo Suzi pisateljice Dese Muck in Formulo smrti avtorja Ivana Sivca. - Mohorjeva družba Celovec pa je predstavila dve novosti: Svet svitanja avtorice Milene Merlak Detele in Kocbekovo berilo Leva Detele.
LJUBLJANA - Najvišje strokovno priznanje za dosežke v likovni umetnosti na področju Slovenije in zamejstva, nagrado Riharda Jakopiča za leto 1997, so podelili akademskemu slikarju z avstrijske Koroške Valentinu Omanu.
MARIBORU - Na oddelku za transfuziologijo in imunohematologijo mariborske bolnišnice je 53-letni Herbert Marčinko stotič daroval kri. Prvič se je vpisal med krvodajalce junija leta 1970.
PORTOROŽ - V Singapurju je Splošna plovba „krstila" dvanajstletno Western Mariner in ji dala ime Planica. Čezoceanka za prevoz razsutega tovora je dolga 183 metrov in ima nosilnost 42.200 DWT. S tem nakupom je Splošna plovba lastnica sedemnajstih ladij, poleg tega pa upravlja še s štirimi ladjami tujih ladjarjev. S Planico se je povprečna starost ladjevja Splošne plovbe znižala na 16 let, kar je komaj nekaj pod svetovnim povprečjem (16,8 let).
LJUBLJANA - Priznani arhitekt in profesor Boris Podrecca, eden izrazito srednjeevropsko usmerjenih ustvarjalcev, je lani jeseni za mednarodno založbo Birkhaeuser Pripravil monografski pregled svojega dela v obdobju med letoma 1980 in 1995. Monografija vključuje Podreccove prenove, arhitekturne posege v mestni prostor, mestno °premo, stavbe, ureditve trgov, izbor iz tezstav in oblikovanje pohištva. Na slovenski predstavitvi monografije (posreduje jo založba Rokus) je avtor med drugim 'zrazil osebno presenečenje ob dejstvu, da so največji delež od polovice že prodane naklade (3.000 izvodov) pokupili na Daljnem vzhodu, v Hong Kongu, Saigonu in Kuala Lumpurju, ne pa morda na območju Oted Frankfurtom, Berlinom, Dunajem in severno Italijo, kjer je kot arhitekt in predavatelj najbolj navzoč.
LJUBLJANA - Lani je bilo v Sloveniji Zabeleženo 88 primerov spolnih zlorab °trok, kar pa še ne pomeni, da je to edini Podatek, saj gre le za prijavljene primere. Vprašanje pa je, koliko napadov ostane neprijavljenih.
LJUBLJANA - Med soboto 3. in nedeljo L maja je v 27 hujših prometnih nesrečah nrnrla ena oseba, 48 udeležencev nesreč pa le bilo poškodovanih. Poglavitni vzroki nesreč so bili neprimerna hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilna stran 'n smer vožnje ter nepravilno prehitevanje. Šest udeležencev nesreč je bilo vinjenih 'n enemu od njih so namerili celo 3,1 g/kg alkohola v organizmu. Teden poprej sta v '04 hujših prometnih nesrečah na slovenskih cestah umrli dve osebi, 144 pa jih je “Ro poškodovanih. Letos je v prometnih Nesrečah v Sloveniji umrlo že 98 oseb.
MARIBOR- 9024 dijakinj in dijakov, ki s° se na 128 srednjih šolah prijavili k opra-v'janju mature, je v soboto, 10. maja delalo Rnvi pisni izpit - esej iz maternega jezika in književnosti. Na posnetku so dijaki I. gimnazije Maribor pri pisanju.
LJUBLJANA - Predstavniki ministrstva za notranje zadeve (MNZ) so na tiskovni konferenci spregovorili o razkritju skupine tihotapcev alkoholnih pijač, cigaret in ponarejevalcev tobačnih znamk. Kriminalistična služba je v okviru hišnih preiskav pri 18 osebah zasegla 504.175 škatlic različnih cigaretnih izdelkov, 12.748 steklenic različnih tujih vrst žganih alkoholnih pijač, stroj znamke Siemens za pakiranje cigaret, orožje, eksploziv, ponarejene tobačne znamkice, tablete amfetamin ter večje količine drugega tihotapskega blaga.
LJUBLJANA - V 67. letu starosti (1930-1997) je umrl upokojeni igralec Lojze Rozman. Na odru ljubljanske Drame, na katerem je bil tri desetletja eden vodilnih igralcev, je prvič zaigral leta 1952 po diplomi na Akademiji za grafiko, radio, film in televizijo (AGRFTV) z vlogama Biffa v predstavi Smrt trgovskega potnika ter Tybalta v predstavi Romeo in Julija. Lojze Rozman je odigral tudi veliko filmskih vlog. Bil je med drugimi Ludvik v Tistega lepega dne, stric Dane v Ne joči, Peter..., v svojem zadnjem filmu Ekspres, ekspres (ki so ga začeli vrteti prejšnji mesec po slovenskih kinodvoranah) pa je upodobil komično strogega sprevodnika. Leta 1988 je prejel Borštnikov prstan, pred dvema letoma pa Župančičevo nagrado za življenjsko delo.
LJUBLJANA - Društvo Slovenija-Rusi-ja je ob prvi obletnici delovanja 8. maja pripravilo letni občni zbor. Društvo šteje 230 registriranih članov in mu predseduje Sašo Geržina, nekdanji slovenski veleposlanik v Moskvi. Društvo Slovenija-Rusija je bilo ustanovljeno na pobudo profesorja Sergeja Bubnova, dosedanjega podpredsednika društva. Največja društvena prireditev je bila lanska julijska slovesnost ob ruski kapelici, kjer so se spomnili na ruske vojne ujetnike, ki jih je pred osemdesetimi leti (med prvo svetovno vojno) ob gradnji ceste na Vršič zasul plaz.
LJUBLJANA - V Galeriji ZDSLU je bila otvoritev spominske razstave Marka Šuštaršiča, enega prvih na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost izšolanih slikarjev, člana Skupine 53 in enega najbolj izvirnih predstavnikov slovenskega povojnega modernizma. Razstavo, ki bo na ogled do konca maja, je Galerija ZDSLU pripravila v okviru Evropskega meseca kulture Ljubljana '97, na njej pa je predstavljenih več del iz avtorjevega zadnjega cikla „zelenih pokrajin".
TRENTO, Italija - Na tradicionalnem, že 45. mednarodnem festivalu filmov o gorah, ki je potekal od 27. aprila do 3. maja v Trentu, središču tridentinske pokrajine, se je letos predstavilo skupno 96 filmov iz 17 držav, med njimi trije slovenski. Nagrado Zlati metulj Trenta, ki jo podeljujejo filmu, ki najbolje predstavlja gorsko pokrajino, so podelili filmu avtorja in režiserja Igorja Likarja Skrivnostna notranjost Bele gore, delo iz niza dokumentarnih filmskih esejev s skupnim naslovom Razgledi slovenskih vrhov.
LJUBLJANA- Na Jurjevo so otroci iz Vinice v Beli Krajini obiskali Ljubljano. Z Zelenim Jurijem so zapeli, zagodli in zaplesali pred mestno hišo.
MII
SLOVENCI V ARGENTINI
MM
novice
Popravek: Krst: 20. aprila je bila krščena Mikaela Cecilija, hčerka Hectorja Meneg-hinija in Lenči roj. Štefe. Botra sta bila Tine
Štefe in Marjeta Štefe, krstil je msgr. Jože Guštin.
Čestitamo in prosimo za odpuščanje!
Smrti: Umrla sta v Ramos Mejiji Ivan Smole (79), v Sloveniji pa Branko Tomšič. Naj počivata v miru!
Slomškov dom
VELIKONOČNI PRAZNIKI
Zadnji poletni dnevi so naznanili konec počitnic in odprli šolska vrata tudi v šoli škofa Antona M. Slomška, ki jo letos vodi Saša Omahna. Šolo obiskuje 79 otrok.
Zgodnja velika noč je napovedala cvetno nedeljo skoraj sredi marca z neobičajno toplim vremenom. Slovenska šola je tudi letos povabila žene in dekleta k pletenju butaric*za cvetno nedeljo. Nad 150 so jih napletle, in le hvalevredno je, da pomagajo ohranjati ta lep slovenski običaj. Na cvetno nedeljo je župnik prelat Jože Škerbec pri slovenskem znamenju blagoslovil oljke in butarice, nato pa se je po prostornem vrtu razvila procesija res številnih udeležencev, ki so se s petjem v čast Kristusu Kralju napotili v gornje prostore k službi božji. Po maši je bila na ogled razstava učbenikov in didaktičnega materiala letošnjega seminarja slovenskega jezika učiteljev v Sloveniji, katerega so se udeležili štirje člani našega doma: Helena Rode in Marjan J. Loboda za Slomškovo šolo in prof. Metka Mizerit in prof. Neda Vesel Dolenc za Srednješolski tečaj. K globljemu praznovanju Velike noči je pripomogla tudi duhovna obnova, ki jo je imel na cvetni petek dr. Jurij Rode. Slovesna sveta maša na samo veliko noč je še enkrat združila vso ramoško družino. Ubrano petje mladinskega zbora pod vodstvom prof. Ivana Vombergarja je povzdignilo velikonočno slavje. Zbor je prepeval na veliki četrtek tudi v cerkvi Marije Pomagaj. Organizaciji odsekov Slovenske dekliške organizacije in Slovenske fantovske zveze sta pripravili za svoje člane sestanek z velikonočnim programom.
OBČNI ZBOR
V nedeljo 20. aprila je bil v Domu občni zbor Zadruge Castelli, ki je pravni lastnik Slomškovega doma, ta pa organizacijska oblika slovenske skupnosti v Ramos Mejia in okolici. Po uvodnih formalnostih se je predsednik Marjan Jože Loboda s pie-tetnimi mislimi spomnil članic in članov, ki so nas v preteklem letu za vedno zapustili, ostal pa je pečat njihovega dela in navzočnosti v skupnosti: Pavla Svetlin, Ivanka Lavrenčič, Valentina Lavrič, Franci Holo-san, Mojca Majhen in Helena Malovrh.
Za pokoj njihovih duš je dr. Jure Rode zmolil očenaš. Odbor je nato predstavil obračun o svojem delu v preteklem poslovnem letu. Iz poročil odbornikov in predsednika je bilo razvidno delo odbora, dosežki pa tudi težave s katerimi se je spopri-
...HM
jemal. V blagajniškem poročilu je izstopala težka davčna obremenitev, ki zahteva in bo še zahtevala od odbora domiselnosti pri ustvarjanju prihodkov, predvsem z oddajanjem prostorov domačim in tujim uporabnikom. Ker so po pravilih zapadli mandati le delu odbornikov, so bila pri volitvah izpolnjena izpraznjena mesta. V tekoči poslovni dobi vodi Slomškov dom odbor v naslednji sestavi: Predsednik Marjan Jože Loboda, podpredsednica prof. Neda Vesel Dolenc, tajnik lic. Jože Oblak, podtajnica Alenka Poznič Schiffrer, blagajnik cont. Gregor Hribar, podblagajnik Anton Kastelic, kulturni referent Marko Selan, gospodar Jernej Tomazin. Odborniki: za šolo Saša Omahna, za Z.M.Ž. Pavla Kovač Škraba, za mladino Pavlinka Vombergar in Damjan Tomazin. Nadzorni odbor: Herman Zupan in Božidar Fink.
MLADINSKI „ASADO"
V soboto, 26. aprila sta odseka SDO in SFZ, ki mu letos predsedujeta Pavlinka Vombergar in Damjan Tomazin, povabila mladino na družabni večer z „asadom". Izkušeni Franci Novak je s pomočniki imel na skrbi „parrillo", dekleta pa kuhinjo, vse v splošno zadovoljstvo številnih navzočih.
ŠOLSKA MAŠA IN KOSILO ZSMŽ
V nedeljo, 27. aprila je bila redna služba božja namenjena otrokom, ki obiskujejo Slomškovo šolo. Otroci se svete maše s svojimi starši niso le udeležili, ampak so tudi sodelovali kot ministranti, bralci beril in prošenj, pri darovih in darovanju. Dr. Jure Rode jim je namenil tudi nedeljsko pridigo in jih navduševal za vse dobro. Ker je dr. Rode prav to nedeljo praznoval svojo 60-letnico, so mu otroci voščili s pesmijo in šopkom cvetja. V imenu Doma je slavljenca pozdravila prof. Neda Vesel Dolenc in se mu zahvalila za pomoč v skupnosti.
Opoldne pa je bilo v Domu kosilo, ki ga je pripravil odsek Zveze slovenskih mater in žena. Uvodoma je predsednica Pavla Škraba pozdravila domače goste in zastopnice odsekov iz drugih Domov, duhovnega vodjo dr. Jurija Rodeta, veleposlanika republike Slovenije dr. Janeza Žgajnarja in gospo, častnega konzula Hermana Zupana in gospo ter skupino poslovnežev iz Slovenije, ki se mudijo na obisku v Argentini. Veleposlanik je naslovil na navzoče nekaj tehtnih misli o povezavah na različnih poljih med Slovenci po svetu in Republiko
Nad. na 6. str.
w8w8wii3iililB
Mendoza
OBČNI ZBOR MLADINSKIH ORGANIZACIJ
V nedeljo 20. aprila sta SDK in SFZ opravila letošnji občni zbor s sledečim rezultatom:
Slovenski dekliški krožek: predsednica: Milena Šmon, podpredsednica: Veronika Vilchez, tajnica: Urška Šmon, blagajničarka: Natalija Arrigoni, kulturni referentki: Erika Bajda in Magdalena Grintal, športnici: Andreja Leček in Anabel Manduca, voditeljica naraščajnic: Ana Bajuk
Slovenska fantovska zveza: predsednik: Vladko Žumer, podpredsednika: Ernest Bajda in Pavel Šmon, tajnik: Vladimir Trlep, blagajnik: Marjan Hirschegger, voditelja naraščajnikov: Jože Štirn in Avguštin Vilchez, kulturna referenta: Tone Štirn in Damijan Žumer, športnika: Franci Šmon in Matjaž Grintal, gospodarji: Peter Slovša, Tine Šmon in Tomaž Bajda., odgovorni za glasbo: Matija Žumer, Milan Slovša in Gabrijel Škerl.
Novima odboroma čestitamo in želimo veliko uspeha!
MALI OGLASI
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bu-fano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo -Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
Tel. 441-1264 /1265
Letalske karte, rezerva lotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12" - Tel.: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - TucumSn 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogotž 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ARHITEKT
Arh. Jure Vombergar - občinski načrti, vodstvo gradbenih del - Av. Gaor.a 2776, Haedo - Tel.: 443-7385 ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron r Tel.: 489-3319.
FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmš. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cčrdoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
37. Obletnica Slovenskega Doma v San Martinu
18. maja: 11,30 sv. maša; 13.- kosilo; 15,30 kulturni program
Vabljeni!
VRLINA PAMETNIH JE VARČNOST
SLOGA VAM NUDI MOŽNOST VSEH VRST NALOŽB. ZLASTI OPOZARJAMO NA NAKUP ZADRUŽNIH DELNIC. BILANCA SLOGE JE ZADNJA LETA IZKAZOVALA KAR LEPE DIVIDENDE MED 23% IN 24% LETNO!
OBIŠČITE NAS, POKLIČITE NAS. VEDNO SMO NA RAZPOLAGO OSEBNO ALI PO TELEFONU ZA VAS: 656-6565
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC!
Žegnanje pri Mariji Pomagaj
v nedeljo, 25. maja 1997
* ob 11,30 somaševanje dušnih pastirjev za vse dobrotnike cerkve Marije Pomagaj in Slovenske hiše; pel bo Mladinski zbor iz San Justa;
* ob 13.- slavnostno kosilo v dvorani škofa Rožmana;
* ob 15.- Pete litanije Matere božje v cerkvi Marije Pomagaj.
Toplo vabimo k udeležbi predstavnike naših ustanov in organizacij in vse rojake. Cena za kosilo: $ 10,- Prijave na telefon 636-0841 do 24. maja.
Slovenska kulturna akcija
vabi na
razstavo olj slikarja Milana Volovska
31. maja 1997 ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registra Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke i
»Eslovenia Libre" J)
Marija: pomagaj mladim živeti kot zvesti Jezusovi učenci. Radi bi s tvojo pomočjo znova pokristjanili svet, kateri je danes tako oddaljen od tvojega ljubljenega Sina!
VABIMO TE K MLADINSKI MAŠI OB 19.15 URI V SLOVENSKI HIŠI
Skupaj se bomo priporočili nebeški Materi, naj utrdi našo vero, moč in vztrajnost v življenju. Vera naj bo tisto krmilo, ki bo vodilo našo barko na poti v pristan - h končnemu cilju: k Bogu!
Nedelja, 1. junija 1997
Slovenska hiša
SPOMINSKA PROSLAVA
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO SJt.L.
Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires - Argentina
OBVESTILA
PETEK, 16. maja:
Redna seja Medorganizacijskega sveta v prostorih Zedinjene Slovenije ob 20. SOBOTA, 17. maja:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri.
NEDELJA, 18. maja:
Obletnica doma v San Martinu. SOBOTA, 31. maja:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri.
NEDELJA, 1. junija:
Spominska proslava v Slovenski hiši. SOBOTA, 7. junija:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri.
ZAHVALA
Člani družine Cirila Oblaka ml. izrekamo prisrčno zahvalo številnim rojakom, znancem in prijateljem, ki so nam s sočutnimi dejanji, upapolnimi željami in besedami bili v pomoč ob nezgodi naše petletne KATJE.
Z vztrajno molitvijo in osebnimi žrtvami ste ji, posamezniki in cele skupine, lajšali bolečine, ki jih je 28. marca letos utrpela zaradi hudih opeklin in ste - smo prepričani - dosegli, da je bila in je še božja pomoč očitna pri njenem zdravljenju.
Iskreno zahvalo izrekamo tudi zdravnikom in bolniškemu osebju na Instituta del Quemado za pomoč v prvih hudih dneh.
Naše hvaležno priznanje pa naj izrecno velja zdravnikom, dr. Rudiju Vidmarju, dr. Horaciju Kaminski-ju in dr. Jorgeju Gallardu za strokovno uspele presade in druge kirurške posege na kliniki Naveira ter dr. Janiju Pekolju za nasvete in priporočila.
Buenos Aires, maja 1997
Slomškov dom
Nad. s 5. str.
Slovenijo, dr. Rode pa je pozdravil udeležence in poudaril pomen žene in matere v naši skupnosti. Gostom iz Slovenije je predsednik Doma Marjan J. Loboda predstavil Slomškov dom in jim zaželel prijetno bivanje med nami. Po okusnem kosilu so žene ponudile udeležencem srečke za srečolov s praktičnimi dobitki, čigar dobi-
ček je bil namenjen dobrodelnemu skladu Zveze slovenskih mater in žena.
J.T.
Za pevsko glasbeni večer
se lahko prijaviš do 30. junija pri: Lučki Oblak, tel. 651-9297 Franciju Grilju, tel. 625-2126.
+
Njegov gospodar mu je rekel:
„Prav, dobri in zvesti služabnik, v malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil: pojdi v veselje svojega Gospoda!".
Matej 25,21
Sporočamo vsem prijateljem in znancem, da nas je v soboto, 3. maja zapustil naš predragi mož, stari oče, stric in svak
Stane Marinček
Bog poplačaj vsem, ki so se v tako lepem številu udeležili pogrebne sv. maše. Posebno se zahvaljujemo č.g. Francetu Šenku za obisk v bolnici, prelatu msgr. Jožetu Škerbcu in msgr. dr. Juretu Rodetu za molitve ob krsti, kakor tudi msgr. Mirku Gogali.
Iskrena hvala g. Francu Zorcu za ganljive poslovilne besede.
Dragega očeta priporočamo v molitev.
žalujoči: žena Marija roj. Baraga
hčerke Stanka, Mateja, Helena in Lucija, sin Janez
zeti Jože Mozetič, Peter Černič in Tone Kastelic snaha Jorgelina Cordero vnuki Stanka, Nataša, Ivana, Viktorija, Matija, Aleksander, Evgenija, Andrej, Jorgelina, Avguštin, Ezekijel, Zofija, Tomaž in Julija, svaka Tone ter Aleksander z družino svakinja Slava z družino.
Buenos Aires, San Pablo, Ljubljana, Bloke.