JPoštartna piacana.
Ste?, 111.
¥ LjuMjanS, ? sredo
Posamezna številka 60 vin.
6. oktobra 1S20.	Lsto III.
Oglasi:
i b® x 5C Saser*taegs stolpiče mali 80 vinarjev, ssafal 1*20 E, posiaao, josmrtule« Ie re&Jšffiie 2 K. 7eč5ra!ne eftja?e pspasf.
Maja ob ponedeljkih, sredah in petkih,
Upr&TOlfitvo „D©bs6VUi®" t X.Jabljs»l, »»dna nlloa. 6. Ure&nlSt70 „DcmovIn®", »kloSiSeTa o. 15, Trt. T«.
Sarefoina:
S& tik! nBsaoviso" (trikrat aa teden) mesečna 3 K,
žetrtietes 9 S, polletno 18 S, celoletno 36 K. Petkova štetUka mesečne 1 K, četrtletno 3 K. pol-letno 6 £, celoletno 12
K®V iT
HBnBTOtMMSMMM
Plebiscit v »ni
Dokaz da js položaji
Celovec, 5. oktobra. Plebiscitna komisija je po današnji svoji seji, ki je trajala od 11. do 13. ure sklenila, da se vršiglasovanje v coni B dne 31. oktobra.T a sklep je vele značilen za presojo položajo v coni A. Ker se ima po mirovni pogodbi vršiti glasovanje v coni B le v tem slučaju, ako se cona A odloči ta Jugoslavijo, je jasno, da plebiscitna komisija računa z vso sigurnostjo na ugoden i zid nedeljskega glasovanja v coni A za Jugoslavijo.
Dunaj, 5. oktobra. (Izvirno). „Politische Korrespondenz" javlja, da je veleposlaniška konferenca odklonila predlog avstrijske vlade glede zasedanja koroškega glasovalnega ozemlja po mednarodnih četah. V vprašanju zasedenja z nevtralnimi četami še ni padla odločitev. Avstrijski državni urad za zunanje zadeve je danes naročil avstrijskemu poslaniku v Parizu, naj nujno obnovi prošnjo za odposlanje mednarodnih ali nevtralnih čet v koroško glasovalno ozemlje in oriše velepo-slaniški konferenci „dejanski" položaj.
B 31. oktobra.
za Avstrijo izgubljen.
Velikovec, 5. oktobra. V velikov-škem okraju slepijo nasprotniki Slovence, da morajo od zelene glasovnice odtrgati košček in ga vzeti s seboj, češ da bodo dobili ža vsak košček plačilo. S tem hočejo uničiti veljavnost naših glasov. Plebiscitna komisija ničesar ne vidi, kar uganjajo nasprotniki.
Velikovec, 5. oktobra. Italijanski polkovnik Na vari ni je snoči odšel iz Pliberka. Ostal je tam tako dolgo, da je mogel še celo kopo reklamacij rešiti pristransko Nemcem v prid. Ravnotako samovoljno rešuje italijanski major Botti v Velikovcu nemške nepodprte reklamacije ugo,dno, uradna dokazila in slovenske reklamacije pa zavrača. Nemške reklamacije rešuje celo na podlagi privatnih nemških priporočil. Razburjenje slovenskega prebivalstva proti majoru Bottiju vsled tega silno narašča, akoravno je jasno, da nobena volilna sleparija ne more pokvariti zmagovalnega razpoloženja.
Zmagi nasproti!
Minister Jovanovič naš delegat v plebiscitni komisiji o položaju na Koroškem.
Celovec, 4. oktobra.
Kako je na Koroškem? To vprašanje se sliši neštetokrat, ker koroška vprašanje stoji danes v ospredju interesa, na koroški plebiscit misli pri nas staro in mlado, brez razlike strankarske pripadnosti, ker je koroško vprašanje pač v pivi vrsti naše eminentno narodno vprašanje.
Kako je na Koroškem? Vsakdo, ki pride z glasovalnega ozemlja trdi, da je položaj popolnoma povoljen, da se naše koroško ljudstvo zaveda vr." :"ti trenutka in stoji navzlic vsemu terorju z nemške strani odločno in neomajano za Jugoslavijo.
Želel sem, da mi vse to potrdi naj-merodajnejša oseba, naš delegat v plebiscitni komisiji, g. Jovan Jovancvič, podal sem se v Celovec in g. Jovanovič je izjavil o plebiscitu naslednje:
„Naš narod na Koroškem bo sam določil svojo usodo in odločil se bo za Jugc^vijo. Ta naš narod je zaveden in trden in on i-" r>aHrdnHša opora jugosinvpnslrp Hfleo-pciie v pl.~ očitni komisiji. Koroško Ijudsh t. v-a nemški teror in ne odgovarja nanj z nobenim protiterorjem, ker hoče dati na dan glasovanja najboljši odgovor na ves nemški teror s tem, da bo glasovalo za Jugoslavijo in se na ta način osvobodilo za vselei vsakega terorja.
Bil sem med našim koroškim ljudstvom in govoril sem z ljudmi. Vse to ljudstvo trdno veruje v svojo zmago, vsi so enako odločni: moški kakor ženske in zato bo to ljudstvo v resnici tudi zmagalo!
Naša zmaga je sigurna, o tem ni nobenega dvoma. Nemci se trudijo dokazati, da vlada na našem glasovalnem ozemlju teror, ker upajo, da se jim na ta način posreči odgoditi plebiscit in z diplomatičnimi sredstvi doseči uspeh, ki ga pri glasovanju ne morejo doseči. V resnici se pa od naše strani ne vrši noben teror, na našem glasovalnem ozemlju ni bil še nobeden Nemec niti ranjen, kaj še-le ubit, medtem ko so Nemci na našem glasovalnem ozemlju že ubili enega našega orožnika, dva pa ranili!
In vendar so Nemci organizirali časopisno gonjo proti našemu terorju. Dunajsko, berlinsko, italijansko in tudi drugo časopisje je polno poročil o tem terorju, ki ga sploh ni in zahteva, da bi naše glasovalno ozemlje zasedle zavezniške čete, samo da bi se plebiscit odgodil.
Proti vsemu temu se mora konstati-rati, da je koroški plebiscit pripravljen pod najbolj ugodnimi pogoji, kakor ni bil do sedaj pripravljen še noben plebiscit."
Te besede našega delegata v plebiscitni komisiji povedo dovolj. Le brez skrbi, 10. oktober bo dan zmage koroškega ljudstva in Jugoslavije. —t.
Korošci! Z belo glasovnico za Jugoslavijo.
V nedeljo bo torej na Koroškem ljudsko glasovanje. Ker so Nemci sprevideli, da bodo tepeni, da bo velika večina zavednega koroškega ljudstva glasovala za Jugoslavijo, so napeli v zadnjem času vse sile, da bi še dosegli odgoditev plebiscita, ki se ga bojijo, ampak uspeha pri tem nimajo nobenega, ker se je ugodilo z naše strani vsem zahtevam plebiscitne komisije in ni nobenega vzroka za odgoditev.
Veliko zaslugo pri tem ima naše zavedno koroško ljudstvo, ki se ni dalo zapeljati po številnih nemških izzivačih k nepremišljenim dejanjem. Nemci so namreč želeli, da bi naše ljudstvo na njihova izzivanja odgovorilo ostro in potem bi Nemci tarnali, da v coni A niso varni življenja in morda bi res prišlo kako tuje vojaštvo tam, da bi varovalo Nemce, s tem bi bil pa plebiscit od-goden. Naše zavedno ljudstvo pa ni šlo na nemški lim, mirno je prenašalo nemško izzivanje, zavedajoč se dobro, da bodo ta izzivanja trajala samo do 10. oktobra, potem bodo pa bele glasovnice našega ljudstva napravile konec nemškim izzivanjem.
O tem, kdo bo zmagal, se danes sploh ne govori več, ker kakor mi, tako vedo dobro tudi nemški voditelji, da je cona A za Avstrijo izgubljena enkrat za vselej. To vedo že v Londonu, Parizu in v Rimu in velike sile s tem že računajo kot z gotovim dejstvom. Nemci tega seveda še nočejo javno priznati, ker hočejo obdržati na uzdi do zadnjega one zapeljance, ki so se odločili glasovati za propadlo Avstrijo. Teh je hvala Bogu, zelo malo in oni se bodo še kesali zaradi svojega izdajstva.
Zadnje dni pred plebiscitom bodo Nemci posebno nasilni, ker bi radi z nemiri in neredi onemogočili glasovanje. Pa naše koroško ljudstvo je pametno'dovolj in se tudi te zadnje tri do štiri dni ne bo dalo speljati na nemški lim, temveč bo šlo mirno v glasovalno sobo in tam bodo vsi raztrgali zelene glasovnice za Avstrijo in tako strgane zelene glasovnice bodo dali skupno s celimi belimi glasovnicami za Jugo-goslavijo v kuverto in to bodo potem izročili, komisiji. Nihče ne bo vedel I kako je kdo glasoval, ker nihče ne ' bo prisoten, ko bo posamezni glasovalec zeleno glasovnico strgal in jo skupno s celo belo glasovnico zavil v kuverto, ampak vsakdo, ki bo delal po svoji vesti in strgal zeleno glasovnico, bo lahko zapustil glasovalni prostor z mirno zavestjo, da je storil tako, kakor mu veleva njegova dolžnost, njegova čast in ponos.
In potem bo konec nemške glo-rije tudi na Koroškem. Razni baroni Helldorfi, knezi Rosenbcrgi in
drugi nemški veleposestniki ne bodo več Vihteli svojega biča nad koroškim slovenskim kmetom, ker takoj po plebiscitu, ko bo Koroška sestavni del jugoslovanske države, se bo začela izvajati tudi tam agrarna reforma in tudi na Koroškem dobi kmet zemljo, ki jo obdeluje, tudi na Koroškem bo konec hlapčevanja, tudi naš koroški kmet bo na svoji zemlji svoj gospod.
Zato kvišku srca in samozavestno — zmagi nasproti! V nedeljo bo tudi Koroška svobodna, ker jo bo osvobodilo koroško ljudstvo samo — z belimi glasovnicami! _
Kaj bo s Celovcem?
Mirovna pogodba je razdelila Koroško na več delov. Mežiško dolino je prisodila Jugoslaviji, nekaj malega Italiji, severni del dežele pa Avstriji. V celovški kotlini se ima izvršiti ljudsko glasovanje za Jugoslavijo ali Avstrijo-, pa tudi ta kotlina je razdeljena na dva dela: na cono A, t. j. južni del, ki prvi glasuje in na cono B s Celovcem, ki glasuje samo v slučaju, ako se cona A izjavi za Jugoslavijo in sicer se ima izvršiti glasovanje v coni B tri tedne pozneje kot v coni B. Do plebiscita je uprava v coni A v jugoslovanskih, v coni B pa v avstrijskih rokah.
Nemci so vedno trdili, da bo cona A glasovala za Avstrijo in da potemtakem v coni B sploh ne pride do glasovanja. Stvari so se pa tako obrnile, kakor se je to moglo pričakovati: cona A o Avstriji niti slišati noče ničesar, ker se je že zdavnaj po svoji veliki večini odločila za Jugoslavijo, kamor spada po naroč-nosti svojega prebivalstva, kakor tudi iz vidikov gospodarskih koristi. To je sprevidela tudi že plebiscitna komisija, ki se je prepričala o tem., da Avstrija niti misliti ne more na' kak uspeh v coni A in zato je komisija še predno je končano glasovanje v coni A, odredila 31. oktober kot dan glasovanja v coni B!
To bi moralo odpreti oči poslednjemu slepcu in zapeljancu, ker iz tega je jasno razvidno, da niti misliti ni na to, da bi Avstrija zmagala v coni A in samo lahkomiselni ljudje v coni A morejo glasovati za lačno Avstrijo, ki že stoji tik pred bankrotom.
Za cono A se sploh več ne gre, temveč samo še za Celovec s cono B in ker je Avstrija res tik na robu popolnega gospodarskega poloma, ni skorarj nobenega dvoma o tem, da bo prebivalstvo cone B dobro in temeljito razmislilo o vsemu in se odločilo na ono stran, kamor ga bodo vlekli gospodarski interesi, t. j. na stran Jugoslavije.
Celovec bo imel v Jugoslaviji lepo bodočnost, on se bo razvil, kakor se
je razvil Maribor, med tem, ko ga čaka v Avstriji gospodarski pogin. Komaj dobro leto dni je Celovec ločen od južne Koroške in v tem času je gospodarsko tako nazadoval, da se je njegovo prebivalstvo skrčilo za okroglo 2000 duš, medtem ko se je prebivalstvo Maribora, ki je pripadel Jugoslaviji, podvojilo. Enako kot Maribor se tudi Celovec razvije v bogati Jugoslaviji v cvetoče trgovsko mesto, v Avstriji je pa obsojen v gospodarsko propast.
Čez tri dni bo cona A končno ze-dinjena z Jugoslavijo, o tem ni nobenega dvoma več. Tri tedne pozneje bo spregovorila tudi cona B in gotovo se bo tudi ona odločila za gospodarski procvit, t. j. za združenje z Jugoslavijo. Tudi Celovec bo jugoslovanski in naše zgodovinsko gosposveisko polje!
Uporna reformo u coni i.
Starodavne mrke graščine čepe kakor ogromni pajki v slovenskem Koro-tanu. Prost je bil nekdaj tu slovenski kmet. Potem pa ga je zgrabil nemški fevdalizem in ga izsesal. Le tožna mačeha Avstrija je zadavoljno gledala, kako gine slovenska kmetija.
Cona A meri okrog 175.000 ha in šteje 73.000 prebivalcev. Od teh sto-petinsedemdeset tisoč hektarov poseduje 24 veleposetnikov 42.000 ha, t. j. % cone A.
V lasti veleposestev je okroglo: 1816 ha polja, 2044 ha travnikov, 2117 ha pašnikov in 3080 ha planin.
Ogromne ploskve poljedelskega sveta — izven že navedenih ploskev — so pogoltnili med tem veleposestniški gozdovi.
Zelo poučen je nastopni sestavek o poljedelskem zemljišču petih veleposestev, ki leže v najobljudenejšem in naj-bornejšem kmetskem okolišu in kojih lastniki so najstrupenejši sovražniki našega naroda.
Koliko žuljev, koliko solza slovenskega kmeta tiči v tej zemlji, ki mu je bila oropana! Koliko rodbin bi mogla preživljati ta zemlja?
Od navedenih 24 veleposestev je deloma ali popolnoma odvisnih nič manj kot 4790 rodbin — če računamo povprečno štiri člane na rodbino — to-raj okroglo 18.000 ljudi. Poleg tega pa so navezane na veleposestniške planine in pašnike vse okoliške občine. Le zgolj površno uradno poizvedovanje je pokazalo, da je bilo v zadnjih desetletjih razkmetenih nad 200 kmetov.
Še mnogo obupnejše so razmere v glasovalni coni B.
Grozne so navedene številke in poučne. Kaj ima Korošec pričakovati od mačehe Avstrije? Z zvijačami je do-
segla, da so se vrnili na veleposestva njih pobegli lastniki ali njihovi strupeni hlapci. Avstrija hoče torej ohraniti vse dosedanje tlačanslvo na korist 24 posestnikov ter na škodo in muko deset tisočev bornega ljudstva.
In Jugoslavija? Kaj ti nudi ta? — Osebno svobodo in svobodno posest!
Nemški agitatorji so trosili po glasovalni coni laž, da Jugoslavija ne misn resno z agrarno reformo, ješ da se ji neke politične stranke resno upirajo. Nesporazumi j en je, ki se je pojavilo med strankami, pa se je tikalo le postopanja pri izvedbi rejorrne. Ka-Icra stranka bo vladala v Jugoslaviji, ko bodo izvršene volitve v konstituan-to?
Kmet in kmetski delavec jo bo vladal, ker jih je nad 80 od slo v državi! Bo li kmet nastopil proti temu, da bodi zemlja last obdelovalcev? Nova za-konodavia skupsčina toiej dosedanjih zakonov, tičočih se agrarne reforme, ne le nc bo odpravila, nego iih bc kven-m ie poostrila.
Toda že dosedanji občeveljavni zakoni dopuščajo v Jugoslaviji velikopotezno delo na polju agrarne reforme. Poglejmo si le glavne zakone:
1.)	predhodne odredbe za pripravo agran.e reforme z dne 25. februarja 1919, Uradni list št. 61.;
2.)	uredbo z dne 21. julija 1019, Uradni list št. 137, s katero se določa izmeta veleposestev in prepoveduje njih odsvojitev in obremenitev,
3.)	uredbo z dne 12. februar.a 1920, Uradni list št. 31 o delni, 'akojšnji raziastitvi veleposestev za ja/ne namene in kolonizacijo;
4.)	uredbo o ustanovitvi agrarnih odborov z dne 4. februarja 1920, Uradni list št. 26 in
5 ) uredb- z dne 3. septembia 1920, Uradni list št. 100, kako je dajati zemljišča veleposestev kmetovalcem v zakup.
Kakšno je postopanje po teh zakonih?/Vsak neverni Tomaž naj vzame v roke navedene Uradne liste tei naj se prepriča na lastne oči! Na kratko hočemo pa bodoče postopanje vendarle popisati.
Ko bo zaoril po Jugoslaviji radostni glas, da je slovenska Koroška za vedno naša, izvršile se bodo pred vsem in z vso naglico volitve agrarnih odborov. V teh odborih bodo sestavljali pod vodstvom okrožnega agrarnega urada kmetje in kmetski delavci sami imenike onih, ki so po zakonu opravičeni, da se jim iz veleposestev dodeli zemlja. Nato bo razsodil okrožni agrarni urad, katero zemljo se bo dalo kmetovalcem večinoma v takojšnjo last, izjemoma pa začasno v štirileten zakup. Prednost bodo imeli poljedelci najbližjih okoliških vasi, in sicer oni, ki sploh nimajo zemlje ali pa je imajo premalo, da bi mogli preživljati ž njo ! svojo rodbino. Tako bodo veleposestva ! izginila, gradovi pa bodo krasne šole
in bolnišnice! Vse postopanje se bo vršilo strogo po zakonitih predpisih.
Kaj pa Judeži? Oni dobe pravico, izseliti se v Avstrijo. Do te odločitve se jih ne more smatrati državljanom Jugoslavije. Zemljo iz veleposestev smejo pa dobiti le državljani Jugoslavije!
Koroški kmet in delavec! Če hočeš postati in ostali sam gospod na svoji zemlji, glasuj dne 10. oktobra z belim listkom za Jugoslavijo!
ipmoG iiSpEfiio Ipsloulje m iwiaFi in premogu.
Bogastvo vsake države tvorijo v prvi vrsti njeni prirodni zakladi. Iz njih črpa ista vse pripomočke, kateri omogočajo fundacijo industrije, ki je edina v stanju, da napravi državo neodvisno od inozemstva ter tako zasigura njeno vsestransko blagostanje. S ponosom in hvaležnostjo moramo priznati, da ima ravno Jugoslavija v tem prvenstva, ker raz-polaga s tako različnimi, raznovrstnimi in bogatimi zakladi kakor primeroma nobena druga država v Evropi. V prvi vrsti pridejo v poštev premog in rude.
Premog se nahaja v naši državi v vseh kvalitetah, od najfinejše vrste črnega premoga pa do navadnega lignita. Približno se ceni količina premoga, ki nam stoji na nazpolago, z najmanj 50 milijard centov, to je pri dnevni uporabi 1000 vagonov zaloge za 500 let! Pri tem računu niso vpoštevana ležišča, ki se nahajajo v večji globočini in so danes zaradi tega še nedosežna. Omenjena količina premoga nam zadostuje za pogon železnic, za paroplovbo, za domačo kurjavo in za pogon industrijskih podjetij. V najkrajšem času pa bomo zgradili tudi priprave, da dobimo iz premoga tudi vse plemenite snovi, ki so za narodno gospodarstvo ogromnega pomena. To so koks, razna olja in bencini, amo-nijakova gnojila, anilinske barve, snovi, ki se rabijo za fabrikacijo streliva (trotil), medicinski preparati, kakor karbol, salicil, saharin in proti mrzlici tako važno zdravilo fenacetina. V Osijeku se že snuje tvornica, ki bo proizvajala te toliko važne medicinske preparate. Strojno napravo si je zasigurala od znamenite medicinske tvrdke Gedeon Rib ter v Budimpešti.
Velik del premoga bomo izvažali največ v Italijo, ki je jako siromašna na tem materijalu, in v Nemško Avstrijo po Savi in Donavi.
V kategorijo premoga smemo prištevati tudi najtinska polja, ki obsegajo znatno ozemlje od Bosanskega Breda pa tja do Prekmurja. Edina luknja, ki se je do danes tam izvrtala v terenu, nam daje lahko na leto 80 milijonov kubičnih metrov plina, kar odgovarja letni produkciji okoli 8 milijonov stotov premoga.
Drugo vrsto narodnega bogastva v rudarskem oziru tvorijo rude. Kar se teh tiče, moramo v prvi vrsti poudariti, da imamo v naši državi vse rudnine, katere so potrebne za fundacijo od inozemstva neodvisne velike železne industrije.
Glavna sirovina pri tem je železna ruda. Ta se nahaja v Bosni: Lju-bija, Vareš, Kreševo; v Srbiji: Ko-pacnik, Javor, Jelica, Vlasina Vranja, Maj dan Pek, in na Hrvatskem Topusko. Količina, ki se nam prikazuje v omenjenih krajih, je tako ogromna, da nas more p,o pravici zavidati vsaka velesila. Ogromnost teh naslag in njihova kakovost — ruda s 50 do 60% železa — pro-vzročujeta, da se vsa inozemska železna veleindustrija, osobito pa Nemčija, na vse prettge muči, da bi si osigurala z dobavo naših rud obstanek svoje industrije same. Bogastvo Ljubije in Vareša kot naj izdatnejših rudišč te vrste znaša samo za sebe okolil 0 milijard ton te rude, ki vsebuje 50 do 60% čistega železa, med tem ko ima Eisenerz le rudo s komaj 36 % železa. Samo s temi ru-dišči, ki leže vsa ob železnici, zamo-remo mi skozi 500 let železno industrijo vzdrževati v najmanj istem merilu, kakor ista postoji v Nemški Avstriji. Početke te industrije že imamo, in sicer v Varešu dve visoki peči, ki proizvajajo dnevno okoli 20 vagonov sirovega železa, kar nam popolnoma zadostuje za normalne potrebe naše države v železnih produktih. Kajti siatistika nam dokazuje, da je v mimih časih ves Balkan potreboval samo 10.000 vagonov železnih izdelkov na leto. Istotako so obstoječe livarne v Varešu, Štoreh, železarne v Zenici, Ravneh, na Jesenicah popolnoma v stanu, da nas pri neprekidnem obratovanju že danes preskrbujejo v zadostni meri z železnimi izdelki. Velikopotezni projekti v Ljubiji v zvezi z izkoriščanjem ogromnih vodnih sil reke Une in Vrbasa itd. pa nam dajo najboljšo garancijo, da ni daleč čas, ko bomo s ponosom gledali na drugega Krupa, in to v Jugoslaviji.
Železna industrija je tesno zvezana tudi z uporabo drugih kovin,
Pod čpto.
:
Starokorotanski roman.
Povest o Angelinu Hidarju je izginila, kakor se je izgubila slovenska pesem v gostih šumah korotanskih lesov. Toda jaz sem jo slišal. Slišal sem jo, ko sem nekoč ležal vrh Karavank in so temni mrakovi padali na zemljo koroško pod menoj. Pripovedovala mi jo je starka, ki je sedela na robu poleg mene in je z jasnimi očmi strmela v daljave proti severu. Prepovedovala je sledeče:
Ko se je kralj Rihard Levjesrčni, tudi kralj Rišar imenovan, bojeval s svojimi vitezi na zidovih jeruzalemskega mesta in je prvi na stolpu razvil svojo zastavo, se je spri z avstrijskim vojvodom, ki mu je zavidal to slavo. Zato je nemški cesar nastopil proti kralju Rišar ju in ga je hotel uničiti. Kralj Rišar pa je zbiral svoje viteze in se je vrnil v domovino. Toda na morju je nastal velik vihar in valovi so ga zanesli na obrežje ilirsko. Tu je kralj Rišar rekel svojim vitezom: „Vr-nite se po morju v domovino, jaz pa poj dem z malim spremstvom po suhi zemlji, da ne pademo v roke sovražni-
kom." In je odšel s svojimi ljudmi preoblečen kot lovec čez hribe in doline in je prišel v lepo zemljo Korotansko. Dolgo je blodil po gozdih, ker se je ogibal človeških bivališč. Nekega dne, ko je počival pri hladnem studencu, je zaslišal glas lovskih rogov in trenutek na to so stopili pred njega trije lovci: bila sta dva sinova grofa Gorata s Črnega grada in njiju tovariš, temni Ha-ron. Vprašali so ga, kdo je in od kod prihaja, kralj Rišar jim je rekel, da je potujoč pevec iz Provance, po imenu Angelar, in da je zablodil na poti. Ko so še govorili, se je drevje razgrnilo in divji jelen je planil iz gozda: za njim pa je prihitela na konju krasna zlato-lasa deklica: bila je Juta, hči grofa Gorata. Kralj Rišar je ostrmel nad njeno krasoto. Brata sta ga povabila s seboj na grad in kralj Rišar je pri večerji pel sladke pesmi provansalske. Tako je ostal kralj Rišar na gradu kot pevec Angelar in je hodil z drugimi na lov. Juta pa je ljubila pevca Angelar-ja in on ji je razodel svojo skrivnost. Toda temni Haron je sumil, da se skriva na gradu kralj Rišar, ker se je takrat o njem raznesla vest po vsej deželi. Povabil je pevca Angelarja na boj in mu je z mečem presekal oklep, pod katerim se je pokazal znak kralja Ri-šarja: v medaljonu na vratu je imel
kralj Rišar bel cvet, utrgan na božjem grobu jeruzalemskem, ki ga je on prvi osvobodil od nevernikov. Zaprli so kralja Risarja v globoko ječo na Črnem gradu, kajti avstrijski vojvoda ga je zasledoval na njegovem begu. Toda Juta ga je v noči rešila in sta bežala skozi gozde korotanske v severne gore. Tam sta po dolgi poti našla na visoki skali malo duplino in sta hotela tam počakati, varna pred sovražniki. Juta pa je začutila, da bo postala mati, zato sta si v skali sredi gozdov korotanskih uredila svoje bivališče. Ko je kralj Rišar nekoč iskaje plena zašel predaleč v dolino, so ga ujeli cesarski hlapci in so ga odpeljali y Breže, od tam pa v trdni grad Diirn-stein ob Donavi. Tako je ostala Juta sam in je v gorski votlini čakala svojega dne. Čutila je, da bo onemogla, zato je spletla košek iz vrb, napolnila ga je z rožami, pregrnila ga je z robcem kralja Risarja, ki je imel uvezano krono s črko R. in levjim znamenjem, in ko se je rodili dete, ga je krstila na ime Angelin, zapisala je to ime v les in je izročila košek z detetom valovom mimotekočega potoka, da so ga odnesli v dolino. Ona sama pa je umrla zapuščena in osamljena pri svoji votlini. Valovi so prinesli košek srečno v dolino in tam je našel dete mlinar, ki
ga je sprejel v svojo hišo. Takrat je prišel h gorski votlini otec Evstahij, ki je poznal vso skrivnost: Odšel je v dolino in je našel dete pri mlinarju: pustil ga je pri njemu v vzgoji,, čez šest let pa ga je vzel s seboj .v samostan. Ker je priplaval po vodi, so mu dali ime Hidar. Deček je v samostanu ra-stel in je prepeval z otcem Evstahijem lepe pesmi na čast Mariji, ki jih je pel v davnih časih slovenski rod v zemlji prej vitez-pevec in je ljubil Jutino ma-korotanski. Otec Evstahij pa je bil ter, ki jo je nasiloma osvojil grof Gorat, ko je premagal in porušil njen slovenski grad. Zato je ljubil Angelina Hidarja in je po očetovsko skrbel za njega. Ko je deček dorastel, ga je vzel s seboj. na pot in sta odšla k gorski votlini, kjer je bil grob ob potoku. Tako je našel Angelin grob svoje matere. Padel je na zemljo in je s solzami močil divje cvetke, ki so rastle iz zemlje. Otec Evstahij mu je povedal vse, kar se je zgodilo ob njegovem rojstvu. „A kje je moj oče?" je vprašal deček. Otec Evstahij mu je izročil robec kralja Risarja in mu je povedal, da je njegov oče kralj Rišar v dalnji deželi Kora-velski. Postavila sta oltar nad grobom in sta se vrnila v samostan. Tisto noč je otec Evstahij obolel in umrl: Angelin pa je odšel v svet, da poišče svo-
in sicer bakra, svinca, cinka, mangana, antimona, kroma itd. Trditi smemo, da smo mi edina država na kontinentu, ki zamore s svojo proizvodnjo letnih 7600 ton čistega bakra kriti vso sedanjo in bodoča domačo potrebo v elektrotehnični stroki in izdelovanju modre galice, kljub temu pa še razpolaga z izdatno količino za izvoz, kar priznava sam znameniti nemški geolog Krusch v reviji „Metali und Erz", št. 4. od 22. februarja 1916. Z isto smelostjo smemo trditi, da posedujemo v ogromnem kromovem rudi-šču pri Skoplju v Srbiji največji rudnik te vrste v vsej Evropi. Med vojnim časom so Nemci za časa okupacije dnevno od tam izvažali po 20 vagonov kromove rude, ki so jo potrebovali za izdelovanje tako važnega kromovega jekla. Velik pomen kroma tiči tudi v proizvajanju kro-movih soli, katerih pri nas razvita usnjarska industrija ne more pogrešati.
Kar smo omenili o predhodnih kovinah, velja tudi za svinec, cink, mangan, antimon in aluminium, ki se nahaja v neizčrpljivih masah na hercegovsko-dalmaiinski meji. Samozavestno lahko ponovimo trditev, da nas je srečna usoda v našem uje-dinjenju stvorila faktorjem, ki bo s pomočjo prirodne inteligence sinov našega naroda zamogel korakati popolnoma samostojno in neodvisno pot v izdelovanju vsakojakih strojnih predmetov ter lahko priskočil tudi na pomoč našim siromašnim sosedom Nemcem in Madjarom.
Preden zaključimo razpravo o kovinah, se moramo dotakniti tudi plemenitih vrst med istimi, in sicer zlata, srebra in živega srebra. Zlata se nahaja največ v Srbiji, in sicer v zvezi z drugimi kovinami. Tako se dobiva v dolinah reke Peka ruda, ki ima 40 do 60 gramov zlata na tono. V bližini Deli Jovana so rude, ki imajo tudi po sto in več gramov zlata na tono. Tudi borska bakrena ruda vsebuje zlato, in sicer 10 do 26 gramov na tono, katera se izločuje pri topljenju bakrenih rud.
Srebro je vezano največ na svinčen sijajnik in na bakreno rudo v Boru, katera ga ima od 5 do 35 gramov na tono.
Živo srebro se nahaja na gori Avala in v kranjski Idriji, katera prej ali slej pripade naši državi. Produkcija tega rudnika z okoli 7000 stoti na leto je tako velika, da stoji Idrija glede proizvajanja na tretjem mestu v vsej Evropi.
Razen kovin razpolaga naša blagoslovljena država pa tudi še z drugimi prirodnimi tvarinami. Slovita je sol iz Tuzle. Tam se producira na leto 2 milijona hektolitrov solne raztopine, od katere pa se za izdelovanje soli uporabi samo 800.000 hI, kar popolnoma zadostuje za Bosno in Hercegovino, ostala količina pa se po ceveh odvaja v veliko tvornico v Lukavac, kjer se ista predeluje v kristalno sodo, jedek natron (Atz-natron) in v zmesi s kromovo rudo tudi v kromove soli. Tvornica y Lu-kavcu je edina te vrste v vsej južni Evropi in je nanjo navezana tudi Nemška Avstrija. Za preskrbo ostalega prebivalstva v naši državi imamo na razpolago morsko sol iz solarne na otoku Pagu.
Pri sklepu ne smemo prezreti tudi obilice stavbnega materijala, ki je razprostrt po vsej državi. Med istega štejemo razne vrste krasnega marmorja, n. pr. iz Venčaca v Srbiji, ki se da obdelovati v pločah od 2 mm debeljine, potem lepi granit, materi-jal za mlinske kamne, litografski kamen, škriljevec za strehe, čist apnenec za apno in cementni lapori za proizvajanje izvrstnega portland-skega cementa.
Videli smo v kratkih potezah, da imamo vse predpostavke za sijajno bodočnost in naša mlajša generacija bo doživela še čas, ko bo Jugoslavija ponosno dvigala svobodno glavo, med tem ko bodo sosedne države padale zaradi pomanjkanja skoro vseh naštetih snovi v vedno{ večjo odvisnost.
Slovencih in lužiških Srbih. To, da je tekla na koroških tleh zibelj Slovenstva in iz Celovca pognala naša kultura, smo čitali še v zgodovini, od ostale Koroške pa nam je bil znan le še iz abecednika „raj pod lipo pri Ziljanih".
V takem miljeju in s takimi občutki sem se vozil tistega leta gori proti Trbižu in od tja v velikanskem ovinku tja zadaj za Karavanke.
Ko sem prišel v Celovško mesto samo, sem videl tu žalostno sliko potrjeno. Našel sem ondi malo peščico Slovencev brez svojega doma, bilo jih je za malo omizje.
Na kogarkoli sem se obrnil, vsakdo je tarnal, da je vse izgubljeno, da pa se tudi nič ne dela, da pa se tudi nič delati ne da in ne izplača. Reči moram, da sem bil naravnost potrt vsled takega govorjenja v Celovcu, ki je kazal, razen ob četrtkih ob sejmih, čisto nemško lice. Le kadar me je zanesla pot v vetrinjsko predmestje mimo hiše družbe Svetega Mohorja, in ko sem zazrl to
litičnih in osebnih šuftov, od katerih pa eden še hodi začasno med nami, celo svojo domovino, da celo jugoslovansko državo — habsburškim trinogom! Tedaj se je dalo rešiti koroške Slovence, katerim je šlo troje mandatov po razmerju njihovega števila. A Nemci so s satansko hudobnostjo skrpucali volilne okraje tako, da so ostali Slovenci povsod v manjšini, in le ker se ni dalo drugače, nam ponudili en mandat. 20 tisoč kočevskih Nemcev je dobilo svoj mandat, 120 tisoč koroških Slovencev pa tudi enega, zato da je po-basal oni izdajalec kranjska mesta v svojo politično malho.
In tedaj sem videl na Koroškem res — čudeže! Ta ponižni, teptani, od vseh pozabljeni narod je bil prvi, ki je tedaj vstal in se uprl proti temu izdajstvu in prvi zalučal v obraz šusteršiču: Efijalt! Izdajalec! Tedaj je koroški Slovenec prvič zopet pokazal, da živi, na neštetih shodih. Na tistih shodih sem se učil spoštovati in ljubiti ta narod.
krasno, morda najlepšo celovško pa- . Tedaj sem videl, kako je poslusal
lačo, sem se tolažil s skoro naivno ! ta narods solzami vJf? mrs fr" mislijo, češ: najlepšo hišo v Celovcu ceno pestjo svojega voditelja Grafen-
pa vendarle imamo!	' fuerJa' Tln te?aJ 8601 Vldel PotrJef
,r	. , . ,, . , I beseae Legatove: se ni vse izgub-
V tej hisi je stanoval blag in ple- jjenoi
menit mož in ne morem si kaj, da Koroški Slovenci so dvignili tedaj
Koroško vstajenje.
(Iz govora br. dr. Oblaka na manifestacij skem shodu »Sokolskega saveza« v Ljubljani.)
Ko sem se odpravljal pred 14 leti na Koroško, takorekoč s trebuhom za kruhom, sem imel občutek, kakor da se odpravljam čez devet dolin in devet gora v neko tujino.
In res, gospoda, ako se primerja čas, v katerem sem dospel v tako-zvano središče Koroške, v Celovec, sem videl, da bi v istem času dospel z brzovlakom skoro na Dunaj ali v laški Milan. Vozili smo se tedaj čez Trbiž v Beljak in nadalje v Celovec osem in pol ur. O Celovcu smo tedaj Slovenci približno toliko vedeli kakor o kaki španski vasi, in če bi ne bilo tam družbe Sv. Mohorja, bi sploh ne vedeli, da obstoja. Manj smo vedeli o njem kakor o Gradcu in Salzburgu; o koroških Slovencih pa približno toliko, kakor o beneških
I se ga ne bi danes spominjal na tem našem sokolskem shodu.
To je bil naš in to je bil vaš sokolski brat Vekoslav Legat. Tudi na tega moža sem se obrnil v svoji ne-orijentiranosti, a edino on je — in nikdar ne pozabim teh njegovih besed—dejal: „Še ni vse izgubljeno!" Ni samo slučaj, da je bil edini optimist — sokolski človek, čegar sokolsko srce je slutilo zarjo belega dne, ki enkrat mora priti... In dejal mi je pomenljivo in slovesno: »Dragi moj, pojdi med narod, videl boš morda v detajlu še žalostnejše slike, videl boš pa tudi čudeže!u \
Tedaj je bilo leta 1906. in tedaj se je — to je bil zgodovinski čas — kovala nova volilna reforma, torej nekaj, kar naj bi odločevalo za desetletja, morda stoletja usodo narodovo.
Rekel sem, da se je smatralo koroške Slovence za quantite negli-geable, to pa ne samo od Nemcev, ampak pred1 vsem od slovenske strani.
In da je temu res tako, je pokazal takorekoč oficijelno sam nekronani vojvoda kranjski neblagega spomina, ki je tedaj prvič pokazal svoje izdajalsko lice. Čez kratko dobo desetih let pa je prodajal v družbi po-
glavo, a usoda je hotela, da je šusteršič spravil zopet vse pod svoj klobuk, ter so bili koroški Slovenci ogoljufani za svoja dva mandata, kočevskim Nemcem v posmeh. Naj pade zavesa čez to žalostno dobo.
In prišla je kmalu karavanska železnica, bilo je to leta 1907. Podrl naj bi se bil zid visokih Karavank, ki so jo ločili od srca Slovenije. Pričakovali smo, da bo sedaj boljše, in da bo skozi ono luknjo prišla rešitev — a gospoda, začelo se je še žalostnejše poglavje, kajti brezbrižni so ostali za koroške Slovence vsi oni, ki so jo pred kratkim izdali. Izgubil je v tej žalostni dobi Šuster-šičevega gospodstva še svoje zadnje pravice. V šusteršičevi dobi so slekli koroškega Slovenca do nagega.
Dobil je sicer slovensko-nemške napise na novi železnici v Rožu, zato pa je bil aretiran Slovenec v Celovcu, ki je zahteval svoj vozni listek v slovenskem jeziku.
In ko sta dve slovenski stranki pred sodiščem hoteli govoriti slovensko, je dejalo nekega dne celovško sodišče, da pomen j a slovensko govorjenje toliko kakor nič in da se vsled nepokoritve pozivu s strani sodnika, naj govorita nemški, smatra,
jega očeta in mu pove o usodi svoje matere. Na svoji poti je prišel na grad Breže in je stopil kot paž v službo pri vojvodi Bernardu. Tu je prebival v sobi, kjer je bil zaprt kralj Rišar, pred-no so ga odgnali naprej. Angelin pa je postal najboljši pevec na gradu in so se vsi čudili njegovim pesmim. Pel je tudi pesem o kralju Rišarju. Vojvoda Bernard pa je imel lepo hčerko Hemo, ki je ugajala pevcu Angelinu. Toda, kako bi smel ljubiti hčerko voj-vodovo on, ki so mislili o njem, da je sin mlinarjev. Nekega jutra je. odšel Angelin kot potujoč pevec v svet. Odšel je po cesti proti severu čez gore, kjer so nekoč gnali kralja Risarja, in je prišel do Donave. Na gradu Durn-stein je pel svojo pesem o koroških gozdovih in o skriti votlini, kjer je prebival kralj Rišar z Juto. Drugi dan je šel naprej in je prišel na dvor čeških kraljev. Od tam je odšel proti zapadu, hodil je prepevaje po gradovih za soln-cem in je prišel v zemljo bretanjsko. Tam se je vkrcal v ladjo, ki ga je od-nesia v zemljo Kornvelsko, kjer je vladal kralj Rišar. Na njegovem dvoru so se shajali pevci iz vseh dežel in so peli o vitezih sv. Grala, o Montseratu in o čudnih zgodbah starih junakov. Kralj Rišar pa je bil vedno tih in otožen in nobena pesem ga ni mogla razveseliti.
V večerih je klečal pred velikim razpelom, v katerega je bil vdelan cvet z božjega groba in je mislil na dogodek v zemlji Korotanski. Spominjal se je zapuščene deklice in nikogar ni bilo, ki bi mu bil povedal, kaj se je zgodilo z njo in njenim otrokom. Težko mu je ležal na duši ta greh. Ko je dospel Angelin na kraljevski dvor, so ga povabali gostje, da mu zapoje svojo pesem. On pa je pel pesem o kralju Rišarju. Ko je kralj o tem zvedel, ga je povabil k sebi, da mu poje pesem v tolažbo. Angelin pa je pel pesem o ko-rotanskih gozdovih in o skali na gorah, kjer stoji grob nesrečne Jute. Kralj je klečal pred križem in je molče poslušal. Od kod je zvedel pevec korotanski to veliko skrivnost. Anaelin pa se ni dal takoj spoznati. Živel je na dvoru svojega očeta in mu je vsak dan s pesmijo lajšal srčno bol. Na veliki božični praznik sta se pred jaslicami spoznala oče in sin. Kralj Rišar je o-bolel: pred smrtjo je povišal pevca Angelina v belega viteza. Ko je umrl, je žalovalo celo kraljestvo za njim.
Angelin pa je zapustil dvor in se je vrnil kot beli vitez pevajoč v gradovih provensalskih, nazaj v svojo domovino. Prišel je preko gor v gore Korotanske in se je pozdravil s solncem kakor z bratom brat. Odšel je na polje gospo-
svetsko in je tam našel narod pri veli-kanočnem pomladanskem prazniku. Zapel mu je pesem, ki jo je nekoč slišal od otca Evstahija. Narod pa, ki se je bil odvadil svojih pesmi, je z začudenjem gledal vanj. Zdelo se je ljudem, da gledajo solnce, ko so poslušali njegovo pesem vstajenja. Glas o tem se je raznesel po vsej deželi. Angelin pa je odšel v samostan in je tam položil dragocene darove, da se sezida kapelica na skali, kjer je bil grob njegove matere. Obiskal je njen grob in ji je pripovedoval o kralju Rišarju. Hodil je po deželi in delil dobrote med ljudi. Nato je odšel na brežiški grad. Tam je našel mnogo gostov. Bili so križarski vitezi, ki so bili na poti v sveto deželo. Takrat pa je prišlo poročilo, da prihaja od juga slavni pevec Ulrich Lich-tenstein, ki je potoval na češki dvor. Zbrali so se torej plemiči in vitezi in so šli z vojvodom Bernardom naproti slavnemu pevcu do vrat ob meji dežele. Ko je prihajal pevec s spremstvom, oblečen kot Venera, ga je pozdravil vojvoda: „Bože vas sprimi, kraljeva Ve-nus!"
In je povabil vse na svoj dvor. Na Brežah so bile velike gosti in vojvoda Bernard je pozval pevce na pevsko tekmo. Bili so tu poleg Lichtensteina tudi domači pevci: pevec Sodneški s Sod-
neka, Wildon z Wildona in pevec Angelini, beli vitez imenovan. In so peli vsak svojo pesem z velikim priznanjem in pohvalo gostov. Angelin pa je pel pesem o kralju Rišarju, o lepoti zemlje korotanske in prečudnih skrivnostih, ki se dogajajo v njej. In je odnesel venec zmage. Izročila mu ga je vojvodo-va hči Hema. To pa je razjezilo križarske viteze, najbolj pa črnegp, viteza Mojrama, ke je ošabno izzival junake na boj. Angelin je začutil, da je prišla njegova ura: sprejel je boj in je padel pod obzidjem brežiškega gradu. In ko je umiral, se mu je zdelo, da leži na ljubljanskem polju, da padajo gore v globoka brezna in iznad njih se je dvigala svetla skala sredi korotanskih lesov, kjer je bil njegov dom.
Pokopali so ga na brežiškem gradu in po deželi je dolgo slovelo njegovo ime.
To je povest o Angelinu Hidarju, pevcu korotanskem, beli vitez imenovan.
Ko sem se te dni spomnil te povesti, se mi je zdelo, da vidim belega viteza, kako se dviga iz groba s svojo veliko pesmijo o stari zemlji korotanski in pred njim beže temne sence, ki' so toliko stoletij zakrivale njegov grob.
Dr. J. L.
tla stranke sploh niso navžolne. In prišla je onega dne najnesraranejša, a tudi najneumnejša sodba vsega sveta, da sta bila kontumacirana dva Slovenca v dvojezični deželi, češ da sploh nista bila na razpravi zato, ker nista hotela govoriti nemško. In cesarski Dunaj je to salo-monsko sodbo potrdil. To je bilo leta 1908.
In zdaj so dobili šele Nemci pravo korajžo nad ubogimi Slovenci.
Kaj je veljal Slovenec — nič! Ako ni znal nemško, se ga sploh ni poslušalo, vrhu tega ga je opljuval nemčurski sodnik javno v sodni dvorani, ga ozmerjal kot manj vrednega človeka; slovenski priči se tudi pod prisego ni verjelo in slovenska stranka je a priori izgubila svojo pravdo.
Tako daleč je šel nemčurski šovinizem in nemčurska nesramnost na mestih, kjer naj bi vladala pravica nad polnovrednimi odrastlimi državljani.
A kaj se je počelo s Slovenci v šoli! V šoli je opljuval nemški učitelj slovenskega otroka, če je rekel, da je slovenskih staršev otrok, opljuval mu je njegov jezik, njegovo mater, njegovega očeta, češ da ta »pasji jezik" (Hundesprache) govori le hlapec v hlevu in župnik v cerkvi, opljuval mu je njegovo mater in njegovega svečenika samo zato, ker sta ga učila materinskega jezika.
Moral je biti naravnost gigantski značaj, kdor je vkljub vsemu ohranil nepokvarjeno srce in spoštovanje do svojega rodu, do svoje matere in do svojega jezika.
In bilo je takih nekaj tisočev in to, gospoda, je — ludež! In tem večji čudež je, če pomislim, kake dobrote je užival oni, ki je izdal na tak pritisk svoj narod in se izdajal za tako-zvanega »deutschfreundlichen Slo-venen".
Oni, ki se je izdal kot takega, je imel vse dobrote zase, imel je vsaj, če ne drugega, svoj mir in se ga ni oškodovalo na njegovem premoženju.
Da so ostali še tisoči zavednih — to ni zasluga celokupnega slovenskega naroda, to je lastna zasluga lastne moči junaškega koroškega naroda.
Mnogo jih je odpadlo, a ostalo je jedro žilavo in trdo kakor skala, ln roko na srce, velik del krivde, če ne vsa, leži na nas vseh za one, ki so odpadli.
Nočem kratiti priznanja vrlemu primorskemu narodu, a če pomislimo, da se za koroškega Slovenca ni nikdo brigal in da v štirih letih, ko sem bival gori, ni došlo tja za Karavanke niti 10 ljudi vsaj na obisk, nikar pa na kak shod ali kako resno narodno delo, tedaj moram reči, ako imenujemo Primorce junaški in naj-zavednejši del slovenske domovine, moramo reči o koroškem narodu, da je ta narod naravnost narod levove sile, narod sokolski.
Na stotine je pod neznosnimi razmerami klonilo, in našle so se tudi poturice.
A tisoče jih je ostalo, ki jim iskre ljubezni do svojega rodu ni mogel nikdo ugasniti in pri katerih je tlela ta iskra do zadnjega na tihem, da je končno vzplamtela kot mogočen kres nad vso domovino. Sicer so molčali in trpeli ti tisoči, a molčali so s stisnjenimi zobmi in kletvijo v srcu. Danes so ti tisoči dvignili glave in — izpregovorili!
S tako moralno silo Nemci gotovo niso računali. Mislili so, da so s svojo nasilnostjo in z najnemoral-nejšimi, najostudnejšimi sredstvi u-dušili zadnjo iskro materinske ljubezni in poštenja v narodu, da, mi-
slili so, da so ta narod že tako daleč korumpirali, da si smejo dovoliti vse in v tej ideji so živeli prav do zdaj.
Saj sicer ne bi pošiljali milijonov, sladkorja, fig in rožičev, da bi naš narod — podkupili zase pri plebiscitu! To imenujejo »Heimatsdienst". Tak »Heimatsdienst" je naš junaški narod — odklonil.
»Denar je sveta vladar", to pravilo je koroški slovenski narod potrdil kot častna izjema, in kako je bil koroški narod med Slovenci vedno izjema, kot najbolj zaničevan in tudi od lastnih bratov preziran narod, — tako je pokazal sedaj, da je najčistejši in najmoralnejši del našega troimenega naroda. Izjema je koroški kmet, koroška žena, koroški inteligent in mladina, izjema pa je tudi njegovo duhovništvo. Tedaj, ko jc izlil golido gnojnice višji kranjski duhovnik na čisti prapor sokolski, v isti dobi je vstal koroški narodni svečenik in pozdravil, proslavil in blagoslovil narodno delo sokolsko.
Pri tem pa ne smemo pozabiti, da se je začel boj koroškega duhovnika že v semenišču. 2e kot semeniščnik se je ločil od svojih nemških sobra-tov v narodnostnem boju in ta boj je vodil naprej, ko je prišel na svoje mesto med narod. To je tista velikanska razlika in od nje je odvisno, koliko časa bo stal koroški duhovnik kot eden prvih narodnih delavcev v zgodovini slovenstva in jugo-slovanstva.
Več kot vsi milijoni, več kot vse materijelno blago in mamljivi sladki darovi, ki jih sipljejo nemčurji na koroške Slovence, je zalegel brez vsega denarja Vaš sokolski nastop in slovenska pesem »Glasbene Matice". To je bil največji in najsilnej-ši »Heimatsdienst".
Tedaj se je pokazala vsa kulturna in moralna sila tega izmučenega, a junaškega narbdaj, Zmagala je v znamenju svoje pesmi in v znamenju sokolske ideje.
Mi vsi pa, ki smo prezirali ta junaški narod, smo postali veliki njegovi dolžniki. Nikdar ne bomo mogli odplačati tega dolga, dokler bo sploh živel ta narod, Id bo ostal v vekov veke branitelj naše skrajne severne meje.
Bog živi ta naš toli prezirani in poniževani, zatirani in teptani, a vendar toli ljubljeni sokolski narod koroški!
Koroieel Ko vstopiš na gla-sovališče v zaprto celico, raztrgaj zeleno glasovnico in jo potem skupno s celo oelo glasovnico vtakni v kuverto in vrzi potem zalepljeno kuverio v skrinjico! Na ta način glasuješ za Ju« goslavijo, za sreio svojo in svojih potomcev!
Dopisi.
Iz Rožne doline na Koroškem.
Naše Nemce je plebiscit spravil v veliko zadrego. Nazpoprej so še malo upali, da morda venclar-le zmagajo v coni A in zato so se vrgli z vso silo na agitacijo v coni A, da bi pa vsaj cono B pomirili, da jim ne bi ona delala skrbi, so vedno trobentah, da bo cona A gotovo glasovala, Avstrijo in potem cona B sploh ne bo prišla do glasovanja. Sedaj so pa nemški; voditelji v veliki zadregi, ker so že zdavnaj iz-prevideli, da bo velika večina v coni A glasovala za Jugoslavijo in nemški voditelji se bojijo, da jim potem nihče v coni B ne bo več verjel, ko so tako lagali gjedti cone A. Zato
so začeli sedaj nemški voditelji vpiti o jugoslovanskem nasilstvu v coni A, da bi potem lahko rekli glasovalcem v coni B, da je bila tudi v coni A večina prebivalstva za Avstrijo in je Jugoslavija zmagala samo s pomočjo nasilja, lega nasilja, seveda, ni v coni A. Nemci lahko delajo kar hočejo, ampak veliko ne morejo storiti, ker je pač velika večina ljudstva toliko pametna, da se rajše združi z mlado, veliko in bogato Jugoslavijo, kot pa s propadi j, lačno Avstrijo, ki bo kmalu bankrotirala. Do te uvidevnosti pridejo po glasovanju v coni A tudi prebivalci cone B, ki že danes pravijo, da spada Celovec in vsa cona B tam, kamor pride cona A, t. j. k Jugoslaviji. Zato bodo doživeli vsenemšici kričači v nedeljo popoln polom v coni A, tri tedne pozneje pa še v samem Celovcu in celi coni B sploh! Vsi številni milijoni ničvrednega avstrijskega denarja, ki ga sedaj trosijo in ga bodo še trosili vsenem-ški kričači po glasovalnem ozemlju ne bodo pomagali nič, coni A bo sledila tri tedne pozneje še cona B — v lepo Jugoslavijo in se bo rešila banicrotne Avstrije.
Gospodarstvo.
= Cene živil pri naših sosedih. Danes, ko se pri nas živahno razpravlja vprašanje o draginji živil ter iščejo njeni vzroki, je zanimivo vedeti, kakšne so cene žvil pri naših sosedih. Kakor poroča »Beogradski dnevnik", plačuje se v Bolgariji za 1 kg bele moke 5,50 leva, za fižol 8, sladkor 28, kavo 55, i iz ^6, za svinjsko mast 56 levov. Za i 00 levov se plača danes 168 kron. V Solunu velja 100 kg pšenice 110 drahem, 100 kg koruze 68 drahem, 100 kg fižola 100 drahem, 1 kg sladkorja 4,40 drahem, 1 kg kave 5,50 drahem. Današnji kurz za 100 drahem je 1400 K. V Rtimuniji stane 1 kg svinjskega mesa 11 lejev, 1 kg svinjske masti 20 le-jev, slanine 24 lejev, sladkorja 30 do 35 lejev, riža 12 do 18 lejev. Današnji kurz za 100 lejev je 228 kron. V Beogradu se prodaja danes v podrobni prodaji s plačano trošarino 1 kg sladkorja 17 dinarjev = 68 kron; 1 kg riža za 10 dinarjev = 40 kron; 1 kg kave za 16 dinarjev = 64 kron. Dobro bi bilo, da bi tisti, ki iščejo krivcev današnje draginje pri nas upoštevali tudi razmere pri naših sosedih.
= Cene v Novem Sadu dne 1. oktobra: Žitne cene se dvigajo, ker je slab dovoz in tudi moka se podražuje, ker mlinarji nimajo več zalog. Pšenica 910 do 920 kron, koruza (stara) 170 do 340 kron, nova (v strokih) 160 do 170 kron, ječmen 500 do 520 kron, oves 240 do 260 kron, fižol 470 do 480 kron, proso 300 do 320 kron. Moka 11 do 13 kron, mast 40 kron, krompir 2 do 3 krone, zelje 2 do 3 krone — vse na debelo. Jabolka 5 do 6 kron, hruške 5 do 6 K, grozdje 8 do 10 K.
= Bosenske suhe češplje. Po poročilih iz Bosne, je bil pridelek češ-pelj letos srednje dober. Pridelalo se je približno 2000 vagonov sirhilr češ-pelj izvrstno kakovosti. Sušenje in kuhanje pekmeza je sedaj že končano. Pekmeza se je nakuhalo 140 va-nov. Četrtino blaga je že nakupil dunajski Bankverein. V Brčki je bila cena suhim češpljam izprva 9.Š0 do 10 kron, pozneje 12 in 14 K, ter je padla končno na 11.50 K. Debelejše češplje se spravijo v zaboje, po 12.5 in 25 kg ter se izvažajo v Anglijo.
— Brzojavne pristojbine. Zaradi informacije naših čitateljev navajamo pristo jbine, katere so določene za brzojavke. V naši kraljevini se plača za vsako besedo 20 par (80 vinarjev) ; minimum 2 dinarja. Za nujne brzojavke se plača trojna pristojbina. Za inozemstvo so veljavne naslednje pristojbine: Za Avstrijo, Čehoslovaško in Grško 24 par za vsako besedo, za Luksemburg 29, za Bolgarijo 30, za Madžarsko in Romuni jo 36, za Švico
44, za Nemčijo 45, za Italijo in Poljsko 50, za Belgijo, Dansko in Nizozemsko 5S, za Francijo 59, za švedsko 04, za Špansko 71, za Malto 77, za Norveško in Albanijo 78, za Anglijo, Gibraltar in Portugalsko 79, za Turčjo 92 in za Rusijo 190 par za vsako besedo.
—	Dve novi tvomici. Zagrebško podjetje za droge in kemikalije ,Isis" d. d. je kupilo posestvo barona Rau-eha v Kašteiu pri Karlovcu. Razen vzorne plantaže raznih medicinskih rastlin bo „Isis" na tem posestvu zgradila dve tvornici in sicer tvornico kemikalij in tvornico steklarskoteh-ničnih instrumentov. Sprejemala se bodo tudi popravila in izdelovali se načrtu tudi razni nadomestki.
= Naša trgovinska bilanca. Jugoslovanski Lloyd prinaša našo izvozno in uvozno bilanco. Leta 1919. je znašal naš izvoz 650 milijonov dinarjev, uvoz pa 2,982.607.000 dinarjev. Pasiva prekašajo torej aktivo za 2% milijarde. Najnepovoljnejša točka bilance je ona glede uvoza raanufakture in luksusa. Ta znaša sama 2378 milijonov. Za vse ostale potrebščine pa 600 milijonov. Iz te štatistike je razvidno, da bi v slučaju, ako v naši državi ne bi bilo tako pomanjkanje manufakture, izvoz popolnoma kril uvoz. Naš izvoz leta 1919. pa je bil tudi zaradi tega neugoden, ker dolgo ni bilo prave izvozne kontrole. Pokrajinske vlade so izvažale kar na svojo roko in je zato statistika jako pomanjkljiva.
= Plitvičko dionicko društvo je zaprosilo za predkoncesijo za gradnjo ozkotirne električne železnice od Ru-dovega polja do Plitviških jezer. Na polotoku v jezeru Kozjak, kjer se nahajajo razvaline izza dobe cesarja Marka Avrelija, bo zgrajena krasna vila za regenta Aleksandra. Z gradnjo prično prihodnjo pomlad.
= Letošnji tobačni pridelek. Po poročilih, ki so došla monopolski upravi, bo letošnji pridelek tobaka v Jugoslaviji obilnejši kakor je bil lanski. Računa se, da bo znašal približno deset milijonov kilogramov.
—	Dalmatinsko vino. Novo dalmatinsko vino se prodaja v Splitu po tisoč kron hektoliter. Iz Ženoviča in Jesenic se je že nekoliko ladij novega vina eks-portiralo v Senj in Bakar.
= Direktni tovorni vlaki iz Čehoslo-vaške v Jugoslavijo bodo vpeljani v kratkem glavno o svrho lažje izpeljave trgovinske pogodbe. Prevažali bodo sladkor, odvažali pšenicoc.
= Odobren izvoz. Ministrski komite je odobril izvoz konj koroške in belgijske pasme iz Slovenije. Kobile so izključene. Nadalje je dovolil izvoz 2000 ovac za avstrijsko vnovče-valnico proti jamstvu za uvoz plemenske živine iz Avstrije v Jugoslavijo.
—	Cene mesa v Beogradu. Beo-gradska občina je odredila za dobo od 1. do* 10. oktobra naslednje cene za meso in mast: goveje meso kg 7 dinarjev, teletina 8 dinarjev, svinj-r.ko meso 8 dinarjev in svinjska mast 9 dinarjev.
—- Vinski pridelek v Italiji. Strokovni listi prinašajo vest, da so letos vinogradi obrodili izredno bogato. Celotni pridelek cenijo na 42 nril. hI. to je 7 mil. hI čez normalo.
= Cene v Trstu. Pretečeni teden se je prodajal v Trstu češki sladkor v kockah po 1085 lir, java-sladkor po 92 britanskih šterlingov, Santos-kava 820 do 850 lir, datli (novi) 425 lir, mand-lji 1375 lir, lešniki 875 do 960 lir, ameriški alkohol (95 %) po 650 dolarjev, ameriški parafin 640 dolarjev, sveče (Mira) 790 do 840 lir, sveče (Na-poli) 730 do 760 lir, petrolej 4.32 do 5 dolar|cv.
= Pomanjkanje vozov v železniškem prometu je po vsem svetu veliko. Strokovni listi prinašajozanimive številke. Anglija ima od svojega celoletnega voznega parka 6 % neupo-rabljivih voz v delavnicah, Francija 15 %, Itali ja 18 %, Madjarska 24%, Avstrija 35 %, Rumunija 42 %, Bul-garija 44 %. Lokomotiv je za vožnjo
nesposobnih v Angliji 21 %, v Franciji 22 %, v Italiji 27 %. na Madjar skeni 73%, v Avstriji 37%, v Ku-muniji 71 %, v Bulgariji 63%.
= Novi poizkusi v telefonskem in brzojavnem prometu. V zvezi nemških elektrotehnikov je predaval prof. Wagner o svojih poizkusih, kako se more po eni in isti žici istočasno prenašati več telefonskih pogovorov ali oddati več brzojavk. Poizkusi, ki so se vršili na progi Berlin-Hannover in Berlin-Frankfurt a/M. so dobro uspeli. Drž"" a namerava preskrbeti petdeset telefonskih in brzojavnih prog s temi novimi aparati, ki so za približno 2 milijona mark cenejši kakor pa razširjenje žičnega omrežja.
Avstrija je premagana država, ki mora skupno s svojimi nekdanjimi zavezniki plačati vso vojno škodo! Korošci, glasujte z belimi glasovnicami za zmagovito Jugoslavijo!
P©6?!§€m pregled.
T Kandidature SLS. Na zadnjem zboru zaupnikov SLS v Mariboru se je vršila tudi razprava o kandidaturah. Zaupniki so svarili pred postavljanjem duhovniških kandidatov ter označili izglede stranke kot slabe. Po njihovem računu bo SLS pripadlo od 21 štajerskih mandatov 6 do 7. Kot kandidati za ta mesta so bili imenovani med drugimi bivši minister Fran Roškar, urednik Žebot, magistratni uradnik Krepek, bivši poslanec Miha Brencic, posestnik Anton Meško iz Lahoncev pri Ptuju. Nositelj liste bo najbrže Fran Roškar. Dr. Korošec bo morda kandidiral na Kranjskem ali pa v štajerski listi med kvalificiranimi kandidati.
-f- Proti združitvi Avstrije in Nemčije. Vest o sklepu avstrijskega parlamenta glede združitve z Nemčijo, je izzvala v francoski javnosti vihar ogorčenja. Ta sklep avstrijskega parlamenta smatra se kakor odpor proti določbam sanžermenske mirovne pogodbe, ki ga je najavljal bivši kance-lar Renner v svojem govoru v Inns-brucku, a zopetna pojava bivšega ministra zunanjih del, grofa Czernina v avstrijski politiki je dokaz, da v Avstriji prevladuje pangermanska struja. Časopisje, ki piše o tem sklepu, poziva zavezniške vlade, ki so podpisale san-žermensko pogodbo, da naj takoj javijo dunajski vladi, da sklep parlamenta o plebiscitu znači kršitev mirovne pogodbe, zlasti člena 88., ki govori odločno in jasno, da Avstrija ne sme podvzeti nobenega koraka glede združitve s kako drugo državo." List „Temps" pravi, da so sklepi avstrijskega parlamenta glede plebiscita samo neka demonstracija proti zaveznikom, z ozirom na katastrofalno gospodarsko stanje1 države, ali vendar je dolžnost zaveznikov, da poduče avstrijsko vlado o nedopustnosti takih sklepov in demonstracij. „Journal des Debats" zahteva odločno demaršo zavezniških vlad na Dunaju, francosko vlado pa poziva, da naj prekliče vse ugovore z Avstrijo, ker bi bila skrajna neumnost, podpirati v gospodarskih vprašanjih državo, ki je že tako jasno prekršila senžermensko mirovno pogodbo. — „Liberte" izjavlja, da Francija ne bo dopustila nikdar, da se vzpostavi velika Nemčij, ki bi mejila z Madžarsko, ki bi vedno ogrožala Češkoslovaški in Jugoslavijo. — Po zadnjih poročilih je sklican k nujni seji poslaniški svet, ki bo pretresal to vprašanje in sklenil definitivne za-kijučke.
+ Bolgarska vojska. V bolgarskem sobranju se je te dni razpravljal novi načrt o organizaciji bolgarske vojske, ki naj odgovarja popolnoma določbam Trianonske mirovne pogodbe. Vlada je izdelala načrt, po katerem se dosedanja bolgarska vojska popolnoma pre-osnuje, in sicer tako, da ostane v služ-
bi samo narodna milica in žandarme-rija, ki pa ne bo štela več nego dvajset tisoč mož. Ta nova milica in žandar-merija bo imela nalogo, vzdrževati red v državi in vršiti pogranično službo. Predlog vlade Stambolinskega je šel še preko določb mirovne pogodbe, ker on pomenja popolno razorože-nje Bolgarske, ki odslej po tem zakonu ne bi imela svoje stalne vojske, kar je najboljši dokaz, da hoče Bolgarska živeti v miru s svojimi sosedi in se posvetiti samo delu za notranji razvof dežele, ki je toliko trpela v vojni. Predlog Stambolinskega je naletel na velik odpor med vojaškimi krogi, posebno med ofiicirji, ker bi ti s zmanjšanjem vojske ostali brez službe. A vlada je poskrbela tudi za oficirje, ki bodo morali sleči vojaško suknjo in je vsakemu zagotovila primerno privatno ali državno službo. Debata v sobranju je bila jako burna, opozicijske stranke so ugovarjale, ali seljačka stranka in socialisti vseh skupin so odločno podpirali vladni predlog, ki je bil tudi v prvem branju sprejet.
+ Volilno gibanje na Hrvatskem. V nedeljo se je vršila v Zagrebu žu-panijska konferenca demokratske stranke, ki ji je predsedoval seljak Koravič. Poverjenik za kmetijstvo in agrarno reformo Juraj Demetrovič je zborovalcem razložil seljaški program demokratske stranke. Govoril je tudi Milan Pribičevič. Po daljši debati se je sklenilo, da se še tekom tega meseca skliče shod zaupnikov iz vse zagrebške županije, ki bo na temelju predlogov okrajnih organizacij sestavil za županijo kandidatno listo. Kot nosilec liste se splošno imenuje seljak Stepinac, a razen se-ljakov bodo kandidirali tudi Derne-trovič, Milan Pribičevič in učitelj Jovo Oreščanin. Sestanku je prisostvoval tudi podban dr. Roje.
HoimsfL
*	Današnja številka „Domovine"
je posvečena naši Koroški, kjer se vrši v nedeljo glasovanje. To številko pošiljamo v več izvodih na razne naslove na Koroškem, v svrho razdelitve med ljudstvo.
*	Somišljeniki! Te dni so razpoloženi volilni imeniki pri oblinah. Vsak od Vas se nemudoma preprilaj, ali je vpisan. Imeniki v Ljubljani in v mnogih oblinah po deželi so pomanjkljivi. Kraj ni, oziroma volilni odbori, v kolikor še nimajo reklamaajskih tiskovin, jih dobe na brzojavko od strankinega tajništva. Navodila ima vsaka krajevna organizacija že v roki. Tam se nahajajo tudi vzorci za reklamacije. Somišljeniki, na delo za enoten in mogolen nastop demokratskih elementov.
*	Strokovni učitelji za Keramiko. LJrad za pospeševanje obrti v Ljubljani razpisuje službo strokovnega učitelja za keramiko, ki ima teoretično izobrazbo in prakso v izdelovanju lončene posode, opeke in glinastih izdelkov sploh. Prošnje, pravilno s tremi dinarji kolkovane in opremljene s studijskimi izpričevali, zlasti z izpričevalom o praktični usposobljenosti, naj se vlože do
1. novembia 1920 pri ministrstvu
trgovine in industrije, oddelek v
Ljubljani. Služba je zvezana s pre-
jemki IX. činovnega razreda. Vsa
pojasnila dajC u>ad za pospeševanje obrti v Ljubi' ni, Dunajska
sta št. 22.
*	Vžigalno vrvico je prejel Urad za pospeševanje obrti in jo oddaja v kolačih in tudi posamezno v svoji pisarni, Dunajska cesta št. 22 od
8. do 12. ure dopoldne.
*	Tiskarski štrajk nam je pona-gajal v „Protiobjavi" gosp. Frana Grudna, nadučitelja v Babinempo-!ju. Pričetek 2. stavka 6. točke ,.Pro-tiobjave" se glasi pravilno: „Med dekleti" in ne „Med njimi".
*	Prosto vožnjo h glasovanju na
Koroško je poleg državne dovolila tudi južna železnica v času od 1. do J O. oktobra za tja (na Koroško) in v času od 10. do 17. za nazaj (po-vratek). Pri blagajni žigosane glasovalne izkaznice ali potrdila glasovalnih občin služijo obenem kot vozni izkazi za obe smeri.
*	Slovenska Šola v Trstu. Iz Trsta nam poročajo: Včeraj v pondelek se je otvorila šola pri Sv. Jakobu z okoli 1500 otroki v 29 razredi. Vodja je Andrej čok. Šola je petrazredna, pouk pa se vrši po načrtu meščanskih šol. Z dovoljenjem so čakali do sobote, končno se niso mogli več upirati.
*	Grozovit zločin se je dogodil v nedeljo na Dolenjskem. Posestnik Ivan Nose iz Trebeža je na nečloveški način ubil svojo ženo jožefo, s katero je živel v večnih prepirih. V nedeljo zjutraj, ko sta bila sama doma je prišlo zopet do prepira in surovi mož je pretepel ženo, da je nezavestna obležala. Tako nezavestno je pa potem obesil na lestvo v veži, da je bilo videti, kakor da se je obesila sama. Nato pa je odšel od doma. Ko se je vrnila morilčeva sestra od maše, je našla nesrečnico obešeno, mrtvo. — Zakonski par je živel v vednih prepirih, a mož je imel razmerje z drugimi ženskami, s katerimi je imel že nezakonske otroke. Kakor se nam poroča, je bila umorjena Jožefa pridna in poštena ženska. Orožništvo je morilca takoj izsledilo in ga izročilo sodišču v Višnji gori. Istotako je orožništvo aretiralo morilčevo priležnico Kastelic, ki je osumljena, da je soudeležena, ker je baje nagovarjala Noseta na nečloveški zločin.
*	Neverjetna predrznost. Poleg že navedenega napada na podnared-nika čuča, so Nemci v nedeljo tudi na cesti Mevlje-Sv. Peter organizirali izgrede. Streljali so na vojake in na meljsko vojašnico. Dva strela sta bila oddana od desnega brega Drave in sta razbila dve šipi na vojašnici.
*	O nemškem tolovajstvu na Teznu smo prejeli iz Maribora sledeče podrobnosti: V nedeljo okoli 18. ure so se vračale iz Hoč proti Teznu tri družine, med njimi tudi družina pod-narednika Čuša. Otroci so peli sokolsko koračnico. Od Bahove nasproti je prišel neki človek, ki je brez vsakega povoda začel psovati slovensko družbo z klici „Halts Maul v/indisehe Hunde". Navzlic protestom družbe, je neznanec pričel vedno znova izzivati. Vsled tega sta skočila gg. Simonič in Junker proti neznancu, ki je zbežal na njivo, odkoder je potem oddal štiri strele. Dva sta zadela pod narednika čuča, ki se je takoj v krv: zgrudil na tla. K sreči je prispel mimo avtomobil, ki ga je prepeljal potem v vojaško bolnico, kjer je bi', naslednjega dne operiran. Njego\o stanje je še vedno opasno.
*	Kuga na Reki. Dosedaj je uradno razglašenih že 9 slučajev bubon-ske kuge na Reki.
*	Varstvo proti ponarejanju bankovcev. Iz Prage se nam poroča o iznajdbi, ki bo ponarejevalcem bankovcev zelo otežkočila njihovo delo. Češkoslovaška vsada je novo iznajdbo že odkupila. Iznajdba obstoji v tem, da se papirju, ki se rabi za bankovce, primeša nekoliko železnih lističev. Iz takega papirja izgotov-ljene bankovce privlači nase magnet. Na ta način se lahko kontrolira pristnost bankovcev.
*	S pošte. Z 10. oktobrom se zopet otvori poštna nabiralnica Flodoš v Prekmurju, ki spada k poštnemu uradu Veliki Dolenci.
*	Iz Šmarja pri Jelšah poročajo: Odvetnik in načelnik šmarskega okr. zastopa dr. Josip Georg se je mudil minole dni v trgatvi v svojem vinogradu v Makolah. Dne 4. t. m. ga je zadela kap in je kmalu umrl. Pogreb
je danes 6. t m. v Makolah. Pokojnik je bil vrl ruodnjak. Bodi mu blag spomin!
*	Italijani zaprli hrvatske šole. Italijani so zaprli hrvatsko šolo v Drni-šu in pošiljajo otroke v Šibenik, kjer se otvori zanje italijanska ljudska šola.
*	Na progi Ljutomer-Gornja Radgona je popolnoma ustavljen osebni in tovorni promet, ker se je baje pokvaril edini stroj, ki je na razpolago za to progo. Obustavljenje prometa ni bilo nikjer objavljeno; oc daleč prihajajo vozniki in potniki, a šele na kolodvorih zvedo, da je promet ustavljen. Čudimo se, da železniška uprava take stvari ne objavlja javnosti!
*	Potopljen mlin. Iz Osjeka poročajo: Drava, ki je zadnje dni mo&io narastla, je potrgala verige, ki so držale mlin, odnesla posamezne čolne, a ves mlin se je sesul in potopil. Potopila se je tudi vsa zaloga žita in moke čez 300 meterskih stotov.
*	Velik požar v Rošbahu. V noči od nedelje na ponedeljek je izbruhnil v stanovanju posestnika Fišerja v Rošbahu nad Mariborom požar, ki j povzročil ogromno škodo. Požarna bramba iz Kamnice je z velikim naporom udušila ogenj in obvarovala gospodarsko poslopje, ki je tudi že pričelo goreti. Kako je nastal požar še ni znano.
*	Nesrečna šala. Janez Osolnik, redov iz Reber pri Moravčah^ je doma na dopustu razkazoval 11 letnemu Jakobu Novaku lovsko puško, ne da bi opazil, da je nabita. V šali pomeri Osolnik na otroka, rekoč: „čakaj Jakec, te bom ustrelil," in sproži. Puška je počila in naboj je zadel fantička v levo prsno stran. Nevarno ranjenega so ga oddali v ljubljansko bolnico.
*	Nesreča z avtomobilom. Sinoči po polnoči se je vozila večja družba z avtomobilom tovarnarja Karla Pollaka iz Kamnika proti Ljubljani. Na klancu pri Alešu na Ježici je blato spodneslo avtomobil, ki se je prevrnil. Potniki — družini Polla-kova in dr. Merglerjeva — so bili vrženi na cesto ter so se vsi poškodovali. Precej težke poškodbe na glavi in rami je dobila gospa Alojzija Pollakova, katero so morali prepeljati v deželno bolnico.
*	Vlom. V skladišče tvrdke Viktor Meden na Celovški cesti je bilo vlomljenoin so vlomilci odnesli 40 steklenic konjaka v vrednosti 2.000 kron ter so s kočije sneli usnjato streho, vredno 10.000 kron. — Storilci so že pod ključem.
*	Pokvarjena moka. Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem je bil danes obsojen trgovec z moko Franc Zore na 600 K denarne globe, ker je prodajal pokvarjeno, oziroma kislo moko. Zore se je zagovarjal, da je kupil moko od ljubljanske mestne aprovizacije. — Razprava proti trgovcu Štefanu Mencingerju zaradi prodaje pokvarjene moke, je bila preložena v svrho dopolnitve dokazov.
*	Tatvina. Iz hleva ljubljanske mestne občine na Kodeljevem je bil ukraden temnorjav koc, vreden tisoč kron.
*	Nezgode. Z lestve je padel 121etni Franc Kršmerlj iz Goričevasi pri Ribnici ter si zlomil desno nogo. — V nogo se je vsekal s sekiro dninar Urban Kalan iz Bukovce pri Škofji loki. — Pri igri se je ranila z žebljem v roko Angela Jančar na Friškovcu. Mati ji je obvezala roko s pajčevino, namesto da bi poiskala zdravnika. Sedaj leži dekletce v deželni bolnici z opas-nim vnetjem rane. — 31etni Fran Zor, posestnikov sin iz Mož pri Smledniku se je igral doma z vžigalicami ter si zažgal krilo. Hudo opečenega je mati po nasvetu modrih žensk zdravila z jajčnimi rumenjaki. Stanje fantička pa se je tako poslabšalo, da so ga morali oddati v bolnico.
Program naše delegacije za jadransko honf&renco.
Pariz, 5. oktobra. Jugoslovanski poslanik v Rimu je izjavil, da se bodo pogajanja med Jugoslavijo in Italijo o jadranskem vprašanju pričela 28. t. m. v Benetkah.
Zagreb, 5. oktobra. Današnji „Ob-zor" javlja iz Beograda, da trdijo politični krogi v Beogradu, ki so blizu vlade, da naša delegacija nt bo odstopila od minimalnih zahtev, le bi italijanska vlada zavlačevala sporazum in le bi hotela razpravlja-ti o stvareh, za katere konferenca ni merodajna, posebno le bo stavila pogoje ki žalijo narodno in državno pravo Jugoslovanov, bodo naši delegati prekinili pogajanja. Vlada in parlament sta v tem pogledu v popolnem soglasju.
Zagreb, 5. oktobra. »Novosti" javljajo iz Beograda, da je bila za včeraj določena seja ministrskega sveta, na kateri bi se bilo imelo razpravljati izključno samo o jadranskem vprašanju. Seja pa se je od-godila, ker so nastopile razne ovire, in tako ministrski svet še ni kon-čnoveljavno sklepal o direktivah našim delegatom za pogajanja z Italijo. Nekaj dni že razpravlja vlada o spomenici Andrije Radoviča. Z me-rodajnih strani doznavajo, da bomo dosegli sporazum z Italijo najpozneje do druge polovice tega meseca, ker bodo pogajanja trajala samo nekaj dni.
Zagreb, 5. oktobra. „Riječ" javlja iz Beograda. Italijanska vlada zavlačuje pogajanja, ker želi počakat zultatov plebiscita na Koroškem . Od rezultatov plebiscita je odvisno, kako bo nastopala Italija pri pogajanjih.
Ugoden potek mirovnih pogajanj v Rigi.
Varšava, 5. oktobra. (Izv.) Včeraj je prispel iz Rige semkaj posebni kurir poljske mirovne delegacije z odgovorom na predlog ruskega delegata Joffe-a. Poljska bo zahtevala strogo izvedbo posameznih točk. Podpredsednik vlade Daszinsky se je ravnokar vrnil iz glavnega stana, kjer se je s Pilsudskim definitivno dogovoril glede vsebine mirovne pogodbe v Rigi. V njegovi navzočnosti so se vršili dve seji ministrskega sveta. Jutri odpotuje zunanji minister grof Sapieha v glavni stan, da konferira s Pilsudskim. Ni izključeno, da odpotuje skupno s Sapieho tudi Dašinski na mirovno konferenco v Ri-go. Sklenitev miru med Rusijo in Poljsko se pričakuje za prihodnji teden.
Varšava, 3. oktobra. Časnikarji, ki so se včeraj vrnili iz Rige, zatrjujejo, da bo premirje podpisano okoli 15. oktobra.
London, 5. oktobra. (Izv.) „Tiines" javljajo: Veliki moskovski sovjet se je proglasil v permanenci in vsled slabih poročil s fronte pooblastil sovjetske de-
legate v Rigi, naj z nadalnjim popuščanjem pospešijo sklenitev premirja.
Varšava, 5. oktobra. (Izv.) Kore-spondent „Kurirja Poranega" poroča iz zanesljivega vira, da deluje Anglija na to, da bi se rusko-poljska mirovna konferenca premestila v London.
Sl@m^&e9iski na pot€*° vanju.
/Sofija, 5. oktobra. (Tzvir.) „Pre-porec" javlja, da odpotuje ministrski predsednik Stambuliski 5. oktobra iz Sofije v Pariz in London. Med-potoma bo obiskal tudi Prago, Beograd in Bukarešt. Kakor javl ja beograjska „Politika", se bo Stambulin-ski že na potu v Pariz za 2 dni ustavil v Beogradu. Prišel bo tjakaj neuradno, da se odpočije in da se po privatnih razgovorih informira o razpoloženju beogradskih političnih kro-gov.
Praga, 5. oktobra. (Izvirno.) Povodom prihoda bolgarskega ministrskega predsednika Stambuliskega se v čeških listih množijo glasovi o potrebi obnovitve starega češko-bolgar-skega prijateljstva. „Venkov" objavlja danes uvodnik iz peresa bolgarskega trgovinskega ministra Daska-lova o ciljih in željah bolgarske po, litike. Daskalov povdarja, da je Bolgarija danes povsem druga nego je bila pred prelomom. Ona hoče predvsem mir. Besno ji je pri srcu, da doseže prijateljsko sožitje z Jugoslovani, kakor stremi za tem, da živi v dobrih odnošajih z vsemi sosedi. Srčno si želi sodelovanja s Cehi na gospodarskem, kulturnem in političnem polju. S pomočjo Cehov upa Bolgarija obnoviti svoje zveze z ostalimi j slovanskimi brati. — Prihodu Stambuliskega pripisujejo češki politični krogi velik pomen.
Dogodki v Italiji.
Rim, 5. oktobra. (Izvirno). Mani-ja zasedanja je prešla sedaj tudi že na Sicilijo. Okoli 2000 poljedelskih delavcev, večinoma veterani in pristaši klerikalne stranke, so zasedli vsa veleposestva v Alcanu v provinci Trapani. Zasedba sama se je izvršila po srednjeveških običajih z zastavami in na konjih pod vodstvom nekega meniha, ki je nastopal kakor kak novodobni Mesija.
Ziirich, 5. oktobra. (Izvirno). Kakor poroča „Popolo dTtalia" iz Neaplja je okoli 2000 poljedelskih delavcev iz Sante Marije, Capijein Vettere zasedlo vse domene v Car-dignano.
Rusi na umiku.
Varšava, 5. oktobra. Boljševiki se umikajo na vsej črti v velikem neredu. Poljaki so zasedli Bararovile, Lido, Slonim in Pinsk in ujeli zadnje dni skupno z ukrajinskimi četam1 okoli 25.000 Rusov.
Moskva, .5. oktobra. (Izv.) Frontno
poročilo od dne 4. oktobra: V ozemlju Novega Grodeka se naše čete umikajo dalje po načrtu vzhodno Njemena.
Varšava, 5. oktobra. Frontno poročilo z dne 4. t. m.: Sprednje čete naše severne zasledovalne armade so dne 3. oktobra prekoračile črto Njemen. Po zmagovitih bojih so poznanjski oddelki dosegli Nosvin in Kleck. Skupina v Polesju je dosegla Baranovičc. Na jugu je položaj neizpremenjen.
Berlin, 5. oktobra. Iz Moskve javljajo: Brezžična brzojavka, naslovljena: Vsem, poroča vseruski centralni izvrševalni odbor je sprejel nastopni sklep: 1.) Od vseh delajo-čih ruskih kmetov se zahteva popolna oddaja živil brez upora. 2.) Dela za pripravo živil se morajo v najkrajšem času končati. 3.) K delu za preskrbo se morajo pritegniti najboljše rraočli. 4.) Dela za pre>-krbo so istega pomena, kakor dela pri transportih. Brzojavka pozivlje na koncu rusko delavstvo, naj se pokorijo klicu vrhovnega organa in naj zberejo vse moči za boj proti lakoti.
London, 5. oktobra. „Manchester Guardian" poroča iz Rige, da se po vsej Rusiji širi gibanje proti oovje-tom. Prebivalstvo je izgubilo ves interes za vojno proti Poljski, ki je bila izprva popularna.
Praga, 5. oktobra. „Narodni Listy" poročajo po vesteh iz Sebastopola o tajni naredbi iz Moskve, ki poživlja boljševiške agente, naj metodično poizkušajo kompromitirati Wranglove, ukrajinske in poljske čete in da organizirajo pogrome, za katere naj bi se obtožil razred intelektualcev in delavcev. Razen tega morajo ti agenti vstopati v prociboljševiške vojske in v njih nagovarjati vojake za plenjenje in terorizem.
Pred burjo v Sntšije
London, 5. oktobra. (Izvirno.) Iz Indije prihajajoče vesti so jako vznemirljive. V Bombaju in v nekaterih drugih okrož jih je položaj že par dni
jako opasen. Vsled stavke v plinarna'" je mesto brez luči. Poštni in brzojavni nastavljenci stavkajo že več tednov, vsled česar trgovina močno trpi. Med stavkajočimi in policijo je prišlo že ponovno do spopadom
HoSilno gibanje,
Beograd. 5. oktobra. (Izv.) Iz vseh krajev države prihajajo vesti o vedno živahnejšem volilnem gibanju. Vse stranke pripravljajo kandidatne liste. Radikalci se trudijo, da ustvarijo med strankami Parlamentarne zajednice sporazum, tako da bi konzervativni blok nastopil tudi v novem parlamentu kot jednota. Posebno forsirajo sporazum med Hrvatsko zajednico in klerikalci, ki bi nudil garancijo, da se ti dve grupi na Hrvatskem ne boste pobijali pri volitvah. Zajedničarji so pripravljeni, pri klerikalcih je bilo z ozirom na dejstvo, da so mnogi voditelji Hrvatske zajednice znani kot fra-mazoni, opažati nekako obotavljanje, izgleda pa, da so pomisleki že prema-
gani in da pride do volilne koalicije katoliško-framasonske. Kakor znano, so tudi mnogi radikalci postali framaso-ni. — Demokrati skušajo proti reakciji postaviti povsodi enotno napredno jugoslovansko fronto. Zdi se, da se jim bo to r.a Hrvatskem in v Banatu tudi posrečilo. Volilna agitacija je zlasti v Srbiji že v polnem toku. Izgledi so tam za demokrate prav lepi.
Narodna banka.
Beograd, 5. oktobra. (Izv.) Včeraj dopoldne je izvolil glavni odbor Narodne banke za glavnega ravnatelja Dragoljuba Novakoviča, za kontrolnega ravnatelja Stevo Gajiča in za upravnega ravnatelja Šajnovita. Redni zbor akcijonarjev Narodne banke bo 11. novembra v Beogradu. Upravni odbor je sklenil razpis 40.000 novih delnic. Subskripcija se prične dne 1. decembra 1.1. Prvi del vplačila L j znašal 130 dinarjev v zlatu. Akcija bo dana v subskripcijo po kurzu 703 dinarje v zlatu.
3!3gownS promet v Avstrijo ustavljen.
Maribor, 5. oktobra. (Izv.) Jutri bo vsled velikih težkoč, ki so zavladale na avstrijskih progah, ustavljen blagovni železniški promet v Avstrijo. Odpremi se le še blago, ki je bilo oddano v ekspedicijo do dne 3. septembra, pozneje predano blago pa se bo najl)rž stavilo strankam na razpolago.
Razna brzojavna poročila.
Praga, 5. oktobra. (Izv.) Vlada je zaplenila predsedniku misije nts-kega rdečega križa dr. Willersonu 7 milijonov kron, ki so bili deponirani v nekem praškem denarnem zavodu, in sicer y motivacijo, da se je s tem denarjem plačevala boljševiška propaganda na Češko-slovaškem.
Berlin, 5. oktobra. (Izv.) „Baseler Nachrichten" prinašajo iz Pariza brzojavko, da je pariški organ ruskega revolucijonarja Burceva priobčil v soboto članek, v katerem pravi, da je dobil Ljenin od Nemčije za boijše-viško propagando v ententnih deželah 70 milijonov mark.
Trst, 5. ck«.------ (Izv.) Na velikem
sejmu vzorcev v Trstu je udeleženili 200 avstrijskih, 100 čeških, 100 madžarskih in 50 nemških tvrdk. Italijani tvorijo, polovico razstavni->v.
Beograd, 4. oktobra. V kratken bo objavljena naredba, s katero bodo definitivno rešena vprašanja vojne odškodnine.
Družba JADRAN
Dunajska cesta štev. 9
kupuje 234 10-7
letošnjega pridelka v vsaki množini,
Ib zdravo, lepo, dobre sušene bla^o, kolodvor Ljubljana ali v skladišče Jadran dost.»v!ip-- ->j solidnih cenah, vreče uop ibljejo za polnitev.
Stritarjeva oiica 2. Fcdružnlss i Splitu, Trstu, Csiaucu, SarajEuo, Eerlci, Celju, Mariboru in
; bančna e&spozitsra v Ptuju.
rM; k. 50,ooo,ooo —
okrog
Telalon St. 261.
Sprejeme
»loge na knfiiice in tekoii rešun
proti ugoaneniu obrestovanju«
Supuje ln prodaja vsa vrste vrednostni!) papirjev, = valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. ==
Brzojavni naslov i „8F.nka'
:3*inliki> glavnica«
j K 30,000.000
» t -a •	I Rezerve: okrog
Jadranska taks :: Podružnica Ljubljana m«,000.000
Centrala: Trst. Podružnica: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, ttetkovič, Opatija, Split, Sarajevo, Ššbenik, Zader, Ekspozitur« Kranj«
Sprejemal Vloge na knjižice. ~ VIur« na tekeei in linj-ratu« proti najugodnejšemu doreeiovanju. — Hentni davek plača banka v/, svojega.
&upuje In prodajat Devize, valute, vrednostne papirje itd
Sskontirai Menice, devize, vrednostne papirje itd. izdaja: Čeke, nakan-nice in aki-utire na vsa tu- in
ino/.emska mesu. £2aje predujme! na vrednostne papirje in na
blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Previcraai Borau-a naročila in jih izvršuje naj kiilantneje.	--
Brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon *t. 257.