AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 83 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 8, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Angleži ne odnehajo od svoje ekonomske blokade Ekonomsko blokado proti Nemčiji so razvili vse od Balkana do Norveške in ne bodo ž njo odnehali kljub silnemu protestu nevtralnih držav. JUGOSLOVANSKI TOVORNI PARNIK SO ANGLEŽI ZAPLENILI IN ODPELJALI NA MALTO Ukaželjna dijaka delata v j ' potu svojega obraza | Coggon, Ia. — Kdor misli, da je pohajanje v višje šole težavna stvar, naj si vzame za zgled dijaka Jack in Bishop Toms, sina tukajšnjega farmarja. Vsako jutro vstaneta ob 8:45 in pomol-zeta 30 krav. Potem odpeljeta mleko na postajo in zatem gresta y šolo 46 milj daleč v Iowa City. Jack je star 21 let in hoče postati zdravnik. Bishop je star 23 let in bo postal odvetnik. Spotoma pobereta mleko še od petih drugih farmarjev in ga z domačim odpeljeta v mesto Cedar Rapids, 20 milj daleč. Tam pustita truk in se odpeljeta z ulično železnico v šolo v Iowa City. Kdaj se pa učita? Nekaj spotoma v šolo, nekaj pa po večerji od 7 do 9. « -O-T- Mati je gledala,, ko je ?vto povozil sina; Mrs. Holzheimcir, stanujoča na 8307 Superior Ave. je sedela'sinoči pri oknu in gledala za sinom, 16-letnim Edwardom, ki je šel preko ceste v prodajalno, da kupi materi steklenico mehke pijače. Videla je, kako je sin stopil iz prodajalne in hotel preko ceste. V tistem hipu je pridrvel avto, ki je fanta zadel in ga nesel 60 čevljev daleč. Ko je fant padel na tla, je avto naglo odpeljal naprej. Fant je umrl eno uro zatem; bil je delno pohabljen. Ponovno štetj? glasov | Volivni odbor je naznanil,-daj bo začel v torek zjutraj ponovno šteti glasovnice zadnjih izrednih volitev za davke, štelo se bo v 116 precinktih, kot to zahteva zveza lastnikov apartment hiš. Položiti so morali'$10 za vsak precinkt. Zveza zahteva ponovno štetje v precinktih, ki so dali tako ogromno večino za davke. Nov grob Po enoletni bolezni v mestni bolnišnici je v soboto popoldne preminila Gertrude Mauer, rojena Bokar, stara 66 let. Doma ie bila iz Dečje vasi, fara Za- Taftova žena bo šla v boj, da pridobi zmago svojemu možu Washington, D. C.—Mrs. Robert A. Taft, soproga republikanskega kandidata za predsednika, bo šla na govorniško potovanje v sedem držav. Po-litikarji mnogo pričakujejo od tega političnega potovanja, ker je znano, da je Mrs. Taft fina in ognjevita govornica, ki bo zlasti skušala pridobiti ženske glasove. Da bo posegla Mrs. Taft živahno v kampanjo, je največ vzrok ta, ker je republikanski kandidat Dewey oni dan rekel napram časnikarskim poročevalcem v New Yorku, da on govori politiko za vso družino. S tem je hotel Dewey udariti po Taftovih, ker je Mrs. Taft priznana kot boljša govornica kot pa njen mož. Mrs. Taft je rekla, da bo pokazala Deweyevi stranki, da se ženski spol ne pusti zapostavljati v politiki. Taftovi pristaši še vedno trdijo, da imajo že zagotovljenih 300 delegatov na konvenciji. V tam je vključenih 52 ohijskih delegatov. -o- Žganje ne sme imeti ime F. D. R. Frankfort, Ky.—Neka firma, ki izdeluje in prodaja žganje, je hotela dati neki vrsti te pri-jače ime "F. D. R." Državni generalni. pravdnik je naročil državnem^ tajniku, naj ne registrira žganja pod tem imenom, ker bi se lahko smatralo, da predsednik Roosevelt izdeluje to žganje, ali da ga priporoča ljudem. F. D. R. so začetnice predsednikovega imena: Franklin Delano Roosevelt. -o- Anglija trenira siino zračno silo 1,000 pilotov vsak teden London.—Anthony Eden, tajnik za angleške Dominione je s ponosom povedal strmečemu svetu, da je v teku šola za zra-koplovstvo, iz katere bo dobila Anglija stalen vir izučenih avi-jatičarjev in sicer po en tisoč vsak teden. Samo iz Kanade bo dobila Anglija v teku 12 mesecev 50,000 izučenih in treniranih pilotov. To je poleg vseh onih, ki se trenirajo v istem času doma v Angliji, v Avstraliji, v Novi Zelandiji. V Avstraliji se vežba 90,000 vojakov, ki bodo kmalu pripravljeni za odhod na bojno polje. Nova Zelandija tudi trenira nadaljne vojake, da jih pošlje k diviziji, ki jo je že odposlala v Egipt. Južna Afrika se pripravlja, da bo prevzela obrambo vse Afrike od ravnika proti jugu. In vsaka teh angleških provinc sama preskrbi vse vzdrževanje tega ■vojaštva s svojim denarjem. Poleg tega delujejo Domini-oni roka v roki z Anglijo s tem,' da ne puste iz svojih pristanišč nobenih sirovin v Nemčijo in enako ne puste v deželo nobenih i nemških izdelkov. Anthony Eden je rekel, da bo ta zračna sila, ki jo bodo dobi- j vali zavezniki, imela tudi vpliv, na Nemčijo. S tem, da bodo! imeli zavezniki stalen naraščaj j izurjenih avijatičarjev, jih boj napravilo gospodarje v zraku, j ker bodo zavezniki imeli za tej pilote tudi pripravljena letala, i --o-- Policija išče pridaniča Clevelandska policija išče dva; mlada pridaniča, ki sta si nadela nalogo, da bosta namazala vsak nov avto, do katerega moreta priti, z jedko kislino in tako uničila barvo na avtu. Dozdaj sta namazala že kakih 30 avtov v okrožju 125. ceste in Brackland Ave. Po informacijah sodi policija, da sta dva dečka v starosti 10 do 12 let, ki nosita kislino v Srečno pot in mnogo zabave! Povabilu za izlet Slovenske ženske zveze v Washington, D. C. se je odzvalo lepo število članic, žen in deklet. Kar za tri avtobuse jih je, to je po številu kakih 100 žensk. Večkrat smo že pohvalili podjetnost našega ženskega spola in posebno jih moramo pa še pohvaliti, da so se odločile za izlet v našo prestolico. Idejo je sprožila agilna voditeljica Albina Novak, ki se ne ustraši nobenega dela in truda, kadar gre za to, da se naše ženstvo izkaže. Kakor slišimo imajo v načrtu še več izletov letos, o čemer bomo poročali pozneje. Zdaj so se odločile na dolgo vožnjo v Washington, da vidijo ameriško prestolico in razne zanimivosti tam, razne vladne urade, senatno in poslansko zbornico. Izletnice bodo obiskale tudi pokopališče Arlington, kjer stoji spomenik nepoznanemu vojaku. Tam bodo poklonile v imenu Slovenske ženske zveze venec v spomin v svetovni vojni padlim sino vom slovenskih mater. Peljale se bodo tudi v Mt. Vernon, kjer bodo obiskale kraje, kjer je prebival prvi predsednik ameriške republike. George Washington. Izlet bo trajal tri dni. Odpeljale se bodo jutri zjutraj ob štirih izpred šole sv. Vida na Glass Ave. Tam bosta naložila izletnice dva avtobusa. Potem se odpeljejo v Newburg, kjer se jim bo pridružil tretji bus, ža katerega je dobila izletnice Mrs. Louise Zidanič iz Rosewood Ave. Vrnile se bodo v četrtek zjutraj. Albina Novak je obvestila o izletu kongresnika Mr. Swee-neya, kateri je obljubil iti izletnican* v vsem na roko, da bo njih bivanje v Washingtonu kar najprijetneje. Našim izlet-nicam želimo srečno pot in mnogo razvedrila. Poroka je izključena Sedem let stari Ray Sullivan je izvršil junaško delo s tem, da je pogasil gorečo obleko na 6 letni Leanore Humphrey, 3321 W. 128th St. Otroci so zakurili na bližnjem praznem lotu in dekletce je prišlo preblizu ognja. Ko je začela goreti obleka na nji, jo je Ray pograbil, jo vrgel na tla in jo toliko časa valjal po zemlji, da je pogasil ogenj. Mali junak se zaveda, da je storil junaški čin, pa ga zdaj skrbi, če bo moral dekleta poročiti. Ko so mu povedali, da to ni absolutno potrebno z,a sedaj, bi bil pa rad vedel, če bo dobil vsaj medaljo. Važna seja Danes zvečer ob 7:30 se vrši seja staršev Škrjančkov. Seja je važna radi prireditve, ki se vrši 12. maja. ♦Ameriški poslanik za Francijo, Bullitt, se je odpeljal v soboto nazaj na svoje mesto. Bil je dva meseca doma na oddihu. Odpeljal se je z letalom preko Atlantika. 90 komunistov in nacijev poklicanih v Washington Diesov odbor je ukazal vodjem komunistične stranke in nemškega bunda, da prineso s seboj vse uradne zapisnike svojih organizacij. KOMUNISTI IN NACIJI IZ VSEH KRAJEV ZED. DRŽAV MORAJO NA PRIČEVANJE gradeč, odkoder je prišla sem pred 36 leti. Poleg žalujočega soproga Johna zapušča sinove: Johna, Louisa, Josepha, Antd-na, Albina, Ignacija, Charlesa, in hčeri Mary Barna in Gertrude Sedlak in brata Charlesa. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti, 3620 E. 82nd St. pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Naj počiva v miru, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Avtna trgovina se veča V marcu letos se je prodalo dosti več avtomobilov, kot v marcu lanskega leta. Zladnji teden so tovarne v Zedinjenih državah in v Kanadi postavile na trg 101,655 avtov, lansko leto v istem času pa 87,019. Z boljšo prodajo se bo dvignila avtna industrija v deželi. mali posodi. Kako se odpravi sovražnike Miss Eethel Sheets iz 1929 E. 69t,h St. je povedala policiji, kako sta jo dve ciganki 'oslepa-rili za $620 pod pretvezo, da jo boste rešili vseh sovražnikov. Prišli sta k nji in ji rekli, da imata moč, s katero jo bosta rešili vseh njenih sovražnikov. Te sovražnike se 'pa zagovori samo s tem, če dene Miss Sheets ves njen denar v sukno, pridene nekaj kruha in soli in dene to preko noči pod zglavje. Ciganki sta napravili tri skrivnostne vozle, katere je žrtev potolkla s kladivom, ji zavoj pustile z naročilom, naj spi na njem in odšli. Vse je storila po naročilu. Ko je drugi dan zavoj razvezala, se razume, da ni bilo notri denarja. seboj vse uradne zapisnike svojih organizacij. Dies je rekel, da za enkrat še ne bo dal v javnost imen vseh komunistov, ki so dobili ukaz priti v Washington. Samo toliko je povedal, da so iz vseh krajev Zed. držav, tako iz Clevelan-da, New Yorka, Chicaga, San Francisca, Los Angelesa in De-troita. Dies se je tudi izjavil, da bo šel pred kongres in zahteval, da se registrira komunistična stranka v Zed. državah kot tujezem-I ski agent in da se priobči v javnosti vse njene uradne zapiske in dokumente. Socialisti obsoiaio pomoč zaveznikom govar.jaia pomuc zavezinKom, tu j hočejo poraziti Hitlerja, ker je. tudi namen socialistične stranke, da se strmoglavi nacizem v. Nemčiji ter se ustvari tam socialistična demokracija. Manjšina je tudi zahtevala od ameriške vlade, da neha izvažati vojne potrebščine Rusiji, Nemčiji in Japonski. Dalje je manjšina dokazovala, da pomeni Hitlerjeva zmaga uničenje vseh delavskih unij in diktaturo za vso Ev ropo. Gowanda, N. Y. — Anton Sever se je moral podvreči operaciji na slepiču in se je že vrnil iz bolnišnice. — George Samson je težko bolan in zdaj se nahaja v bolnišnici, kjer ga zdravniki preiskujejo, da ugotovijo njegovo bolezen. — Adeline Povhe se .je zaročila z Buttonom Prattom iz Lime Laka, N. Y. ' Milwaukee. — Dne 21. marca se je 64-letni rojak Frank Breznik mrtev zgrudil na tla, ko je J prišel domov z dela. Zadela ga je kap. Bil je vdovec devet let in stanoval je pri hčeri. Doma je bil iz Sv. Frančiška v Savinjski dolini, v Ameriki je bil 37 let . in tu zapušča tri sinove in dve hčeri. — Dalje je umrl Frank Janža, star 71 let in rojen v Šoštanju na štajerskem. V Ame riki je bil 40 let" in tu zapušča štiri sinove, tri hčere in dve se> stri. Deset let je bil vdovec. Oba pogreba je oskrbel Ermenčev zavod. | Ely, Minn. — Dne 21. marca je ogenj nastal v restavraciji rojaka Matha Vertina. Ogenj je precej poškodoval notranje prostore, toda škoda je -krita z zavarovalnino. — Dne 19. marca je v Chisholmu pri svoji hčeri umrl eden prvih slovenskih naseljencev na Elyju Louis Virant, star 74 let. Zapušča štiri hčere in brata. — Dne 23. marca so otroci, ki so šli po stranski poti domov iz teatra, našli Johna S ve-tiča mrtvega, zmrznjenega. Siromak je bil star 71 let in doma od Tanče gore pri Črnomlju v Beli Krajini. V Ameriki je živel 52 let in tukaj ni imel nobenih sorodnikov. Pokopan je bil na okrajne stroške. — Dne 27. marca je umrl za srčno hibo 29-letni Ladislav Markovič, rojen blizu Trsta. V Ameriko je prišel še kot deček s starši in tu zapušča očeta in brata. — Dne 29. marca, je pa umrl, zadet od mr-tvouda, Frank Ahačič, star 75 let in doma od Novega mesta. Zapušča ženo in več otrok. / Washington, 6. april. — Kon-gresnik Dies, načelnik odbora za preiskovanje aktivnosti raznih protiameriških elementov je izdal sodnijsko povabilo 90 komunističnim voditeljem in voditeljem nemško-ameriškega Bunda, | da pridejo pred Diesov odbor na izpraševanje in pričevanje. Med drugimi komunisti sta dobila povabilo William Z. Foster, načelnik komunistične stranke in Earl Browder, strankin tajnik. Povabljenih je 50 komunistov in 40' vodij nemškega Bunda. "Mi hočemo zvedeti vse faktc glede teh organizacij," je reke! načelnik Dies. "Ukazali sme vsem povabljenim, da prineso s Londno, 6. apr. — Zavezniška ekonomska blokada proti Nemčiji se je raztegnila od Balkana do Baltika in zaveznika sta namenjena, da jo bosta izvedla z vso strogostjo, čeprav se je Norveška izjavila, da bo šla v vojno, če bo kršena njena nevtraln'ost in čeprav prihajajo pritožbe od nevtralnih držav, pa stoji Anglija neomajano na uradni izjavi, ki jo je poslala švedski in Norveški v smislu, da bo ustavila ves dovoz rude v Nemčijo. Enako izjavo je poslala tudi Francija. Zaveznika sta se zedinila na postopanju z blokado, s'katero nameravata obdati Nemčijo, da zamašita še tiste vrzeli, po katerih dobiva zdaj Nemčija razne potrebščine. Ena teh vrzeli je pošiljanje rdznih vrednostnih papirjev, trgovskih demantov in denarne valute po zračni poti iz Zed. držav. To se dela na ta način, da vozijo letala iz Amsterdama-dvakrat na teden v L*isbo-no, Portugalska, kamor prihajajo letala iz Amerike. Ta valuta se pa potem vozi iz Amsterdana v Berlin z letali. Najnovejša poročila zatrjujejo, da so Angleži zaplenili jugoslovanski tovorni parnik Dubac, katerega so dobili ob grški obali. Odpeljali so ga na Malto, kjer preiskujejo tovor nevtralnih ladij, ki pride potem po ovinkih v Nemčijo. Dubac je bil namenjen v Italijo in tovor bi bil potem od-premljen po železnici v Nemčijo. Poroča se tudi; da je v Jadranskem morju ena angleška križarka in trije rušilci, ki bodo Zaklenili vse nemške parnike, ki bi vozili tovor iz jugoslovanskih pristanišč v Trst. SKANDINAVIJA JE V SKRBEH Stockholm, 6. apr. — Obe skandinavski deželi, Švedska in Norveška, sta v skrbeh, vendar sta pripravljeni, da branita svojo nevtralnost. Zaveznika pritiskata na deželi, da takoj prenehata pošiljati rudo v Nemčijo, Nemčija pa pritiska nanji, da se postavita po robu zahtevi zaveznikov. Obe skandinavski državi se zavedata, da bosta takoj v vojni, čim pokažeta večjo naklonjenost tej ali oni vojskujoči stranki. V obeh deželah se je pojavila govorica, da nameravata zaveznika poslati vojaštvo v Norveško in Dansko, na drugi strani se pa tudi zatrjuje, da ima Nemčija pripravljeno vojaštvo, da ga pošlje v Skandinavijo, če ga bosta poslala zaveznika. Skandinavske države so res v hudi stiski, če ugodijo zaveznikom in ustavijo dovoz rude v Nemčijo, se bodo zamerile Nemčiji. če dovoz ne ustavijo, se bodo zamerili zaveznikoma. V enem* kot drugem slučaju preti vojna Švedski in Norveški. POROČILA Z BOJNE FRONTE London, 7. apr. — Osem bojnih letal, dve angleški in šest nemških je bilo sestreljenih na tla v bojih na zapadni fronti, in na Severnem morju. Kakih 100 milj severno od nemškega zrako-1 plovnega pristanišča na otoku Sylt se je sprijelo v hudem spopadu 224 angleških letal in krdelo nemških. Dva angleška letala sta bila uničena in eno nemško. Francosko poveljstvo pa poroča, da je bilo na zapadni fronti šest nemških letal izstreljenih na tla. Na severni škotski obali je nemška podmornica torpedirala in potopila norveški parnik Na- . varra. Trije častniki in devet : mornarjev je bilo ubitih. Poro- 1 čilo zatrjuje, da je ostala pod- 1 mcrnica v bližini pol ure, pa ni ' pomagala mornarjem, katerjh rešilni čoln se je prevrnil v viharnem morju. Norveška unija pomorščakov je izdala izjavo, da unija ne bo pustila več svojih članov na ladje, ki so namenjene v Nemčijo in morda bo šla • unija celo tako daleč, da ne bo i nakladala niti razkladala nemil ških ladij v norveških pristani-jščih, če bodo potrjene vesti o i'torpediranju Navarre po nemški t podmornici. laprej morajo tudi dojenčki pod ?nim letom dobiti karte, s katerimi njih starši lahko dobe zanje obleko. Od 15. maja naprej se oo v Nemčiji lahko kupilo za-mašene steklenice samo tedaj, če bodo odjemalci prinesli s seboj zamaške. Smrt v plamenih Včeraj popoldne je nastal ogenj v Marcy apartment poslopju na 2046 E. 18. cesta. P. Hender-son, star 80 let, je zbežal na cesto v sami spodnji obleki. Vrnil se je nazaj v poslopje po obleko, a se ni več vrnil. Našli so ga potem og-njegasci. Zadušil se je v dimu. Ogenj je napravil škode $20,-000 na poslopju. IG \LCI BODO ŠLI r V CERKEV € Bradford, Anglija. — Gostje r iz gostilne "Royal Oak," katerih c nekateri že dolgo niso videli cer- 1 kve znotraj, so prišli ono nedeljo i vsi v cerkev, kar je zbudilo veli- 1 ko začudenje pri ljudeh. Stvar 5 se je pozneje pojasnila. V gostilno je prišel namreč mo, trdijo socialisti. In ta več prednosti za napredek nego jo imajo druge banke, kar bom primerno dokazal v naslednjem članku. Naša banka ima za seboj narod, ki stoji kakor skala, to se pravi, da je zanesljiv, da je trgovskega duha in da lastuje financo. V tem mi nadkrilju-jemo vse ostale narode. Poglejmo malo v same sebe To so silni milijoni, ki so vsi financirani po bankah. Če torej vse to, eno z drugim ujedi-nimo kot finančni promet, bomo videli tako ogromno silo bogastva, da sploh ne bi mogli verjeti, da je to res in vendar je. Vprašam sedaj: Ali vam je sedaj stopilo na misel, kako velikansko bogastvo premoremo kot narodna sila? Ali ni že vse to dovolj, da bi lahko vzdrževali najmanj 6 precej dobro finančno založenih bank? Seveda je in je res. Pa se bo še dobil kakšen revček iz vrst našega naroda in se bo potegnil iz hlač in zapisal kje v kakem "liberalnem, po njegovem mišljenju naprednemu časopisu" ali pa se postavil na noge v kakšni skupščini in rekel, da banke ne potrebujemo ali pa, da so druge boljše. Sedaj pa še o prednosti in o potrebi naše banke. Odkar je bančna kriza pretresla vso Ameriko v finančnem sistemu, radi česar se še danes trpijo posledice po širni Ameriki, je bil upelja v banke drugačen, bolj strog sistem. Ta sistem je sprCTnenil stanje bank. Pred ki-izo niso banke imele denarja na rokah, marveč so vsega razposodile prosilcem, vsak si je lahko izposodil na lahka odplačila in skoro kolikor si je hotel, za to banke niso imele denarja na rokah, ampak so ga posodile in tako delale tiste čase sicer obresti in dobiček, za kar so potem drago plačale za svojo pomoto. Takrat je tudi državno nadzorstvo bankam priznalo tako poslovanje za pravilno. Sedaj pa imajo banke milijone denarja na rokah, ki ne vedo kam bi ga investirale, da bi bil ta denar varen. Državna postava je toliko strožja kakor je bila, radi tega so banke tudi lahko pod zavarovalnino, ker morajo same paziti, da ne posodijo na nezanesljive investicije. Vse to sedaj povzroča, da ostaja denar v bankah, ker v mnogih bankah ne vedo kam bi z denarjem. Tu pride sedaj tisto, kar sem zapisal, da imamo mi prednost pri našem narodu. Poštenost naših ljudi je naša prednost pred drugimi. Mi vemo lahko komu posodimo, ker imamo za seboj narod, ki je pošten in go- gre denar vedno kot voda po koritu, nazaj v banko. Na drugi strani se pa novi prosilci ne oglašajo za posojila." Tako si lahko mislimo, da je tako tudi v mnogih drugih ameriških bankah. Banke imajo denarja milijone in milijone, ki bi ga lah* ko in rade posodile, če bi vedele, da ga ne bi riskirale, dandanes ko ni ničesar stalnega se tudi posojila oddati ne morejo na zanesljive osebe. Mi Jugoslovani smo v tem izjema. ' Mi imamo dovolj zanesljivih prosilcev. Naša banka ima v tem veliko bodočnost. Naša posojila, našim ljudem/so zanesljiva.. Naša banka vidno raste in tudi pomaga ljudem s posojili. Sedaj pa pomislite1; dragi rojaki in Jugoslovani: Vzemite vse zgoraj omenjene milijone malo v poštev. Te milijone so vse preštevale banke, so jih in jih še in jih bodo še tudi v bodočnosti. Ali kaj pojmujete koliko milijonov se je že preštelo po rokah naših ljudi? Od teh milijonov so ostali tudi milijoni tem bankam za obresti. Kjer se je denar štel, tam je od tega ostala obrestna mera in to je dobiček za banko preko katere se je trgovina peljala. Rojaki: Ali pojmujete? Rojaki, ali ne pišem resnice? Ne pišem za sebe, ampak pišem za narod in za njega koristi. \Naj kdo piše in reče o mojem pisanju kar hoče, mu bom vedno z odločno besedo odgovoril, da se za banko niti ne piše dovolj! Če ne pišem resnice, mi odgovorite, če pišem resnico pa rajši molčite, kakor da se po stranskih listih, ki- so domači ustanovi nasprotni, spodtikate nad mojim pisanjem. Vem dobro kam pes taco moli! Za korist domače finančne ustanove in naroda, Anton Grdina, preds. ne. Pritlikavec Jožef Boru-slavski se je nehal že po kratkem času razkazovati, kajti njegovo imetje je postalo kmalu veliko. Pritlikavci v splošnem sicer niso redki in se morajo zato ponašati z. res maj hno rastjo ali pa s kakšno posebno spretnostjo, če naj ljudi privlačujejo. Toda v prejšnjih časih, ko so imeli do liliputan-cev še posebno spoštovanje, so skoraj vsi dobro zaslužili. -o- Starka, ki je dočakala 150. leto skem času enomesečno mlečno akcijo za 50 otrok, ki so slabotni in od šole oddaljeni. Pokre-nila se je tudi akcija, da se v Zdr. domu napravi javno ljudsko kopališče. Drž. higijenski zavod v Ljubljani pripravlja že vse tozadevne načrte in proračune tako, da obstoji upravičeno %panje, da bo letos uresničena zamisel javnega kopališča, brez katerega ne more biti pravega dela na polju higijene. V tem slučaju se bo Zdr. dom ponovno razširil, ter se bo razmestil v vsej stavbi, ki jo bo vzel celo v najem. in preračunajmo kaj da lastu-jemo. Potem preračunajmo koliko denarja prevedemo. Da lažje zapopademo kako bogat in kakfi gospodarski narod smo, moramo vzeti v premislek po vrsti takole: Poglejmo bogastvo naših trgovin. Prvo vzemimo lastnine posestev, kjer so lastnine naših trgovcev. Kdo more zijačunati v kolike milijone gredo njihova posestva. Za tem vzemimo v poštev njih notranje naprave, h katerim mnoge poedine so izdale za nova, moderna izboljšanja posamezno po pet tisoč in še več. K temu prištejmo blago v trgovinah in investicija denarja, ki je pri odjemalcih, tudi tukaj gre v milijone. Že samo trgovska stran našega jugoslovanskega naroda zahteva lastno bančno podjetje, sicer ne samo enega, marveč bi morali imeti več takih ustanov, če bi bili res narodno zavedni za kakršne se imamo. Druga dobra stran našega naroda, ki se lahko meri z banko in za banko je gospodarska stran naših družin in lastnikov lastnih domov. Tukaj se zopet lahko drugi vzgledujejo nad nami in pri naših rojakih, ki z malo izjemo vsi skoro lastujejo svoje domove. Kdo zamore zračunati vso vrednost, ki je izdana v ta lastna posestva, domove in za to, kar se nahaja v rl n> m 171 Vi /1 v* n nr J irrvl i r» t spodarski. Posojila našim ljudem so varna ka^or zlato, če je le pri posojilu pameten razlog in preudarno premišljen in preiskan. Naš človek ne gre rad po posojila, če je pa prisiljen da pride po posojilo, se mu pa tudi lahko posodi brez velike skrbi kakor zgoraj omenjeno po previdnosti. Ne bilo bi dobro vsakemu posoditi brez da se ga poprej pouči, da se že naprej povpraša, kako bo lahko vračal nazaj, na ta način so bili že mnogokrat obvarovani velikih zgub rojaki, ki bi si sicer izposodili preveč, kar ne bi zmogli nikoli vrniti in bi tako sami in z njimi še banka ali pa oni, ki je morda zanje podpisal zgubili. Po novih državnih odredbah se je dandanes na bankah težko zadolžiti ker se zahteva veliko zagotovila. Dr|avni za-kc^n danes ščiti ljudski denar v bankah, poleg tega so še delničarji zadej za varstvo poleg vseh drugih garancij od vlade in od države. Vse to je samo za protekcijo vlagateljev, ki so smatrani ,da je njih denar ljudski denar, da se kaj takega pri-goditi več ne bo moglo kakor se je. Neki rojak, ki je v nekem drugem mestu pri banki v di-rektoriju mi je povedal takole: "Naša banka ne ve kam bi z denarjem, posojila, katera imajo od naše banke zahtevamo + t)Vr» tnmn m«ao<>nn liavoi r\a Dobičkanosna spačenost čudno je, kako nestvori in spački že od pradavnih časov privlačujejo zijalasto množico. Tako se je zgodilo, da so nesrečneži, ki jih je narava tako hudo udarila, že v starih časih izkoriščali svojo spačenost in se kazali množici za denar. Gledalcev so imeli vedno toliko, da so si marsikateri izmed teh "naravnih čudežev" nabrali veliko imetje. Zelo donosen je bil na primer ogromni nos, ki ga je neka Irka po imenu Steffensova prejela od narave. Postala je svetovna znamenitost kot "dama s prešičjim rilcem." Šlo ji je izborno in se je tudi poročila ter je v ,ovojih starih letih živela kot bogata rentnica v Dublinu. Bila je celo tako bogata, da je za to mesto zgradila bolnišnico. V sprejemnici te bolnišnice ni visel samo nje portret, temveč tudi srebrno korito, ki ga je nosila okrog vratu in iz katerega je jedla, kadar je nastopala. "Siamski dvojčki" ^vedno o-bogate. Prva znana siamska dvojčka, Čang in Eng, ki sta bila v resnici Siamcai sta potovala mnogo let po svetu in se potem z znatnim imetjem naselila v Zedinjenih državah. V Južni Karolini sta si kupila veliko posestvo, poročila sta se in živela udobno življenje. Ameriška državljanska vojna pa je njiju blagostanje uničila, na stara leta sta morala spet na pot, da bi se za denar razkazovala. Uspelo je jima v drugič, da sta si nabrala veliko imetje. Siamski dvojčici Jožefa in Roža Blatzek, sta ob svoji smrti v Ameriki zapustili nič manj kot $200,000 poleg velikih posestev v svoji češki domovini. Tudi velikani in pritlikavci spadajo med dobre zaslužkar-je v tem področju. Tako je postal irski velikan Patrick Potter bogataš in je poklonil velike vsote za dobrodelne name- Nedavno so listi pisali o 128-letnem Mati Mihajlu, ki velja za najstarejšega človeka v Jugoslaviji. Vest je prispela tudi do kmetice Stane Sičičeve iz Lipika pri Bosanskem Novigra du, pa je izrazila željo, da tudi o njej pride kaj na dan, "da se znade, da je i ona živa." Obiskali so jo novinarji in so iz vedeli pri nji res zanimive reči. Stana Sičičeva se je rodila nekje v Bosanski Posavini, da niti sama ne ve, kje. Prav tako tudi ne ve, koliko je stara, a vsekakor se ceni na kakšnih 150 let, zanesljivo pa je ugotovljeno, da jih ima vsaj 140. Rodila se je okrog leta 1802. in je bila že 80-letna starka, ko so avstrijske čete leta 1878. okupirale Bosno. V svojem dolgem, trdoživem življenju se je sedemkrat omožila, prvič, ko ji je bilo 20, a zadnjič, ko ji je bilo 80 let. V 102. letu je vdovela, pa bi se bila rada spet možila, če bi jo bil kdo maral. V svojih sedmih zakonih je rodila 21 otrok, ki so ji v rodbino pripeljali nad sto vnukov in vnučic, a danes skoraj nima več žive duše pod soncem — pomrli so ji otroci in otroci otrok. Izmed bližnjih sorodnikov ima samo dva pravnuka, ki sta pa že oba stara blizu 80 let. ' Trije njeni možje so bili veliki pijanci in rogovileži in je bila mnogo- tepena: Pogostokrat ,ie morala bosa ponoči bežati od hiše v sneg. Svoj živ dan ni spala v postelji in še danes si postilja na tleh, na preprosti, trdi slamnjači, odeva pa se s svojo obleko, kakor je to bila od nekdaj navada po bosanskih , vaseh. Zmerom je bila zdrava, nikoli ni okusila ne glavobola ne prehlada. Dosledno prezira bel kruh, največ živi od koruzne proje, žgancev, mleka in sira. Poleg tega rada pije črno kavo in kadi. Evo recgpta, kako si ohraniš najdaljše življenje Pri Stani Sičičevi se je obnesel — bog ve, ali bi se še pri kom. IZ DOMOVINE —Zdravstveni dom v Metliki, ki posluje sedaj že drugo leto, je imel tudi v preteklem letu plodonosno delo, osobito, ker se mu je v drugi polovici leta priključil se Ptbc. dispanzer. Pregledanih je bilo 2036 šolskih otrok in 1510 odraslih, skupno 3546 oseb. Malih dojenčkov je bilo pregledanih v domu 74, zaščitna sestra je pa napravila v okolici 269 obiskov. Z otvoritvijo dispanzerja je o-bisk v Zdravstvenem domu ponovno narastel. Pregledanih je bilo 352 oseb, od teh je bilo 11 z odprto tuberkulozo. Pri bolnih, ki se zdravijo v Domu, je bilo insufliranih 77 pneuma-toraksov. Krvnih pregledov jo bilo 31, in 14 bakt, pregl. pljunka. Delovanje dispanzerja je šele v prvih početkih in mora prebroditi še mnoge finančne težkoče, dokler ne bo zajelo sistematično vsega prebivalstva, vndar pa obstoja upanje, da se bo pri velikem razumevanju vseh merodajnih činiteljev posrečilo postaviti dispanzer na tak temelj, da se mu bode omogočilo sistematično in intenzivno delovanje. Zdravstveni dom je lani ob podpori kr. šol. odbora in Ptbc. lige uvedel v zim- -Kapla na Kozjaku je dobila telefon. Kapla je prava planinska vas na Kozjaku, ki leži 800 m visoko ob severni meji ter nima z Dravsko dolino nobene prave zveze. Cesto na Kaplo grade sedaj že dolgo vrsto let, pa se je premaknila jedva nekaj sto metrov daleč. Sedaj pa je dobila Kapla telefon, ki je bil te dni slovesno otvorjen. Veliko zaslug si je za to prepotrebno napravo pridobil bviši poslanec Gajšek. Upati je tudi, da bo gradnja ceste v bodoče hitro napredovala. V letošnjem letu je v ta namen določila banovina 200,000 din. —100 let so gospodarili na istem posestvu — sedaj pa jim je prodano. V Hudem kotu, fa-ra Ribnica na Pohorju, je bilo prodano na dražbi posestvo, na katerem je ista kmečka družina gospodarila nad 100 let. Posestvo je vredno 300,000 din, na dražbo pa je šlo, ker lastnica-vdova ni mogla plačati 4,000 din dolga. Ni mogla dobiti potrebnega posojila in tako se je družina morala po stoletnem trdem delu seliti s svoje zemlje. Na tak način se vedno naprej rušijo mogočna pohorska posestva in zemlja prehaja v roke veleposestnikov, prejšnji lastniki pa postanejo ubogi najemniki — ofri na svoji nekdanji grudi. Poslopja se, rušijo, novi lastniki zasajajo polja m travnike, z gozdom. Če verjamete a I' pa ne Bobkov Tone mi je tole zaupal rekoč, da bom videl, kako so Ribničani šparovni ljudje, zato pa tudi kaj imajo, da se reče. Je rekel, da se je zgodila par dni potem, ko je cesar ukazal, da mora Ribniška dolina dobiti aj-zenpon, da bo tako njih slavna suha roba hitreje dirjala v svet. Baje so bili Ribničani na cesarskem dvoru od tistega časa tako debro zapisani in spoštovani, ko je sama mati cesarica kupila od Ribničana dve latvici, kjer je potem spravljala kislo mleko, na katerega je bil oče cesar ves mrtev. Pravijo, da se je cesar pri pojedinah zelo nazaj držal, da ne bi ljudje stegovali jezikov, koliko da poje. Ampak ko sta bila s staro sama, da je pa požvižgal polno latvico kislega mleka, da je bil potem napet kot bi se najedel mlade detelje, predno jo popari slana. Pa naj bo to že kakor hoče, bi rekel, naj raje povem o Ribniča-nu, ki' se je prvič peljal z vlakom v Ljubljano. Saj ne bi bil šel v Ljubljano, pa mu je zdravnik rekel, da mora v bolnišnico, da ga bo dr. šlajmar pireiskal, ki je bil najslavnejši zdravnik tistih časov. V Ribnici je kupil vozni listek do žlebiča-Sodražice. Tukaj je skočil iz vlaka in spet kupil vozni listek do prihodnje postaje. Tako je delal vse do Grosup-. ljega. Tam se je pa sopotnikom že čudno zdelo to početje, pa ga eden vpraša: "Zakaj pa kupujete vozne listke od postaje do postaje?" "Veste, jaz nisem na glavo padel, da bi kupil vozni listek do Ljubljane. Zdravnik mi je rekel, cla imam strašno slabo srce in da me lahko vsak čas zadene kap. Čemu bi potem plačeval vožnjo do Ljubljane, ko me pa kap lahko že med potjo zadene." Med grmovjem je stalo kakih šestdeset konj. Vsi razen dveh so bili po indijansko opremljeni. Sedel nisem videl, najbrž so jih jezdeci vzeli s seboj, da so jim služila za vzglavje, ali pa so sedeli na njih. Daleč gotovo jni bilo do tabora. Dva rdečkarja sta stražila. Mlajši je nosil visoke usnjate škornje. Seveda niso bili njegovi. Najbrž jih je vzel umorjenemu. Stražnika sta se pogovarjala, pa si živahno kazala. Indijanec se pogosto sreča z belim, ki ne zna njegovega jezika, sporazumeti pa se le mora z njim. In sporazume se z nemimi znamenji, "kaže," kaj bi rad. Iz tega "kazanja" se je vv občevanju med belimi in rdečimi razvil mutast jezik znamenj, ki pa je precej razločen in za silo zadostuje. . In ta znamenja in njihov-pomen mora poznati, kdor potuje po zapadu, pa ne zna jezika rdečih. Indijanci pa so živahne narave in kakor po drugod je tudi pri njih v navadi, da spremljajo svoje pripovedovanje z živahnimi kretnjami, ki so nehote vzete iz "mednarodnega" jezika znamenj. In tako sta govorila tudi stražnika. Predmet ju je brez dvoma silno zanimal. Govorila sta sicer, pa le polglasno, nisem ju razumel, tem jasneje pa sem videl njune kretnje. Starejši in resnejši bojevniki bi ju bili za njuno živahnost ostro pokarali. Kazala sta proti zapadu in si dajala znamenje ognja in konja, kar je pomenilo "ognjenega konja," vlak in železnico. Udarjala sta z loki ob tla, kot bi hotela sekati, razbijati, napenjala loke in merila, suvala z noži po zraku, krilila z rokami kot bi mahala s tomahawki, — skratka, videl sem dovolj in vedel, kaj nameravajo rdečkarji. Kar je bilo še treba sto'riti, sva morala opraviti skupno s Samom. Vrnil sem ,se, odkoder sem prišel. Sledove sem kolikormo-goče zabrisal za seboj. Dolgo, zelo dolgo je trajalo, da sem prispel do konja. In razveselil sem se, ko sem poleg svojega mustanga zagledal Samovo kobilo. Pa kje je tičal Sam? Res iskati sem ga moral, da sem ga nazadnje našel za košatim grmom. Udobno zleknjen po tleh je obdelaval mogočen kos posušenega bizonovega mesa. "Dobro se vam godi!" sem ga pozdravil. "Koliko jih je, Charley?" me je vprašal s polnimi usti. "Koga?" "Rdečkarjev?" "Kaj veste o rdečkarjih?" "Pač menda mislite, da je tudi stari Sam greenhorn, kakor ste se prej vi njemu zdeli —? Pa se močno inotite, hihihihihi!" Polglasno, samozavestno se je smejal, bolj sam za sebe ko meni. Njegov visoki hihihihi me je živo spominjal na Sam Haw-kensa, ki se je tudi t&ko smejal. Le da se je Sans ear smejal samo tedaj, kadar se je čutil močnejšega. čudil sem se mu. Ali je uganil, kje sem bil? Je morebiti tudi sam kaj videl? "Zakaj bi bili greenhorn?" sem ga vprašal. "Vam moram šele povedati, kako je bilo, Charley? Kaj bi bil na primer storil Old Shatter-hand, da je prišel za Sans ea-rom, pa bi našel njegovega konja in poleg tole kladivo, ki ni Sans earovo, njega samega pa bi ne našel nikjer?" "Počakal bi bil, da se vrne." "Res? Ne verjamem. Predobro vas poznam. Prišel sem in našel konja samega, vas pa ni bilo. Lahko da se vam je kaj pripetilo, sem so- dil. Našel sem vaše sledove, pa sem enostavno lezel za vami." "Lahko pa, da sem bil tudi pri takem delu, ki bi me bila pri njem vaša navzočnost le motila. Lahko bi mi bili tudi vse pokvarili —. Razen tega mislim, da Old Shatterhand ni nepreviden mladič, ki bi na slepo šel v nevarnost. Da se torej za njega ni bilo treba bati. Kako daleč pa ste šli za me- "Najprvo tule ob nasipu proti zapadu, potem proti vzhodu, nato sem šel za vami na tir, našel lužo krvi in druge sledove, lezel za vami po ovinku črez tir in našel siromaka, ki so ga rdečkarji ubili. Nisem rabil toliko časa ko vi, saj sem vedel, da ' ste pred menoj. In ko sem našel umorjenega, sem si mislil, da ste šli za sledovi ven v prerijo poizvedovat in da bodete že sami opravili, pa sem se vrnil in legel na primer sem za grm, da povečerjam. Brez skrbi sem čakal, vedel sem, kakor ste sami dejali, da je Old Shatterhand previden človek in da se ni treba bati za njega. Torej koliko je rdečkarjev?" "Naštel sem približno šestdeset konj. Torej jih je krog šestdeset. Najmanj dva belokožca sta med njimi." "Kako to?" "Ker sta dva konja opremljena po navadi belih." "Glej glej —! Najbrž je tale tolpa ravno tista, ki sem njeno sled včeraj našel. "Ali je na bojnem pohodu?" "Da." "So se utaborili?" "Razsedlali so." "Vraga —! Torej nekaj nameravajo tod okoli —! Niste ničesar opazili?" "Menda mislijo progo razdreti. Vlak bi naj s tira skočil, napasti in izropati ga mislijo." Zavzel se je. "Ali se vam je zmešalo, Charley — ? Taka namera bi bila j a strašno nevarna za popotnike!" "Seveda bi bila nevarna!" sem se nasmehnil. "Celo smrtno nevarna. Menda bi ne ostalo mnogo popotnikov živih." "Odkod pa veste vse to?" "Prisluškoval sem." "Prisluškovali ste —? Pri rdečkarjih —? Tako blizu ste jim prišli? In jezik rodu Ogellalla razumete —?" "Njihov jezik sicer razumem. Winnetou me ga je učil, pa nisem ravno z ušesi prisluškoval in v taboru rdečih tudi nisem bil." "Niste z ušesi prisluškovali? Na razumem vas!" "Ni bilo treba. Bil sem samo pri konjih. Opazoval sem stražo. Dva rdečkarja sta bila, pogovarjala sta se in spremljala besede z živahnimi kretnjami. Njunih besed nisem čul, predaleč stai bila. Pač pa sem dobro videl njune kretnje. In iz njih sem posnel, da nameravajo vlak napasti in izropati." "Hm —! Take kretnje često vkrajo! Popišite mi, kaj ste na primer videli!" Ponovil sem mu kretnje. Ves razvnet je planil na noge. "To je seveda čisto nedvoumno! Čisto pravilno ste jih razumeli! Res bodo vlak napadli, lopovi —! Preprečiti morava njihovo nakano! Ko j morava na delo!" "Le počasi! Marsikaj še morava prej preudariti. >,In Indijancev vobče še niti videla nisva. Niti tega ne veva, kateri vlak mislijo napasti, tisti, ki pride od vzhoda, ali tisti, ki pride od zapada." "Je res. Ne smeva se prenagliti. Take reči je treba dobro premisliti. Torej šestdeset jih je, pravite? In dva bela?" I Dalje prihodnjič) APRIL 13.—Jugoslav Camp št. 293 WOW proslava 20 letnice in ples v avditoriju SND. 13.—Društvo Presv. Imena ml., (Holy Name Juniors), fare Mprije Vnebovzete priredi ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 14.—Gospodinjski klub na Jutrovem priredi igro v SDD na Prince Ave. 14-—Pevsko društvo Jadran vprizori opereto "Ciganska nevesta" v SDD na Waterloo Rd., v proslavo 20-letnice zborove-ga obstanka. 14.—V Društvenem domu na Recher Ave. se vrši proslava prve obletnice otvoritve klubo-vih prostorov. 14.—Mladinski pevski zbor Zvončki koncert v Narodnem domu, West Park. 14.—Predstava Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida. 19.—M. L. 0'Donnell (šerif) ples v avditoriju SND. 20.—St. Joseph Cadets, št. 169 KSKJ priredi ples v Slov. domu na Holmes Ave. 20.—Rainbow Frolic, Y.L.S. Club v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave. 21.—Predstava Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida. 22.—Mladinski pevski zbor Slovenski dom na Holmes Ave. priredi spomladanski koncert. 21.—Spomladanski koncert samostojne Zarje. 27.—Podružnica št. 50 SŽZ plesna veselica v SND. 28.—Dramsko dr. Ivan Cankar predstava in ples v avditoriju SND. 28.—Pevski zbor Cvet priredi koncert v SDD na Prince Ave. 28.—Pevski zbor Adria priredi koncert in ples v Društvenem domu na Recher Ave. MAJ 2.—Cuyahoga County Opera Ass'n opera v avditoriju SND. 4.—častna straža SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 4.—Skupna društva fare sv. Vicft, prirede plesno veselico v Twilight Ballroom (Grdinova dvorana). 5.—Mlad. zbor Slavčki priredi koncert v SND na St. Glair Ave. 5.—Pevsko društvo Planina priredi koncert v SND, Maple Heights. 5.—Samostojno društvo sv. Alojzija praznuje 40 letnico v SND na 80. cesti z lepim programom. 5.—Podružnica št. 10 SŽZ Materinsko proslavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. 5.—Podružnica št. 14 SŽZ proslavlja Materinski dan v Slov. društv. domu, na Recher Ave. 11.—Clev. Slovenci št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 12.—Spomladanska prireditev mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave. 12.—Podružnica št. 21 SŽZ v West Parku priredi Materinsko proslavo v Jugoslovanskem narodnem domu v W. Parku. 12.—Mladinska šola SND spomladanska prireditev v avditoriju SND. 12.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 12.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja 10 letnico obstoja v SDD na Waterloo Road. 18.-—Dr. sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 19.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 26.—Jug osi. narodni dom v West Parku praznuje 20 letnico s popoldanskim programom, zvečer ples. JUNIJ 2.—Proslava 125. obletnice slovenskega pesnika Valentin Vodnika in volitve ljubljanskega župana za leto 1941. 2.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ ima piknik v Slovenskem domu na 6818 Deriison Ave. 2.—Društvo sv. Vida št. 25 piknik na Pintarjevi farmi. 9.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ prirede piknik na Močilnikarjevi farmi. 9.—Društvo Doslužencev priredi piknik na Stuškovih farmah. 15.—Očetovska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 16.—Očetovska proslava Svetovidske mladine, -šolska i dvorana sv. Vida. 16.—Pevsko društvo Jadran priredi piknik na Pintarjevi farmi. 23.—Piknik Slovenske šole SND na Močilnikarjevi farmi. 23.—Dom zapadnih Slovencev proslavlja prvo obletnico s piknikom na 6818 Denison Ave. 23.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na Pintarjevi farmi; bogat program in nagrade za stare in mlade. JULIJ 4.—Four Points Tavern ima piknik na Stuškovih farmah. 14,—Piknik Slovenske zadružne zveze na Močilnikarjevi farmi. 14.—Skupna društva fare sv. Vida piknik na Pintarjevi farmi. 21.—Social Club ima piknik na Stuškovih farmah. 21.—Klub slovenskih groce-ristov in mesarjev v Collin-woodu priredi običajni piknik na Pintarjevi farmi. AVGUST 4.—Pevski zbor Sloga ima piknik na Stuškovih farmah. 11.—Društvo Soča, št. 26 SDZ priredi piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave. 11.—Dvor' Marije Pomagaj, Reda Kat. Borštnarjev, št. 1640 priredi banket' v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob priliki 25-letnice obstanka. 18. — Federacija Slovenskih narodnih domov priredi, pevski program z sodelovanjem Vseh pevskih zborov. 25.—Zveza društev Najsv. Imena priredi slovenski Baragov dan v Brae Burn Garden, 25000 Euclid Ave. SEPTEMBER 22. — Društvo "Tabor" št. 139 SNPJ proslava 30 letnice v SDD na Prince Ave. OKTOBER 6*.—Mladinski zbor Slavčki imajo prireditev v SND na St. Clair Ave. 12.—Collinwoodske Slovenke št. 22' SDZ priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 12.—Društvo Martha Washington št. 38, SDZ, prireja ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igra Johnny Pecon in njegova godba. 26.—Slov. zadružna zveza priredi zabavni večer v Slov. domu na Holmes Ave. NOVEMBER 3.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi pestro izbran program v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave. 17.—Slov. pevsko društvo Lira priredi koncert v SND. DECEMBER 22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave. -o- Starostna pokojnina za časa gov. Daveya Newyorskd policija razganja komunistične pikete izpred francoskega poslaništva, kjer so razgrajali proti francoski vladi, češ, da je Francija izgnala španske begunce na francoskem, nazaj v Španijo, kar pa francoska vlada zanika. Governer Martin L. Davey je za časa svojega ur ado van j a posvečal posebno pažnjo starostni pokojnini. Ko je bil zakon o starostni pokojnini sprejet leta 1933 v jeseni na splošnih volitvah in naslednje spomladi stopil v veljavo, je bil ta program šele v povojih, ko je nastopil svoj urad governer, Martin L. Davey. priporočila. Da je Martin L. Davey ponovno kandidat za governerski urad, je iskati vzroka v tem, ker je odločen, da se mora sprejeti dodatek k postavi, ki bo določal, da ni potreba, da bi se moral prosilec za pokojnino odpovedati svojemu privatnemu premoženju predno bi dobil državno pokojnino in da bodo deležni pokojnine, katera jim pripada brez vsakih ovir. Pred letom je bil sprejet dodatek, ki omogoča plačevanje $40 mesečne pokojnine in Stric Sam bi plačal polovico te vsote. Davey pa je odločen, da bi se moralo takoj sprejti dodatek, da bi državljani prejeli pokojnino kakor jo dovoljuje Zvezna vlada. Postava glede starostne pokojnine je bila sprejeta zato, da bi ostareli državljani, ki so vse svoje življenje trdo in pošteno delali ter vzgajali svoje družine in plačevali davke, tudi sedaj na stara leta imeli vsaj toliko dohodkov za svoje vsakdanje potrebščine. Kot je sedaj, znaša povprečna starostna pokojnina komaj $22 na mesec, kar pomeni, da večina upravičencev do starostne pokojnine, ne dobiva niti toliko, kar pa nikakor ne zadostuje za starega človeka, da bi se s tem preživljal in zato je potrebno, da so postave tako narejene, da od-govarjaja človeškim potrebam. Davey pravi, da starostna pokojnina mora biti upravljana tako, da se ne bo gledalo koliko centov bi bilo mogoče vzeti vpo-kojencu, ampak bi morala naša država Ohio gledati na to iz vidika v kakšni potrebi se nahaja prosilec in mora biti vsota vsaj dovolj velika, da se vpokojenec lahko človeško preživi. Najbolj pa je Davey odločen, če bo izvoljen, da bo skrbel, da se bo starostna pokojnina zvišala na $40.00 in da se bo vrnila vsa lastnina, ki so jo ljudje, ki »o na pokojninski listi že predali državi. Martin L. Davey v starosti 15 let, ko je graduiral iz višje šole. Saj smo v Ameriki, kjer si tudi pasje mrcine lahko privoščijo marsikaj. Tukaj vidimo tako pasjo družino, ki čaka na La Guardm ,zrakoplovnem pristanu v New Yorku, na zrakoplov, ki jih bo odpeljal v Camden, N. J. na lov za zajci. Ko je on nastopil go(vernersko službo ali urad je bilo komaj 36,000 ostarelih državljanov, ki so bili na listi, da so sprejemali pokojnino. Leto prej, ko je nastopil governer Davey svoj urad, je država plačala komaj $1,300,-000 strostne pokojnine. Prvo delo governer j a Daveya, ko je zavzel svoje mesto, je bilo, (Ja je organiziral poseben urad, kateri je posvetil vse svoje moči, da se čimprej odpomore državljanom, ki so upravičeni do pokojnine. Uspeh tega urada je bil ta, da ko je po štirih letih gov. Davey zapustil svoj urad, je bilo na listi 112,000 državljanov, ki so prejemali starostno pokojnino v državi Ohio. Leta 1936, ko je tudi Stric Sam prispeval v ohijsko državno blagajno za starostno pokojnino, tedaj je governer Davey takoj ukazal, da se pokojnina poviša za $10.00 in v decembru 1937, ko je videl, da je več denarja na razpolago, je zopet ukazal povišanje za 10% za božično darilo starim ljudem. Uradnikom v pokjninskem uradu je naročil, da morajo biti postrežljivi napram prosilcem in dovoliti, kar največ morejo in kar postava dovoljuje, še več, apeliral je na postavodajo, da naj sprejme k že obstoječi postavi še bolj liberalni dodatek, a bil pa je zelo razočaran, ker posta-vodaja ni sprejela njegovega ŽREB ODLOČA O USMRTITVI V bolivijski prestolnici La Pazu je žreb odločil o življenju in smrti dveh morilcev. Julija Zegario in Francisca Ma-nanija so prijeli zavoljo umora nekega Dominga Quispeja. Po določbah bolivijskega kazenskega zakonika sta morala sama odloČiti, kdo izmed njiju bo dejanje plačal s svojo smrtjo. V vrečico so položili rdečo in črno kroglico, oba zločinca sta morala potegniti vsak eno iz vrečice. Julio je potegnil rdečo kroglico, in bo ostal zavoljo ega živ v ječi, Francisco je izvlekel črno kroglico in ga bodo ustrelili. -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE —--o- MALI OGLASI 1940 APRIL 1840 V «P jf^k. V V* 1TV & "BH^k gillli KOLEDAR wmmmm društvenih 21 22:23 '24 [25'26 [27 prireditev ;28i29'3oriq" ■ WINNETOU Fo nemlkem Intoalka K. BUy» Odda se soba s hrano ali brez hrane, fantu ki dela. Za naslov se po-izve v upravi tega lista. (84) Proda se gazolinsko postajo sredi slovenske naselbine, po nizki ceni. Vprašajte na 15813 Waterloo Rd. (83) Stanovanje se odda V najem se da štiri sobe, j ako lepe in vse prenovljene, pripravno za malo družino. Stanovanje se nahaja na 1332 E. 68th St., ključ se dobi pa na 1053 E. 72nd St. (84) Stanovanje se odda 5 sob, zgorej, za družino z odraslimi otroci; furnez, veranda. Vprašajte na 1275 E. 59th St. _(83) Delo dobi dekle za hišna opravila (house work). Dober dom. Vprašajte ■ pri Miller Coal Co., 1007 E. 61 ISt. (83) : ■ Oliver Twist C. Dickens-O. Župančič Poglavar morilske tolpe, Abe Reles iz Brooklyna, N. Y. o katerem poročajo, da je izdal že precej važnih podatkov in podrobnostih morilskega, sindikata. Predpriprave za konjske dirke na Jamaici. Delavci napeljujejo električne žice, da bodo vsi aparti ob času dirk brezhibno delovali. Država pričakuje od teh dirk kroi/ $2,500,000 dobička. Paul Reynaud, katerega se smatra za najmočnejšega francoskega politika in katerega je predsednik francoske republike, Lebrun, povabil da sestavi nov kabinet na mesto odstoplega Dala-dierjevega jmbinefa. Reynaud bo najbrž prihodnji premijer. ffe^Wm^Wfje JumBTff. y) Cromivell, poslanik Zed. držav v Canadi, ki je v nekem govoru v Toronto, Ont. sicer izrazil željo za zmago zaveznikov, a se je izražal tako narodno, da je nastala ogorčena kritika med kon■ grešniki v Washingtonu. tekoče obresti po 3% ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO 6235 st. clair avenue Oh, ta ženski svet! Poglejte kaj so se dekleta izmislila za velikonočno parado v New Yorku. Na glavo so si poveznile vsaka eno aluminjasto kostrolo in šopek cvetlic za okrasek, pa so bili klobuki najnovejše mode gotovi. POSAMEŽNI SEDEŽI NAPRODAJ SEDAJ METROPOLITAN OPERA Association iz New Yorka Edward Johnson, General Manager Edward Zeigler, Ass'nt Gen. Manager Earle R. Lewis, Ass nt Gen. Manager Od 8. do 13. aprila v mestnem avditoriju -—--PONDELJEK, AIDA APRIL 8 TANNHAEUSER AP°RILK9 LABOHEME april* IQ CARMEN a™» MADAME BUTTERFLY PETEK POPOLDNE. APRIL 12 TRISTAN UN D ISOLDE PETEK VEČER, APRIL 12_ LATRAVIATA soTVoV3 LAGIOCONDA i&VTš Cene sedežem »2, $3, $4, »5, »6, brez davka (če naroČite po poŠti, pridenite kuverto z znamko za nazaj) UNION BANK OF COMMERCE, Main Banking Lobby E. Ninth at Euclid. MAin 8300 Urad odprt od 9 dop. do 5 :30 pop, dnevno. ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina Društva imajo izjemne cene na oglasih HEnderson 0628 6117 St. Clair Ave. "Za ves svet ne, sir," je odgo- vi voril Oliver. "Res mi smete ver- b: jeti. Gospod Losberne je rekel b take besede, da bo živela nam ii vsem na veselje še leta in leta. n Slišal sem ga, ko je tako rekel." r; Solze so stopile Oliveru v oči, si ko se je spomnil prizora, ki je t< bil začetek toliki, sreči. Gospod.ti je obrnil svoj obraz proč in je s nekaj minut molčal. Oliveru se je zdelo, da ga je čul več nego li enkrat vzdihniti; a bal se je, mo- s titi ga še s kako pripombo, ker 1' je pač uganil, kaka čustva ga prevzemajo, in tako je stal zase r in se delal, kakor da ravna svoj 1 šopek. Ves ta čas je sedel gospod * Giles na stopnici od kočije z be- s lo nočno čepico na glavi, s komol- 1 ci na kolenih in si brisal oči z 1 modrim, belo pikastim pavolna-tim robcem. Da vrli možak svo- 1 je ginjenosti ni hlinil, so pričale | dovolj jasno rdeče oči, s kateri- ! mi je pogledal gospoda, ko se je ta obrnil in ga nagovoril. "Bolje bo, mislim, če greste vi, Giles, z vozom k moji mate' ri," je rekel. "Jaz pojdem rajši zlagoma peš, da se malo pripravim, preden jo bom videl. Povejte ji, da pridem takoj." "Prosim za zamero, gospod Harry,'" je rekel Giles in si z robcem pogladil razorano lice, "a če bi naročili to poštarju, bi vam bil zelo hvaležen. Ni, da bi se tak pokazal dekletom, sir; ves ugled bi izgubil pri njih." "No, prav," je smehoma odgovoril Harry Maylie, "storite, kakor mislite, da je prav. Pa naj se pelje on s prtljago naprej, če hočete, vi pa pojdite z nama. Samo prej še premenite to nočno čepico; vzemite kako prikladne j še pokrivalo, če ne, bodo mislili, da gredo norci." Gospod Giles, opomnjen na svoje neprimerno pokrivalo, si je snel čepico, jo spravil v žep ter jo nadomestil z resnejšim in treznejšim klobukom, ki ga je vzel iz kočije. Nato je poštar pognal, in Giles, gospod Maylie in Oliver so šli zložno za njim. Spotoma je Oliver z zanimanjem in radovednostjo pogleda- 1.25 TRINER'S BITTER .....................89 .CO ALKA-SELTZER .........................49 1.95 LEKATORIA ................................1.TS .70 SLOAN'S LINIMENT .................59 Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571 Pripeljemo na dom. val novega prišleca. Videti je cuv bil po priliki petindvajsetleten; VQr bil je srednje postave, odkritega , in prijetnega obraza, neprisiljenih, prikupnih kretenj. Kljub sta razliki let je bil tako podoben nai stari gospe, da bi bil Oliver brez težave uganil njiju sorodstvo, z&\ tudi da je ni pravkar imenoval svojo mater. sp< željno je že čakala gospa May- prc lijev,a sina, ko je dospel do pristave in ob svidenju se je stori- pol lo 'obema inako. ta "Mati!" je zašepetal mladi mi mož. "Zakaj mi nisi prej pisa- Sp] la?" ču: "Saj sem ti," je odgovorila na gospa Maylijeva, "pa sem si le če še premislila in sklenila pismo ti pridržati, dokler ne izvem rane- ^no kocko, preden se poženeš za najvišjimi upanjem, premisli še '- malo, dragi moj, Rozino zgodbo. Premisli, kako mora vplivati za-a vest njenega dvomljivega roj-a stva na njeno odločitev, ko nam je tako vdana, z vso gorečnostjo svoje plemenite duše, s tem po-polnim zatajevanjem same se-a be, ki ga je kazala v vseh, bodisi velikih, bodisi malih stvareh." 'a "Kaj hočeš s tem reči?" "To ugani sam," je odgovori-a> la gospa Maylijeva. "Sedaj mo-v ram zopet k njej. Zbogom!" i- "Nocoj te bom še videl, ali >o ne?" je vprašal naglo mladenič. "Pozneje," je odgovorila go-ie spa, "ko opravim pri Rozi." h "Ali ji boš povedala, da sem in prišel?" je vprašal Harry, a- "Seveda ji bom," je odgovorila gospa Maylijeva. i- "In ji boš povedala, kako sem e- bil v skrbeh in koliko sem pre-o> trpel in kako rad bi jo videl. Te-ih ga mi ne odrečeš, mati?" a, "Ne," je dejala stara gospa, so "vse ji bom povedala." Presrčno e- je stisnila sinu roko ter odhitela sa iz sobe. te- Med tem naglim razgovorom e-_____________________________:_________ sta bila gospod Losberne in Oli- ki ver na drugem koncu sobe. Prvi ni je sedaj ponudil Harryju May- s« , liju roko in iskreno sta se po- ir .zdravila. Doktor mu j« potem na razna vprašanja natančno — I naslikal bolničino stanje; ta sli-jka je bila prav tako tolažilna in I polna obetov, kakor se je Harry 'po Oliverovem poročilu nadejal. 'Gospod Giles, ki je dozdevno pospravljal prtljago, vje vleke! na ^ ušesa. "Ali ste zadnje čase kaj po-[sebnega ustrelili, Giles Ti je j vprašal doktor, ko je zaključil .svoje poročilo. "Nič posebnega, sir," je odgo- . voril Giles, rdeč do ušes. j "Nobenega tatu ujeli? Nobe-' nega vlomilca < prepoznali ?" je rekel doktor. "Nobenega ne, sir," je odgovoril Giles zelo važno. \ "E," je dejal doktor, "tega pa ' ne slišim rad, ker ste za take re-! či tak gad. Kako pa kaj Brit- 1 ties?" "Fantu je prav dobro, sir," je rekel gospod Giles, ki je našel - zopet svoj pokroviteljski ton, - "in se vam pokorno priporoča, ? sir." 2 "To me veseli," je rekel doktor. "No, ko vas vidim, gospod - Giles, mi j^.prišlo na misel: dan prej, preden so me poklicali ta- - ko nanagloma semkaj, mi je va-e ša dobra gospa nekaj za vas na-e ročila. Stopiva za_ trenutek v kot, kajne?" a Z važnim in nekako začudenim obr&zom je odkorakal go-i- spod Giles v kot, kjer ga je po-i- častil doktor s kratkim šepeta-jočim pogovorom. Ko sta kon-i. čala, se je močno klanjal in se ;e odstranil z nenavadno zastavnimi mi koraki. O vsebini te konfe-i- renče se ni razpravljalo v sobi, e- kuhinja pa je bila hitro obvešče-:o na; zakaj gospod Giles se je na-sa potil naravnost tja, dal si je prise nesti vrč''piva in je naznanil z o. zelo odličnim in kar veličastnim a- obrazom, da je izvolila gospa z j- ozirom na njegovo pogumno m ravnanje o priliki tistega pos- kušenega vloma vložiti v kraj-no hranilnico vsoto pet in dvajsetih funtov zgolj njemu samemu v korist in užitek. (Dalje prihodnjič) hranilne vloge bo popolen uspeh, ako jo oglašate v "AMERIŠKI DOMOVINI" VESELICU