k iibajajo vsako sredo in saboto. Veljajo začelo leto po pošti 4 fl., eicer3 fl.; ra pol leta 2 fl. po pošti. Bicer 1 fl. 30 kr V Ljubljani v raboto 10. decembra 185Ï Od sive ajde kaj bo predaleč razklalo, potem se le ga razkoli in vtakni dve cepni mladiki, na vsako stran eno v tertno deblo. Kakor 55 Te baže ajda se je letos, ker se je povsod le po se po navadi drugo drevje cepi, tudi na terti opravi malem piče za živino nakosilo, kaj dobro obnesla. Od 11. aprila do konca julija tekočega leta nismo imeli dežja maži rano dobro ? in če je treba i jo znaš Za- tudi ovezati z ? da • V jem ali kako drugo rečjo, in zagerni vse skupaj zopet bi bil zemljo dobro přemočil. Detelja je bila slaba; že o z zemljo. Če očeša gnati začno, odkerhni spodnje, da dobi pervi košnji se je slabo obnesla, pri drugi je pa skorej zgornje več soka in bolj spešno raste. Najboljši čas terte prav nič ni bilo. Zato sem pa 30. dan majnika en oral cepiti je, preden začnejo gnati. zemlje, kjer je lani rčž rastla, dal s sivo ajdo obeejati, da - bi k semenu přišel. Sred julija sem drugo njivo pognojil in sem na-njo sive ajde za srovo klajo poeejal. Akoravno je suša hudo pritiekala, se je vendar le ajda kaj dobro ob- imeli Kmetijske drobtinice 5 našala in rastla, da je jo bilo lepo viditi, in ker smo nekterekrat dež, je bila košata da kaj; cvela je neizrečeno lepo in izrastla 4 čevlje visoka in še čez. Ker se dá ta (Dvoj menit je letošnj t re pate zvezde prirodilo. V vinskih krajih pravijo namrec 9 da leta 1811 in leta 1846 ajda že prav zgodaj spomladi sejati, kakor hitro zmerzovati je vino letošnjega leta 1857 vino skupaj; ker 11 in 46 je 57. Številki saj kažete 9 da je neha , in se od 3 do 4 tedne zaporedoma do mesca julija seje, zato je pa tudi prav koristna in zasluži, da bi jo kmetovavci bolj pogostorna za sirovo klajo sejali. Temu še gola resnica! Ljubljansko močvirje.*) boljsi je, ker ji je vsaka zemlja dobra, naj je težka ali lahka; živina jo kaj rada je, in ji tudi prav dobro tekne Svet, ki ga obsega sedanje ljubljansko močvirje j m 3© prav za prav dolina, ki se razširja med Ljubljano * posebno pa molznim kravam." ' 1 < Tako piše iz Honske vasi v Anhaltskem pri Ketnu v septembru 1857 Fr. Ravald, fajmošter. 9 Verh niko piljo razun ondi, .kjer stoji ljubljansko mesto. Hribje in griči v , Borovnico in Igom, in je do treh milj dolga in čez široka ; zaperta pa je s hribi in griči na vsih stranéh 9 Gospodarske skušnje (N e k e g dj or ej t). On priporoča > okolici so ve'cjidel iz apnénka, ki je z rujavo ilovico pokrit; enake lastnije so tudi griči, ki se po sredi močvirja vzdigujejo kot otoki, da se iz tega smé soditi, tudi v glo-da ne bočini je apnéoek; hrib, na kterem stoji Ljubljanski grad gre pesak mesancgarjev sejati, ker iz njih slabi in šibki divjaki izrastejo. Razun tega tudi svetje, da se morajo za verh nad Šiško, in Golovec pa je iz pešenega in ilovuatega škerlovja. Močvirni svet kaže v dnu belo rumenkasto ali rati ? dnje eadje peške tudi od zgodnjega sadja nabe- eivkasto ilovico in lapornico; nad njo je ekorej poveod bolj dje od poznega in za zimeko ravno ali manJ debela, zló napojena černa peret, le poleg Iške za p tako od zimskeg dj (B V « sejati belcnik kak P di) ee napravi vodni pesek in prod; potem eledi od dveh do eedmih čev ljev debela šota, etvarjena iz mahú, ločja in drugih po po etorjenih ekušnjah nekega eadjorejca, da ee ne samo vodnih rastlin, in nad njo večjidel černo blato; po verhu popolnoma zrele jabelka za to jemljejo, temuč ee morajo Pa 86 nahaja debela lega etlačenega mahú; na nekterih še kakošnih 5 do 6 tednov mladiti (goditi) v podzemeljskih krajih po cernem blatu rastejo le redki šopki trave ; eo pa jamah puetiti. Potem bo jabelčnik veliko močneji in eladkeji. todi eèmtertjè kraji, kjer bolj ali manj globoko pod mahom (C m kak d tert > k labo grojzdj ne prestaro in m d jše pleme na nj > znaš drug voda stoji ali tudi izvira, in jih jezerčne okna in okenca ]ah. imenujejo. Nasprot pa suha planjava od Ljubljane proti piti). Tako cepljenje ee pa le Savi ekozi in ekozi kaže v dnu po enem do štirih eežnjev takrat priporoča, kadar kaka terta prav elabo jagodo rodi. debelo vodnega kamnja, po verhu pa plitvo černe pereti in Opravi ee pa to cepljenje tako le: šibinico tertno z dve m zdravima očeeoma, kakor pri grobareah, odreži po strani, 9 blizo epodnjega očeea zaetavi ojeter nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca na dolgo obreži, vendar tako, da --------------✓ — 7 „—7 „—,---------- ----„- ne boš saj en pavec pod očesom steržena načel. Na obéh reejem vred; težko je bilo torej člověku jo prehoditi stranéh moraš lup na cepiču puetiti, in tieto etran, ki pride mnogokrat ee je kdo vderl, in je bil le s težavo izlečen apnene ilovice. Vsa planjava je bila pred nekterim časom takošno močvirje, verh tega je bila v mnogo krajih še preraščena z nizkim emrecjem, borovjem, jelšjem, brezjem in verbjem z m 9 na vunanjo etran, nekoliko debelišo od znotranje pušati Potem odkoplji zemljo od tertnega debla * ««nvj/.j. «VUIIJV v« IVltUVgH UVU1H , ter g8 , BjCl ju — T~ r - ---j------------r--- r - ----*" 7--J - ---- r--- Dajbolj okroglo, odreži ali odžagaj, ali v zemlji ali koj nad java pokrila z vodami, in čez in čez je etalo veliko jezero, zemljo; preveži ga pa, preden ga prekolješ, da ee ti ne kî 86 )e v boljšem vremenu še le po enem ali po dveh kjer je ali je celó poginil na nevarnim in goljufnim svetu. Kadar so pa po večjem deževji naetopile povodnji, ee je vea plan Kako je to, da se nam od nobene strani oznani, kako se je letos p ajda b saj tako dolgo. dokler ki ee mescih odteklo. Veliko oralov zemlje je po takem ležalo prazno in nerodovitno, in ni donašalo nikakoršnega dobička, razun kar so ga zadeli izurjeni lovci, ki eo nevarne pota je ni slana vzela. Ce bomo le zmiraj ptuje skušnje razglašali delali za obilno množino močvirnih in povodnih tičev 9 klju in brali, kmetijstvo naše! h domaćih p n e Bogme! ne bo cvelo Vred. Iz danes pohvaljenega „Slovenskega Romarja. u 402 nacev 9 rac io tadi gosí, ali kar so g2 nalovili pridoi ribči 9 gradom 9 io plaha gleda skoz okno, ali ne teče že ki so mreže nastavljali po namnoženih vodah. Le po okraj- voda skozi. kje nih stranéh planjave, ki se naslanjajo na hribe in više leže 9 55 Glej to je kazen, zakaj sva zapustila staro vero. m po gričih, ki stojijo po sredi močvirja, kakoršni so Perun mogocui se je razijutil, ker ga več ne častiva pa y 1V'" 1 5 ..«.«v.^M. «V * ...-J5-VU.. jv .Mu.juv»^ to« 'WV uv vuoiivuj y i Vuuanje in Notranje gorice, Plešivec z Zablatmi, Bevke, nisem jez tega kriv. Tebe naj doleti njegova ojstra strela Blatna brezovica, Sinja in Babna gorica, ondi so se naha- po tvoji glavi naj treši s svojim silnim jakanom; ti si me lati gojzdje, senožeti in njive; poleg Ljabljanice pa je bilo pregovorila, da sem se pokerstil", odgovori ženki mož ob bregovih nalaš nasajeno hrastje, da so ladije imele za tem zmiraj huje gromi, in Drava zmiraj večja na ^ Y y vetje pred močnimi vetrovi. Nasproti pa so stojeće vode in rasa. Ribceva zapustita bajto in s svojim blagom bežita od rastlinske gnjilobe zrak močno spridovale in nezdrav delale, rečnega pobrežja na obrežek bližnji, na kterem je stal in vso okolico napravljale megleno in oeprijetno; razne visok košat dób. bolezni in zlasti merzlice so bile od tod žalostni uasledek za stanovavce, posebno za ptajce. je bil « Hvala Perunu mogočuemu, da sva na varnem je Vzrok, da je bila ta planjava toliko močvirna 9 r Ko te besede zaslišal Rajko, kteri je na drugi strani pod je serce rastlo. „To sta člo- ravno tem dobom na tem, da svet od Verhnike do Ljubljane celó malo visi, in je sèmtertjè celó nizek ; da se dalje ondi zbira mnogo veka moje vere « počivat, mu si misli vod, rek in potokov, iz cele notranjske strani v Božja pomoč 9 njima hocem odkriti se. brate!" „„božja pomoč!"" „Sveto a je 9 iu pa, da te vode niso imele zadosti odpertega odtoka. Poglavitna reka, v ktero se vse druge vode izlivajo, je Ljubljauica, ki poleg Verhnike izhaja iz treh močnih virov, tako, da precej goni malne in žage, in kmalo nosi ladije s sto ceuti blaga. Ta reka ima sicer svoj pravi začetek daleč na Notranjskem ; Pivka, ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico vred hahlá v Postojnsko jamo, iu z drugim imenom ko Unec prihaja na dan poleg Planine; ondi privzema vode, ki pritekajo pod zemljo od Loža in cerkniškega jezera. Unec gre zopet kmalo pod zemljo, v teminah se z njim družijo potoki od Logatca ime Perunovo!" „„Na veke sveto Ker se mu je odgovorilo po njegovi veri • ft 9 njima pove > kaj ga je spravilo pod ta hrast in kaj je njegova želja. Ribič Marko mu hitro vé povedati, da je pred mescom « • • V i II « • « . .. dni prišla mlada in lepa paganska deklina do njegove bajte in ga prosila, naj jo prek pelja, ker ima v Ho ča h pri kristjanih nekaj opraviti. „Zadnjo nedeljo bil sem jez s svojo ženko sam tam rece Marko io cul sem na 9 in vse te vode se pri Verhuiki zopet prikazujejo na svetio, in z novim imenom kot Ljubljanica po sredi močvirja tečejo proti poglavnemu mestu krajnske dezele. Mnogo drugih vod pa se še preteka po močvirji, ter ga svoje ušesa, in vidil s svojimi očmi, kako je preklela Peruna in vse mogočne bogove, io se dala kerstiti. Drugi dan se je omožila z mladim vlastelinom^) Jurkom, kteri ima lep gradić, dosti volov in dvesto juter ojiv. Razun te mu je kerščanski svećenik ali kakor mu pravijo masnik, stric, in mu pomaga, kjer le zamore 9 „Jaz pa mislim, da nas nocoj zatega voljo silni Perun obilniše napaja. Na desnem bregu se v Ljubljanico izlijajo Lubija, Bistra, Borovnišica, Iška in Išica z Zelimljišico h koncu v Mali tako tepe 9 ker vred; na levem bregu pa Tujnica, »ujca, n Koncu v iviau — upuiumj« puuuaua acuk graben spremenjena, in Gradašica, tudi za malo Ljubljanico njegova, ali neveě, da Perun ni Bog, da njegov jakan** na levem bregu pa Tujnica Šujca božanstva razdražila Ne govori tako pet nova odpadnjenka je serce mogočnega Marka opominja pobožna ženka klicana. Več ko štirideset večjih in manjših potokov še priT teka v Ljubljanico, ali pa se zgublja v mahu; mnogo stu* dencov še izvira ob kraji mahu, ali po sredi izhaja iz jezerčnih oken ali prikritih votlin. Vse te vode se pred časom niso mogle odtekati drugod razun po sredi Ijubljanskega mesta po tesni in zajezeni strugi. Namreč reka, ki je skozi močvirje tekla 30 sežnjev po širokém, je bila med zidovjem stisnjena na 20 do 16 sežnjev; nasute razvaline in podertine, naplavljeno blato, ilovje in ločje je polnilo vodotok, versta nabitih kolov kot del mestne zabrambe na enem koncu, in množina mlinskih in njegove strele so prazne reci. Ali nisi čul mašnika raz lagati svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul?" ny> Odjenjajte poštena ženka prereze ji Rajko besedo odjenjajte, vaš uk ne bode presvetlil ne mene, in kakor vidim, tudi ne Vašega poštenja vredoega moža, kteri se je spet k častju starih naših bogov obernil, kakor sem se iz njegovega pozdrava prepričal: Ostanite, ostanite, ako Vas • i mm m W W «a - W je draga volja 9 kerscenca ali drugim. au pustite podućevanje V tem se je začelo daniti, in nebo se razjasnovati. 55 Glej, Marko, draga duša kako se na zlatih kolah jezov na drugem koncu ga je zapírala; gosti jarmi dveh ali treh mostov so ga tesno oklepali. V dnu pa je ležal pervotni, in v celo skalovje zrašeni vodni prod. Po takem navadnem stanu komaj dalje plazila, in če so povodnji močvirje spreminjevale v široko in dolgo jezero; tudi ni bilo čuda, če se je močvirje bolj in bolj narašalo, če je zrak spridovalo lu ljudem bolezni začne Rajko je pripeljal veseli Jutrobog oj Jutro bog! zlato solnce juterno! pozdravljeno mi bodi; darujem 9 ni bilo čuda, če se je reka pri iz globoke duse. Tako govorec Rajko stopi k vodi io začne vodo proti solncu škropiti. Za tri dni se vleže voda in ribič Marko pelja Rajka prek Drave. (Dalje sledi.) rodilo. Vse to se je spremenilo, kar so se počele delà 9 vodam drugačen odtok pripraviti in mokri svet posusiti. (Dalje sledi.) Berilo za kratek čas Sveta vera $ Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev. Car Pavel je ojstro ukazal, da se ne smé naglo voziti po ulicah. Nekega popoldne se na lahki droški hitro po ulici pelje en častnik (oficir). Naključi se, da se car pelje 55 Čuješ 9 Povedka iz paganskih časov Slovencov. Spisal icko Dragan. (Dalje.) '•t^j *K ^ v nù H «4 $ s ifth«<, . » * Marko, kako zunaj hudo gromi! ali ne vidiš za njim Berž veli svojemu kočijažu, naj ga doteče. Ko pa oficir opazi cesarja za sabo, gleda mu jo upihati; al z enakim derkom sledi cesar za njim. Oficir je dobro vedil, da se mu ne bo dobro godilo, ako ga cesar dospe; zato žarjavega bliska, kako široko vodo razsvetljuje io kako ploha poleva. Voda naraša v vsakem trenutku; oj bati se pusti ujzdo svojemu kozaskemu konjicu iu hipoma zgioe cesarju izpred oči. Ko begúna ne more vloviti, se poverne car serdit nazaj, ukaže oni trenutek, bobnati občeoiti marš, je, da ne bi najne bajtice vzela; gorjé nam ubogim siro-makom!" Tako govori Jela, žeoka Marka ribča pod kačjim Vlastelin, to je svobodnjak, plemenitaš. **) Jakan pri zapadno-ogerskih Slovencih Donner ke i 1, Don nerstein. * j 41 m 403 in veli, berž zgrabiti onega oficirja, ki bo manjkal na shaja liěču, in ga dragi dan ob 10. uri pred-se pripeljati. kamo v take svete, ker naš današnji namen je le govoriti " "in našim bravcom povedati, daje marljivi od ,,Romarja" Manjkalo je 27 oficirjev pri vseh regimentih, ki so bih gosp. izdatelj vse storil, da bi vstregel slovenskemu ljudstvu, v stolnem mestu v istem času ; vsi so bili pred cara pri- Blizo 20 podob lepša te bukve, kterim ni mar biti le pratika 5 10VVU. VMWM , «V vwiw WUÍ/U «V jfUUUU icpa ICŽ uutvvc, IVICI UU 111 mai M1U ic ni poznal begúna, reče jadno, da se je za eno leto, ampak koristno berilo za leta in leta. Med peljani. Cesar zmed njih eden vozil po mestu, kakor da bi brez pameti podobami nam naj bolj dopada cerkev sv. Petra v Rimu bil, io da je pri mestnih regimentih 27 oficirjev manjkalo, tudi obraz gosp. misijonarja dr. Knobleherja je dober ktere vse obsodi v Sibirijo. j 5 kakor je vec drugih podob resnih in kratkocasnih vse hvale Vsi so straha odreveneli, kar na enkrat iz med njih vrednih. Kar pa se tiče be rila v navadni besedi in pesmih, stopi mládenec, položi roko na persi, se priklone pred gaje veliko duhovnega obsežka, pa tudi krajo- in ljudo- carom in třepetaje reče: ,,Vašega Veličanstva serd naj le pisnega. Na vse strani pridni gosp. Hicinger popisuje na me pade, moji tovarši so nedolzni. Došle ni bilo za- izverstno ljubljansko močvirje, kteremu je gosp. izdatelj branjeno še nobenemu oficirju o sloboduih urah nahajati Lenček mikavno pesmico zapel; prav radi smo brali popis svet", tudi od gosp Lencek a, kteremu do se zunej mesta. Jez, le jez sem edini krivec." Besede mu „Zirovski zmanjka. Imel ni več ne duha ne sape v stisnjenih persih. mača beseda kaj gladko teče, naj je v prozi ali v pesmi Zona ga sprehaja, lice mu obledí. 5 Cesar ga meri od verha do tal; v celi palači je vladala tihota, dokler po dolgem molku cesar ne vpraša: nauku ali šalji. Priča poslednjega je pesmica „štongraj tar u falot"» Darovali so Romarju lepe darove tudi Hasnik, Bevk, Hue ber, Dol in ar, Marn. Križ » Jez sem Ivan J. Cesar spet umolkne za goro so gosp. fajmošter Bevk prav lepo popisali. Kdo si ti?" trenutek in gleda verlo lepega mladenča. „Od kod imaš tedaj priporočamo preličnega „Romarja kozaka?" Tvoj oče vsem Od svojega oceta, on sam ga je odkojil. ? u limo , da bi ga duhovni gospodje med- ljudstvom širili Zivo in že- ker » ,---' ° ------7 -----, . ,---. , «»W , «1UIVV.M S V, O V V M J V, .»l^V* •juu.wmu VLl HI , «V rece cesar nasmejavsi se in položivši roko na je vreden, do roma križem sveta. Sklenemo pa to priporo a V • II tli • t t t h t v _ ^ 55 tvoj oce je odkojil jako dobrega kozaka čilo z lastnim vošilom „Romarjevim" i v • « i • • V 4 « • V v V kteri resnico govori lajtnantovo ramo pa še boljega sina. Ti se mojega serda ne bojiš, in braniš svoje tovarše: to je lepo, jako lepo. Tvojim tovaršem spre gledam kazen zbog tebe. Ivane, kaj češ za svojega ko- rakovo pot. Ker resje Slovencov le malo, morajo ti domace zaka?" rekoc: „Ce bojo imeli slovenski pisatelji le trud, in izda-jatelji in založniki le zgubo. bo šio domace slovstvo le „Gospodar! uzklikne mládenec ganjen od kniževstvo in slovstvo obilniše podpirati in bukve in čas velike milosti svojega cesarja in pade pred njegove noge T) konj mi je ohranil najdražji dar v mojem življenji nike bolj kupovati. u 5 to je, milost cesarjevo; poklanjam ga za to veliko ceno Vašemu Veličanstvu." Cesar vzdigne mladenča rekoc: » vstáni major! od lajtnanta cesar ne prejema darov. Hvala ti za konja. Kadar je cesar daroval, daroval je po cesarsko. Po ti Novičar i i avstrijanskih krajev # a Iz Vidma na Laškem na sv. Barbare dan Krajnski „Othello" v meri cesarske daresljivosti je bila tudi napravljena kočija drugi dan poslana mlađemu majorju. J. Kobe. i , ki je zabodel svoji nezvesti ljubici me opominja enake prigodbe, ki se je letošnjo spomlad zgodila blizo Gemone v Furlaníi. Neki mládenec noz v persi y okoli 20 let in dekle enake starosti sta se ljubila 5 pa lju Kratkočasnica. bezen Rozalikina je pred omerznila. To je Mihata tako ne-izrečeno žalilo, da se mu še jesti ljubilo ni. Bolj ko je bil ta norec žalostěn, bolj je Rozalika prepevala in v pričo živel in hodil, je kakor pridna bčeliea naberal gradivo za žugal, da ji bo kaj naredil, da mu ne slavensko slovstvo. Tako je přišel tudi, koje bil dušen pastir la res! nekega jutra so šli hlapci in dekle v boršt dělat, v Koprivniku, k nekemu čevljarju. Berž ga začne spraševati, Rozina je bila „sempře allegra, mai passion", to se pravi (Vodnik in ce vi jar). Kjerkolj je nas Vodnik drugih ga zasramovala, tako da je Miha včs serdit ji za bo več nosů vihala. kako imenuje to in uno cevljarsko orodje po slovensko, „zmeraj vesela, nikoli žalostna", pa tudi slabega zader Cevljar mu pové vse kakor vé in zná. „Pri nas pa imenu žanja ni bila, torej je tudi to jutro prepevala. Zaver jemo to tako in tako", mu reče Vodnik. „Ne zamerite" ženega Mihata je to petje tako razkačilo, da je kakor ga zaverne prosti cevljarcek. „Vi ste gotovo imeniten v • • V Ijubljansk cevljar! u ziviua v pričo * druzih s sekiro nad njo letel, in jo z bese > Slovanski popotnik t * Slovenski Rom Koledar v poduk in kratek dami: „boš vendar enkrat konec vzela" trikrat tako mahnil da je čez pol ure umerla. Ze pervi udarek je bil tak, bila mogla umreti. Miha. po tem hitro steče in se Pred 14 dnevi- je bila očitna v da sam žandarjem sodba, pri izroči. kteri sem bil tudi jez pričujoč. Če ravno ga je cas za leto 1858. Drugi tečaj. Izdal Jernej Lenček, zagovornik dobro zagovarjal, je bil Miha vendar k smerti obsojen; zavoljo njegovega skesanega obnašanja se vendar « . . . - - • V . • « «V kaplan v Ziréh, natisnil Leopold Sommer na v Ljubljani Nicman „Mala pratika", „Veliká pratika", „ Slovenska Koleda", „Slovenski Romar" Dunaji, zalozil Slovenski Koledar" 55 pet 5 tik ali koledarjev za malo deželo slovensk P ni to prevec? Ce se bojo vsi prodali 5 jih ni prevec; ce Ali ne od presvitlega cesarja milost pričakuje; na vsako vizo se bo v težki ječi pokořil. — Ker imam že pero v rokah, se ne morem zderžati, našim rojakom Slovencom očitati, Novice" že 55 pa tudi noben zaloznik ne bo přišel ravno zavoljo tega Talijanskim kmetom zakaj da krav bolj ne vpregajo, kar so tolikrát priporočale, in bi kmetom toliko dobička přineslo. ne bilo treba krav vpregati, m na boben. To je res; vender odkritoserčno rečemo, da 5 pratik je za nas preveč, in da bi se menda vstreglo za- vole, in so prav lepe in ne molzejo veliko slabše. Koliko vendar vidim, da za vožnjo krave ravno tako rabijo, kakor „Kole- („pratike" spadate loznikom in ljudstvu najbolj, ako bi se založniki darja", „Kolede" in „Romarja" zedinili v„ v drugo stran) in bi namesto trojnih bukev le ene, ob-širne in dober kup izhajale na dan. Zedinjenje to bi bolj bila taka vožoja našim polgruntarjem ali pa kaj bilo toliko lože 5 ker vsi imenovani trije koledarj svojem obsezkupred vsem namenjeni prostému ljudst _ 1 V« i a « « iV ... - - - so po - - j------------— f- ■ ^v»" JJ ' « U I V III V» 1J U UD l; V u , '«ÇUIIJH , Vi U UTUJO CM ktero podučiti in kratkočasovati je njih namen. Pa kajsevti- in vinsko terto redi žarjem potrebna in koristna! Toda Kranjec se sramuje kaj storiti, kar njegovi očaki niso storili; — on ne misli, da bi se sosedje kmalo tega navadili in tak izgled posnemali. Ravno taka je z gnojem; tukaj na Laškem je taka zemlja, da dvoje sorte žito, zraven pa še murvino drevje in vendar gnoj po cestah ka- 404 kor dnar poberaj Zato bo pa tudi zemljo s časom tako zboljšali ! Slovenca je pa sram, gnoj po cestah poberati, čeravno je dostikrat več vrcden kakor dnar. Da ! on še drage zasramuje, ki v tej reci Taljane posne majo. (Novicam je pregovor: „vsak pol" dobro znan). Zato, ljubi rojaki, ubogajte „Novice", kar vam svetujejo v vas prid. Brez zamere! Z Bogom! Iz Ljubljane 15. dec. — Znano je, kako terdo je šlo in še gré povsod za dnarje v kupčíi in obertníi v večjih mestib. Hvala Bogu, da ta stiska Ljubljane še ni tako zadela, kakor druge večje mesta. Za to se imajo pa zlasti manjši obertniki zahvaliti možém, kteri so podpornico med sabo osnovali, ktera jim dajè za odločen čas pomoč. Ta podpornica se imenuje „Druztvo za podporo obert-nikov", in konec novembra je štela: dnarjev po družbenikih vloženih . . . . . 6,551 posojila ljubljanske hranilnice po 4% • • • 1,200 „ od začetka do 30. novembra je bilo družbenikom posojenih po 100 fl. na 90 dni........ 16,475 „ poverojenih ............ 9,240 „ Tirjati je imela tačas.........7,235 Konec leta 1856 je imela podpornica 279 £1. 6 kr. v reservi. Darovali so pa verh tega še en blagodušen prijatel obertništva 100 il. in ne davno dva gospoda, in sicer eden 100 fl., drugi pa 50 fl. — Viditi je, da se družtvo krepko obnaša in tem večja hvala ma gré, ker ga možje obert-niškega stanu sami upravljajo in da oni, kteri pomočí potrebujejo, tudi pomoč najdejo. Kar je pa največje hvale vredno, je, da družtvo še celi čas ni bilo primorano, to-žiti koga, kteremu je kaj posodilo. Odbor tega družtva je pa tudi hvaležen za podporo, ktera mu je došla po nekterih možéh, kteri so za domaće obertništvo uneti. Zavoljo tega je v svoji seji 4. oktobra t. I. jim svojo hvaležnost pokazati, naslednje gospode v število častnih udov družtva zapisal : Nj. ekscelencio, prečastitljivega gospoda ljubljanskega knezo-škofa Antona Alojzija; prežlahtnega gospoda grofa Andreja Hohenwarta, c. kr. dvornega sveto-vavca; gosp. Eduarda viteza Još-a, predsednika c. k. ljubljanske deželne sodnije; častitljivega gospoda Ja ne za Nep. ŠI aker-ja, c. kr. solskega svetovavca in pervega predstojnika ljubljanske hranilnice; gospoda Lamberta Kar o la Lukmana, kupče vavca in predsednika krajnske kupčijske in obertnijske zbornice; gospoda Fidela Ter-pinca, grajšaka in predsednika c. k. krajnske kmet. družbe; gospoda dr. Henrika Costa, vodja ljubljanske vélike colnije; gospoda Antona Samasa, namestovavca predsednika krajnske kupčijske in obertnijske odbornice; gosp. dr. Ja nez a Bleiweis-a, c. kr. profesorja, deželnega živino-zdravnika, mestnega odbornika; gosp. dr. Matevža Kavčiča, dvornega in sodnega advokata in mestnega odbornika; gospoda Jožefa Pleiweis-a, kupčevavca in hišoega posestnika; gosp. Janeza Guttman-a, pervega svetovavca mestne oblastnije in počastnega mestnjanca ljubljanskega, in gosp. dr. Vincenca Kl un a, c. k. profesorja v Zadru. Iz tega prevdari slednji, da to družtvo na terdnih nogah stoji in nadjati se je v příhodnosti še boljega napredovanja, želeti pa tudi, da bi koristnost njegovo še bolj in bolj spoznavali. ... Iz Ljubljane 16. dec. — Z današnjim dnem je djavnost vojaško-policijske straže nehala in policaji so raz-pušeni. Namesti njih bo neki samo 12 preoblečenih opravljalo službo v mestu. Slisati je, da bo tudi število žandarjev zmanjšano. Novičar iz raznih krajev Po Najvisjem povelji zaukazano zmanjsevanje armade se je s 1. t. m. začelo, in sicer je oddala vsaka kompanija 4. bataljonov pešnih regimentov 20, vsaka kompanija zdravstvene čete 56 mož, pri težkih konjikih je oddal vsak škadron 22, pri lahkih pa 33 mož; verh tega so bile vse konjiške založnice razpušene. Enako so topniški regimenti z baterijami vred zlo zmanjšani, kar se je tudi pri ženijski četi zgodilo, kjer je vsaka kompanija kakor tudi pri pionirjih 25 mož oddala. — Komisija, ki je bila zbrana, zvediti, kako in zakaj se je smodnik v mogunški terdnjavi unel, je izrekla, da je ces. podoficir Wimmer neizrekljive nesreće kriv. — Še vedno je brati, zlasti iz severnih krajev, da je kupcevavcom terd a za dnarje, in Tudi francozki po- iz raznih mest je slisati od kantov. slanec bo, kakor je govorica, po novem letu Carigrad za pustil. zbor ? V Belgii so 10. t. m. imeli volitve za deržavni bile so po veliki većini zoper dobrodelstveno postavo ■■■■■■■■^■■■■H Londonu in za sedanje ministerstvo liberalne. 12. t. m. parlament (deržavni zbor) odložili; pred je pa še Lord John Russel priporočal, tudi Jade v parlament pripustiti. — èpanjski novorojeni kraljić je prejel 9. t. m. sv. kerst. Iz Lizabona pišejo, da je huda bo lezen skorej popolnoma nehala. V Turinu se je zacel 14. t. m. deržavni zbor. V severnem morji je zima tako naglo pritisnila, da je samo v kronštadtski Inki več ko sto bark v lédu obtičalo, da bodo mogle skorej do spomladi ondi ostati. Tudi v druzih rusovskih lukah je morje že zamerznjeno Iz Petrograda zagotavljajo, da na tolikrát omenjeno oprostenje sužnj a ko v zdaj še ni misliti. Nasproti pa svesto upajo, da se bodo razmere med kmeti in gospódo precej premenile. — Iz Indije ni nič posebnoga in iz Kitajskega samo to, da se prebivavci kantonskega mesta bojé, da bi Kitajci nad-nje ne planili. Sovražnosti pa se še niso začele. Tudi se bodeta nek angležki in francozki poslanec v Pekink napotila, poskusit, razpertijo s kitajskim cesarjem z lepim poravnati. — Po mnozih velicih nesrečah, ktere so se poslednji čas po smodnika zgodile, nasvetje nek francozk časnik sredstvo zoper take nezgode. Primeša se namreč smodnika prah iz olovca (grafita), pa tadi ogeljni prah je dober. Ta primés ne škodaje smodnika kar nič ? temuč še le storí, da se smodnikovo zernje ne anema tako hipoma, temuc pocasi gori kakor smola. Ce hoče kdo smodnik potem rabiti, ga samo přeseje. Tako ostane smodnik zopet čist in dober. Mnoge skušnje so to poterdile, namreč pa je dal brat rusovskega cara, véliko-knez Konštantin več tacih poskušenj narediti in to z dobrim uspehom. — Najnovejši časniki donašajo dopise iz Novega Jorka, pervega kupčijskega mesta severne Amerike, kteri čudne in žalostné skrivnosti razodevajo. Hvalijo se namreč amerikanski časopisi, da so ondašni kupčevavci evropejskim mreže nastavili. Ali mar s tem, da so toliko tavžent de-lavcov ob težki kruhek djali, ali s tem, da so kante samo zavoljo tega napovedali, da bi Evropejce v revšino sunili, sebi pa žepe polnili? „Kar imajo Evropejei pri nas tirjati, mi imamo vendar le je zbrisano tako modrujejo blago in dnarje!" Ce je to res, spozna prav lahko otrok, da so Amerikanci prav res svobodni roparji, kteri ša-lijo in igrajo s pohlevnimi Evropejci, kakor se jim zdí. Bog daj, da bi se to osumnjevanje kot prazno pokazalo; ako je pa drugače, bodo Amerikanci gotovo še doživeli dan pla čila, kteri nikomur ne odide. Pogovori vredništva. Gosp. J. V v Vg n Slav. Bibl." niso K. k. Schr.", ampak jo samostojna knjiga, ktera veljá 3 fl vovez g. Nićman Vam jo utegne z „Romarjem poslati. 7) Buk Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik : Joief Blaznik.