PoStnlnn platana v ooMI	n	Cma	Dln	l#“
Vloirmskl arm
StCtf. 212
1! £|ubl|anif sobota is. septembra 1931
leto II.
Italijansko časopisje napada Edena zaradi nyonske pogodbe
Sporazum med Anglijo
in Italijo je padel v vodo?
Rim, 18. septembra, o. Iz pisanja italijanskega iasopisja zadnja dva dneva, se da sklepati, da je prišlo do precejšnje napetosti med Italijo in Anglijo kljub temu, da bi se v kratkem morala začeti pogajanja za sporazum. Italijanski listi pišejo, da je sporazum v Nyonu lahko povod za kako bodočo vojno na Sredozemskem morju. Ta sporazum ima vse osti obrnjene ne samo proti Italiji in je delo ljudi, ki jim je Italija trn v peli. Listi silovito napadajo angleškega zunanjega ministra E delta, ki je s tem sporazumom Italijo izdal. Eden je tisti, ki je odgovoren za zastrupljeno razmerje med Anglijo in italijanskim fašističnim imperijem. »Tribuna« pravi, da je po Edenovi zaslugi prišlo do popolnega preloma v ilalijansko-angleških od-nošajih. Sodelovanje med angleškim in “francoskim brodovjem na Sredozemskem morju kaže, da bi Francija in Anglija sodelovali proti Italiji tudi v primeru vojne.
Listi pozivajo predsednika angleške vlade Chamberlaina, naj svojega zunanjepolitičnega sodelavca pozove k večji stvarnosti in zapre usta tistim gorečnikom, ki bi se za vsako ceno radi maščevali nad fašistično Italijo.
150 bolnih ladij proti morskim roparjem
2eneva, 18. septembra, o. Angleško in francosko pomorsko poveljstvo je dalo vsem bojnim ladjam na Sredozemskem morju natančna navodila za pobijanje pomorskega roparstva. Angleške in francoske ladje imajo nalog takoj streljati na vsako sumljivo podmornico in na letala, ki bi ogražala trgovske ladje. V celoti je mobiliziranih na Sredozemskem morju okrog 150 angleških in francoskih bojnih ladij. To je toliko, kakor že od svetovne vojne dalje ne pomnijo.
Kljub nekaterim vestem, da bi bila Anglija pripravljena dovoliti italijanskemu brodovju enakopravnost pri nadzorstvu nad plovbo na Sredozemlju, ne vedo pri Zvezi narodov povedati o tem ničesar. Dodatni sporazum k nyonski pogodbi, ki so ga podpisali včeraj v Ženevi, Italije niti z besedo ne omenja
Čigave so sumljive podmornice
Malta, 18. septenibra. o. Iz angleških mornariških krogov poročajo, da so angleške patrolne ladje včeraj zjutraj opazile 5 km od Malte dve podmornici, ki sla imeli špansko nacionalistično zastavo. Podmornici sla pluli v spremstvu italijanskega in nemškega torpednega rušilca proti Major ci.
Vrhovni poveljnik španske vladne
vojske na severu pobegnil v Francijo
Biarritz, 18. septembra. AA. (DNB.) Vodja markisistične vojske na severnem bojišču Uribari je prispel v Biarritz. Časnikarjem je izjavil, da ne bo potoval v Valencijo. Vse kaže, da Uribari noče v Valencijo, ker bi ga mogli tam dolžiti zaradi neuspehov na severnem bojišču.
Radio Espana poroča iz Gijona, da je po odredbi anarhističnega odbora, katerega predsednik je Balarmino Tomas, aretiran tamkajšnji sovjetski konzul. Do aretacije je baje prišlo v znak represalij zaradi postopanja z anarhisti v Valenci ji in Barceloni.
(Havas.) Poročilo belega vrhovnega poveljstva pravi, da nacionalisti še vedno napredujejo na Jeonskem bojišču in da so zavzeli vrhove Longo el Rudiu in vas Vidangos. Republikanske čete pa so zažgale Palladuru Rodiesso in Villa Manin. V »/.hodnem odseku asturijskega bojišča so nacionalisti zavzeli kraje Oseno, Rasabach, Arangas in višino Kablares. Na ostalih bojišCih ni nič novega.
Sporazum v izmenjavi uetnikov
Salamanca, 17. septembra. AA. (DNB) General Franco je danes podpisal uredbo, s katero stopa v veljavo sporazum z Rdečim križem glede izmenjave ujetnikov med obema španskima tabo-
roma. Španski republikanci, ki so ujeti pri španskih nacionalistih, bodo po tem sporazumu lahko zamenjani za nacionalistične ujetnike pri republikancih. Sodijo, da bo zaradi tega sporazuma osvobojenih najmanj okoli 25.000 oseb, ki se sedaj nahajajo v raznih poslaništvih ,v Madridu.
Spet zarota v Barceloni
Malaga, 18. septembra. AA. (DNB) V Barceloni so odkrili razširjeno zaroto proti vladi. Samo v eni vojašnici je bilo aretiranih, kolikor se do-znava, okoli 40 udeležencev te zarote. Med aretiranci je tudi nekaj znanih političnih in vojaških osebnosti.
Barcelonska policija je ugotovila, da je na poti iz Barcelone v Valencijo izginilo 28 vagonov živil, ki so jih iz Katalonije poslali valencijslci vladi.
Ob 150 letnici ustave v USA:
Temelj Združenih držav
Demokracija in federacija
Washington, 18. sept. o. Po vseh združenih dr- državi Idaho, in ki je imel ob proslavi 150-leteice
žavah so te dni slavili 150-letnico, odkar je država dobila ustavo. Vse manifestacije so 6e spremenile v veličastne izpovedi vere v demokracijo in v demokratično obliko države. Proslave 60 pokazale, da se vise prebivalstvo Združenih držav zaveda, da leži jamstvo za moč in bodočnost USA v dveh političnih načelih, ki sta naredili to državo mogočno, edino in trdno. Ti dve načeli sta demokratični red ter federativna ureditev države.
Najvažnejši dogodek v teh proslavah pa je bil govor senatorja Boraha, ki je bil izvoljen v zvezni
Kitajske vojske se
bore med seboj
Tokio, 18. septembra, o. Po japonskih poročilih je med kitajskimi oddelki severno od Čapeja v Šangaju prišlo do hudih spopadov. Needinost v kitajski vojski pripisujejo neenotnemu poveljstvu in pa zadnjim japonskim uspehom.
Zdi se, da so japonske čete krepko stisnile obroč okoli 50.000 Kitajcev med Liangsiangom in Hopejem. Japonci so napredovali predvsem s pomočjo tankov. Boj, ki sedaj teče, je eden izmed najtežjih, saj so imeli Kitajci samo dopoldne nad 1200 mrtvih. Japonci zatrjujejo, da so izboljšali svoje položaje od Ilarsera, kjer so Kitajci na umiku.. Kitajsko poveljstvo tudi samo uvideva nevarnost, kateri so izpostavljene čete 50.000 mož, ki so obkoljene, in že so bila iz kitajskega opo-
Sah na Semmeringu
Semmering, 18. sept. o. V šestem kolu šahovskega turnirja na Semmeringu je Capablanca premagal Flohra, Keres je premagal Reshewskega, Ragozin pa Petrova. Partija med Eliskasesom in Fineom je bila prekinjena v boljši poziciji za Amerikanca. Partija iz 5. kola med Capablanco in Ragozinom se je končala neodločeno.
V	sedmem kolu je Flohr remiziral z Ragozinom že po 30 potezah. Keres istotako s Capablanco po 56 potezah. Litvanec Petrov je zabeležil včeraj prvo celo točko z zmago nad avstrijskim prvakom Eliskasesom, ki ga na tem turnirju spremlja posebna smola. Že v 30 potezah se je moral Eliskases vdati. Amerikanca Fine in Re-she\vsky sta svojo partijo prekinila po 5!) potezah. Stanje je precej izenačeno.
Stanje je sledeče: Keres 5 točk, Capablanca 4, Flor VA, Ragozin 3 'A, Fine VA (dve viseči), Re-shewsky 3 (dve viseči), Petrov l'A, Eliskases 1 (1).
rišča v Paotingfu, ki je komaj 30 km oddaljeno od bojišča, poslana nova ojačenja. Japonske čete so poskušale odbiti ta kijtajska ojačenja, dasi so tla tu pokrita z veliko plastjo blata.
Reuter. Kitajske čete, ki hite na pomoč svojim obkoljenim tovarišem, so se že spustile v boj z japonskimi predstražami. Upanje je, da bodo lahko pravočasno pritekle na pomoč. V današnjih bojih pri Liangsijangu je padel neki japonski vojni poročevalec.
ustave govor, v katerem je podčrtal svojo vero v bodočnost demokratske vladavine, trdno zasnovane na ustavni osnovi. Bivši predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve je nato na dolgo govoril o narodno socialistični propagandi v Ameriki in o delu nemških odposlancev, ki, kakor pravi, razsipajo kvas verske nestrpnosti in rasne mržnje, ki razdvaja ljudi. Kako bi bilo treba ravnali proti tem odposlancem pod ustavno vlado? Vsi ti uživajo pri na6 ustavno zaščito glede zbiranja ter svobode besede in tiska, torej svobosčine. ki so pri nas ustavno zajamčene in ki 60 nasprotno že zdavnaj odipravljene v državi, iz katere ti odposlanci prihajao. Toda čim bi ti emisarji poskušali kršiti naše zakone, bodo sojeni ne pred sodišči svoje domovine, temveč pred neodvisnimi sodišči, katerih sodniki niti niso pristranski niti se ne boje nikogar. Vsi taki ljudje bodo kaznovani brez ozira na državo, iz katere so prišli, ako je njihova krivda takšna, da kazen zaslužijo. Ako bo njihova krivda tolikšna, da bodo zaslužili tudi električni stol, se tudi take kazni ne bomo ustrašili. Svoj govor je Borah zaključil z izjavo, da je treba s prezirom zavreči črnoglede napovedi o bodočnosti demokracije.
Mednarodni protialkoholni kongres se je končal v Varšavi. Na kongresu je bilo 120 predavanj. Prihodnji kongres bo 1940 v finski prestoluici Ilelsingforsu.
Nalivi rušijo železnice po Franciji
Grenoble, 18. sept. Neprestani nalivi zadnjih dni so napravili v okolici Grenobla in ob reki Rhoni ogromno škodo. Ponekod je železniški promet ustavljen. Ker 60 se ponekod sesuli tudi železniški bregovi, je proga močno poškodovana. Zaradi tega je tod iztiril en tovorni vlak. Tudi na desni strani reke je proga močno jx>škodovana in je zaradi tega iztiril brzovlak, ki vozi iz Pariza v Marseille. Telefonske žice so na mnogih krajih pretrgane. Potoki in dotoki Rhone so tako narasli, da odnašajo mostove in ogražajo ob njih ležeče naselbine. Ponekod je voda narasla 1 m visoko.
40 meterski stolp na čast Mussoliniju v Berlinu
Rim. 18. 6ept. AA. (Stefani). Nemška preslol-nica je sredi velikih priprav za Mussolinijev obisk. Po želji samega kancelarja Hitlerja je arhitekt Beno von Arent napravil načrt za ogromno okrasje v ulici, ki vodi 6 kolodvora do dvorca Unter den Linden. Ta ulica, kakor tudi druge in mnogi trgi bodo popolnoma spremenjeni. Na Hitlerjevem trgu se postavlja stolp, visok 40 metrov.
Podonavska zveza po zamisli
Italije in Nemčije
ženeva. 18. sept. o. Avstrijski državni tajnik Ka zunanje zadeve dr. tiuido Schmidt je imel včeraj dolg razgovor z angleškim in francoskim zunanjim ministrom. Razgovor se je nanašal na vesti, da na-morava Italija in Nemčija po sestanku med Mussolinijem in liitlcrjein sklicati konferenco podonav-
skih držav: Avstrije, Madžarske in Jugoslavije. Na tej konferenci naj bj zastopniki omenjenih držav sestavili načrt za organizacijo fini tesnejšega gospodarskega in političnega sodelovanja med podonavskimi državami. Avstrijska vlada je baje nemški italijanski predlog že sprejela, ^
Nad 91 milijonov vknjiženih
Ljubljana, 16. septembra.
Podatki ljubljanske zemljiške knjige o raznih intabulatili so tudi za mesec avgust prav zanimivi. Bežen in splošen pregled raznih vknjiženih posojil in kreditov kaže ,da je v prvi vrsti postala prav živahna gradbena podjetnost. Mnogi varčni ljudje srednjih slojev grade v okolici svoja domovja. Rabijo denar in tega dobe proti primernemu jamstvu tudi na svoje hiše. Okoliški kmet tudi potrebuje na jesen mnogo denarja. Naš kmet prav trezno in skrbno premisli in preračuna, ali mu je vredno vzeti'na posestvo kako večje posojilo. Mnogi pa skušajo z najetjem večjih posojil sanirati Svoj finančni položaj in deloma denar investirati za razne trgovske, obrtniške in industrijske namene. Večja podjetja so zadnji čas svoje obrate močno razširila, potreben jim je bil zato kredit. Pri 123 realitetah v mestu in okolici je bilo avgusta vknjiženo celotno 10,489.635 din hipotečnih posojil in kreditov. Pri 20 realitetah je bil vknjižen vrstni red za okoli 4,700.000 din. Najvišji kredit je znašal 2,500.000 din, mnogo posojil pa je znašalo nad 100.000 din. V avgustu je bilo pri '43 realitetah, spadajočih pod ljubljansko okrajno sodišče, izbrisanih dolgov in kreditov za 2,864.610 din. Napram juliju so vknjižbe posojil nekoliko padle, kajti julija je bilo vknjiženo pri 117 realitetah 16,136.795 din. Do konca avgusta je bilo letos že pri 829 realitetah vknjiženo celotno 91,441.204 din.
Odposlanstvo nemških industrijcev bo konec meseca obiskalo Avstrijo. Sprejela jih bosta predsednik republike Miklas in kancelar dr. Schusch-nigg.
Belgijski kralj Leopold je včeraj odpotoval na uradni obisk v Anglijo, kjer bo gost angleške kraljeve dvojice.
Vesti 18. septembra
Vse italijanske mladinske organizacije bodo združili v eno osrednjo zvezo, ki se bo imenovala »Giovinezza Italiana del Littorio«. Organizacija bo pod vodstvom fašistovske stranke.
Voditelj angleških socialistov Walter Cirine je odpotoval v Ženevo, da bo med člani zasedanja ZN delal propagando za to, da se odpre francosko španska meja.
Predsednik francoske zbornice Herriot je že tri dni na Dunaju, kjer se je sestal s kanclerjem dr. Schuschniggom, jutri pa se udeleži velikega zborovanja domovinske fronte.
V	preiskavi zaradi atentatov v Parizu je francoska policija do zdaj prijela več italijanskih anarhistov. Pomaga ji tudi belgijska policija, ker je v Bruslju središče anarhističnega gibanja. Pariške oblasti so izvedle preiskavo tudi v prostorih nekaterih desničarskih bojnih organizacij, kjer so zaplenile veliko orožja, zlasti lahkih strojnic in ročnih granat.
Vsi italijanski parniki, ki so nameravali pluti v sovjetska pristanišča ob Črnem morju po nafto, so dobili povelje, naj potovanje odlože zaradi napetega razmerja med Sovjeti in Italijo.
Mussolinijev starejši sin Bruno, ki je pri letalski tekmi Pariz - Damask bil tretji, se je blizu Napolija ponesrečil z avtomobilom.
Nemška policija v Gdansku je začela preganjati naročnike poljskih listov, ki so v Gdansku prepovedani, čeprav je ta prepoved nezakonita z ozirom na ustavo svobodnega mesta Gdanska.
19 velikih bombnih letal bi radi Kitajci odpeljali iz Združenih držav, pa jim je zmešala račune Rooseveltova prepoved, tako da bodo letala najbrže morala ostati doma.
Zastopniki severnih držav:	Danske,	Finske,
Norveške, Švedske, Holandije ter Belgije in Švice bodo glasovali za to, da republikanska Španija ostane še v svetu Zveze narodov.
Bivši nemški cesar namerava baje v kratkem obiskati Nemčijo, kjer je nevarno zbolela njegova hčerka Hermina.
Angleški državni podtajnik za finance Shillips bo okrog 20. septembra prišel v Washington, kjer 6e bodo začela pogajanja za trgovski gospodarski sporazum med Ajiglijo ter Združenimi državami.
Kanadska delavska stranka je na svojem kongresu sprejela resolucijo, v kateri se zavzema za bojkot blaga, ki prihaja iz držav, ki imajo diktature.
©'pMkvih-namenih Jttponcev-s KH«rjsko'bo predaval po Evropi podadmiral Goto, ki ga je japonska vlada poslala na propagandno potovanje. Ustavil se bo predvsem v Nemčiji in Italiji.
Poljska jahta »Arcizevvski«, se je s posadko 16 mož potopila v Baltiškem morju.
Pri občinskih volitvah v Newyorku je, kakor kažejo dosedanja poročila, zmagal stari župan Italijan La Guardia.
Za pogreb predsednika Masaryka je češkoslovaško železniško ministrstvo dovolilo 50 odstotkov popusta na vseh državnih železnicah.
Sožalje ob Masarykovi smrti je poslal češkoslovaški vladi tudi občinski svet francoskega mesteca Cognac, kjer je bil med vojno glavni 6tan češkoslovaških oddelkov, ki so 6e bojevali na francoskih bojiščih.
Strela je udarila v štiri balone, ki so bili pritrjeni nad letališčem v Cardingtonu pri Londonu. Baloni so bili vojaški.
Velik političen govor bo imel v nedeljo na shodu radikalnosocialistične stranke predsednik francoske vlade Chautemps.
Tribuna se je udrla med vojaško parado 16 nemške divizije v Kolnu- Veliko ljudi je bilo pri tem hudo ranjenih.
Zveza narodov je osleparila Arabce, tako pišejo vsi palestinski listi ob sklepu ZN, da bo Palestino po naročilu Zveze narodov urejevala Anglija sama. Arabci so prepričani, da bo Anglija bolj voravala judovstvo, kakor arabske koristi.
Zadnje poljske katoliške duhovnike, ki žive v Rusiji, so začele zapirati sovjetske oblasti.
Stalinovega sina Vasila so ugrabili neznanci, ko je šel s svojim prijateljem iz šole. Tako vedo povedati varšavski listi.
Mesec dni iskanja za ponesrečenim ruskim letalcem Levanevskim je potekel brez uspeha. Sovjetski letalci bodo prihodnje dni poskusili še z enim poletom, pozneje bo vse iskanje zaradi nastopa dolgih tečajnih noči onemogočeno. Tudi ni dosti verjetno, da bi bil Levanevski še pri življenju.
Vesti o odstopu belgijskega ministrskega predsednika van Zeelanda so neresnične in tudi ni res, da bi naj na njegovo mesto prišel voditelj belgijskih socialistov in sedanji finančni minister de Man.
Nove odredbe za tujce v Franciji bo izdala vlada te dni. Vsak tujec bo moral imeti izkaznico s sliko in prstnimi odtisi, potrjeno od policijske oblasti. To odredbo francoski vladi narekuje nevarnost, ki jo predstavlja večji naval zločinskih in revolucionarnih izgubljencev v Francijo.
O miru in svetovnem gospodarstvu bo govoril za amerikanski radio avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg.
Popis vse zasebne lastnine, zlasti vrednostnih papirjev m denarnih vlog, baje pripravlja češkoslovaško finančno ministrstvo zaradi pravičnega obdavčevanja, ki se mu znajo, kakor povsod, tako tudi v ČSR, odtegniti predvsem imovitejši sloji.
Kitajsko pritožbo je Zveza narodov oddala tako zvanemu odboru za Daljni vzhod, ki bo poskrbel, da pritožba ne bo nikomur kalila spanja.
Zaradi pomanjkanja železa v Nemčiji bo morala nemška avtomobilska industrija zmanjšati število avtomobilskih tipov.
Šole na dan pogreba T. G. Masarvka. Kraljevska banska uprava-prosvetni oddelek, objavlja, da se naj na dan pogreba bivšega predsednika češkoslovaške republike, T. G. Masaryka, v torek, dne 21. septembra opravijo na vseh šolah za učence predavanja o velikem pokojniku. Ta dan ni pouka.
Gledališke predstave se ta dan ne smejo prirejali.
»Velika" dela laike JNS
Nekaj drobtinic za popolnejšo sliko prejšnjih obč. gospodarjev
Laško, 17. septembra.
Pisateljska žilica ne da miru mlademu, srbori-temu gospodiču nacionalistu, zato se je zopet razpisal v uvodniku 37. štev. celjskega lističa.
Dragi gospodič! Vaše ljubke misli in vsa vaša nacionalna filozofija ne užiga. Bodite prepričani, da bi bilo boljše za vas, če bi se posvetili koristnejšemu delu ,kakor pa je pisanje člančičev, ki jih skromni podeželski listič priobčuje kot uvodnike, a bi po svoji praznosti in neduhovitosti spadali kvečjemu v uredniški koš kakega malega dijaškega glasila.
Veseli nas, če vam je naše »jadikovanje« vlilo r.ovih sil. Spoznali ste, da so naši nasveti izvrstni. »Strah pred dejstvi, da se kmečka mladima zaveda« itd. itd., ne more doseči naših mirnih živcev. Po-n' 10 vam pred vso slovensko javnostjo čestitamo na pridobitvi podeželskih kriminalnih tipov. Vse naše kmečko prebivalstvo vam je hvaležno, da ste pod svojo streho spravili ljudi, s katerimi boste v bodoče lahko organizirali kje v laški okolici drugo Orjuno.
Vprašamo vas, v čem se zrcali čista značajnost, nepokvarjenost in poštenost laške nacionalne ornla-dine? Morda v trganju in rezanju državne zastave, v napadanju mirnih pasantov, v kričanju in razgrajanju po laških ulicah, v metanju kozarcev in steklenic v steno po laških gostilnah, tako da še kraljeva podoba ni bila varna pred vami? Ali se morda vaša velika nacionalnost kaže v ruvanju fižolovk po farovških njivah? Morda pa v pozdravu z dvignjeno desnico »Heil Hitler« v laških krčmah? To, dragi mladi in nezkušani mladenič morate tudi zapisali v uvodniku »Nove dobe«, potem bomo prepričani, da ste velik ljubitelj resnice.
K nam importirana židovska liberalna ideologija ne more nikoli postati zveličavna in jugoslovanska, četudi jo v »Novi dobi« še tako debelo podčrtavate. Našemu človeku je bila, je in bo tuja. Vaša liberalna laži-demokracija je napolnila žepe samo nekaterim voditeljem, množice so pa ostale razočarane. K sreči je bilo v Sloveniji teh množic malo, ker večina vas je in vas bo vedno in vedno odklanjala.
Pohod OINS na belo Uubljano
Stari izžeti JNS-arski veterani, ki niso več sposobni za odprt boj in se kvečjemu znajdejo še na jagerskih »štantih«, so spretno, seveda zelo tajno, organizirali nekaj zapeljanih, nadebudnih in naivnih fantičkov, ki so ves prejšnji teden skrivnostno tekali po Laškem, da so organizirali malo četico, katere namen naj bi bil, častno zastopati laško jeene-sarijo na shodu v Ljubljani.
Globoko v žepe so posegli dični JNS-arski starini, in čujte: iz njih so na beli dan privlekli celih 5000 din, da dostojno podprejo veliko nacionalno akcijo. Vesel, kakor še nikdar, je voditelj omladine hitel na žel. postajo, kjer si je nabavil nič manj kot za 400 din samih osebnih voznih listkov. Ker so baje JNS-arji mnogo težji od drugih navadnih državljanov, morajo kupiti po 3 vozne listke za osebo. Hudomušni opazovalec bo menda sedaj potolažen, ko ni mogel v nedeljo razumeti, zakaj ni bilo za tako število voznih listkov dovolj potnikov. Sicer pa nismo nevoščljivi, če državna železnica kaj več zasluži.
Elitna četica je bila sestavljena iz vseh mogočih in nemogočih omladincev. Poleg pristnega mladega JNS-arskega borca je korakal brezposelni, za tisti dan dobro plačani delomrznež, ki mu je bilo zagotovljeno, da se bo vozil, jedel in pil zastonj. Pravoverni socialist je izrabil priliko, zvito je prikril svojo internacionalno nacionalnost ter svojega ljo-tioevskega tovariša navduševal za pristno in pošteno diktaturo po nacionalističnem ali fašističnem vzorcu. Navdušenje, razigranost, petje in vzklikanje nekemu Peru in Janezu, Albertu in Franu je krajšalo minute in urice na dolgi vožnji iz Laškega v Ljubljano mladim, vsebarvnim nacionalistom. Ljubljana jih je pričakovala. V prazničnem razpoloženju je mala četica strumno korakala proti nacionalni Kazini. Sprejem sijajen. Levičarska mladina jim prihaja nasproti, da jih dostojno pozdravi, toda budna policija je preprečila objeme in rokovanje. Kri-štovski Goljat, ki je bil četici dodeljen, da jo s svojimi močnimi prsi in z ogromnimi pestmi brani pred morebitnimi napadi, pa jo je ucvrl na velesejem in se je na »ringlšpilu« od srca režal obupanim »ftirerjem« laške omladine. V veselju in zabavi je celo pozabil, da z njegovim odhodom ni bilo vse v redu v Laškem. Orožniki so izsledili, da je na rudniški rampi ali nekje v bližini omenjeni Goljat odprl nov premogovnik in ga je brez naznanila oblastem začel v soboto ponoči eksploatirati. V ponedeljek }e bil baje zaslišan; kako ee je izmazal, nam še ni znano. Sploh pa se tega reveža smola drži. Da so ga vlekli v Ljubljano, so ga morali prej od glave do nog primerno obleči in ker jim je v Ljubljani skrivnostno izginil, so ga drugi dan poklicali v Laškem na odgovor. Ker pa naš jezik le za silo lomi, se ni mogel izgovoriti, zato so ga baje v prisotnosti javnih organov slekli ter darovano obleko zopet vrnili nekemu znanemu omladinske-mu »hohštaplerju«.
Tako se je žalostno končal pohod laških omladincev na Ljubljano, njim v pouk, a javnosti v zabavo.
Hudoiamski paša, genijalno lopatllo in drugo
Že desetletja pašuje neomejeno v Hudijami, v dolini črnega diamanta, človek, ki je s svojim vsestranskim delovanjem že mnogokrat vzdignil v našem okraju silno velike oblake prahu in proti kateremu niso niti dokazane pritožbe niti preiskovalne komisije nič zalegle. Veliko nesrečnežev, največkrat brez krivde, je moralo na cesto po njegovem ukazu. Nastavljeni provokatorji in ovaduhi so imeli in imajo še danes polne roke posla. Delavec ne zaupa več delavcu, pisar ne pisarju, vsi so zaprti vase, ponižani v svojem človeškem dostojanstvu. To stanje je nevzdržno! Odločilni faktorji bi morali že enkrat spoznati, da naš človek ne sme in ne more postati na lastni zemlji ponižen suženj tujih gospodov, da ga po mili volji tepejo in brcajo. Ali niso utemeljene pritožbe, ki jih imate že cele kupe, dovolj jasno govorile, kdo in kaj je človek, ki še danes nemoteno gospodari v Hudijami.
Gospodu dopisniku »Nove dobe«, ki vedno in povsod zagovarja hudojamsko gospodo, svetujemo, da si natakne še par naočnikov in prepričani smo, da bo tudi sam opazil, če se postavi na desni breg Savinje, Še vedno prav tako črno in umazano vodo kot pred leti. Slavno lopatilo ima samo še majhen nedostatek, pa Se tega ima izumitelj baje že »po-gruntanega«. Potem bomo videli Savinjo res čisto, toda ne brez očal dopisnika »Nove dobe«.
Ker nam je prišlo na uho, da se hudojamski gospod ni nikoli bavil s politiko, navajam za sedaj samo en primerček, ki nazorno prikazuje njegovo političnost. Bilo je pred nekaj leti, ko se je v Hudijami ustanovilo sokolsko društvo. Na vse načine so 6e nekateri gospodje trudili, da bi pridobili
čim več članov. Uporabili so vse mogoče metode, katerih sladkost je okušala tudi značajna delavka D, M. iz Gornje Rečice, ki je bila članica Krekove družine. Revico so poklicali v pisarno in so od nje zahtevali, naj izstopi iz svojega društva ter pristopi k hudojamskemu Sokolu, Če tega ne stori, mora iz službe. Značajno dekle je to z gnusom odklonilo in nekaj dni pozneje je sama odpovedala službo. Morda so gospodje že to pozabili, nekdo pa je še, ki tega ni izgubil iz spomina. Toliko o Hudijami za danes.
Laški mestni vodovod
Na poziv agilnega dopisnika »Nove dobe« v 37. štev. in na našo napoved v »Slovenskem domu«, da bomo posvetili v temo okrog vodovoda, sporočamo laški javnosti sledeče:
Pri prevzemu poslov po novi upravi, oziroma sedanjem vodovodnem odseku, se je ugotovilo sledeče stanje: Vodarino po 5 din je plačevalo 836 oseb, pavšaliranih (žel. postaja in kopališče) je bilo 54 oseb, plačevanja pa je bilo oproščenih 36 oseb, skupaj torej 926 oseb. Prebivalstva v občini se je ugotovilo 1107 oseb. Iz tega torej sledi, da 187 oseb ni plačevalo vodarine, dasi niso bile plačevanja oproščene. Najdenih je bilo nadalje večje število neprijavljenih izlivk, kopalnic, pisoarjev itd.
Ko je sedanji občinski odbor to ugotovil, je za tekoče proračunsko leto 1937-38 oprostil plačevanja vodarine 111 oseb, pavšaliral kot zgoraj navedeno, 54 oseb, znižal vodarino za 1 din (t. j, na 4 din) 698 osebam, a celo vodarino po 5 din plačuje 244 oseb, skupaj 1107 oseb, kar se natančno ujema s številom mestnega prebivalstva. Poleg tega so se vpisale vse
gori navedene vodne naprave, tako da je končni proračunski efekt sledeči:
Za proračunsko leto 1936-37 cca 85.000 din (pod prejšnjo upravo).
Za proračunsko leto 1937-38 cca 87.000 din (pod sedanjo upravo).
Iz tega sledi, da je občina pridobila 2000 din, čeprav je plačevanja vodarine oproščenih trikrat več oseb kot prej in se je več kot polovici prebivalstva vodarina znižala za 1 din. Gospodje, ali naj vam tudi to računsko uganko raztolmačimo? Kako je mogoče, da je pri znižani vodarini itd. učinek boljši? Ali niso mogoče oproščeni plačevanja samo revni ljudje in ali ni znižana vodarina samo rodbinam z malimi dohodki? Ali ni končno več kot jasno, da prej niso vodarine plačevali boljše situirani ljudje, medtem ko se je od revežev ista vedno dosledno pobirala? Nadalje, ali ni mogoče resnica, da ni plačeval vodarine neki dobro situirani gospodar za 13 oseb, čeprav niso bile plačevanja oproščene? Ali so mogoče lastniki neprijavljenih kopalnic delavci in revni ljudje? Gospod dopisnik, ki perete zamorca in z nesmiselnimi zavijanji v člankih Nove dobe skušate zagovarjati »izredno« sposobnost prejšnjih ob5mskih gospodarjev, vedite, da nas z vso svojo pravniško zvitostjo, ki se v vaših člankih na žalost slabo izkazuje, ne boste nikoli prepričali, da bi vaše delo za »mili narod« bilo vredno lovor-jevega venca. Radi vam verjamemo, da vas je spomin zapusti! in da se le motno spominjate kupčij z »Graščino«, čeprav so tudi vam na razpolago predali občinskega arhiva, kakor drugim odbornikom. Zakaj se ne poslužite uradnih zapiskov? Čudni dokazi in še bolj čudna izbegavanja ne delajo časti vašemu poklicu. Tako se lahko izgovarja laik, ki ni nikoli povohal zvitih učenih paragrafov.
Na vse to, gospod dopisnik, nam jasno in lepo odgovorite, potem si bomo prav kmalu na čistem in ne bo treba vašega perila javno prati. Opozarjamo vas pa še enkrat, da bomo na vsak vaš nadaljnji izpad neusmiljeno nadaljevali z osvetljevanjem vašega dela za »blagor« občine in prebivalstva. Pika.
Ptički brez gnezda
Ljubljana, 18. septembra.
Na policiji so imeli te dni dovolj opravka z družbo mladih tatičev, ki so se svojega tatinskega posla lotili že kar v najmlajših letih. Niso to bili fantiči, ki bi jih bila k tatvini zavedla živa potreba po ohranitvi. Izmed štirih fantičev, ki so jih policijski stražniki najprej prijeli, je bil le eden med njimi, ki je bil kot nezakonski otrok v najnežnejših svojih letih morda brez prave vzgoje. Ni tedaj točno, da so bili to ptički brez gnezda, ki se niso imeli kam zateči pod streho. Toda pogrešali so ti ptički najbrž toplega, v resnici pravega rodbinskega gnezda. Saj so na policiji ugotovili, ko so fante drugega za drugim zasliševali, da imajo ti fantje v policijskih knjigah že svoje določene prostore, da o njih obstoje že stari zapiski, ponavljajoče se ovadbe. Kaznovan v resnici doslej ni bil še nihče izmed njih, znani pa so vsi ti aretirani fantiči kot nepridipravi, ki se radi potikajo okrog brez poda.
Gregor nagovarja ...
Izmed štriperesne deteljice, ki je bila privedena pred policijskega uradnika, je bil najbolj zgovoren, pa tudi uporen, 18 letni Gregor. Rojen je bil nekje na Ježici, zdaj stanuje pri starših nekje na Pokopališki cesti. O njem so ostali trije pripovedovali policijskemu uradniku, da je bil glavni zasnovatelj tatvin, ki so jih dečki izvrševali skoraj dan za dnem. Gregor je bil slabo zapisan na policiji že prej, zdaj pa so se poročila še dopolnila. O njem pišejo zapiski, da je skrajno moralno pokvarjen, zelo zakrknjen. Prizna samo tiste tatvine, ki jih mu kdo more dokazati. Vendar pa ostali trije tovariši uporno vztrajajo pri svoji izpovedi, da jih je k tatvinam nagovoril Gregor,
Alfonz vzame voziček
Tako je povedal Alfonz, eden izmed četvorice, da je prišel Gregor k njemu in mu začel pripovedovati, kako lepa priložnost se jim nudi za tatvine na kolodvoru. Nad železniškim viaduktom stoje železniški vozovi, vsak je opremljen z zavorami, ki so tako slabo pritrjene, da jih je zlahka mogoče
Velik odziv Mariborskega kulturnega tedna
Maribor, 17. septembra.
Mariborski umetniki in kulturni delavci, včlanjeni v »UmetniSkem klubu« so si zamislili originalen načrt za dvig kulturnega in umetniškega življenja v severni Sloveniji, osobito še v Mariboru. Letos bodo priredili »Kulturni teden«, za katerega jim je gosp. ban podelil 15.000 din podpore, znatne zneske pa so zbrali tudi pri javnih ustanovah in zasebnikih. Kulturni teden so podprli s svojimi doprinosi mariborska in celjska mestna občina, tovarnar J. Hutter, veletrgovca Pinter & Lenard in Majer, Posojilnica ter nekatere druge ustanove. Ob priliki Kulturnega tedna l>odo razdeljene nagrade za tri najboljša dela iz književnosti, upodabljajoče umetnosti, glasbe in za najboljšo odrsko stvaritev. I. nagrada znaša 1500 din, druga 1000 din in tretja 500 din. Razen tega pa bodo podeljene še štiri potovalne nagrade po 3000 din onemu književniku, likovnemu umetniku, glasbeniku in igralcu, ki ga bo žirija spoznala za sposobnega in vrednega študija na tujem. Za prireditve kulturnega tedna in za razpisane nagrade je zavladalo nenavadno zanimanje med našimi umetniki. Tako je dobil dosedaj odbor kulturnega tedna iz področja »književnost in drama< dva romana, tri novele in pet tiram, iz glasbenega področja eno simfonijo, eno klavirsko etudo, dva komorna kvarteta in en koral. Iz slikarskega področja je že prispelo nad 20 slik in skulptur. Vsa ta dela bo ocenila posebna žirija, ki je sestavljena sledeče: Književnost: profesor dr. Dornik, odvetnik dr. Šnuderl, prof. dr. Kralj, notar dr. Šorli; za dela, ki naj se uprizore jmleg navedenih še: režiserja Joško Kovič in Milan Kosič ter pror. Karel Jirak. — Odrsko ustvarjanje bodo presodili: trgovec Majer, prof. dr. Dornik, upravnik gledališča dr. Brenčič, novinar Friderik Golob, publicist Radivoj Rehar in prof. Karel Jirak. Glasbena dela bodo ocenili: ravnatelj Glasbene Matice Marjan Kozina, skladatelj Slavko Osterc, skladatelj Matija Bravničar. Žirija za slikarska in kiparska dela: odvetnik dr. Šnuderl, publicist Radivoj Rehar, prof. Karel Jirak, notar dr. Šorli, upravnik Narodne galerije Ivan Zorman.
Ljubljanska Radio-oddnjna postaja je prejela na esperantske oddaje Kluba esperantistov v Ljubljani nad iiOO pismenih zahval v mednarodnem esperantskem jeziku. Znamenje, da esperanto živi. Učimo se ga tudi mi. Nova učna knjiga stane 16 din. Založil in razpošilja jo Klub esperantistov v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 7-1.
odstraniti. Vozovi so brez nadzorstva, zavore pa bodo vnovčili lahko pri vsakem trgovcu z železnino, Tako je Gregor brž prepričal Alfonza, da bo zasnovana tatvina uspešna. Vzela sta mali ročni voziček, ga odpeljala na cesto v bližini železniškega viadukta, tam pa sta se ročno spravila na delo. Eden je nekoliko oprezoval okrog, da ju nihče ne bi videl, drugi pa je pridno vrtal okrog vagonov. Zavore, ki so pritrjene ob kolesih železniških voz, so precej težke, tehtajo vsako po 15—20 kg.
Z vozičkom k trgovcu
Tako sta oba bratca kmalu nabrala do\olj teh zavor. Raz železniške proge 6ta zavore metala čez ograjo na cesto, kjer sta jih potem tovorila na voziček. Tako sta le tatvine izvrševala večkrat. Z vozičkom sta vozila zavore k neki tvrdki na Zaloško cesto, kjer sta jih vnovčevala po 50 din kos. Ob neki priliki sta pripeljala k trgovcu kar ICO kg takih zavor. Glavno besedo pri vnovčevanju je zopet imel Gregor, ki je vzel tudi denar. Alfonz je povedal na policiji, da ga je Gregor najbrž časih kaj prikrajšal, da mu ni izročil vsega denarja, kolikor mu je pripadalo na deležu. Tudi pri tehtanju ga je Gregor skušal prikrajšati. Navajal mu je manjšo težo, kakor pa je bila v resnici dognana.
I($krivaj pripeljita . .
Oba fantiča pa sta se skušala seveda oprati. Izgovarjala 6ta 6e, da jima je trgovec rekel, naj bi zmerom pripeljala ukradene zavore bolj skrivaj, da ju nihče ne bi videl. Tista trgovina se nahaja namreč čisto v bližini stražnice. Policija bo šele ugotovila, če te trditve mladih nepridipravov odgovarjajo resnici.
Razen zavor pa sta obadva, pa tudi druga dva, Jožef in Stanko, kradla po kolodvoru tudi drugo staro železo in sploh menda vse, kar jima je bilo prišlo pod roko. Policija je prejela tudi prijavo, da so bile v neki gostilni v bližini, kjer so fantiči stanovali, ukradene dobro ohranjene kroglo za balincanje. Poizvedbe so dognale, da so bili tatiči zopet izmed te štiriperesne deteljice. Krogle 60 bile vredne 300 din, fantiči pa so jih nekemu lesnemu strugarju prodali za 30 din.
Tako so dognali na policiji ob tej priliki več lakih manjših pregreh, ki so jih povzročili ti fantiči. Najprej 60 aretirali štiri fantiče, potem pa še tri. Na policiji so jim posebej pretipali vest, jih ošteli, potem pa so jih zaenkrat oddali nazaj strašem z naročilom, naj bodo na tičke bolj pozorni.
Se eno vprašanje »Jutru" in JNS
Ljubljana, 18. sept. Ker se misli Jutro« izmazati zaradi folo-grafskega pomnoževanja mlade JNS odgovoru z molkom, mu stavimo kot najbolje informiranemu, najbolj resnicoljubnemu in najobjektivnejšemu dnevniku dravske banovine še eno vprašanje, ki mu ga spričo vsega tej,a ne bo težko odgovorili: Ali je res, da so udeleženci kongresa mlade JNS, po »Jutru« »najboljši del slovenske mladine« (kje je ostalo jugoslovenstvo!), dobili za udeležbo na kongresu po toliko in toliko denarja na roko, da so imeli brezplačen zajtrk in brezplačno kosilo proti izkaznici v znani ljubljanski restavraciji? Če je to tako, potem naj »jutro« svoje jutrišnje razmišljanje posveti idealizmu in požrtvovalnosti te o-niladine in njenih očetov.
Plinski napad na Črnuče
Ježica, 17. sept.
V	nedeljo bo tukajšnji Rdeči križ priredil svoj vsakoletni dan Rdečega križa. Vsa letošnja prireditev bo na Črnučah in sicer bo zjutraj tam maša, ki jo bo daroval kurat g. Jalen, kateri bo potem tudi govoril pred spomenikom padlih vojakov. Slovesnosti se bodo udeležili tudi gasilci in druge organizacije ježenske občine.
Najzanimivejša točka dneva bo popoldne, ko 1)0 na Črnučah izveden plinski napad z aeroplani. Za to priliko se bodo na Črnučah zbrali vsi samaritani, prišli bodo celo gostje iz Ljubljane, uad Črnučami se bodo pojavili »sovražni« aeroplani, ki bodo začeli metati »plinske« bombe. Samaritani bodo nastopili ter izvedli vajo o praktičnem reševanju ljudi pred takimi napadi,
Lani se je tak »napad« ponesrečil zaradi de-zja, letos pa upamo, da bo vendarle mogoče Iju-deni pokazati, kako je v slučaju resničnega napada mogoče in potrebno reševati ljudi pred plinskimi napadi.
Celjske novice
Celje. 18. septembra.
Važna konferenca. Jutri bo ob osmih zjutraj v risalnici državne deške meščanske šole širša konferenca, katere cilj je. da se razloži uredba o likvidaciji kmeusbih dolgov jn vse njene nejasnosti, kar bo v korist kmetom dolžnikom in bivšim njihovim upnikom, zlasti kreditnim zadrugam. Konferenca bo izrecno za celjski okraj, zato naj konferenci prisostvujejo v čim večjem šievilit tudi sami kmetje dolžniki.
Planinske postojanke v Savinjskih Alpah bodo
oskrbovane še ves september. Kocbekov dom na Korošici in Aleksandrov dom na 'Korošici se bosta zaprla 28. septembra. Tega dne se bo zaprl tudi Frišaufov dom na Okrešlju, vendar bo ta pošto-janka samo ob sobotah in nedeljah oskrbovana še ves mesec oktober. Za obisk planin je najlepši jesenski čas.
Jutri: SK Bata : SK Ljubljana
Da ne ostane športna nogometna Ljubljana v nedeljo brez nogometne prireditve, se je vodstvtf' SK Ljubljane posrečilo pridobiti odlično moštvo
SK Bate iz Borovega in to pod zelo težkimi financ-* nimi pogoji. Toda zastopniku slovenskega nogometa je potreben težak nasprotnik, da si bo že v jeseni nabral toliko pik v državnem prvenstvu, da bomo že spomladi res lahko mirno gledali našega reprei zentanta v prihodnjem liginem tekmovanju.
Govoriti o kakovosti SK Bate je odveč. V| moštvu so igralci, ki so poprej igrali v vodilniH klubih Zagreba in Belgrada, toda materialne prilike so jih prisilile, da 60 šli za koščkom vsakdan njega kruha v tovarne Bate v Borovo. Tu so 6« znašli in pričeli igrati odličen nogomet, ki je ena« kovreden BSK ali Gradjanskemu iz Zagreba.
Moštvo SK Ljubljane nastopi v isti postavi kot prošlo nedeljo v ligini tekmi s Sarajevsko Slavijo. Vsled tega pričakujemo odličen in dober nogomet« Tekma se vrši ob vsakem vremen.
»PUTNIK« priredi dne 19. t. m. izlet 7. vlakom in avtobusom v Poljane nad Škofjo Loko K odkritju spominskega stebra pisatelju dr. Ivanu Tavčarju. Cena vožnji je 28 din. Prijave in informacije pri biletarnicah »Putuika«.
Socialni načrti mestne občine:
Iz podrtih barak - v zdrava stanovanja
Ljubljana, 18. septembra.
Ljubljana v resnici po6taja bolj in bolj lepo, pravo ponosno prestolniško mesto. V središču mesta je bilo zgrajenih zadnja leta zelo lepo število novih palač, v predmestjih se število večjih stanovanjskih hiš iz leta v leto množi. Ob robu mesla nastajajo lepe četrti samih modernih, z vrtovi in cvetjem okrašenih vil.
Toda med temi dostojnimi stavbami, ki polagoma spreminjajo lice sodobne Ljubljane, se še zmerom plaho skrivajo stare vojaške barake, napol razpadene. kakor jih je bila pustila velika vojna. Mimo teh vojaških barak, ki so. na en ali drug način polagoma prešle v last skromnih, bednih in do skrajnosti ubogih Ijtidi, pa so po vojni in tudi v zadnjih letih na raznih krajih mesta zrasle še druge barake. V dobi velike stanovanjske krize je mestna občina dala posameznim delavcem nekaj sveta, na katerem so si mogli zgraditi skromne zasilne stanovanjske hišice. V7 ta- namen je občina dala tem delavcem tudi brezobrestno posojilo. Tako so nastale cele kolonije na Galjevici, ob Cesti dveh cesarjev, v Sibiriji in drugod.
Seveda je bilo to le polovično delo. Ljudje so sicer hišice zgradili, toda nihče jim ni preskrbel načrtov, da bi bile te hišice vsaj enotne, da bi bile kolonije enotnejše, grajene po nekem prevdarnem načrtu. Razen tega so bile te hišice navadno grajene na stisnjenih prostorih, ob slavbi je manjkalo prijaznih vrtov, ki dom napravi šele domač in vabljiv. Obenem so taki domači vrtički za zelenjavo in sadno drevje mal raj na zemlji, ki jim prinaša tudi gotove koristi.
Tudi stanovanja na ljubljanskem Gradu so očitno nesodobna, ljudem neprimerna. V nekdanjih ječah, v temnih vi težki h dvoranah, kamor nikdar ne posije sonce, kjer si vsak hip v nevarnosti, da 6e spotakneš in padeš, — tam pač ni primeren prostor za človeška stanovanja. In vendar so bili ljudje, ki so menili, da je tak prostor dovolj dober za dostojno stanovanje preprostega človeka. Isti ljudje na magistratu pa so istočasno na široko snovali v mestu načrte o velikih palačah, ki so bile potem zgrajene za bolj iniovite meščane. Denarja za pa-
lače, ki so danes globoko pasivne, je bilo zmerom dovolj, samo za delavca ni bilo sredstev, ne srca..,
Sedanja občinska uprava se je tudi tega vprašanja lotila ter ga bo skušala rešiti na zadovoljiv način. Na magistratu so izdelali načrt, kako bi polagoma vsa ta zasilna stanovanj i>o mestu in v okolici odpravili, kako pa bi obenem bilo mogočo zgraditi dovolj primernih stanovanj za manj premožne ljudi. Zlasti morajo biti taka stanovanja dovolj zračna, sploh vsem zdravstvenim predpisom ustrezajoča.
Posebna komisija pregleduje zdaj po mestu vsa stanovanja. Komisija bo ugotovila zlasti število neprimernih stanovanj, posebej stanovanja [x> kočah in barakah. Dalje bo komisija zbrala potrebne podatku in prostor za nova poslopja, kamor naj bi sc presolili ljudje iz teh v resnici bednih stanovanj. Ni šo padla odločitev o tem, ali naj se zgradi takoimenovanl bločni sistem stanovanj, torej večje stanovanjske poslopje i. mnogimi stanovanji, ali pa več manjših, predvsem eno ali dvodfužinskih hišic. Vsaka taka hišica naj bi imela Sc kos sveta za obdelovanje, da bi stanovanjci mogli vsaj nekaj malega doma pridelati za gospodinjstvo in morda celo za prodajo. Tako bi so delavec zopet vrnil k zemlji, od katero je bil na tako krut način odtrgan ter pognan v tesne, preperele barake.
Tako upamo, da bodo iz središča mesta izginile vse nelepe barako in druge neokusno zgradbo, ki mestu ne delajo časti, marveč so ob vsaki priliki kamen spodiike. Stanovalci pa bi obenem v zdravejši h stanovanjih svobodneje, po-nosnejše zadihati, zacutiili bi se zopet med ljudmi enaki med enakimi. Važno pri vsem tem delu pa je tudi to, da bi bil potem ljubljanski grad lahko preurejen v slovenski narodni muzej, kakor to že dolgo predvideva načrt. Grad bi šele tedaj postal v resnici privlačna, vabljiva točka za domačine in tujce.
Tako širokopotezen načrt mestne uprave, ki ima v sebi vse socialne prvine in tendence, moramo seveda ir. srca pozdravljati. Želimo le, da bi sc uresničil, brž ko je mogve,
Kultnimi koledar
Ivan Hrast
18.	sept. 1871 je umrl v Gorici politik Ivan Hrast, Rodil so je 23. marca 1830. Gimnazijo in bogoslovje jo dovršil v Gorici. Po enem letu Študija na Dunaju se je vrnil v Gorico in postal škofov dvorni kaplan. L. 180-1 je bil imenovan za rektorja centralnega semenišča v Gorici. Hrast je bil duševni vodja katol. političnega gibanja na Goriškem. Mnogo je pripomogel k ustanovitvi Katoliškega društva kakor tudi 1. 1873 Slov. nar.političnega društva na verski podlagi z naslovom »Gorica«. Pod njegovim rektoratom se je začela v bogoslovju poučevati slovenščina in hrvaščina. Hrast se je tudi literarno udejelvil. Že v bogoslovju je spisal večji del povesti (Kocjančičeve) »Stari Urbanc, ki jo je izdala Mohorjeva družba.
„Vrt mrtvih" se bo gradil
Liuhljana danes
Koledar
Danes, sobota, 18. septembra: Josip K. Nedelja, 19. septembra: Vitodrag.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in nir. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
HMHH
Premiera !
EdiDStvena atralccila tropičntli krasot, zveri in zagonetk v velikem filmu
Gospodarica džungle
Veliki Emil Janningsov film
Pred sonCnlm zahodom
(Der Herrscher) GerUart Hauptmann
TEL,
22-21
UNION
Premiera!
Film iz dunalskega družabnega življenja po romanu H. E. Bartsctia
Njeni ljubimci
(Hannerl und inre LieDSaber)
V	glavnih vlogah Olga Čehova. 011y Flint, Hans Moser in AlDreht Schonhals
Predstavo danes ob 10., 19.1 n in 21.15 uri Predstave jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri
Frančiškanska prosveta v Ljubljani bo v torek 21. t, m. ob 20’ v novi frančiškanski dvorani otvo-rila svojo sezijo 1937-38 s potopisnim skioptičnim predavanjem g. dr. p. Romana Tominca o njegovih vtisih pota Krakow-Čen6tohovo-Budimpešta. Krasne nove slike. Glasba. Rezervirajte 6i pravočasno vstopnice v predprodaji v pisarni »Pax et bonum« (Frančiškanska pasaža) za sedeže po 3 din (čian: z legitimacijami po 2 din), stojišča po 2 din (člani in dijaki * legitimacijami 1 din). Odbor ima v svojem obsežnem programu za novo sezjo prvovrstna predavanja in prireditve, novo ustanovljena dramska družina pa bo uprizorila na našem odru okoli 10, pod 1 strokovnim vodstvom naštudiranih ljudskih iger. Vljudno vas vabimo, da posečate vsak torek naše prosvetne večere, ki so se lanskoletnim po-setnikom zelo priljubili. Užitek je poslušati v naši lepi gledališki dvorani naše prosvetne večere.
Mestni muzej v Gosposki ulici 15 bo v nedeljo
19.	t. m. in potem do preklica V6ako nedeljo in praznik za občinstvo brezplačno odprt od 10 do 12.
Promenadni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi v nedeljo 19. septembra 1937 ob 11 promenadni koncert v »Zvezdi«. Igrala bo delavska godba »Zarja« pod vodstvom kapelnika Iva Grudna.
PUTNIK priredi sledeče izlete z vlakom: Od 25. do 26. septembra v Trst za ceno 115 din; od 9. do 14. oktobra v Rim za ceno 950 din; v Napoli za ceno 1000 din; od 14. do 18. oktobra v Milano za ceno 850 din. — V ceni pri izletih v Rim, Napoli in Milano je vključeno prenočišče, prebrana, vožnja, potni list in prevoz v hotele. Vse ostale informacije v bilctaruicah Putnika in v izletni pisarni Okorn v hotelu »Slon«.
Ljubljansko gledališče
OPERA
Začetek ob 20. uri
19. septembra, nedelja: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Cene od 24 din navzdol.
20. septembra, ponedeljek: Umetniški večer di-seuse ge. Dele Lipinske. Izven. Cene od 40 din navzdol.
V	soboto zvečer bodo peli v operi Parma-Balatkovo opereto »Amaconke«. V novi priredbi ie opereta pridobila na originalnosti libreta in glasbeni razgibanosti. Dejanje se razvija v 23 slikah ter pokaže na veder način ustanovitev ženske garde, ki jo jc zamislil Katarinin voiskovod. knez Potjomkin.
Poseben umetniški užitek nam bo nudilo gostovanje slovite diseuse ge. Dele Lipinske, ki se bo vršilo v ponedeljek v operi. Njen spored obsega duhovite chansone in narodne pesmi. Njeno pred-našanjc in njena zanimiva osebnost ustvarjajo iz chansonov pravcate umetnine, polne humorja in duhovitosti. Nastop Dele Lipinske bo nad vse zanimiv dogodek, ki naj bi ga nihče ne zamudil.
P. n. občinstvo opozarjamo, da se počenši z današnjim dnem ne sprejemajo prijave .za abonma Več v veži dramskega gledališča, ker je sprejem zaključen, pač pa sc lahko javijo eventuelni zamudniki in novi reflektanti v dramski pisarni, kjer jim je na izbero v abonmanih A in B še nekaj zelo ugodnih sedežev. Za minimalno vsoto 18 din mesečno se dobi galerijski sedež za dramske, operne 'n operetne predstave. Vsak abonma prejme to sezono skupno 38 predstav.
Državni uradi na dan pogreba T. Masaryka
Ljubljana, 18. septembra.
Po navodilu predsedništva vlade je na dan smrti T. G. Maseryka banska uprava na svojem poslopju izobesila v znak žalosti državno zastavo na pol droga.
Prav tako izobesijo na dan pogreba T. G. Masajka banska uprava in okrajna načelstva na svojih poslopjih v znak žalosti državne zastave na pol droga.
Iz pisaruc banske uprave, dne 17, sept. 1937.
Te dni bodo razpisana prva dela za gradnjo »Vrta naših umrlih« Prvotni načrt je mojster g. prof. Plečnik precej spremenil m bo »Vrt umrlih«, oz. »Vrt vseh svetnikov«, kakor ga imenuje gosp. prof, Plečnik, na svoji lepoti in impozantnosti po novem načrtu še znatno pridobil. Z dograditvijo Vrta umrlih se bo način pokopavanja mrličev v Ljubljani popolnoma spremenil. Mrlič ne bo več ležal doma na mrtvaškem odru, v tesnih družinskih prostorih, temveč bo ležal na mrtvaškem odru na »Vrtu umrlih«, v prikupni kapelici sredi parka, kamor jih bodo iu nas bodo prihajali kropit.
Vedno in nestrpno povpraševanje strank, kdaj bo »mrliška vežo« zgrajena, potrjuje veliko zanimanje in živo potrebo po njej pri vseh slojih; vendar se utegne zgoditi, da bo del prebivalstva kljub temu hotel ostati še pri starem načinu. To bi amortizacijo v »mrliško vežo« zazidanega posojila seveda precej otežkočilo. Najpreprostejši način pridobitve Ljubljančanov za novi način polaganja mrličev bi bil z izvedbo obveznega polaganja mrličev v »Vrtu umrlih«.
Vendar pa je zmagalo drugo stališče, ki je brez dvoma pravilnejše, namreč, doseči isti cilj brez sile in diktata.
Izkušnje iz drugih mest nam pričajo, da se je novi način polaganja umrlih vpeljal drugod kar mimogrede, sam po sebi. Toda nikjer ni »Vrt umrlih« tako krasno in okusno urejen in nikjer tako ne upošteva pietete in obzira do težko prizadetih svojcev umrlega, kakor bo to spoštoval naš »Vrt umrlih«. Gotovo je, da bo dosedanji način gradnje »mrliških veš« z običajnimi, temnimi prostori, tudi drugod prenehal in da se bo pričel uveljavljati tudi drugod novi način mrtvašnic po vzorcu Ljubljane s tako imenovanimi »Vrtovi« oz. Parki umrlih«. Ker ne bo uvedeno obvezno pola-
ganje umrlih, bi se morda pojavil strah, da ne bo mogoče spraviti v sklad dvojnih stroškov, ki jih bo imel s tem Mestni pogrebni zavod; kajti računati je treba vendarle na odstotek »pomisli-karjev«. Mestni pogrebni zavod pa je tudi to vprašanje prav zadovoljivo rešil, in sicer tako, da je vse cenike boljših pogrebov, ki se bodo vršili iz »Vrta umrlih«, znižal za 10 odstotkov, dasiravno režija Mestnega pogrebnega zavoda vsaj zaenkrat še ne bo nič zmanjšana Vzdrževati bo moral vozni in konjski park z vsem osebjem še nadalje in to prav zaradi onih. ki bodo hoteli še odslej imeti mrtveca doma na odru. Pri teh pa bo Mestni pogrebni zavod popolnoma opravičeno pri računal nekaj povišanih pristojbin, ki bodo krile izgubo zaradi popustov pri pogrebih iz »Vrta umrlih«.
Za pravilno presojo gornjih ukrepov moramo omeniti, da je prejšnja občinska uprava, katera je 12 let »gradila« »mrliško vežo?:, že takoj pri temeljnih obračunih sklenila, da bodo cene pogrebom do popolne amortizacije posojila ostale nespremenjene, nežni ž a n e, pa je bila amortizacija tedaj zamišljenega posojila predvidena na dolgo 20-letno dobo! Sicer bi se pa amortizacijski stroški za mrtvašnico lahko gladko in igraje krili iz tekočih, pa znatno znižanih dohodkov Mestnega pogrebnega zavoda, ako bi bilo prejšnje gospodarstvo pri Mestnem pogrebnem zavodu malo bolj gospodarsko in ne bi sedanja uprava prevzela zaradi najrazličnejših nerodnosti, posebno pa zaradi skrajno nesmiselnega nakupa stare, napol razpadajoče stavbe na Ambroževem trgu, nad 2,700.000 din dolga, katerega je seveda treba obrestovati in odplačevati. Tako se stari grehi maščujejo in se bodo na žalost še dolgo vrsto let hudo občutili.
Krojač - obtožen ropa
Ljubljana, 18. septembra.
Prav nenavadna in nevsakdanja zgodba! Krojač — ropar! Psihologija poklicev 6icer navaja, da so krojači in čevljarji oni ljudje, ki pri svojem delu v zatohlih delavnicah prav radi modrujejo in premišljajo o vseh mogočih vprašanjih ter si sami ustvarjajo posebne nazore, mnogi pa postajajo hipohondri. Junak te paragrafove zgodbe si je skonstruiral tudi posebne nazore.
V	veliko dvorano št. 79 je dolgih in jadrnih korakov vstopil vitek, visok, prav čedno, skoraj po modi oblečen človek. Pred sodniki se je spoštljivo priklonil in potem vzravnal, da je poslušaj hudo obtožbo, ki jo je naperil proti njemu 6trogi državni tožilec. Obtožil ga je zločinstva ropa po §-u 326 k. z. Očital mu je, da je v začetku januarja letos Ido velikem sejmu, ki je bil v Zagorju ob Savi. napadel Julko Resnikovo, ki je šla s sejma v s]>remstvu nekega moškega proti domu v Št. Lam-bert. Iztrgal ji je ročno torbico, v kateri je bilo do 200 din denarja in odvzel ji je tudi 2 zavoja.
Krojač Jože, katerega priimek skoraj sliči na slovitega rokovnjaškega glavarja Dimeža, se je pred sodniki prav zgovorno zagovarjal. Skonstruiral si je dolgo in skoraj verjetno zgodbo o saharinu.
Predsednik po obtožnici: »Ste razumeli obtožnico? Ste krivi?«
»Pred Bogom in pred vami, gospodje sodniki, nisem kriv!« je svečano zatrjeval Jože svojo nedolžnost, položivši desno roko na srce ter je nadaljeval »Pred Bogom in pred vami sodniki ni vse resnično, kar pravi gospod državni tožilec. Šlo je pri vsej stvari 6amo za saharin in za nič drugega.« Obširno je sodnikom pripovedoval, kako je prišel na idejo, da je začel 6tikati za tihotapci 6 saharinom. Kot krojaški mojster je bil v veliki stiski, saj stanuje visoko gori v zagorskih hribih. Dela ni bilo, pa jela tudi ne. S svojimi znankami in znanci je govoril o saharinu. Povedali so mu, da 6e na lahek način zasluži po 300 din za kg saharina, če se prodajalca ali tihotapca ovadi financarjem. To je nagrada, ki se takoj izplača. Povedali so mu tudi, da je gotova Julka Resnikova zvita tihotapka in prodajalka saharina. Odločil 6e je, da jo počaka, prime in odvede na finančno postajo. Bilo je usodnega dne pred Sv. tremi kralji. Srečal je Resnikovo. Nastopil je proti njej povsem resno, rekoč: »Gospodična! Vi nosite saharin. Pojdite z menoj na postajo.« Jože je sodnikom slovesno zatrjeval, da je prav dobro vedel, da res nosi Resnikova saharin. Vzel ji je torbico, odnosno jo spodaj tako prerezal, da 60 jDodli na tla rdeči zavojčki, kar je bilo znak, da jc tam saharin. Cukala sta se in mi hotela iti ž njim na postajo. Moški spremljevalec je pobegnil. Klicala je na pomoč. Prišel je neki moški. On je nato pobegnil...
Program bivanja dr. Rogiča v Sloveniji
Včeraj zvečer je odpotoval iz Belgrnda v Slovenijo na inšpekcijsko j>otovanje minister za telesno vzgojo naroda gosp. dr. Josip Rogič. Gosp. ministra spremljata na potovanju gg. ing. Milivoj Vuk Gručic, načelnik ministrstva za telesno vzgojo in Drago Ulaga, šef strokovnega odseka istega ministrstva.
Program obiska je naslednji: gosp. minister je prišel s svojim spremstvom danes dopoldne ob I»ol S) v Zidani most. Od tu se jc odpeljal z avtomobilom proti Mariboru. Po kosilu se bo gosp. minister odpeljal na Pohorje, kjer bo obiskal razno planinske postojanke. Ob štirih popoldne obišče prostore in telovadnico mariborskega Sokola. Nato odide ob pol 5 na Mariborski otok, kjer si bo gledal vse kopalške naprave. Za tem bo obiskal gasilce, ki bodo izvajali pred ministrom nekaj vaj. Po večerji se bo še enkrat sestal z zastopniki gasilstva.
Jutri v nedeljo bo gosp. minister prisostvoval taboru Zveze fantovskih odsekov v Ptuju. Ogledal si bo defile, javno jx>poldansk<> telovadbo in bo prisostvoval tud službi božji, ki bo na prostem.
V	ponedeljek odpotuje gosp. minister proti Ljubljani, kamor pride opoldne. Med potjo se bo ustavil v Celju, kjer ga bo pozdravil celjski župan. V Ljubljani sprejmeta ministra gg. dr Marko Natlačen in dr. Juro AdlešiS. Ob štirih {»opoldne obišče Sokolski dom na Taboru, nato plavalno šolo Ilirije in Stadion. Ob šestih bo na banovini sestanek vseh organizacij, ki so podrejeno ministru za telesno vzgojo.
Pol ministra za telesno vzgojo v Slovenijo ni prva. Zavedamo se pomembnosti tega obiska in smo prepričani, da bo gosp. minister na svojem obisku lahko sj>oznal ogromno delavnost slovenskih organizacij na i>olju telesne vzgoje in da bomo dobili za to naše delo popolno priznanje.
Ob tem obisku pa si ne moremo kaj, da ne bi gosp. ministra in njegovo spremstvo opozorili
»Kar ste naredili, priznate?« je prekinil senatni predsednik g. Lederhas zelo zgovornega in živahnega krojača Jožeta.
»Ne morem drugega povedati, da sem bil trdno prepričan, da je dovoljeno prijeti človeka, ki s saharinom kupčuje. Saharin sem hotel dati financarjem, da bi dobil nagrado.«
Glavna obremenilna priča Julka Resnikova je slabotna, prav majhna ženska, ki že na prvi pogled napravlja vtis. da se ne moree pečati s tako nedovoljeno trgovino. Je nekoliko telesno pohabljena. Povedala je kako jo je neznan moški ustavil. Rekel ji je: »Daj denar ali...« Spremljal jo je fant Renko, ki pa je kmalu pobegnil v stran. Torbico ji je zgoraj prerezal in vzel. Notri je iblo 200, ne 300 din. Klicala je na pomoč. K sreči je tja prišel neki delavec, ki ga je prepodil. Predsednik: »Obtoženec pravi, da je vam hote! vzeti saharin, s katerim kupčujete.« Priča: »Nikdar nisem imela saharina in nikdar nisem ž njimi kupčevala.« Obtoženec proti sodnikom: »Pred Bogom in pred varni, gospodje sodniki, to ni resnično, kar pravi ta priča.« Priča Renko, Resnikove spremljevalec, je pravil, kako je ustavil Resnikovo neki moški. Zavojčkov saharina ni videl. Neznanec jo je nekaj časa vlekel naprej. Sam se ga je ustrašil in pobegnil. Priča Šuštar Alojzij je povedal, kako je slišal klice na pomoč. Prihitel je na lice mesta. Moški je pobegnil. Resnikova je bila krvava. Njemu ni znano, da bi Resnikova kdaj tihotapila saharin.
Razprava je bila preložena, da se zaslišijo še^ nove, od obtoženca kot razbremenilne priče predlagane.
Proces Bat*a - Kristan
Narodna odbrana je proti koncu 1. 1034 priredila v unionski dvorani velik shod 6 programom zaščite domačega blaga. Geslo je bilo: »Kupujte domače blago!« Na tem shodu je prečital 6voj govor tudi čevljarski mojster Kristan, ki je ostro napadel zlasti Bato, očitajoč mu v krepkih stavkih razne stvari. Tvrdka Bafa, d. d. Borovo je v začetku 1. 1935 vložila jx> svojem odvetniku Vir. Frlanu proti Kristanu pri okrajneem sodišču tožbo zaradi prestopka klevete in nelojalne konkurence. Prvi sodnik je tožbo zavrnil z utemeljitvijo, da tvrdka Bafa Borovo ni legitimirana za tožbo. Višja instanca je ta sklep razveljavila in odredila, da ima sodišče o tožbi razpravljati. Zadevo so doslej imeli
v	rokah že 3 sodniki. Toženi Kristan je po 6vojem zastopniku, odvetniku dr. S. Lapajnetu izjavil, da nastopi za svoje trditve dokaz resnice. Zbral je ogromen in prav politično zanimiv material. Sodnik g. Miiiler je 6edaj za 23. t. m. ob 10 dopoldne razpisal glavno, že 4. razpravo, ki se bo vršila v sobi št. 28 okrajnega sodišča.
na ogromne potrebe, ki jih imamo. S svojim delom in svojim denarjem smo Slovenci ogromno napravili, vendar še ne dovršili. Gosp. minister naj spozna uaše potrebe in naj jih skuša zadovoljiti: Nismo nevoščljivi dotacijam, ki jih dobijo klubi drugod, vendar tudi mi se smatramo za enakopravne in želimo, da sc ta enakopravnost dokaže tudi v dotacijah.
Dolžnost zastopnikov naših organizacij, ki orjejo ledino na telesno-kulturnem polju, pa- je, da opozorijo gosj>. ministra na naše najnujnejše potrebe. Dograditev Stadiona, ustanovitev stolice za telesno vzgojo na ljubljanski unverzi, in doseči izvedbo IX. balkanskih iger, ki bodo prihodnje leto v Jugoslaviji, Ljubljani.	'
Gosp. ministru in njegovemu spremstvu pa želimo v lepi Sloveniji kar najlepše bivanje.
Tokio, da ali ne
Pred dnevi je japonski olimpijski odbor izdal izjavo, češ da so i>oročila o odpovedi olimpijade lelu 1940 v Tokiu brez podlage.
Zdaj je odbor izdal novo izjavo, v kateri pra-
vi	med drugim:
Gradnjo glavnega stadiona na zimskem šj>ort-nem igrišču v Saporu kakor tudi druga dela, ki zahtevajo velika denarna sredstva, je treba zaenkrat odložiti do konca spora s Kitajsko, ker v sedanjem stanju ni mogoče od vlade pričakovali nobenih podpor. Oslale priprave se pa bodo nadaljevale.
Priprave za olimj>ijado se bodo torej nadaljevalo v omejenem obsegu. Japonci računajo zanesljivo s tem, da bo sj)or s Kitajsko kmalu končan in da bodo nato s pospešenim delom pridobili izgubljeni čas.
Jugoslavija : Poljska 2 : 0
Druga tekma v dvoboju Jugoslavije in Poljske nam je prinesla zopet eno točko. Punčec. je premagal Poljaka Hebdo z 9:7, 6:3,	5:7 in 10:8.
Tudi včeraj je bila odigrana samo ena igra.
Od tu in tam
Sporazum med združeno opozicijo je Se vedno predmet najživahnejših razprav ter komentarjev v
vsem jugoslovanskem tisku. Listi, ki so bili vedno naklonjeni opozicij, prerokujejo že posledice tega sporazuma, ki bi itnele hitro nastopiti, dočitn sodijo drugi spet bolj umerjeno. Razširila se je tudi vest, da bodo šefi belgrajeke opozicije v kratkem izgotovili tekst načelnega sporazuma, nakar bodo njihovi delegati spet obiskali dr. Mačka v Rogaški Slatini. Podrobnosti pa niso znane, ker opozicija dosledno molči. Zagrebški »Obzor «pa ugotavlja, da je bil sporazum dosežen na sledečih osnovah: Koncentracija vseh demokratskih sil, ki imajo zaslombo v narodu, likvidacija ostankov diktatorskih režimov, ustavotvorna skupščina, ki bo dala sklepe na temelju pristanka večine zastopnikov Slovencev, Hrvatov in Srbov, da se s tem prepreči majoriza-cija.	Dalje vzpostavitev demokratskih svoboščin,
da bo prišla narodova volja do pravega in nepotvor-jenega izraza. — Opozicija se mora sedaj sporazumeti še o programu in delu, ki naj ga ustavotvorna skupščina izvrši.
Na dva meseca zapora in 3000 din globe je bil pre»l sodiščem v Slavonskem Brodu obsojen znani •poslanec Mačkove stranke dr. Ivo Pernar, ker je preostro kritiziral predstojnika brodske policije Dimitrija Simonoviča. Dr. Pernar se je pritožil na višje sodišče; če bo pa sodba jx>trjena, bo moral v zapor. Sodba se namreč glasi brezpogojno.
_ V Zagrebu si je končal življenje Slovenec Filip
Pečovnik, doma iz Ruš pri Mariboru. Po poklicu je bil železničar. Pečovnik je Bil pred dvema mesecema operiran na slepiču, vendar se rana ni hotela zaceliti. Nastopile so neznosne bolečine, ki se jim je pa Pečovnik izognil s samomorom.
Nepismenost smotreno pobijajo v Zagrebu in po ostalih hrvatskih krajih. V Zagrebu samem pa so vpeljali institucijo potujočih učiteljev, ki bodo obiskovali hiše nepismenih ljudi in jih podučevali. Organizacijo vodijo brezposelni učitelji.
Trikrat višjo kazen je odmeril Stol sedmoriee druibi ponarejevalcev denarja, ki so bili pred zagrebškim okrožnim sodiščem obsojeni na kazni od dveh let do deset mesecev. Glavni obtoženec. Stje-pan Klarič je dobil sedaj pet let, drugi pa vsi od štirih do dveh let in pol. Stol sedmoriee se je postavil na »tališče, da je treba enkrat zavreti bolezen ponarejanja z drakoničninii kaznimi.
Razprava proti prvaku KDK koalicijo Veee-slavu Vilderju, ki ga toži fiihrer - Dimitrije Ljotič zaradi klevete v zvezi z afero »Tehnične unije«, bi [ se morala včeraj vršiti pred zagrebškim sodiščem. Razprava je bila že enkrat preložena, včeraj eo jo | pa v drugo. Meuda zato, ker toženca ni bilo k razpravi. Vilder je odpotoval v Prago na zadušnico za pokojnini Svetozarjem Pribičevičem in na pogreb Tomaža Masarika.
Egiptska princezinja Fevkija in njen mož grof
D’Adiks besta nekaj dni ostala v Splitu in lovila ribe, ker sta oba strastna ribiča. Princezinja se zanima tudi za hrvalsko narodno nošo, zato jo bodo jia pospremili v Vrhlik, kjer bo jutri neko narodno slavije. Kajpak sta visoka gosta očarana nad lepotami Dalmacije.
Velika mednarodna cesta, ki bo veiala Londou s Carigradom, bo v kratkem času dogotovijena. Cesta vodi tudi skozi našo državo in sicer od Feke-tiča v Vojvodini skozi Novi Sad, Belgrad, Kragujevac, Niš, Caribrod do bolgarske meje. Prvi kos te ceste od Belgrada do Novega Sada bo že predan prometu te dni, ostala cesta pa bo gotova koncem prihodnjega leta. Vse skupaj bo stalo 750 milijonov dinarjev, ker bo cesta asfaltirana. V drugih državah je cesta skoro gotova ‘v širini 22 metrov. Pri nas bo cesta nekoliko ožja.
Druibo mladih tatičev, ki so bili stari od 11
do 15 let, so prijeli v Banjaluki. Fantiči so se organizirali tako, da jih je nekaj kradlo, drugi pa so bili pri tem delu >pomožno osebje« in so vedno le stražili. Tatiči so se znali pod krinko beračenja vtihotapljati v stanovanja in krasti vse, kar jim je prišlo pod roko. V j»redmestju 90 imeli svoje skladišče, kamor so znesli vse, kar so nakradli. Ko je policija izvohala to skladišče, je našla raznega blaga za več tisočev. Dognali so pa tudi, da so tatiči mnogo blaga že prodali, za izkupiček pa so v neki predmestni kavarnici igrali karte. Tatiči so sami izpovedali, da jih jc k tatinskim avanturam zapeljal film.
Tragedija dveh še nebogljenih zaljubljencev
so je odigrala včeraj dopoldne v Kotoribi. Sedemnajstletni mesarski učenec Josip Pongrac je zaklat svojo šestnajstletno ljubico Vero Jurčan iz H ljubosumnosti, potem pa še samega sebe. Pongrac se je zaljubil v dekletce, vendar ga je bolelo, da se je dekle včasih preprijazno razgovarjalo tudi z drugimi znanci. Včeraj je pri svojem mojstru vzel velik nož in odšel pred hišo, v katerem se jc Vera Jurčan učila za šiviljo. Poklical je deklo ven, in komaj se je Vera pojavila med vrati, je Pongrac potegnil nož in ga zasadil dekletu naravnost v srce. S krvavim nožem se je morilec zagnal proti bližnji prodajalni košar, v kateri je delal neki fant, ki ga je Pongrac smatral za svojega rivala pri Veri. Trgovec je še pravočasno opazil divjega fanta in vrata zaprl. Ko je Pongrac uvidel, da svojega namena ne bo dosegel, si je pred vrati trgovine porinil nož v srce.
Po novi uredbi o ureditvi prosvetnega ministrstva bo treba urediti tudi kulturno delo, ki se
doslej nismo zanj brigali, čeprav je bilo to delo že davno potrebno. Kulturnih stikov naše dežele s tujino, v kolikor gre za državno pobudo, niso urejale posebne zakonske določbe in zato tudi to delo ni bilo načrtno. Dočim so druge države, kakor n. pr. Češkoslovaška in Romunija posvečale veliko pozornost izgradnji svojega kulturnega slovesa v tujini, za kar so že leta in lota določali v svojih proračunih velike zneske za podpiranje zasebne pobude in za neposredno delo na tem področju, smo mi kljub vsem prizadevanjem v zadnjih 19 letih mnogo zanemarili. Naravno je, da je zaradi tega naš ugled in nas vpliv v tujini mnogo trpel. Pri preureditvi svojega resora je prosvetni minister Dobrivoje Stošovič poskrbel tudi za to, da se z novo uredbo odstrani ta praznina. Ustanovil se je odsek za kulturne stike s tujino s širokim in pomembnim delokrogom, ki bo obsegal vsa področja naše zunanjo kulturne politike.
Po poročilu osrednjih carinskih blagajn so znašali carinski dohodki v prvi tretjini septembra 20,189.945 din, lani v istem času 23,214.812 din,
kar pomeni, da so letos večji za 5,975.133 din ali za 25,74%. Od 1. aprila do 10. septembra je bilo carinskih dohodkov 447,348.493 din. Po proračunu bi jih moralo biti 385.828.989, tako da znaša presežek 60,519.599 din. Proti lanskemu letu v istem času so letošuji večji za 128.461.499 dinarjev ali za 40.28%.,
Od danes naprej ne plaiule-mo v naših prodajalnah banovinske trošarin® na obutev
Znižujemo cene obutvi za vsoto trošarine
V dviganju uteži je v težki kategoriji zmagal Nemec Josei Manger, ki je dvignil 420 funtov težke ročke
Mizar brez nog in rok
V	majhni bretonski vasici v Franciji živi že 58 let najčudovitejši človeški stvor, popolnoma podoben doprsnemu kipu, mož brez nog in brez rok. Pa ne samo živi, ampak kljub svojim skrajnim telesnim nedostatkom celo preživlja svoje starše, 80 letnega očeta in 78 letno mater, s svojim delom.
Dasi je prišel že na svet tako strahotno okrnjen, da mu je zdravnik ob rojstvu prisodil samo nekaj ur življenja, ni samo učakal 58 let, ampak se je s trinajstim letom začel učiti mizarstva. Njegov stric, ki je bil mizar, mu je izdelal posebno orodje, katero je vihtel in sukal s svojimi zobmi, z brado, z vratom. Po več letih neverjetne vztrajnosti in potrpežljivosti je dosegel toliko spretost, da danes samo s svojimi izdelki lahko preživlja sebe in svoje starše. Izdeluje pa seveda samo majhne predmete, pohištvo za lutke in podobno.
Leta 1900. ga je nekdo spravil na pariško razstavo in mu obljubil 100.000 frankov nagrade. Oni lopov je morda res precej zaslužil, tega reveža pa, radi katerega si je nagrabil denarja, je zapustil samega, brez najmanjše odškodnine. Od takrat ne zaupa nikomur več, ostaja neprenehoma v svoji kočici pri delu; ob nedeljah ga nese oče v cerkev in k obhajilni mizi, popoldne pa ga mati pelje nekoliko z vozičkom na sprehod.
Silno je zgovoren, se tako lepo izbrano in dostojno izraža, da vzbuja začudenje vseh boljših obiskovalcev. Na svojo usodo se nič ne jezi, vedno je dobre volje, celo resno misli na ženitev; Bretonci pa, kadar slišijo njegovo ime, se v strahu križajo in molijo za odvrnitev podobne nesreče.
Žabe bodo pele po radiu
Radiooddajna postaja v Tokiu bo priredila te dni (16. t. m.) žabji koncert, ki ga bodo prenašale nemške, angleške in ameriške radio postaje.
Posebna ladja bo plula v mraku po reki San-gami na Japonskem in ko bo našla primeerno mesto z zadostnim številom »godcev«, bo postavila na vodno gladino mikrofon in ljubitelji glasbe bodo lahko slišali nenavadna izvajanja japonskih žab. Pravijo, da imajo žabe. ki se skrivajo med ločjem reke Sangami, neverjetno lepe, večglasne ubrane zbore, katere hodijo ljudje od blizu in daleč občudovat.
R. L. Stevenson:	26
Skrivnost dr. Jekylla
Komaj se mi jc posvetila ta lučca, sem tudi zagledal, po kateri bi moral iti.
Uredil sem si obleko, kolikor je šlo. Poklical sem kočijo, ki je privozila mimo in se odpeljal do nekega hotela na portlantski cesti. Imena sem si domislil po naključju.
Pri pogledu name kočijaž ni mogel potlačiti svojega smeha. Bil sem res dovolj smešen, čeprav je ta obleka zakrivala tako žalostno usodo. Zaškrtal sem z zobmi in planil v peklenski besnosti nadenj. Smeb mu je zamrl na obrazu. To je bila sreča zanj, še večja sreča pa zame, kajti naslednji trenutek bi ga bil zatrdno potegnil s sedeža.
V	hotelu sem pri vstopu gledal okrog sebe tako mrko, da je vse služabnike stresala groza. Tudi spogledati se niso upali vpričo mene. Podložno so sprejemali moja povelja, me odvedli v gostilniško sobo in mi prinesli pero in papir.
Hyde v smrtni nevarnosti je bil zame novo bitje: tresel se je od čezmerne jeze in je bil pripravljen na nov umor in hrepenel po tem, da bi komurkoli povzročil bolečine. Toda to bitje je bilo prevejano. Z velikim naporom volje je obvladalo svojo besnost, napisalo važni pismi, eno na Lanyona in eno na Pooleja. Da bi se prepričalo, da jih bodo res nesli na pošto, jc pismo oddalo z naročilom, da morajo iti priporočeno.
Ves nadaljnji dan pa je sedelo to bitje v svoji sobi ob ognju in si grizlo nohte. Tam je tudi jedlo samo v svoji stiski. Natakar mu je stregel drhte.
Ko je padla noč, se je to bitje spet naslonilo v kot zaprte kočije ter naročilo, naj ga brez načrta in brez cilja vozi po mestu. Ne morem reči, da sem to bil jaz, marveč pravim, da je bilo tisto bitje. Ta otrok pekla ni imel v sebi ničesar človeškega. V njegovi notranjosti sta živela strah in sovraštvo.
Ko je Hyde nazadnje mislil, da začenja kočijaž postajati nezaupen, je kočijo poslal proč ter si v svoji neurejeni obleki upal korakati med ponočnimi sprehajalci, kar je bilo nedvomno zadosti povoda, da bi ga lahko opazili. Tisti dve osnovni strasti sta besneli po njegovi notranjosti kakor vihar.
Strah ga je gnal, da je korakal hitro in kar se je dalo po manj živih cestah ter govoril sam s seboj. Štel je minute, ki so ga še ločile od polnočne ure. Nekje ga je nagovorila neka ženska in mu, kakor se mi zdi, ponudila vžigalice, da bi jih kupil. Udaril jo je p oobrazu, da je zbežala.
Ko sem se pri Lanyonu spet zavedel in si opomogel, me je strah mojega starega prijatelja najbrž malo pretresel. Ne vem nič več. To je bila le kaplja v morju studa, s katerim sem mislil nazaj na one ure. Spremenil sem se. Nič več me ni mučil strah pred vislicami, morveč groza, da bi bil spet Hyde.
Lanyonovo obsodbo sem slišal kakor v sanjah. Kakor v sanjah sem se vrnil domov v
»Slovenski dom« Izhaja vsak delavnih oh 12 M«*eAna naročnina 12 Din ta tnnzematTO 22
Telefon 299& Za Jugoslovanko tiskarno 1 LjubUauia &
Miki Miška in njegova družica Mini
Pogled v delavnico, kjer izdelujejo filme o Miki miški
Mrtvec se je peljal s kolesom
Pretekli teden je neki policaj v Parizu zagledal kolesarja, ki je drvel mimo njega z veliko naglico, ker je bilo menda nekoliko navzdol; noge je mirno držal na pedalih, glava pa mu je čudno opletala sem in tja. Na bližnjem ovinku se je nenadoma zrušil, policaj je skočil k njemu, ga dal prenesti v bolnišnico, kjer so ugotovili njegovo 6mrt. Na kolesu ga je namreč nenadoma zadela kap, pa je bil tako zagnan, da 6e je še mrtev peljal nekaj časa nemoteno naprej.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Sobota, 28. septembra: 12 Plošča za ploščo, pisana zmes, goilba vosela in pesmico vmes — 12.45 Vreme, poročila — 13 Čas, spored, obvestila — 13.15 Plošča za ploščo, pisana zmes, godoa vesela in pesmice vmes — 14 Vreme — 18 Za delopust (Radijski orkester) — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Belokranjci in njihova pokrajina (prof. Ivan Simonič, Ljubljana) —? 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) —
20.30 Muzikalen pisan večer pod geslom: »Počitnice so mimo spet stari tek začnimo!« Sodeluje Sornov Šramel, sestre Stritarjeve in člani rad. igr. družine. Spored sestavil in vodi Ipi — 22 Cas, vreme, poročila, spored
22.15 Radijski jazz.
Drugi programi
Sobota, is. septembra: Zagreb: 30 Vokalni konc.,
20.30 Orkestralni koncert, 21 Turin — Dunaj: 19.25 Romantična opereta cCiganska ljubezen«, 21.40 Nove nemške pesmi, 22.20 Plesna gl. — Buda peš la: 19.45 Opera,
22.15 Jazz, 23.10 Plošče — Praga: 19.25 Večerni koncert, 20.25 Opera, 22.35 Orkestralni koncert — Varšava: 20 Za Poljake v tujini, 21.05 Pester koncert — Nemške postaje:: 20.10 Različni zabavni progr. — Strasbourg:
21.30 Alzaški večer.
Po peklenskem' stroju, ki so ga podtaknili neznani zločinci, je bila v Parizu razrušena hiša, v kateri je bil sedež zveze francoskih delodajalcev
Din Orednifitvo: Kopitarjeva alica #/TH. Telefon 4 to 299t* Uprava. Kopitarjeva 4. Ced Izdajatelj; Ivao Rakovec Urednik; J uae Košiče k.
Miki miška je oživela. Na kaj je najprej mislila? Na družico. Walt Disney ji je dal še družico, majhno gospo in damo, Mini miško.
Prvi film o Mini miški se je vrtel v skladišču, prav za prav v Disneyevi garaži. Najprej je hotel svojo iznajdbo še nekaj časa skrivati, dokler ne bi bila popolnejša in bolj dovršena. Ko je bilo delo res končano, je hotel svoje risbe prodati kakšni filmski družbi. Ponujal je vsem filmskim podjetjem, toda nobeno se ni hotelo zanimati za majhno Miki miško. Disney ni obupal. Naredil je še dva filma. Tretji se je imenoval >Willy s parnika«, ki je bil dovršen v jeseni 1928. Medtem pa se je v filmskem svetu dogodilo nekaj: Iznašli so tonfilm. In zopet je Disney sklenil, da predela film »Willy s parnika« v tonfilm. Ob koncu septembra 1928 so predvajali ta film v nekem njujorškem kinu. Naenkrat je Miki miška osvojila srca ljudi. Ljudje so se od srca smejali. V kratkem času so hotela igrati ta film vsa kinopodjetja. Amerika je vzljubila miško. Tisoče pisem je prihajalo na izumitelja, večinoma pa so imela naslov: Mrs. Micky miška, Holywood, Kalifornija. V majhnem razdobju je že osvojila ves svet. V vseh svetovnih jezikih je razveseljevala vnete obiskovalce predstav. V Grčiji so jo imenovali »Mickel Mus«, v Italiji »Michele Jopoli-no«, na Japoncem »Miki Kuchi«, v Franciji »Mi-chel Souris«, v Španiji »Miguel Ratoncito«.
Njena priljubljenost je postala večja v drugih deželah, kakor v Ameriki, v njeni domovini. Po tem ogromnem uspehu je začel Disney izdelovati nove filme, ki so izhajali pod imenom »Silly Simp-honies«. Tudi ta začetek je bil trd. Ker pa so spremljali film razni »šlagerji«, se je hitro priljubil. Največji uspeh pa je doživel s filmom »Tri majhni prašički«.
Sedaj ni več izdeloval svoje risbe v skladišču. Postavil si je 6tudio, kjer je zaposlil 600 uslužbencev. 275 je umetnikov, ki rišejo, drugi so fotografi, skladatelji, delavci. Walt Disney izdela nov film v 3 do 4 tednih. To gre tako:
Najprej je treba dobiti zgodbo. Nato s svojimi sodelavci ugiba, kakšne prigode naj igra mi-
ška. Miki mora biti glavni junak. V nekaterih filmih je pustil Disney, da so druge živali premagale miško, toda temu se je uprla množica ljubiteljev filma in zahtevali, da je Miki vedno zmagovalec. Naravnost težko je dobiti zgodbo za film, ki bi vsakemu ugajala. Predvsem se mora dopasti otrokom. Pa tudi odrasli se morajo veseliti. Kadar se otroci smejejo, se odrasli ne. Zato je treba združiti oboje v filmu, da se smejejo otroci in odrasli.
Ko je prigoda tu in zgodba podrobno razpredena, delijo zgodbo v posamezna dejanja in slike. Slika se nanizuje na sliko in tvori zgodbo. Ko je to delo končano, pridejo na vrsto glasbeniki. Ti zložijo vsebini odgovarjajočo glasbo, ki mora vedno izražati razpoloženja nastopajočih. Če doživi miška kaj prijetnega, je glasba lahna in vesela, če pa doživi kaj žalostnega, je godba resna in otožna. Ta obdelana zgodba z glasbo pride v roke slikarjem. Za en film porabijo 12 000 slik. Če hočejo izdelati barvani film, morajo biti tudi risbe barvane. Ko so potem zbrane in izbrane najlepše in najboljše risbe, snamejo s kamero posamezne slike, ki dajo združene filmski trak, katerega predvajajo v kinu.
Nadaljni korak je zdaj, kako prirediti film v tonfilm. Tu nimamo tonfilmske kamere kot pri navadnih filmov. Vsaka izmed postavic ima govorilo. Orkester igra. Različni tonski učinki 6e uporabljajo, da 6e ponazori razpoloženje in čustva. Električni ventilator proizvaja brnenje aeroplana, bobnanje je podobno strojnemu ropotu. Nekaj podobnega imamo na naših odrih.
V svoji dolgi praksi je Disney iznašel mnogo novega za izdelovanje filma. Vedno pa stremi, da bi bil naslednji boljši kot zadnji. Miki ne sme biti nikdar groba in surova, vedno mora biti prijazna, dobra. Pa tudi njena prijaznost ne sme biti pretirana. Vse mora biti kar najbolj naravno, ne izumetničeno, tako da res lahko zajame srca otrok in odraslih. In morda bo ravno to vzrok, da je tako priljubljena. Gotovo je, da je ta filmska »zvezda« ena najpriljubljenih na 6vetu.
Sredozemske države so se zbrale na konferenco v Nyonu. Delegati med govorom francoskega zunanjega ministra Delbosa
svojo hišo in legel v posteljo. Po napetosti tega dne sem trdno in globoko zaspal. Spanja ni mogla pretrgati niti mora, ki me je tlačila.
Zjutraj sem se prebudil pretresen, oslabel in vendar svež. Še zmeraj me je mučila prav tista misel in me polnila s sovraštvom do pošasti, ki je dremala v meni. Prav nič še nisem bil pozabil strašne nevarnosti preteklega dne. Toda bil sem spet doma v lastni hiši in tik poleg svojih zdravil. Hvaležnost, da sem se rešil nevarnosti, je zaživela v moji duši tako močno, da je to občutje preglasilo soj upanja.
Po zajtrku sem zložno koračil čez dvorišče ter z naslado srkal hladni zrak. Tedaj so me spet popadli tisti nepopisni občutki, ki so naznanjali, da se bom spet spremenil v Hy-deja. Komaj sem še utegnil, da sem se rešil v varstvo svoje delovne sobe, ko so že besnele po meni spet Hydejeve strasti, da me je vse mrazilo.
Da bi se spet spremenil, sem tokrat vzel dvojno mero zdravila. Toda, joj, čez šest ur, ko sem sedel v sobi in gledal v ogenj, so sc mi spreminjevalne muke povrnile in spet sem moral poklicati na pomoč zdravilo.
Da povem na kratko, od tega dne dalje sem le z velikimi napori, kakor da telovadim, in le po neposrednih dražljajih tistega zdravila mogel ohraniti Jekyllovo zunanjost. Vsako uro ponoči in podnevi me je začelo spre-letati tisto svareče drhtenje. Naj sem spal ali naj sem se le vdal svojim sanjarijam, vedno sem se prebujal kot Hyde.
Naš novi ilustrirani roman:
Poročnik indijske brigade
Indija, boji z uporniki in izdajalskimi milijar-derskimi maharadži, junaštva znanih in neznanih angleških vojakov, ki so živeli, se bojevali, se odrekali ljubezni, izbirali pomanjkanje, puščavo, vročino, mrzlico in smrt, ki so umirali pod tujim nebom, vse za veličino svoje domovine. Po tem delu je bil narejen eden največjih lanskih ameriških filmov »Poročnik indijske brigade«.
V	našem podlistku bomo prinašali vsak dan slike iz tega krasnega, napetega filma. Roman začne izhajati v torek