PRIMORSKI DNEVNIK je zač(el izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski?!
A.	dnevni!
' 559 inije)
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 303 (12.935)
Trst, nedelja, 27. decembra 198
Desničarski Likud prevzel politično pobudo in prehitel laburiste
Izrael skuša z železno roko in nasiljem streti sedanji upor
Nadaljujejo se množične aretacije - Vojaška sodišča so že začela soditi demonstrantom - Solidarnostne manifestacije v svetu - Izrael vedno bolj osamljen
JERUZALEM Štefanovo je na zasedenih arabskih ozemljih minilo včeraj v morečem in napetem ozračju. Izraelskim okupacijskim silam je z železno roko trenutno uspelo prikriti vsaj najvidnejša znamenja palestinskega uporaj ni pa jim uspelo pomiriti duhove. Se več, groba represija, ki je v zadnjih tednih terjala že 62 mrtvih in več sto ranjenih, je celo med zmernimi Palestinci utrdila prepričanje, da je treba protest nadaljevati. Izrael sedaj skuša z množičnimi aretacijami in z grožnjami o izgonu z zasedenih ozemelj streti upor. Jordanija je včeraj že sporočila, da ne bo sprejela nobenega izgnanega Palestinca. Do sedaj so baje vojaške oblasti aretirale in priprle več kot tisoč ljudi, ki so jim vojaška sodišča že pričela soditi po hitrem postopku. Na vseh zasedenih arabskih ozemljih so proglasili policijsko uro in zaprli vse arabske šole in univerzo.
Izraelska vojska in policija pa sta največji napor vložila, da bi zagotovila mir vsaj v Vzhodnem Jeruzalemu, v Betlehemu in Nazaretu. Od Davidovih vrat do obzidja starega Jeruzalema je
bil za vsakim vogalom do zob oborožen izraelski vojak, po ozkih uličicah so neprestano patruliralale varnostne sile, ki pa so največ skrbi posvetile predvsem tujim turistom, ki v teh dneh že tradicionalno romajo v Sveto deželo.
Izraelci se zavedajo, da so v svetu osamljeni. Množične manifestacije solidarnosti s palestinskim bojem v Teheranu in v vseh arabskih prestolnicah jih ne skrbijo; večje skrbi jim povzročajo protesti na Dunaju, v Was-hingtonu, Stockholmu in drugje po Zahodu. Desničarski Likud je v bistvu prevzel vso politično pobudo v svoje roke, tako da laburisti nelagodno capljajo za dogodki in so morali v bistvu podpreti sedanje policijske metode ob pomanjkanju dolgoročnega političnega načrta.
Na sobotni gospodov dan ni nihče zavzel stališč, a že danes pričakujejo v Knesetu ostro razpravo. Izrael je na zasedenih ozemljih kršil vse medna-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Natta kraikcu.
na obisku pri Gorbačovu
RIM — Vsedržavni tajnik KPI Ales-sandro Natta bo v. kratkem obiskal Sovjetsko zvezo, kjer se bo sestal tudi z generalnim tajnikom KP SZ. To je v intervjuju tiskovni agenciji Italia povedal odgovorni za mednarodna vprašanja pri vsedržavnem vodstvu KPI Antonio Rubbi. To srečanje .bo, po Rubbijevem mnenju, zadobilo dodaten pomen glede na dejstvo, da bo do njega prišlo malo po zgodovinskem srečanju med Reaganom in Gorbačovom, po neobičajnem moskovskem sestanku med voditelji komunističnih partij Vzhoda in političnih sil zahodnoevropske levice, pa tudi v pričakovanju novega razvoja sprememb, ki jih Gorbačov uvaja v Sovjetski zvezi.
Sicer pa je bil intervju z Rubbijem nemenjem domala vsem mednarodnim vprašanjem. Tako je bil govor o mednarodni politiki KPI, ki bo tudi v bodočem letu, kot je Rubbi izrecno poudaril, usmerjena v podporo vseh mednarodnih pobud za razorožitev. KPI se bo zavzemala za reševanje vseh sporov pri pogajalski mizi in ne z orožjem ter bo zahtevala od italijanske vlade,' naj v tem smislu sprejema svoje odločitve. Poleg Nattovega obiska v Sovjetski zvezi je v okviru teh prizadevanj KPI predvideno dolgo Napolita-novo potovanje po Latinski Ameriki, delegacija KPI se bo aktivno udeležila zasedanja naprednih sil Sredozemlja, poleg tega pa bo komunistična partija Italije organizirala zasedanje o kooperaciji in pomoči državam v razvoju ter o vlogi Evrope pri reševanju teh vprašanj. •
Izraelske okupacijske sile so do skrajnosti poostrile budnost (Telefoto AP)
Slavnostna prireditev Naš športnik 87 sinoči v Izoli
Znova potrjen velik doprinos k skupnemu kulturnemu prostoru
DANILO BIZJAK
IZOLA Tudi letošnje skupno nagrajevanje najboljših športnikov, športnih kolektivov in telesnokul-turnih delavcev iz zamejstva in Primorske, ki je bilo sinoči v hotelu Simonov zaliv v Izoli, je izzvenelo v ponovno potrditev in uveljavitev skupnega slovenskega kulturnega prostora, v katerem imata telesna kultura in šport pomembno mesto. Prav'šport je namreč tista dejavnost, ki najlažje premaguje meje in vsakovrstne ovire političnega značaja, zato je njegov doprinos toliko bolj pomemben in neposreden, še bolj pa je dragocen na tem našem narodnostno mešanem področju, kjer pomaga pri zbliževanju in odpravljanju vsakovrstnih pregrad med našo manjšino in večino na italijanski ter italijansko manjšino in večino na jugoslovanski strani, obenem pa med prebivalstvom z obeh strani meje.
Zato se je zamisel, za katero so se pred štirimi leti zavzeli Primor-
ske novice, Primorski dnevnik, Radio Koper - Capodistria, Radio Trst A, TV Koper - Capodistria, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in katerim se je lani pridružil še Novi Matajur, da bi na skupni prireditvi nagradili najboljše na posameznih anketah in pa podelili priznanja ZSŠDI, izkazala za izredno posrečeno in treba z njo nadaljevati in jo morda še bolj popestriti. Vsekakor bi bilo dobrodošlo, če bi ji tudi osrednja slovenska televizijska hiša posvetila več pozornosti.
Manifestacija, ki sta jo tudi tokrat neposredno prenašala tržaški in koprski radio, je bila res skrbno, zanimivo in tekoče prirejena, udeležili pa so se je ugledni telesnokulturni in politični delavci z obeh strani meje (jugoslovanski generalni konzul v Trstu Livij Jakomin, predsednik TKS Andrej Brvar, namestnik sekretarja ZTKOS Marjan Jemec, predsednik skupščine občine Izola Oskar Jogan, predsednik ZTKO Izola Vinko Gregorič, predsednik ob-
činske konference SZDL Izola Marjan Tkalčič, predsednik ZSŠDI Odo Kalan, predsednik tržaškega teritorialnega odbora ZSŠDI Jurij Kufersin ter seveda direktorji in uredniki raznih sredstev javnega obveščanja).
V prijetnem in sproščenem vzdušju, h kateremu je verjetno precej prispevalo tudi to, da prireditev ni bila na odru, ampak se je skorajda odvijala med res številnem občinstvom, je po zanimivem kulturno-za-bavnem programu, ki so ga popestrili tudi z nekaterimi intervjuji vidnih športnikov in športnih delavcev, bila na vrsti osrednja točka večera, podeljevanje- nagrad najboljšim posameznikom in ekipam ter priznanj ZSŠDI, končala pa se je z željo, da se prihodnje leto spet snidemo, tokrat na naši strani. Še en dokaz o veliki odmevnosti pobude pa je bila razstava o dosedanjih treh izvedbah Našega športnika, v TJstu, Tolminu in Gorici, na kateri je še enkrat prišlo do izraza, kolikšno pozornost ji posvečajo tudi razni mediji.
Občinski svet v Sovodnjah odobril doklado o dvojezičnosti
NA 8. STRANI
Danes TV priloga
Ob vremenski vedrini tudi veliko dramatične sivine in tragedij
Božič: veselje in tegobe doma in na tujem
RIM —- Božič je bil v znamenju tradicije, vesele spokojnosti in osrečitve najbližnjih in bližnjih ob priložnostni obdaritvi Svojcev in prijateljev. To pa velja le za določen del 60 milijonov prebivalcev Italije, saj je bil ta praznik tudi priložnost za razmislek o notranjih in mednarodnih problemih, ki jih očitno ne bo mogoče rešiti niti v prihodnjem letu (v Betlehemu in Nazaretu so, recimo, uvedli po »palestinski vstaji« v Gazi in Cisjordaniji izredne varnostne ukrepe.)
Papež Janez Pavel II. je med blagoslovom urbi et orbi z balkona stolnice sv. Petra v 51 jezikih opozoril na spopad med »tehnološkim« in »verskim« človekom ter na težave le-tega, da si zagotovi lastno rešitev na poti dobrega in zla. Woytilo je poslušalo veliko domačih in tujih ljudi, ki so v milijonskem številu napolnili rimske bazilike in cerkve z željo po miru. To željo je tako ali drugače izkazalo tudi na tisoče
ljudi, ki so si nazdravili pred izmenjavo božičnih daril ali po njej vesele zdravice. Daril pa je bilo toliko, da so lahko z njihovo prodajo trgovci in gostinci še kako zadovoljni, saj pravijo, da jih je bilo najmanj za tretjino tistih 17.000 milijard lir, kolikor so znašale trinajste plače. Občasne praznične vedrine je bilo deležnih tudi mnogo nepremožnih ljudi, siromakov in nomadov. V rimski četrti Santa Maria di Trastevere so si priletni ljudje in reveži privoščili »rigato-ne«, polpete in sladkarije (končno!), a v Tor Bella Monici se je rimski vikar Poletti sešel na pobudo krajevne skupnosti SanfEgidio z 800 Romi, katerim je povedal, da »nihče ni tujec«. Romi so zaprosili bolj človeške delovne pogoje, primerno higiensko službo in pravico do" šolanja za lastne otroke.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Božični vrvež na rimskem Trgu Navona (Telefoto AP)
Ob 8. obletnici sovjetskega vdora v Afganistan
Sovjetska zveza ne najde poti iz afganistanskega živega peska
KABUL — Osem let je minilo, odkar so sovjetske tankovske divizije vdrle v Afganistan, da bi s tem pomagale domačemu prosovjetskemu režimu, ki je bil takrat v hudih težavah. Od 27. aprila 1978, ko so prosov-jetske veljaki v Kabulu prvič prišli na oblast, pa so se na čelu države zvrstili štirje politiki: Taraki, Amin, Kar-man in Nadžibulah. Tudi v Kremlju so v zadnjih osmih letih stanovali štirje partijski šefi: Brežnjev, Andropov, Černenko in Gorbačov.
Med obdobjem Brežnjeva so v Moskvi vztrajno branili »internacionalistično dolžnost«, ki naj bi jo imela rdeča armada pri »obrambi afganistanske revolucije pred zunanjo agresijo«. Prepričani so bili, da bo zmaga nad slabo organiziranimi in še slabše oboroženimi »kontrarevolucionarji« hitra. Pod vodstvom Andropova so se afganistanski uporniki še bolj ojačali, kabulska obveščevalna služba pa je pod vodstvom Nadžibulaha in s podporo Moskve razpredala svoje niti. Černenko je med svojo kratko prisotnostjo na čelu sovjetske partije dal zgraditi v Afganistanu več velikih vojaških oporišč, prvič pa so se pojavile prve sovjetske protigverilske enote, število sovjetskih vojakov pa se je zvišalo od 100 tisoč na 130 tisoč.
Ob prihodu na oblast je Gorbačov govoril o Afganistanu kot o nezaceljeni sovjetski rani in je dal slutiti možnost, da bo kmalu umaknil svoje enote iz te države. V Kabulu so kmalu oklicali enostransko šestmesečno prekinitev ognja in sprožili diplomatsko ofenzivo za spravo z zmernimi voditelji opozicije. Vendar je bil ves trud zaman, saj se vojna nadaljuje z nezmanjšano intenzivnostjo, sovjetska armada pa sežiga pridelke, izseljuje vasi in bombardira območja v Pakistanu, kjer imajo afganistanski mudžahedini svoja oporišča. Mihail
Gorbačov je tudi med zadnjim srečanjem z Reaganom ponovil pripravljenost, da se izvleče iz afganistanskega zapleta, nikoli pa še ni povedal, kdaj misli to narediti, vojna škoda in število žrtev pa vztrajno rasteta.^
Po uradnih podatkih, ki so jih objavili v Ženevi je vojna v Afganistanu najbolj kruta' izmed vseh vojn moderne ere. Sovjetska vojska in afganistanske redne enote so v osmih letih ubile milijon 242 tisoč civilistov, kar je 9 odstotkov celotnega prebivalstva. V oboroženih spopadih s sovjetsko armado in domačo redno vojsko pa je padlo 48 tisoč mudžahedinov.
Tudi število političnih beguncev nam daje jasno sliko tragedije afganistanskega prebivalstva, državo je namreč zapustilo 5,5 milijona ljudi, večji del jih je pribežalo v Pakistan, dva milijona pa v Iran. Afganistan tako danes šteje le 8,5 milijona prebivalcev, le 10 odstotkov od teh pa je po menenju voditeljev odporniškega gibanja še zvestih prosovjetski vladi.
V Moskvi priznavajo, da je v Afganistanu umrlo 26 tisoč sovjetskih vojakov, ranjenih pa je bilo vsaj še enkrat toliko. Podatke, ki jih objavljajo v Pakistanu — ta država namreč z ameriškim posredovanjem najbolj odločno politično in gmotno podpira protisovjetske borce — pa so občutno višji. Po teh virih naj bi na afganistanskih tleh umrlo kar 55 tisoč sovjetskih vojakov, ranjenih pa naj bi jih bilo okrog 200 tisoč. Nič čudnega torej, če sta sovjetska in afganistanska obveščevalna služba posebno »pozornost« posvetili prav taboriščem afganistanskih gverilcev v Pakistanu. Od decembra 1979 do decembra 1986 je bilo namreč v teh taboriščih 1.159 atentatov, v katerih je umrlo 693 oseb, samo v letošnjem letu pa je atentatov bilo kar 265, 315 ljudi pa je izgubilo življenje, (fg)
Slovenski parlament kritično o gospodarskem načrtu zvezne vlade
LJUBLJANA — Na petkovem zasedanju je slovenski parlament ponovno obravnaval gospodarski načrt zvezne vlade za prihodnje leto. Poslanci tokrat niso bili nič manj skeptični do načrta zvezne vlade kot prejšnjič, kvečjemu so bili še bolj ostrih besed. Slovenski predstavniki v zveznem parlamentu so sicer od republiškega dobili pooblastila, da se v Beogradu pogajajo, vendar ne smejo glaso.vati za vladni načrt, v kolikor vlada ne sprejme vsaj minimalnih slovenskih zahtev: sprememba tako imenovane devizne zakonodaje še pred sprejetjem gospodarskega načrta za prihodnje leto, jasno določeni roki za odmrznitev cen in odpravo interventnih zakonov (oboje — čimprej) in še kaj.
Sicer pa je bilo na zasedanju mogoče slišati zelo ostre kritike na račun zvezne vlade in njene gospodarske politike. Kot je rekel presednik slovenske gospodarske zbornice Bulc, politika ni zaklala le živine, temveč tudi velik del industrije. Vsi gospodarski kazalci kažejo slabo, zvezna vlada pa skuša igrati optimizem.
Medtem ko podjetja opuščajo proizvodnjo tudi nekaterih najbolj nujnih artiklov (med katere spada tudi štirideset vrst nujno potrebnih zdravil) in ko trgovine ostajajo koliko toliko založene le zaradi intervencij republiške
vlade iz njenih blagovnih rezerv (na primer pralni praški) ali uvoza (recimo mleka), vsi pričakujejo od zvezne vlade vsaj kakšne garancije, da bo prihodnje leto boljše, ne pa katastrofalno, kar kaj lahko postane. In slovenski parlamentarci tudi po petku ostajajo zelo skeptični.
Parlament je obravnaval tudi gospodarski načrt republiške vlade za prihodnje leto, a razprava o njem je ostajala v senci razprave o zveznem. Kajti kako bodo gospodarili, se zaenkrat odloča predvsem v Beogradu. D. V.
T'* V • V	V V •!
Božična voščila po TV Ljubljani
LJUBLJANA — Na božični večer je po osrednji slovenski televiziji srečno voščil ljudem ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar. Obrnil se je tako katoličanom, ki božič proslavljajo kot verski prazjjik, kot tudi tistim Slovencem, ki ga slavijo le kot družinski praznik. Vse najboljše pa je želel tudi tistim, ki božiča ne praznujejo, pa pravoslovcem, ki ga slavijo na drugi dan in muslimanom, ki sicer takšnega praznika ne poznajo. D. V.
•	Izrael
NADALJEVANJE S 1. STRANI rodne konvencije, na glavo si je nakopal obsodbe vsega omikanega sveta. Celo Reaganova administracija je morala izraziti obžalovanje, ravnanje izraelske soldateske pa je obsodila tudi predsednica britanske vlade Thatcherjeva.
Resolucija Varnostnega sveta OZN, ki obsoja Izrael ni torej samo moralna obveza, z njenim besedilom se strinja ves svet. Italijanski zunanji minister Andreotti je včeraj pomenljivo poudaril, da je treba palestinsko vprašanje rešiti v okviru mednarodnih jamstev. Če je bil svobodpi svet po holokavstu z ramo ob rami Zidom in jim pomagal pri obnovi njihove domovine, mora sedaj z enakim zanosom podpreti Palestince. Tudi Andreotti je kot večina italijanskih politikov zahteval sklic mednarodne konference o Bližnjem vzhodu. Ob tem je navedel, da bi morala Sovjetska zveza dati svoj aktivnejši doprinos, tako da bi diplomatsko priznala Izrael. Brez tega priznanja ne moremo pričakovati sklicanja konference, je navedel Andreotti.
Vsekakor pa je sedanji palestinski upor odprl voci tudi marsikateremu izraelskemu Zidu, ki je bil prepričan, da mu grozi nevarnost le iz tujine. Že res, da je izraelska vojska predsinočnjim onesposobila v izraelske uniforme preoblečeno trojico Abu Abasovih borcev, a svetovne javnosti ne uspe prepričati, da je sedanji upor delo palestinskih skrajnežev iz vrst PLO. Kakih sto izraelskih rezervistov je včeraj jasno povedalo, da se bodo uprli morebitnemu ukazu, naj sodelujejo pri zadušitvi sedanjega palestinskega upora.
•	Božič
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Težav ostarelih so se spomnili tudi v Velletriju, kjer so jim razdelili vsakovrstna darila in jih razveselili z nastopom znanih popevkarjev, a »vedrina«, ki jo je spremljajo sicer tudi res vedro vreme, se je nasmejala še gostom rimskih domov za priletne in neozdravljive osebe, čeprav ne v taki meri: v glavnem mestu je za take ljudi samo 1.500 postelj, moralo pa bi jih biti 15.000.
Adalgisu Scioniju, 15 let, ki je preusmeril 23. decembra nizozemsko letalo, so dovolili v zaporu za mladoletne Casal del Marmo udeležbo pri tradicionalni tomboli (ravnatelju zapora je rekel, da se kesa), »skesancu« iz vrst rdečih brigad Antoniu Savasti pa, da sme prebiti božič z matero v Rimu. Vesel božič je preživel tudi padovan-ski industrij ec Claudio Sartori, ki so gaugrabitelji ravno takrat izpustili po 20 dneh (o tem poročamo na zadnji strani), vendar je prišlo za božič tudi do manj razveseljivih pojavov. V Sessi Aurunci je dal škof pobudo za protesten shod, ker krajevna bolnišnica po 20-letni gradnji še vedno ni odprta. Lahko bi nadaljevali, vendar treba omeniti tudi dobrodelna dejanja: v Catanii je žena komaj umrlega moža dovolila presaditev šestih njegovih organov v telesa hudih bolnikov.
V turističnem pogledu se je božič dobro obnesel: na cesti je bilo 8 milijonov ljudi, dan pred božičem je krožilo samo na avtocestah 2 milijona avtomobilov, a v zimsko-športna središča med Apenini in Alpami se je zgrnil kljub nezadostni zasnežitvi milijon letoviščarjev. Dalje: 300.000 italijanskih državljanov je odšlo praznovat v London in Pariz pa tudi na Maldive.
In na tujem? Vsega ni mogoče navesti, povemo pa, da je 200 ljudi preplavalo za božič Moldavo sredi Prage (med njimi 41-letni Fraritišek Venclov-skv, ki je preplaval že pred 20 leti tudi Rokavski preliv); da so nasprotniki lova na lisico v Vel. Britaniji včeraj marsikje preprečili to tradicionalno prireditev; da so posebno veselo praznovale božič posadke italijanskih ladij v Perzijskem zalivu; da so antisandi-nisti v Nikaragvi prekinili dogovorjeno premirje z managujsko vojsko itd.
Tudi Sovjetska zveza zagovarja prepoved prodaje orožja Iranu
Sovjetska zveza počasi spreminja svoje stališče do vojnega spopada med Iranom ter Irakom in predvsem do pošir Ijanja orožja Iranu. To lahko sklepamo na podlagi odločitve Varnostnega sveta OZN na božični predvečer, ko je vseh 15 članic soglasno sprejelo sklep, da je treba z odločnimi ukrepi zagotoviti premirje v spopadu med Iranom in Irakom.
Toda k gornji trditvi nas še bolj silijo izjave sovjetskega veleposlanika pri OZN Aleksandra Bjelonogova, ki je po zasedanju VS dejal, da Sovjetska zveza resno razmišlja o uvedbi embarga na prodajo orožja Iranu. To sovjetsko stališče je povsem novo, saj so bili doslej Sovjeti zelo skeptični do izvajanja sankcij proti Iranu. Zagovarjali so stališče, da naj bi položaj v Zalivu nadzorovala posebna flota pod zastavo OZN, ki naj bi nadomestila ameriško in drugo vojno ladjevje zahodnih držav, ki je trenutno prisotno v Perzijskem zalivu. Sovjetski veleposlanik je tudi izjavil, da konkretne akcije zavisijo od razvoja položaja in od rezultatov nadaljevanja posvetovanj generalnega sekretarja OZN z vojskujočima stranema, dal pa je tudi jasno vedeti, da bo Sovjetska zveza zahtevala dosledno izvrševanje julijske resolucije Varnostnega sveta, ki od Irana in Iraka zahteva prekinitev vojskovanja.
Tako sovjetsko stališče mnogi ocenjujejo kot zadnji opomin teheranskemu vodstvu, preden se Moskva odloči za konkretne ukrepe, do katerih pa naj bi po napovedih prišlo že v nekaj tednih.
Novic z iransko-iraškega bojišča je bolj malo, iz Zaliva pa prihaja vest, da naj bi na božični večer hitri iranski bojni, čolni napadli saudski tanker »Nejmat el petrol« le dve milji od pristanišča Mina al Sakr v Združenih arabskih emiratih. Na zadeti ladji je izbruhnil silovit požar, ki pa so ga takoj pogasili. Podatkov o morebitnih žrtvah ni, tanker pa je tudi sam nadaljeval plovbo; Napad na saudski tanker naj bi bil že 13. iranski napad na trgovske ladje v zadnjih 14 dneh.
V zvezi z iraško-iranskim spopadom velja tudi omeniti, da je Peking odločno demantiral vesti v ameriškem časopisju, po katerih naj bi Kitajska prodajala Iranu tako rakete »silkworm« kot tudi rakete »C801«, ki naj bi bile po svojih karakteristikah podbne francoskim raketam »exocet«.
Glasnost o kemičnih arzenalih
MOSKVA — »Vsi arzenali kemičnega orožja, s katerimi razpolaga SZ, so nameščeni na njenem ozemlju.« Poleg tega, pa naj bi v teh arzenalih »hranili manj kot 50 tisoč ton strupenih snovi«. Tako je izjavil sovjetski zunanji minister Sevardnadze, ko je prvič posredoval uradne informacije o številu kemičnega orožja SZ.
Sevardnadze je tudi ostro kritiziral ameriško odločitev, da prične s produkcijo kemičnega orožja. Sovjetska zveza je izrazila prepričanje, da se ZDA načrtno sklicujejo na domnevno sovjetsko premoč na tem področju. Samo tako naj bi opravičili pričetek produkcije binarnega orožja. SZ je tudi demantirala vest, da skladiščijo na sovjetskem ozemlju 250 do 700 tisoč ton strupenih snovi, po katerih bi lahko segli v primeru vojne.
SZ naj bi že zdavnaj prekinila produkcijo kemičnega orožja in uporabo strupenih snovi v vojne namene, je dodal sovjetski zunanji minister, ki je svojo izjavo v znamenju glasnosti zaključil z vabilom, naj tudi ZDA spoštujejo duh washingtonskega podpisa:
O sodelovanju med SZ in SFRJ
MOSKVA — Podpredsednik ZIS Janez Zemljarič je končal obisk v Moskvi. O gospodarskih odnosih med obema državama se je pogovarjal s svojim gostiteljem, prvim namestnikom predsednika ministrskega sveta SZ Solaje-vom in ministrom za zunanjo trgovino Aristovom, sprejel pa ga je tudi predsednik sovjetske vlade Rižkov.
Po informacijah, ki jih je bilo moč dobiti od jugoslovanskih diplomatov, sta obe strani pozitivno ocenili razvoj gospodarskega sodelovanja ter poudarili potrebo po reševanju žgočih problemov v trgovinski menjavi, zlasti še v izravnavanju debalansa, ki že nekaj časa bremeni bilanco, in to v škodo Jugoslavije. Diplomatje sicer poudarjajo, da se je presežek v blagovni menjavi letos zmanjšal in da zdaj obsega okoli 1,2 milijarde obračunskih dolarjev - toda s sovjetske strani je slišati le simbolične količine nafte (pol milijona ton), ki naj bi jo bili pripravljeni dodati k dogovorjenim kontingentom. Res je tudi, da je bilo letos okoli milijon ton nafte več v jugoslovanskem uvozu iz SZ, kot pa je predvideval sporazum. Toda vse to še vedno ne pomeni temeljne rešitve za grobo breme jugoslovanskega presežka, saj je znano, da mora jugoslovanska stran financirati izvoz sovjetskim odjemalcem vse dokler ne dobi povrnjeno v. obliki ustreznih protidobav blaga (kliring).
Rižkov in Zemljarič naj bi v pogovorih poudarila, da je izravnavanje bilance trajna naloga obeh strani. Jugoslovanska stran bo še močneje udeležena v izgradnji kompletnih proizvodnih objektov v Sovjetski zvezi, še posebej na področju lahke industrije (blaga široke porabe) — sovjetska stran pa naj bi bila pripravljena, da se močneje udeleži v opremljanju in izgradnji infrastrukturnih objektov pri nas, zlasti še plinovodov in hidroelektrarn.
Znano je, da naj bi po prvotnih izjavah generalni sekretar CK KPSZ Mihail Gorbačov že letos prišel v Jugoslavijo. Ta obisk so zdaj pomaknili na začetek prihodnjega leta. O datumu vlada še popolni molk. Jugoslovanske opazovalce pa preseneča dejstvo, da sovjetski tisk vztrajno molči tako rekoč o vseh jugoslovanskih zunanjepolitičnih aktivnostih, da so med izredno redkimi članki v tukajšnjem tisku navadno le citati iz beograjskega Komunista o gospodarskih in političnih težavah — hkrati pa sovjetsko časopisje na veliko piše o »izkušnjah prijateljev« iz socialističnih držav.
ANTON RUPNIK
Kljub napredku na K VSE še mnogo odprtih vprašanj
Na Dunaju se je končal četrti del zasedanja Konference za evropsko varnost in sodelovanje; sklepnega dokumenta niso sprejeli, bržčas se bo to zgodilo spomladi. Konferenca bo namreč nadaljevala delo konec januarja prihodnjega leta.
Ocena: v četrtem delu zasedanja so dosegli določen napredek, pot do končnega pa še ni povsem zravnana. Na Dunaju so kajpak pozdravili dogovor na srečanju med Reaganom in Gorbačovom in po svoje tudi priznali, da jih utegne motivirati za nadaljnje sporazume. Pri konkretni obravnavi problemov pa se je, žal, pokazalo, da so še zmeraj velike razlike med predstavniki Zahoda in Vzhoda in da jih utegneta velesili še bolj naviti.
Bistveno je sicer, da je' dunajska konferenca zdaj prešla na razpravo o konvencionalni razorožitvi, kar je v vsakem primeru lep korak naprej: tako glede na madridsko zasedanje konference, ki je bilo pred štirimi leti, kot tudi na dogovor med Reaganom in Gorbačovom, ki sta se sporazumela o jedrskem orožju.
Žal pa cilj še ni čisto blizu,- vzhodni'predstavniki, kot se je pokazalo na konferenci, si prizadevajo za nadaljnjo razorožitev tudi pri taktičnem orožju, se pravi tudi pri tistem delu konvencionalnega orožja, kjer so jedrski izstrelki, Američani in njihovi zavezniki v Evropi pa bi se radi sporazumeli o čisti konvencionalni razorožitvi, zato pa tudi nasprotujejo vzhodnemu stališču.
Toda na dunajski konferenci se je spet najbolj zataknilo pri vprašanju človekovih pravic. Zahod še zmeraj vztraja na njem, seveda iz svojega zornega kota. Na konferenci so prišli na dan s predlogom, da bi lahko sleherna država opozorila kako drugo evropsko državo na določeno kršitev človekovih pravic, čemur bi preprosto sledila razprava v okviru za to določene evropske institucije. Sovjetska zveza se s svojimi zavezniki kajpak ne strinja. Pripravljena je sprejeti samo tak sporazum, ki bi predvideval predhodno soglasje tako prijavitelja, kot tistega, ki je bil prijavljen.
Žanimivo je v zvezi s tem stališče neuvrščenih in nevtralnih držav Evrope; trdijo namreč, da je dobrodošla vsaka dobrohoteča razprava o človekovih pravicah, da pa bi se morali odločno izogibati razpravam, ki jih spodbujajo politični motivi. Neuvrščene in nevtralne države opozarjajo tudi, da evropska konferenca o varnosti in sodelovanju nima mehanizmov za ugotavljanje kršenja človekovih pravic, kar še bolj preprečuje napredek na tem področju; v zdajšnjem položaju je pravzaprav vsaka razprava o tem obsojena na neuspeli.
Nevtralne in neuvrščene države na dosedanjem zasedanju KVSE, roko na srce, niso igrale posebne vloge. Njihovo ravnanje je bilo bolj v znamenju čakanja na to, kaj bodo storili velesili in njuni zavezniki. Vidnejšo aktivnost je pričakovati pri nadaljevanju konference naslednje leto. Pri določenih vprašanjih ha konferenci, menijo številni opazovalci na Dunaju, je namreč tako »fluidno« stanje, da bi delež neuvrščenih in nevtralnih držav lahko bil dragocen.
Konec koncev gre za to, da sta velesili s sporazumom o jedrskih raketah kratkega in srednjega dometa utrli pot vsaj nadaljnjim pogovorom, če že ne dogovorom, ter da je to dobra priložnost za vključitev nevtralnih in neuvrščenih dežel. Te države so navsezadnje najbolj pristne predstavnice evropske celine; s svojim odločnejšim prispevkom bi kajpak tudi dokazale, da Evropa ne sme biti le predmet obravnave velesil, pač pa tudi neposredno evropskih držav.
Znano je, da evropska konferenca o varnosti in sodelovanju razpravlja o treh tako imenovanih »košarah«: v prvi so problemi razorožitve in -varnosti, v drugi so človekove pravice,
v tretji pa gospodarska vprašanja. Kakšni so obeti za nadaljevanje konference? V zvezi s prvo košaro ne izključujejo, da se bo mestoma premaknilo (seveda zlasti pri konvencionalni razorožitvi), medtem ko je skoraj neizbežen »out« pri drugi košari.
Zlasti dobre perspektive pa se odpirajo pri tako imenovani gospodarski košari. To bi bilo hvalevredno. Že pred dnevi, ob sklenitvi sporazuma med Reaganom in Gorbačovom, so številni komentatorji priporočali, da bi velesili pospešili gospodarske pogovore kot pogoj, da se zaobidejo tako rekoč »fiksni« pogledi in da se pospeši detant. V Evropi nemara nameravajo ubirati tako pot.
Že danes nekateri napovedujejo, da bo dunajska konferenca na koncu svojega zasedanja bržčas sprejela tri pomembne predloge: da se v Evropi čimprej organizira vseevropska konferenca o gospodarskem sodelovanju, dalje, da se organizira konferenca o znanstvenem sodelovanju, naposled pa tudi konferenca o ekoloških problemih. Omeniti velja, da sta pobudnici prvega_ predloga Zahodna Nemčija in Češkoslovaška, drugega predloga pa Italija in Jugoslavija. Jugoslavija pa je seveda še zlasti zainteresirana za sprejem predloga o varstvu manjšin, po katerem bi pravice manjšin obravnavali kot tako imenovane kolektivne pravice. V bistvu bi šlo, kot je razvidno, tudi za nekakšno internacionalizacijo priznanja manjšinskih pravic.
MIRO KOCJAN
Akademik Janez Peklenik novi rektor ljubljanske univerze Edvarda Kardelja
Bodo povišali sklad
za tiskanje slovenskih knjig?
RIM — Med nedavno senatno razpravo o proračunskih tabelah posameznih ministrstev je tekla beseda tudi o finančnem skladu, ki ga vsako leto ministrstvo za šolstvo namenja tiskanju slovenskih šolskih učbenikov. Komunisti so namreč s popravkom, ki so ga predložili senatorji Spetič, Bat-tello in Aureliana Alberici, predlagali, naj senat zviša sklad za tiskanje slovenskih knjig od sedanjih 94 milijonov na 150 milijonov, kar bi sicer odgovarjalo le določenim potrebam slovenskih šol.
Zahtevo je med razpravo utemeljila senatorka Albericijeva, ki v okviru partijske direkcije odgovarja za šolska in univerzitetna vprašanja. Poudarila je nove potrebe manjšinskega šolstva na področju izobraževanja in podčrtala, da se je minister Galloni, v pismu senatorju Spetiču, že obvezal, da se bo glede tega zavzel pri zakladnem ministrstvu, ki odgovarja za državne izdatke. Poročevalec Forte, ki je svoj poseg zabelil z nekaterimi nepotrebnimi pikrimi pripombami, pri čemer je izzval glasno reakcijo senatorja Spetiča, pa je usodo te komunistične zahteve prepustil vladi, ki jo je tedaj v senatu zastopal podtajnik Gitti.
Podtajnik se je kljub povoljne-mu mnenju ministra za šolstvo Gallonija opredelil proti popravku KPI ter v vladnem imenu predlagal skupščini, da ga zavrne, kar so senatorji večinske koalicije tudi storili. Komunisti so napovedali, da bodo isti popravek v kratkem predložili tudi v poslanski zbornici.
SANDOR TENCE
LJUBLJANA — Akademik Janez Peklenik, redni profesor na fakulteti za strojništvo, je bil pred dnevi izvoljen za novega rektorja Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Za Pekle-nika je glasovala večina volivcev v treh delegacijah, ki sestavljajo univerzitetni svet, to je v delegaciji študentov, univerzitetnih delavcev in družbene skupnosti, izvolitev pa je dosegel v tretjem krogu glasovanj. Za rektorsko funkcijo sta kandidirala tudi dr. Nace Šumi, profesor na filozofski fakulteti, in dr. Boštjan Zupančič, docent pravne fakultete, ki pa sta prejela premalo glasov. Peklenika je podobno kot Šumija predlagala matična fakulteta, medtem ko je kandidaturo tretjega kandidata predložila univerzitetna konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije. Na seji univerzitetnega sveta so izvolili tudi prorektorja za področje vzgojno izobraževalnega in znanstveno izobraževalnega dela. To je docentka pravne fakultete Alenka Selih, ki je dobila zadostno število glasov prav tako v tretjem krogu glasovanj.
Novoizvoljeni rektor bo nadomestil Poldeta Leskovarja, ki je umrl zadnje dni oktobra in ki je bil na tej funkciji le nekaj mesecev. Peklenik bo prevzel funkcijo že prihodnje dni, njegova mandatna doba pa bo trajala dve leti. Med tem časom se bo soočil s številnimi odprtimi vprašanji, med katerimi je na prvem mestu nedvomno osip strokovnjakov, ki množično odhajajo v boljša delovna okolja v tujino. »Beg možganov« postaja namreč v Sloveniji že kroničen pojav, ki občutljivo šibi potencialne možnosti vseučiliških ustanov v Sloveniji. V svojem programu, ki ga je predstavil na razširjeni seji Univerzitetnega sveta v začetku decembra, je Peklenik poudaril štiri prioritetne cilje, in sicer učinkovitejši študij in raziskovalno delo v okviru univerze, njuna povečana kvaliteta, personalizacija študija in zmanjšanje stroškov zanj in ustanovitev tehnološkega parka univerze. Za uresničitev
vseh ciljev je nakazal sledeče rešitve: večjo vsebinsko in organizacijsko integracijo univerze z izdelavo univerzitetne informacijske mreže ter s posodobitvijo uprave in administracije, hkrati pa vzpostavitev tesnih stikov s svetovnimi informacijskimi centri, s pomočjo katerih bi univerza uresničevala rezultate raziskovalnega dela v družbeni praksi, proizvodnji, upravni strukturi in na umetniškem področju. Peklenikov program upošteva tudi probleme, o katerih je bilo govora na nedavnem vseuniverzitetnem posvetovanju o dolgoročnem razvoju visokega šolstva v Krškem. Zavzel se je namreč za to, da bi univerza okrepila sodelovanje z zavodi srednjega izobraževanja, kar bi omogočilo, da bi na vseučilišče prihajali bolje pripravljeni študentje. S tem bi se. njihov osip v študijskem procesu nedvomno zmanjšal, zagotovljeni pa bi bili tudi boljši pogoji za delo.
IVAN VOGRIČ
Pliberk: ločitev otrok že v teku!
PLIBERK — Ločitev otrok po takoimenovanem koroškem pedagoškem modelu resno grozi! Pliberški župan je z uradnim pismom v prejšnjih dneh od ravnateljev ljudskih šol v občini Pliberk zahteval, da do 14. januarja 1988 javijo občinskemu uradu, koliko dodatnih šolskih razredov bodo potrebovali, če bi prišlo do realizacije novega šolskega zakona, se pravi do ločevanja otrok po jezikovnih kriterijih. Ali so tudi župani drugih dvojezičnih občin že razposlali pisma s tako vsebino, še ni znano.
O hitrejšem razmahu oljarstva v Istri
KOPER — Verjetno bi se moral zgoditi pravi čudež, da bi do leta 2000 v Slovenski Istri oljka rastla na okrog 900 hektarih, kakor so si z dolgoročnim načrtom zastavili v koprskem TOK Agraria. Že po nekaj začetnih letih oživljanja oljarstva od leta 1975 naprej, ko so na novo uredili čez 50 hektarov oljčnih nasadov, je velike načrte zavrla nestimulativna posojilna politika, odvisnost razvoja od uvoza sadik, svoje pa je prispevala tudi pozeba januarja in februarja 1985, ki je močno prizadela stara in skorajda uničila mlada oljčna drevesa.
Dve leti po pozebi se je izkazalo, da je oljka trdoživo drevo z veliko- sposobnostjo regeneracije, kar je pokazal tudi letošnji pridelek, ki bo kljub močnim rezom, ki so bili potrebni v oljčnih nasadih takoj po pozebi, približno za polovico manjši kot je bil povprečni pridelek pred pozebo. S pozebo pa so pri TOK Agraria prišli tudi do novega spoznanja. Mraz je namreč »stisnil« tiste sorte oljk, ki ne izhajajo iz tega območja, torej drevesa uvoženih cepljenk. Ves zastavljen razvoj oljarstva pa je slonel prav na uvoženih cepljenkah. Zato so pri TOK Agrarija prišli do spoznanja, da hitrejšega razmaha si ni moč zamišljati brez vzgoje
lastnih sadik, predvsem takih, ki bi bile odporne tudi na nizke temperature.
S poskusno vzgojo sadik so zato začeli takoj po pozebi. Za Istro se je pokazalo, da so najbolj odporne sorte belica, leccino in pendolino, zato so agronomi najprej opravili selekcijo dreves omenjenih sort, ki so rastla v Istri in zasadili podtaknjence. S tem je stekla tudi poskusna proizvodnja lastnih sadik.
V fa namen so v zaselku Purisima pri Ankaranu postavili rastlinjak s približno 400 kvadratnimi metri površine. V njem negujejo okrog 3.500 sadik, ki bodo že prihodnjo pomlad primerne za sajenje, v devetih takoimenovanih mizah za ogrevanje pa je na tisoče podtaknjencev, ki naj bi jih v prihodnjih letih vzgojili v sadike. Že čez dve, tri leta naj bi TOK Agrarija letno vzgojil okrog 10 tisoč sadik na leto, kar bi zadoščalo, da bi z oljko letno posadili okrog 30 hektarov. Če drži statistični podatek, da oljka v Slovenski Istri raste na približno 300 hektarih, potem bi se zastavljenim 900 hektarom oljčnih nasadov z matičnimi sadikami lahko približali čez približno četrt stoletja.
IZTOK UMER
Janez Bitenc gost Kosovelove knjižnice
SEŽANA — Z ljudsko pravljico »O dveh bratih« so se letos pričele prireditve za najmlajše v prostorih Kosovelove knjižnice v Sežani, ki jih ta kulturna ustanova uspešno organizira že vrsto let. V slavnostno okrašenih prostorih so se zbrali številni otroci, ki ljubijo dobre knjige, radi prisluhnejo lepi besedi in glasbi. V novoletnem programu so knjižničarke pripravile ure pravljic, ki potekajo ob 16.30 cel teden. Pravljice ob diapozitivih, glasbi, lutkovne igrice in ljudske pravljice so privabile številne malčke, ki obiskujejo vrtec in tudi tiste, ki niso vključeni v organizirano varstvo. Še posebej prisrčno je bilo srečanje s skladateljem Janezom Bitencem, ki je bil letos že drugič gost sežanske Kosove-
ne
omaga, zmaga«.
love knjižnice. Ob namiznem klavirčku je pripovedoval glasbeno pravljico.
V četrtek pa so v Kosovelovi knjižnici pripravili lutkovno igrico »Kdor
Cevi za vodovod prihajajo Kmalu se bo gradnja začela
KOPER - Napovedi oziroma želje, da bi najkasneje decembra letos začeli graditi novi magistralni vodovod od Rižane proti Kopru in Izoli, se niso uresničile, pri rižanskem vodovodu pa so prepričani, da bodo januarja prihodnje leto lahko začeli z deli in do poletja izpeljali načrt, s katerim naj bi obalnemu območju zagotovili dodatnih 60 litrov vode v sekundi. Upoštevajoč »rezerve« pri napovedih, je namreč projekt še vedno izvedljiv.
Na posebni deponiji v luki Koper je že več kot poldrugi kilometer velikih vodovodnih cevi, ki jih z vlaki vozijo iz Uroševca in vodovodarji kot vsi drugi odgovorni za oskrbo z vodo na obalnem območju upajo, da se deponija ne bo povsem napolnila. Na republiškem komiteju za industrijo in gradbeništvo namreč že imajo vlogo za gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela pri gradnji vodovoda in v desetih dneh - do sredine decembra - naj bi rižanski vodovod dobil pozitiven odgovor. To bi pomenilo tudi zeleno luč za predajo del najboljšemu ponudniku, ki bi na trasi lahko začel delati januarja prihodnje leto. Kot nam je povedal direktor vodovoda Viktor Lozej, so vse zemljiške zadeve rešene, dokumentacija je pripravljena do te mere, da bi z deli lahko nemudoma začeli, v končni fazi pa je tudi izdelava investicijskega programa, ki naj bi ga potrdila še republiška komisija za investicije. »Trenutno ni razlogov, da ne bi začeli z deli in načrt izpeljali tako, da bi do poletja našemu območju zagotovili najmanj 60 dodatnih litrov vode v sekundi,« je prepričan Viktor Lozej. Z izgradnjo 5100 metrov magistralnega vodovoda do Bertokov bi namreč že dosegli izboljšanje oskrbe z vodo. Seveda se pri rižanskem vodovodu ne omejujejo le na ta del naložbe, saj je cilj čimhitreje »pripeljati« vodo do Kopra, nato pa še naprej do Izole. V prvi fazi, ko bo očitno potrebna etapna gradnja, bo za magistralni vodovod treba zbrati najmanj 13,5 milijarde dinarjev, od česar kanijo na Obalo dobiti polovico tudi s solidarnostnim združevanjem sredstev v okviru zveze vodnih skupnosti Slovenije. Območne vodne skupnosti naj bi se - po včerajšnji dokončni opredelitvi dopolnila samoupravnega sporazuma oziroma dogovora o temeljih plana za to srednjeročno obdobje - o solidarnostnem združevanju sredstev odločile do 15. januarja prihodnje leto. Gre za sredstva, s katerimi bi »pokrivali« del stroškov prve etape gradnje magistralnega cevovoda. Za celovito ureditev 'oskrbe z vodo na Obali bi namreč - ob ustrezni izdatnosti vodnih virov, seveda - potrebovali vsega 52 milijard dinarjev. Ob vseh dodatnih obremenitvah, ki jih sprejema združeno delo, ob tem, da imajo na Obali praktično najdražjo vodo v Sloveniji (pa ne le zaradi lastnih, lokalnih potreb), bodo nujna še posojila. Eno naj bi dobili tudi pri mednarodni banki za obnovo in razvoj. Gre za okroglih 30 milijonov dolarjev posojila. Prav te dni se na Obali mudijo strokovnjaki te banke, ki proučujejo utemeljenost vloge oziroma najave prošnje za posojilo. V tednu dni, kolikor naj bi se zadržali na Obali, bodo pretehtali projekte, razvojne načrte in potrebe Obale, nakar bodo poročilo predali ustreznim organom, kjer odločajo o odobritvi posojil.
DUŠAN GRČA
		fT\ S. A. C. A. T. g
/M	O	Tr9 sv. Jakoba 3		(Ld», i JI	77	
Trst — Tel.: 773765		ST	J/	IMPORT - EXPORT
		nadomestni deli za	f§J
vošči vesele praznike		FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
		in za tuje znamke avtomobilov
in uspešno novo leto 1988!		UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002
DANIELLE STEEL	116.
Kierio <jR'>iri0
*
Prevedla
Irena Trenc-Frellh
Ko so se ji bratje in sestre spet približali, je bila že ena izmed njih, vračala jim je poljube in se dotikala sester, kot so se one prej nje. Razložili so ji, da je to zdaj njena pravica, da je to izraz njene ljubezni do njih in njihove do nje. V naslednjih tednih je večkrat sodelovala v njihovih obredih; če je v hišo na Waller Streetu zašel nov obraz, ga je pozdravila Sončnica z nežnim smehljajem in zlatimi, s cvetjem prepletenimi lasmi. Sončnica, ki je bila nekoč Anne. Živela je skoraj samo od LSD-ja in ni bila še nikoli tako srečna. Tri mesece po njenem prihodu jo je eden izmed bratov vzel za svojo. Ime mu je bilo Mesec, bil je visok in vitek in prelep, imel je srebrne lase in nežne oči. Vsako noč jo je vzel k sebi v posteljo in jo pestoval; v določenih ozirih jo je spominjal na Lionela. Sledila mu je povsod, on pa se je dostikrat obrnil k njej s skrivnostnim smehljajem, na obrazu.
»Sončnica... priti k meni...« Poznala je čarovnije, s katerimi mu je lahko ugodila, vedela je, kako se najbolje pri-
pravijo topli zeliščni napitki, ki jih je pil, kdaj mu je treba prinesti mamila in kdaj se mora dotakniti njegovega telesa. Kadar so dobili novinko, ki ji je bilo treba pripraviti sprejemni obred, se ji je najprej približala Sončnica, jo nežno premazala s toplim oljem in ji izrekla dobrodošlico v imenu plemena in jo s svojimi hitrimi prsti pripravila za druge člane plemena.
Mesec je bil vedno sila ponosen nanjo in ji je zato dajal dodatne tablete LSD-ja. Čudno, kako drugačno je bilo zdaj njeno življenje od tistega, ki ga je živela nekoč. Polno je bilo veselih barv in ljubljenih ljudi, ljudi, ki so jo ljubili. Ničesar ni ostalo od grde osamljenosti iz preteklosti. Vse je pozabila. Ko jo je spomladi Mesec potipal po trebuhu in ji povedal, da je noseča ter da ne sme več sodelovati pri obredih, je jokala.
»Ne joči, ljubezen moja mala... pripraviti se moraš na še dosti večji obred. Vsi bomo zraven, ko bo ta mali žarek mesečine prebodel oblake in prišel k tebi, do takrat pa...« Nehal ji je dajati tablete, dovolil pa ji je, da je pokadila marihuane, kolikor si je srce poželelo. Smejal se ji je, ko ji je to povečalo tek. Nosečnost je ravno postala opazna, ko se je nekega dne sprehajala pa Haight Streetu in zagledala obraz, ki ga je prepoznala kot obraz iz preteklosti, čeprav ni natanko vedela, kdo je. Zamišljeno se je vrnila k Mesecu na VValler Street.
»Videla sem nekoga, ki ga poznam.«
To ga ni posebno vznemirilo. Vedel je, da v srcih in mislih včasih pa tudi bolj konkretno vsi srečujejo ljudi, ki
10. januarja v Čedadu
Dan emigranta
ČEDAD — Slovenske organizacije videmske pokrajine prirejajo že tradicionalni, letos 25., DAN EMIGRANTA, ki bo v nedeljo, 10. januarja, ob 15. uri v Avditoriju De Rubeis v Čedadu.
so jih nekoč poznali. Njegova žena in otrok sta se utopila v nesreči s čolnom, malo preden je nekega dne zapustil svojo bostonsko hišo in prišel sem. Dostikrat ju je videval v mislih, še posebno med obredi. To, da je Sončnica videla nekoga, ki ga je poznala, ga sploh ni presenetilo. Zanj je bilo to znamenje, da se dviga v višje stanje, in to mu je bilo neznansko po volji. Otrok, ki je bil deloma tudi njegov, naj bi jo dvignil še više, preden bi se rodil. »Koga pa, otrok?«.
»Ne vem zagotovo. Ne morem se spomniti njegovega imena.« Prejšnji večer ji je bil dovolil eno izmed redkih tablet LSD-ja, zato ji je na misel nenehno prihajalo ime Jezus, čeprav je bila prepričana, da ni bil on.
Mesec se ji je nasmehnil. Obljubil ji je, da bo pozneje lahko dobila gob in tablet, kolikor jih bo hotela, da pa mora zdaj ostati čista za prihajajočega otroka ter da lahko jemlje samo toliko, da je ves čas v razsvetljenem stanju. Zdaj ni smela več poleteti v neskončne višine, ker bi to prestrašilo otroka, otrok pa je bil navsezadnje njihov. Vsi so sodelovali pri spočetju, bratje in sestre. Mesec je bil prepričan, da je bil spočet v njeni prvi noči, ko je bila središče obreda, zato naj bi bil še posebno blagoslovljen. Ob teh njegovih besedah ji je misli preblisnilo ime John in nenadoma se ga je spomnila.
Knjiga je izšla pri Založništvo tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Po sklepu ministra Rubertija
Profesor Domenico Romeo novi izredni komisar AR
Na svoji zadnji letošnji seji sprejel tudi vrsto drugih sklepov
Zgoniški občinski svet izglasoval resoluciji o pravicah naše manjšine
Center za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah ima novega izrednega komisarja: dosedanjega, ki je bil tudi več let predsednik ustanove, Fulvia Anzellottija, je zamenjal Domenico Romeo, redni profesor uporabne biokemije na Tržaški univerzi.
Vest o imenovanju je prišla na božični predvečer iz Rima. Minister za znanstvene in tehnološke raziskave Antonio Huberti je sklep sprejel potem, ko se je pred dnevi ob obisku v Trstu v prvi osebi prepričal o težavah, ki onemogočajo sestavo upravnega sveta te znanstvene ustanove. Novi izredni komisar bo opolnomo-čen vse do 30. aprila prihodnjega leta, ko naj bi končno le sestavili polnoštevilni upravni svet, kamor morata svojega predstavnika imenovati še Tržaška občina in deželna uprava.
»S tem imenovanjem,« je zapisano v tiskovnem sporočilu Centra za raziskave, »je minister Huberti hotel podčrtati pomen dejstva, da bo odslej vodil konzorcij te znanstvene ustanove tehnik, ki je dobro vključen v krajevno stvarnost. Tehnik in znanstvenik, ki predstavlja nadaljevanje več kot šestletnega dela Fulvia Anzellottija, ki je bil dve mandatni dobi predsednik in v zadnjem času izredni komisar Centra za znanstvene in tehnološke raziskave.«
Profesor Domenico Romeo je ugledni biokemik, ki je sodeloval s številnimi mednarodnimi znanstvenimi inštituti, med katerimi naj omenimo izraelski "Weizmann Institute of Science", londonski "Clinical Rease-arch Centre" in "Departement of Microbiology" univerze v ameriškem Connecticutu. Trenutno pa sodeluje še z ustanovo "European Mo-lecular Biology Laboratory" v Heidelbergu in z "Max Planck Institut ftir Biochemie" v Martinsriedu.
Imenovanje, o katerem je bilo še dan prej mogoče le ugibati, očitno ni plod naključne izbire. Kot znano, je bil eden od kandidatov za predsedniški stolček melonarski veljak Cecovini in Lista za Trst je krepko upala, da bo s prihodom socialista na ministrstvo za znanstveno raziskovanje ta kandidatura obveljala. Njena pričakovanja se torej niso uresničila in na krmilo najpomembnejše tržaške znanstveno-raziskoval-ne ustanove je vsaj za zdaj prišel človek, ki doslej vsaj javno ni sodil na seznam imen, okoli katerih so tekla zakulisna strankarska prerivanja. Upati je, da bo novemu izrednemu komisarju uspelo pripeljati do konca proces obnove upravnega sveta in končno omogočiti osnovne pogoje dela v padriškem raziskovnem centru.
Na svoji zadnji seji v letošnjem letu je zgoniški občinski svet soglasno sprejel dve resoluciji o položaju in zahtevah slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V prvi resoluciji o slovenski manjšini je občinski svet z zadovoljstvom ocenil vključitev postavke o naši skupnosti in italijanski skupnosti v Jugoslaviji v finančni zakon, istočasno pa je ugotovil, da 40 let po sprejetju italijanske ustave država doslej še ni izpolnila svojih obveznosti do manjšine. Ob ugodni oceni resolucije evropskega parlamenta o narodnih in jezikovnih manjšinah je zgoniški občinski svet pozval italijanski parlament, naj sledi temu zgledu in čim-prej izglasuje zakon, ki naj zaščiti našo narodnostno skupnost.
Druga soglasno sprejeta resolucija ima za predmet doklado uslužbencem javnih ustanov za znanje drugega jezika. To doklado določa dekret predsednika republike št. 268. V svoji resoluciji se je zgoniški občinski svet skliceval na 60. člen tega dekreta. Ob orisu resolucije je župan Budin izrecno podčrtal, da je pri uradnih aktih Občine Zgonik uveljavljena obvezna raba slovenskega jezika, kar v bistvu odgovarja predpostavkam omenjenega dekreta. Po drugi strani Občina doslej ni mogla uveljaviti norm tega dekreta, ker vlada še ni določila sredstev za kritje stroškov za doklado za znanje
drugega jezika. Občinski svet zato v resoluciji poziva vlado, naj to čimprej stori, da bo omogočila Zgoniški občini in tudi drugim krajevnim upravam spoštovanje dekreta št. 268.
Občinski svet je na seji tudi soglasno sprejel sklep o prispevkih za kulturna in športna društva v občini. Športni krožek Kras je prejel prispevek 4 milijone 500 tisoč lir, Kulturno društvo Rdeča zvezda pa milijon 500 tisoč lir. Občina je tudi obnovila konvencijo s ŠK Kras za upravljanje Špor-tno-kulturnega centra v Zgoniku in odobrila tozadevni prispevek ŠK Kras.
Med drugimi sklepi gre omeniti sklep o zvišanju takse za smetarsko službo. Dajatev se bo zvišala za 5 odstotkov, kar je,' na primer, občutno manj od predloga za 43-odstotni povišek takse za smeti v tržaški občini. Zgoniška občina bo v kratkem tudi namestila zbiralnike za odbiranje stekla.
Zupan Budin je med svojimi sporočili občinskemu svetu omenil sestanek s sindikati občinskih uslužbencev. Na srečanju so ugotovili, da Občina v celoti spoštuje novo delovno pogodbo, odnosi med Občino, sindikalnimi organizacijami in občinskimi uslužbenci pa so zelo dobri.
Občinski svet je nadalje sprejel na znanje, da bodo v kratkem stekla dela za asfaltiranje ceste do Zagradca, obe-
nem pa bo kmalu stekel tudi drugi del preurejevanja občinske knjižnice v Saležu. V tej zvezi je v teku načrt za notranjo ureditev knjižnice, dvorane in vseh drugih prostorov. Občina ima sedaj za ta dela na razpolago 11 milijonov lir.
Zgoniška občina je tudi sklenila dogovor z goriško škofijo za odkup zemljišča v Samatorci. To zemljišče bo Občina preuredila v vaški rekreacijski park za otroke.
Nadalje bo Občina s prispevkom Sklada za Trst uredila kmetijske in gozdne poti na tem področju Krasa, uredila pa bo tudi naravoslovno pešpot od botaničnega vrta po gmajnah do znane kraške doline Rifelce in do Repniča. Med dela, ki jih ima Občina v kratkoročnem načrtu, spada zamenjava dotrajanih oken v osnovni šoli Kokoravec - Gorazd v Saležu. Za to delo bo porabila 26 milijonov lir.
Župan je nadalje poročal občinski skupščini o novih pristojnostih Občine za izdajanje dovoljenj za javne lokale, osmice in prireditve (doslej je bilo izdajanje teh dovoljenj v pristojnosti policijskih komisariatov), med raznim pa je bilo sporočeno, da je bil ažurni-ran seznam članov prostovoljne gasilske enote. Služba šteje sedaj 40 članov; ti so opravili vse predpisane izvide, razpolagajo s predvideno opremo in so tako usposobljeni za delo.
Z zadnje letošnje seje upravnega sveta KZ
V dolinski občini
Protest Kmečke zveze, ker ni njenega predstavnika v upravnem odboru EZIT
Kratek sprehod skozi sončne in senčne plati kmetijskega leta, ki se počasi izteka, pregled glavnih problemov, ki v tem trenutku najbolj žulijo našo osrednjo kmečko organizacijo, in seveda prisrčna izmenjava voščil ob dobrem kozarčku. Tako je potekala zadnja seja upravnega sveta Kmečke zveze v letu 1987; v letu, ki je prineslo organizaciji marsikatero zadoščenje, pa tudi veliko skrbi in težkih problemov, začenši s problemom lokacije svetlobnega generatorja pri Bazovici, ki je vse leto razburjal slovensko kraš-ko prebivalstvo. Pa tudi drugih problemov ni manjkalo, tako da je tudi zadnja seja upravnega sveta Kmečke zveze, ki bi lahko bila že zaradi splošnega predprazničnega vzdušja vedrejša kot ostale, potekala v znamenju nekaterih neprijetnih dejstev.
Najbolj kričeče je dejstvo, da v upravnem odboru Ustanove za upravljanje industrijske cone EZIT ni več predstavnika Kmečke zveze. Kako je mogoče, da so iz tega pomembnega organa izključili večinsko organizacijo kmetov v tržaški pokrajini? To vprašanje so si odborniki ogorčeno zastavili ter soglasno ugotavljali, da gre za nov primer grobe diskriminacije tiste komponente tržaškega gospodarskega življenja, ki vključuje v svoj program poleg zahtev strokovnega značaja tudi boj za pravice slovenske narodnostne
skupnosti. Takšno ravnanje je nedopustno, je menil upravni svet Kmečke zveze, še zlasti, če upoštevamo, da je bilo prav v tem letu veliko svečanih obljub deželne uprave in drugih pristojnih oblasti, da bodo posvetili kmečki organizaciji in sploh slovenski narodnostni skupnosti čimvečjo skrb in razumevanje. Upravni svet je zato po širši razpravi najodločneje obsodil zadržanje deželne uprave in odločil, da bo proti njenemu sklepu o izključitvi predstavnika Kmečke zveze iz upravnega odbora EZIT vložil priziv na Deželnem upravnem sodišču.
Druga fronta, na kateri se odločni boj Kmečke zveze še ni polegel, je lokacija sinhrotrona. Tudi temu problemu je glavni svet na petkovi seji še enkrat posvetil veliko besed. Z izdelavo podrobnih načrtov se je namreč odprla nova faza v prizadevanjih, da bi na čim popolnejši način zaščitili interese kmetovalcev Vzhodnega Krasa pa tudi narodnostne interese vsega slovenskega prebivalstva. Podrobni načrti so sedaj na ogled pri Kraški gorski skupnosti, ki mora izreči svoje mnenje. Od splošne angažiranosti vseh slovenskih organizacij, s Kmečko zvezo vred, bo odvisno, kakšno bo to mnenje in tudi v kakšni meri ga bodo nato upoštevali.
Med prijetnejše argumente petkove seje sodi vest, da bo prišlo verjetno že
v začetku novega leta do ustanovitve Konzorcija za zaščitni znak za krajevna, vina. Statut je pripravljen; rešiti bo treba še nekaj birokratskih zadev, nakar bo Konzorcij lahko polno zaživel.
Nekaj razprave je bilo tudi o predlogu Pokrajinskega odbora za lov, ki namerava obdelati nekatera zapuščena zemljišča, zlasti doline, da bi tam zadržal divjad, ki se sicer spušča na obdelane površine in uničuje kmetovalcem pridelek. Med trinajst lovskih revirjev naj bi razdelila petdeset milijonov lir (petindvajset jih je prispevala Pokrajina). S tem denarjem bi preorali zapuščene njive, jih posejali ter odkupili pridelek, ki bi služil za potrebe lovcev.
Po bežnem pregledu raznih drugih problemov, predvsem na živinorejskem področju, so se člani zadržali v prijetnem razpoloženju ob domačem kozarčku ter se razšli z najboljšimi voščili in željami za prihodnje leto.
• Združenje ACLI ima novo pokrajinsko vodstvo, ki so ga izvolili na kongresu v začetku tega meseca. Novi predsednik pokrajinskega odbora je prof. Franco Codega, podpredsednik pa Enzo Pianigiani. Dosedanji predsednik Tarcisio Barbo je bil izvoljen v deželni odbor ACLI.
Konec prve faze načrta za zaposlovanje mladih
Prejšnji teden se je zaključila prva faza »načrta zaposlovanja mladih«, ki ga je pripravila Občina Dolina meseca junija letos in ki ga finansira Sklad za Trst s prispevkom v višini 100 milijonov lir.
Načrt predvideva zaposlovanje mladih brezposelnih za čiščenje in urejevanje javnih površin, vzdrževanje cestnih in drugih ograj, sajenje dreves v raznih krajih občine ter nabavo košev za smeti.
Med izvajanjem prve faze načrta je občinska uprava zaposlila pet mladih za skupno opravljenih 261 delovnih dni, ki so delali v raznih krajih občine.
Z deli bodo nadaljevali meseca marca, po zimskem premoru.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Vas seznanja z ugodnostmi, ki Vam jih nudi v mesecu decembru:
od 1 O do 30% POPUSTA na
—	mladinski književnosti
—	slovenski prozi in esejistiki
—	prevodih in monografijah
—	folklori in grafikah
OBIŠČITE NAS
Ul. sv. Frančiška 20 - TRST - Tel. 732487
MU. P™.™ KAVE
1.	bogato izbiro najboljše kave
2.	kakovostno kavo po najugodnejši ceni
3.	dnevno sveže praženo tn surovo kavo
Pražena kava, ki jo hranite v zmrzovalniku ostane sveža kot na dan praženja SKODELICA KAVE 500 LiR
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
Predstavitev je bila tokrat v Trstu, v prostorih NŠK
Arheološka slika Boljunca v novi trojni številki Goriškega letnika
Pred kratkim je izšla zadnja številka Goriškega letnika, zbornika, ki ga že vrsto let izdaja Goriški muzej Nova Gorica. Uradna predstavitev je bila v torek v prostorih Narodne in študijske knjižnice. Goriški letnik je bil tako prvič predstavljen v Trstu, do tega pa ni prišlo zgolj po naključju. V novi, trojni številki je namreč objavljen tudi prispevek z naslovom Arheološka slika Boljunca pri Trstu, ki so ga sestavili Stanko Flego, Lidija Rupel in Matej Župančič.
O reviji, ki obsega vsega skupaj skoraj 350 strani, so spregovorili ravnatelj NŠK in OZ, ravnateljica Goriškega muzeja Nelida Silič, umetnostni zgodovinar Marko Vuk, arheolog in kustos Pokrajinskega muzeja v Kopru Matej Župančič ter arheolog in vodja Komisije za topografijo pri Odseku za zgodovino Narodne in študijske knjižnice Stanko Flego. Le-ta je podrobneje predstavil članek o arheološki sliki Boljunca.
Prispevek je nastal ob 4. mladinskem raziskovalnem taboru Dolina 84. Na njem je prvič bila prisotna tudi arheološka delovna skupina, ki je ob tej priložnosti izdelala sliko arheoloških najdišč katastrske občine Boljunec. Zdi se namreč, da je flišnati breg do-
linskega kota, kjer se svet s kraške planote spušča proti morju, arheološko najbolj zanimivo in raznoliko področje v naši okolici. V jamah Doline Glinščice so ohranjeni najstarejši sledovi človekove prisotnosti. Zanimivi so tudi ostanki obeh gradišč na vrhu Malega Krasa in hriba sv. Mihaela. Naj-pestrejši podatki pa prihajajo iz rimskega časa. Zelo dobro je namreč ohranjen rimski vodovod, katerega točen potek skozi vas je začrtala prav delovna skupina tega Mladinskega raziskovalnega tabora. S temeljitim terenskim delom so v okolici Boljunca odkrili tudi ostanke grobišč in šestih stanovanjskih objektov. J4e nazadnje pa so na pobočju griča Čelo prišli na dan ostanki vasi Brda, ki je bila opuščena na prehodu iz 17. v 18. stoletje, kar ponovno dokazuje, da je bilo to področje veliko gosteje naseljeno, kot se je v začetku zdelo.
Poleg tega prinaša letošnji Goriški letnik še celo vrsto strokovnih člankov, raziskav, razprav, zapiskov, ocen in poročil, ki dopolnjujejo oziroma na novo razsvetljujejo preteklost naših krajev, predvsem primorskega in furlanskega območja. Ko je zbornik šele začel izhajati, so ga pripravljali le not-
ranji sodelavci Goriškega muzeja. Kmalu pa so k tej pobudi pristopili še strokovni sodelavci iz osrednje Slovenije, iz Harvatske, pa tudi iz Italije, tako iz slovenskega kot iz italijanskega kroga. Publikacija prinaša torej tudi znanstvena dognanja, ki so se razvila v bližnjem furlanskem prostoru. Strokovne članke s področja zgodovine, umetnosti, etnologije, etnografije, arheologije, arhitekture in narodopisja sploh dopolnjujejo še povzetki v nekaterih tujih jezikih, tako da je Goriški letnik dostopen tudi širšemu krogu bralcev.
Natečaj KZE za inženirje elektronike
Krajevna zdravstvena enota razpisuje, v sodelovanju s Centrom za raziskave, natečaj s štipendijo za diplomirane v elektroniki, ki se ukvarjajo z raziskovalnim delom na področju biotehnologije. Dokumentacija s pogoji za vpis na natečaj je na razpolago na sedežu KZE, Ul. Farneto 3, vsak delavnik med 8. in 17. uro. Prošnje je mogoče vložiti najkasneje do 11. januarja 1988.
Po odobritvi bencinskih kontingentov
Naj večje zadovoljstvo med tržaškimi črpalkarji
Na tradicionalnem koncertu pr o seske godbe
Novosti in visoka kvaliteta
Bencinski kontingenti, ki jih je vlada dan pred božičem — kakor da bi šlo res za božično darilo — namenila Trstu oziroma njegovi pokrajini, so zbudili val zadovoljstva v gospodarskih in političnih krogih ter seveda tudi med prebivalstvom. Bencin super po 500 do 505 lir za liter, kolikor bi moral stati po približnem izračunu z odbitjem davka Iva in drugih pristojbin, seveda ne bo nikomur odveč: ne samo da nas bo stal dobre tri petine manj od njegove komercialne cene, pač pa bo tudi precej cenejši od jugoslovanskega, pa še na pot čez mejo ne bo treba.
Združenje tržaških črpalkarjev je iz razumljivih razlogov izredno zadovolj-
Družba Sasea se resno zanima za prevzem rafinerije Aquila
Podpredsednik deželne vlade Carbone se je 24. t. m. srečal z zastopnikom družbe Sasea, ki še vedno namerava odkupiti žavelj-sko rafinerijo Aguila. Kot znano je bila Sasea v seznamu morebitnih kupcev že v samem začetku zapletenih in občasno nejasnih pogajanj za rešitev žaveljske naftne čistilnice, kot številni drugi konkurenti pa je prav tako nepričakovano, kot se je pojavila, naenkrat izginila s prizorišča. V času, ko vse kaže, da v Aguili ne bodo več pridobivali naftnih izdelkov, pa ostaja Sasea edini potencialni kupec sicer že dotrajanih naprav, v primeru ugodne rešitve pa namerava zaposliti vse delavce Aguile, ki so danes v dopolnilni blagajni.
Podpredsednik Carbone se po pogovoru s predstavnikom družbe ni hotel izpostaviti, dejal pa je, da bo treba celotno zadevo temeljito proučiti. V preteklosti je namreč večkrat prišlo do lahkomiselnega optimizma, ki je prej škodoval kot koristil. Kar se tiče strojne opreme in naprav za rafiniranje, pa je zastopnik Sasee potrdil, da bodo njeni tehniki opravili natančne preglede, da bi ugotovili, ali se popravila izplačajo in če obstajajo možnosti za temeljito tehnično revizijo. Sasea pa bo predstavila tudi svoj proizvodni načrt. O pogajanjih, ki zaenkrat potekajo samo na deželni ravni, pa deželna vlada stalno seznanja ministrstvo za industrijo, ki bo moralo slej ali prej iznesti tudi svoje mnenje, prihodnjega 5. januarja pa je predvideno prvo uradno srečanje na širši ravni. Ob vsem tem ostaja namreč še vedno odprto vprašanje družbe Monteshell, ki je doslej edina formalno predstavila svoj proizvodni načrt za alternativno proizvodnjo, ki pa ga Dežela, kot znano, ni sprejela. Po 5. januarju, ko bodo okviri vse zadeve jasnejši, bo podpredsednik Carbone o celotni zadevi seznanil tudi sindikat.
no z vladnim sklepom: v zadnjem trenutku je bilo preprečeno, da bi v Trstu dokončno zamrla distribucijska mreža goriva, povrhu pa se obeta dvig zaposlitvene ravni v tem trgovskem sektorju. Predsednik deželne vlade Blasu tti je podčrtal pozitvni rezultat dolgotrajnega dela in se še posebej zahvalil ministru Santuzu ter predsedniku Gorii, medtem ko je predsednik Pokrajine Locchi ta rezultat označil bolj kot »sad potrpežljivega dela, ne pa nestrpnosti in demagogije«. Pokrajinska federacija PSI in pokrajinski odbor KD pa sta se s posebnima tiskovnima sporočiloma javno zahvalila svojim predstavnikom v rimskem parlamentu in v vladi ter predsedniku deželnega odbora Biasuttiju za vsa prizadevanja, ki so na koncu le obrodila zaželene sadove. Predsednik tržaške Zveze trgovcev Adalberto Do-naggio pa je posebej poudaril politične in programske vidike ukrepa o posebnih kontingentih, s katerimi so končno priznane enake neugodne razmere ob vsem obmejnem pasu in še zlasti v mestih kot sta Trst in Gorica, medtem ko je za predsednika Trgovinske zbornice Tombesija ukrep »nagrada za enotnost namenov gospodarskih kategorij«.
V uradnem sporočilu iz Rima sicer ni bilo datuma, toda logično se zdi, da bo ukrep začel veljati s 1. januarjem 1988, čeprav bo treba na njegove praktične učinke še počakati.
Godbeno društvo Prosek je sinoči na na/lepši način voščilo vaščanom Proseka in Kontovela vesele božične praznike in srečno novo leto. Na tradicionalnem devetem koncertu na Štefanovo je postreglo domačim ljubiteljem glasbe z zares izjemno prireditvijo, koncertom, za katerega lahko mirne duše zapišemo, da je bil najboljši v zadnjih letih delovanja pro-seške godbe. Tridesetčlanski pihalni orkester je pod veščo roko kapelnika Slavka Luxe presenetil s kvaliteto igranja, v nekaterih primerih (na primer v prvem delu južnoameriške skladbe El condor pasa) pa je sploh presegel zgolj amaterski nivo glasbenega izražanja.
Koncert na Štefanovo je bil nabit z novostmi. Prvo novost so predstavlja-
le že skladbe same. Proseški godci so zaigrali vrsto povsem novih modernih motivov, takih, ki so občinstvu »že v ušesih«, kot na primer New York New York ali pa Richiejeva in Jacksonova We Are The World. Drugo novost predstavlja občasna menjava zasedbe (ob izvajanju modernejših skladb so pozavne zamenjale bombardine), kar omogoča glasbi sprotno prilagajanje posameznim skladbam in ritmom. Na-daljna novost je bila uporaba zvonov, ki jih je izdelal sam kapelnik Luxa (zvonovi so najbolj sugestivno izzveneli ob začetku Svete noči, ki jo je občinstvo zapelo skupaj z godbo). Med novosti moramo še našteti Pesem o domovini, ki jo je za godbo priredil njen član klarinetist Marko Štoka, in nastop solistov trobentača Mi-
Vaška dekleta obnovila starodavni običaj Tudi letos so v Boljuncu letela jabolka
Bellomi za osvoboditev Biloslava
Tržaški škof Bellomi je te dni zaprosil Vatikan za posredovanje glede neznane usode tržaškega novinarja Fausta Biloslava. O tej odločitvi je seznanil Bilosla-vove starše, ki so pred časom že zaprosili za pomoč pristojna ministrstva. Časnikar se je pretekle mesece mudil v Afganistanu, kjer je nameraval posneti reportažo z bojišč, vendar so ga vladne čete zajele in od tedaj ni o njem nobene vesti več. Sumi se vsekakor, da je zaprt v Kabulu. Preden so ga zajeli, je Biloslavu uspelo izročiti svojemu vodiču filmske posnetke in dnevnik, ki so sedaj v rokah tržaškega časnikarja Giana Micalessina. Zadnji zapis je Biloslavo zabeležil 14. novembra.
Tudi letos so v Boljuncu na Štefanovo letela jabolka. Spet se je obnovil prastari običaj lučanja, ko se vaška dekleta zberejo na Gorici, glavnem trgu, se združijo po skupinah in začnejo metati jabolka proti sredini trga. bučanje traja nekaj več kot deset minut, vsako leto pa se ob tej priložnosti zbere v vasi res lepo število radovednih gledalcev. Svojevrstni prizor si ogledujejo s primerne razdalje, saj je veliko bolj "zdravo" ostati čim bolj oddaljeni od sredine trga! V zadnjih časih se je namreč lučanje spremenilo v pristno, vsekakor nevarno obmetavanje. Običaj pa vseeno ohranja del svojih prvotnih, izvirnih sestavin.
Nihče se več ne spominja, kdaj se je lučanje začelo. Kot starodavni običaj je tako globoko zakoreninjeno v vaškem življenju, da se za veliko večino vaščanov zdi povsem samoumevno. Nekoč je bil to neke vrste inicijacijski obred, s katerim so dekleta vstopila v vaško skupnost. Medtem ko so fantje plačevali "likof" ob postavljanju maja, so dekleta spoštovala vaške navade z nakupom jabolk in z lučanjem.
Star, danes žal izumrl pomen tega običaja pa je bilo tudi izbiranje fantov. Š tem, da so jim dekleta lučala jabolka, so izrazila svojo naklonjenost do njih. Vsaka si je izbrala svojega in mu tako izpovedala svojo ljubezen, čeprav na nekoliko nenavaden način!
(dam)
rana Furlana, kontralt saksofonista Marina Ukmarja in pozavnista Mauri-zia Lavrenčiča, kar jasno kaže, da lahko proseška godba računa na mlade kvalitetne kadre.
Če k vsemu temu glasbenemu delu dodamo še zabavni prizor članic amaterskega odra Jaka Štoka Ksenije Starec in Barbare Luxa o »zdravstvenih težavah« prijateljic Jušte in Milke, in praznično vzdušje v dvorani domačega kulturnega doma, lahko zapišemo, da je bil letošnji koncert na Štefanovo, ki ga je uglajeno povezovala Klavdija Sardo res prijetna, zabavna in kakovostna prireditev.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi
Ivan Prašelj
Pogreb bo jutri, 28. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Dolino.
Žalujoči: žena Ančka, hči Marija, sinova Mario in Jožko, sestra Karolina in brat Mario z družinama, svakinji Angela in Viktorija z možem, nečak Edvin, vnuki ter drugo sorodstvo.
Dolina, 27. decembra 1987
27. 12. 1985	27. 12. 1987
Dve leti sta že mimo odkar nas je zapustila naša draga
Amalija Fonda
(MALČI)
Njena milina in dobrota bosta v naših srcih vedno živi.
SVOJCI
Gročana, 27. decembra 1987
27. 12. 1985	27. 12. 1987
Ob 2. obletnici smrti dragega
Renata Gombača
Posrečena pobuda MPZ Primorec-Tabor
S koledniškimi napevi veselo od hiše do hiše
Z najbolj pristnim novoletnim kulturnim darilom nam je tudi letos postregel Mladinski pevski zbor Primorec-Tabor iz Trebč in z Opčin, ki nas vse bolj osvaja s svojim kakovostnim petjem, pa tudi navaja na nove pristope h kulturnemu udejstvovanju. Pred letom dni je vzbudila pozornost širše zamejske javnosti zanimiva in hvalevredna pobuda obnovitve nekdanjega novoletnega koledovanja. Ta delček naše kraške preteklosti je zbor obudil tudi letos s koledniškim obhodom vseh hiš v Trebčah in pri Banih. Za ta svojevrstni zborovski nastop je letos izbral Štefanovo. Mladi pevci in pevke so se zbrali že v predpoldanskih urah na glavnem trebenskem trgu, nakar se je začel obhod vseh hiš. Z nekdanjimi pristnimi koledniškimi napevi, ki se jih spominjajo le še starejši vaščani, ter z drugimi pesmimi božične, pa tudi lahkotnejše, razposajene vsebine, so pozdravili ter voščili družini, v zameno pa je gospodar natočil pevcem in pevkam vina, gospodinja pa postavila na mizo potico. Pa še tudi kaj drugega je kanilo v košarico. To praznično in razigrano vzdušje se je v popoldanskih urah ponovilo tudi pri Banih v splošno veselje in navdušenje vaščanov, pa tudi samih pevcev.
Božično darilo občine - smeti
Pa recite, da nimamo dobre in uspešne občinske uprave. Kljub vsem težavam, v katerih plava, je skoraj vsakemu občanu priskrbela darilo. Kje ga lahko dvignemo? V smetnjakih ali ob njih, pravzaprav za vsakim vogalom, saj se kupi smeti že več dni kopičijo in nič ne kaže, da jim bodo smetarji pred koncem leta kos.
Ko so pred leti »listarji« stopili na čelo mestne uprave, so glasno izjavljali: Konec z vsemi umazanijami - moralnimi in drugačne narave. Mesto mora postati čisto, kot morajo biti čisti in moralno neoporečni vsi javmni upravitelji. Saj se še spominjate prvih odprav za čiščenje mesta in njegove okolice. »Vse bomo očistili,« so obljubljali, »mesto bomo uredili in napravili red, kot ga ni bilo nikoli.«
Sedaj imamo res vse - v glavnem kupe smeti na vseh koncih in krajih mesta. In ob praznikih jih je še veliko več. Smetarji jih bodo odstranili, kolikor bodo pač zmogli - ostalo bo pač čakalo na boljše čase.
So bili smetnjaki na ulicah res rešitev problema smeti v našem mestu? Prej so bile smeti skrite na dvoriščih stanovanjskih hiš. Danes so se samo preselile na ulice in trge, kjer prav tako smrdijo in delajo sramoto mestu, ki je hotelo biti čisto, kulturno... (N. L.)
Nastopil bo v torek v gledališču Cristallo
Končno v Trstu Big Band RTV
Običajno (in v glavnem upravičeno) nerganje, da je tržaška kulturna ponudba šibka ali na nekaterih področjih celo nezaznavna, moramo vsaj na glasbenem področju tokrat res malo utišati. Sicer izjem ne bomo posploševali, a obdobje ob praznikih nam ponuja marsikaj.
Med vabljive ponudbe prav gotovo sodi koncert že dolgo pričakovanega ljubljanskega televizijskega Big Banda, ki bo nastopal v torek zvečer v dvorani Cristallo z zanimivim sporedom skladb Glenna Millerja.
Sedanji Big Band je nastal kot radijski plesni orkester v prvih povojnih dneh. Takrat je bila to res drzna poteza, ki jo je treba pripisati skupini navdušencev, glasbenikov in študentov. Prvi nastop je imel 27. junija 1945 ob otvoritvi Postojnske jame. Repertoar je orkester zajemal od Glenna Millerja in Tommyja Dorseya do Woodyja Hermana in Bennyja Goodmana. Prvi umetniški vodja in dirigent je bil eden od pobudnikov — Bojan Adamič, leta 1961 pa ga je nadomestil dotedanji vibrafonist in aranžer Jože Privšek, ki orkester vodi še sedaj. Med zadnjimi uspehi Big Banda (vse nagrade, ki jih je bil deležen, bi le s težavo našteli) lahko omenimo vsaj lanski in letošnji koncert z ameriško pevko Joan Faulkner in koncert v spomin na Duka Ellingtona v ljubljanski stolnici, ko je orkester dirigiral Marcer Ellington. (nak)
se ga s trajno ljubeznijo spominjajo
mama Lidija, brat Ervin in drugo sorodstvo.
Prisrčna hvala vsem, ki mu prinašajo cvetje na grob.
Lonjer, 27. decembra 1987
26. 12. 1986	26. 12. 1987
Dan na dan si z nami
Matej
kot si bil pred letom dni.
Ljubeči starši, sestra, nona Cvetka in stric Marjan z družino.
Nabrežina, Melbourne, 27. decembra 1987
Ob izgubi Angela Vremca izreka Studio Clak iskreno sožalje vsem svojcem.
Ob izgubi Angela Vremca izreka svojcem iskreno sožalje družina Ko-korovec.
Božični koncert v Nabrežini
V Nabrežini je bil na božični dan tradicionalni koncert godbe na pihala, ki je pritegnil na vaški trg številne poslušalce
Večernice v pravoslavni cerkvi
V srbski pravoslavni cerkvi so se v četrtek začele slovesne večernice, posvečene zavetniku sv. Spiridionu. Četrtkove liturgije so se udeležili predstavniki vseh verskih in narodnostnih skupnosti v Trstu, kot tudi zastopniki krajevnih oblasti. Na sliki: pop Iljič poklanja tržaškemu škofu Bellomiju blagoslovljen kruh
Ob stoletnici rojstva Avrelije Sancinove
Dne 24. decembra t. 1. je poteklo sto let od rojstva zaslužne tržaške Slovenke, vzgojiteljice in koncertne pevke. Avrelija Sancinova^ je bila po rodu Skedenj-ka. Obiskovala je slovensko učiteljišče v Gorici in maturirala leta 1907. Istočasno je napravila izpit za poučevanje nemškega in italijanskega jezika.
Rodila se je v številni družini, 11 otrok je bilo. Oče je bil gostilničar, poleg tega pa je bil član orkestra v Gledališču Verdi, torej glasbenik in gotovo so veselje do glasbe podedovali tudi otroci, kajti štirje so se posvetili glasbenemu delovanju. Po materini zgodnji smrti je bila Avrelija, kot naj-starejša, prava mati ostalim otrokom, kot jo opisuje naj mlajši brat Belizar, operni in operetni pevec, po 1945. letu član slovenskega gledališča v Trstu. Brat Karlo, violinist, je koncertiral po vsej Evropi in bil ravnatelj Glasbene šole v Celju. Po letu 1945 je bil nekaj časa tudi vodja tržaške Glasbene matice. Tudi brat Dušan je bil violinist in več let ravnatelj Glasbene šole v Celju.
Učiteljica Avrelija se je posvetila šoli, vendar je pridno sodelovala v Kumarje vem učiteljskem zboru in nastopala kot solistka na raznih koncertih, ki jih je prirejal Kumarjev zbor. Žal je o njenem udejstvovanju malo podatkov. Leta 1927 je bila od fašističnih oblasti prisilno upokojena s komaj 20 leti službe. Po letu 1945 je bila zopet reaktivirana. Poučevala je na šoli v Skednju in skrbela, da so se slovenski otroci spet učili lepe govorice v materinem jeziku. Pomagala je tudi pri pripravah za razne šolske in društvene prireditve.
V dolgem seznamu škedenjskih kulturnikov je na vidnem mestu tudi ime zaslužne javne delavke Avrelije Sancinove. (P. M.)
čestitke
Tam doli pod Dolino hišica stoji, notri MERI PEČAR 60. rojstni dan slavi. Vse najboljše, predvsem obilo zdravja, ji želijo Marija, Olga in Justina.
Taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice iskreno čestitajo svojemu starosti bratu Srnjaku MILANU PAHORJU in DUŠKU JELINČIČU ob prejemu plaket boja in dela ter jima želijo še veliko uspehov in zadoščenj.
Danes praznuje 90 let ERNEST ŠVARA, učitelj v pokoju, ki živi v Ljubljani. Vse najboljše in da bi bil še dolgo zdrav in vesel v družinskem krogu mu želi brat Anton z družino.
gledališča
LA CONTRADA -TEATRO CRISTALLO
Danes ob 16.30: BUON NATALE AMI-CI MIEI Alana Ayckbourna. Režija Fran-cesco Macedonio.
prireja v nedeljah 10., 17., 24. in 31. januarja 1988
SMUČARSKI TEČAJ
za začetnike (dijake), začetnike (odrasle) in nadaljevalni tečaj.
Vpisovanje še jutri, 28. t. m., na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/3. nad., tel. 744249) od 20. do 22. ure ter telefonsko pri Devanu Cesarju (tel. 911433) ali pa na Primorskem dnevniku (tel. 764832 pri Vojku Slavcu, Aleksandru Sirku ali Dušanu Jelinčiču). Vabljenii!
razna obvestila
SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, obvešča, da je še nekaj prostih mest za silvestrovanje. Kdor se želi vpisati, naj se javi na tel. št. 69297.
TPPZ P. Tomažič sporoča, da bo danes, 27. t. m., v Bazovici v prostorih Partizanskega doma ob 9.30 v prvem sklicanju in ob 10. uri v drugem sklicanju občni zbor sekcije VZPI-ANPI pri TPPZ P. Tomažič. Dnevni red: uvodno poročilo, izvolitev odbora, sprejetje ustanovne listine, poimenovanje sekcije in program 1988.
Galerija kraške umetne obrti Bor -
Postaja Nabrežina, sporoča, da je do konca leta 1987 odprta tudi ob nedeljah od 11.00 do 18.30.
KD Primorsko priredi silvestrovanje v srenjski hiši v Mačkoljah. Igral bo ansambel Kompas iz Ljubljane, prostih je še nekaj mest. Vpisuje D. Smotlak, tel. 232114. Pohitite!
koncerti
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 11. januarja 1988, ob 20.30 bo v gledališču Ros-setti koncert dua M. LOGUERCIO - A. SPECCHI (violina in klavir).
ŠD GRMADA
vošči vsem svojim članom
in vsem prijateljem vesele praznike in uspešno novo leto.
PODJETJE BIZJAK
PREVOZI - IZKOPI
Želi vsem srečno novo leto!
13} jr
■ V2® &KEDENJ
priredi danes, 27. t. m., ob 16. uri
PREDSILVESTROVANJE
Vabljeni vsi člani in prijatelji!
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 27. decembra
JANEZ
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.27 - Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 11.51 in zatone ob 24.00.
Jutri, PONEDELJEK, 28. decembra
NEVENKO .
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,6 stopinje, zračni tlak 1031,7 mb narašča, brezvetrje, vlaga 83-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 12 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Sara Ausilio, Christop-her Cuschie, Daniel Velikonja, Alessio Caldnda, Annamaria, D'Amico, Luca Di Palma, Francesca Tominz, Emanuele Pa-tassini, Davide Della Croce, Andrea Bembo.
UMRLI SO: 59-letni Antonio Miccio, 61-letna Maria Antonia Antrone, 81-letni Vittorio. Gustinčič, 35-letna Manola Sirna, 56-letna Maria Deste por. Vascotto, 78-letni Giovanni Prasel, 83-letna Anita Berle vd. Nauman, 83-letni Angelo Vremec, 68-letni Gaetano Mazzaria.
OKLICI: delavec Emanuele Naglieri in gospodinja Alessandra Guštin, pilot Marco Zisca in uradnica Antonietta Es-posito, Gennaro Gattimolo in Nunzia Balzamo, zdravnik Luigi Atzeni in uradnica Orietta Moratto.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 27. decembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Ul. delllstria 35, Ul. Flavia 89 (ZAVLJE), Trg Monte Re 3/2 (OPČINE), Prosek (tel. 225141/225340). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
Dnevna služba - od 16.00 do 20.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 j Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (ZAVLJE), Trg Ospedale 8, Ul. delllstria 35.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8, Ul. delllstria 35, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
PROSEK (tel. 225141/225340) - po 13. uri samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 28. decembra 1987, do sobote, 2. januarja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (MILJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
OPČINE - samo po telefonu za najnujnejše primere.
V petek, 1. januarja, in v nedeljo,
3. januarja 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia (Milje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE). OPČINE - Proseška ulica (tel. 422923) -od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure
SLOVENSKO
STALNO
GLEDALIŠČE
Ivan Cankar
KRALJ NA BETAJNOVI
Režija: Mario Uršič PONOVITVE:
danes, 27. t.m., o% 16. uri -ABONMA RED G - druga nedelja
v ponedeljek, 28. t.m., ob 16. uri - ABONMA RED H
Oglasni oddelek Primorskega dnevnika PUBLIEST
sporoča, da bo uradoval po običajnem urniku le v sledečih dneh:
28., 29., 30. decembra
1. januarja 1988 sprejema samo osmrtnice uredništvo Primorskega dnevnika.
kino
ARISTON - 15.30, 20.00 Salto nel bulo,
ZDA, 1987, fant., r. Joe Dante.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Arrive-derci ragazzi, Fr., 1986, dram., r. Louis Malle, i. G. Manesse, J. Biras.
EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 I Picari, It., 1987, kom., r. Mario Monicelli, i. Gian-carlo Giannini, Enrico Montesano.
EXCELSIOR II - 15.30, 22.00 Malcolm, Avstral., 1985, kom., r. Nadia Tass, i. C. Friels, L. Davies.
NAZIONALE III - 15.30, 22.00 Com'e dura Tavventura, kom., It. 1987; r. F. Mogherini; i. P. Villaggio, L. Banfi.
NAZIONALE II - 15.30, 22.15 Montecar--lo gran Casino, It., 1987, kom., r. Carlo Vanzina, i. Massimo Boldi, Christian De Sica, □ □.
PENICE - 17.30, 22.15 Lo sgualo IV. - La vendetta, ZDA, 1987, dram., r. Joseph Sargent.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Biancane-ve e i 7 nani, ris., prod. VValt Disney.
MIGNON - 15.00, 22.00 Fievel sbarca in America, ris., ZDA, 1986, prod. Števen Spielberg.
EDEN - 15.30, 22.00 Frenesia di piacere, porn.,
NAZIONALE I - 15.50, 22.00 Angel He-art, 1’ascensore per Finferno, ZDA, 1987, srh., r. Alan Parker, i. Mickey Ro-urke, Robert De Niro.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Robo-cop - II futuro della legge, pust, ZDA 1987; r. P. Verhoeven; i. P. Weller, N. Allen.
CAPITOL - 15.45, 22.00 Gli intoccabili, ZDA, 1987, dram., r. Brian De Palma, i. Robert De Niro, Sean Connery.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Le streghe di Eastvvick, fant., ZDA 1987; r. George Miller; i. Jack Nicholson, Cher. .
RADIO - 15.30, 21.30 Marina... una bes-tia in calore, pora.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
/SMAf 7/H ZJ
TRST Ul Mo,,.n, 5/	&
GLASBENA ZADRUGA ARSNOVA
vabi na večer z glasbo Glen-na Millerja v izvedbi orkestra
BIG BAND RTV Ljubljana
Dirigent Jože Privšek
v torek, 29. t. m., ob 20.30 v gledališču Cristallo. Predprodaja vstopnic pri Utat, Pasaža Protti ali pri Ars Nova tel. 200892 od 15. do 18. ure.
razne prireditve
KD L Grbec - Skedenj priredi danes, 27. t. m., ob 16. uri PREDSILVESTROVANJE. Vabljeni vsi člani in prijatelji!
mali oglasi
OSMICO ima odprto Jadran Žerjal v Ricmanjih št. 172.
OSMICO ima odprto Robert Pipan v Mavhinjah št. 22/D.
OSMICO so odprli Ferlugovi pri Piščancih. Vabljeni!
ZAPOSLIMO osebo z večletno prakso v mednarodni trgovini z znanjem tujega jezika. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Mednarodna trgovina".
21-LETNI KNJIGOVODJA z opravljenim vojaškim rokom išče zaposlitev. Tel. 211790.
HIŠO na Krasu išče slovenski par. Tel. 815701 ob uri obedov.
IŠČEM hišo v najem z majhnim vrtom, najmanj 220 kv. m. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Hiša".
UGODNO prodam fiat 131 v dobrem stanju. Cena 1.000.000 lir. Tel. 227425 v večernih urah.
ZARADI uvedbe metana oddajamo za 400.000 lir tri leta staro peč-centralo na drva, premog in plinsko olje. Tel. 040/422082.
PRODAM zelo ugodno montažno vikend hišico 4x4 obstoječo, kompletno z vso opremo, 4 ležišča in kuhinja. Tel. 003861/310792 od 14. ure dalje.
UGODNO prodam fiat 127 v dobrem stanju za 1.100.000 lir. Tel. 213451.
PRODAM fiat 126 personal, letnik 1979, v odličnem stanju, rdeče barve. Tel. 227284.
CENTRO DEL COLLEZIONISMO
Trst, Ul. Piccolomini 3, tel. 040/762488
—	komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd.
LETOS VOŠČITE božične in novoletne praznike z dragocenim darilom, ki ga lahko izberete v DRAGULJARNI A. B.
-	Ul. Foschiatti 9 - Trst, tel. 775090. Mala trgovina z veliko izbiro!
HIŠO v Kobaridu prodam najbolj ugodnemu ponudniku. Ponudbe na naslov; Drole, Nahtigalova 4, 61230 Ljubljana-Polje.
KMETIJSKA ZADRUGA, Ul. Travnik, III. Trav. Est, Domjo (Industrijska cona), tel. 817325, obvešča, da zaradi velikega povpraševanja po nakupu oljk in olja sprejema nadaljnja naročila. Pohitite!
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne teče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
T4XI RADIO
30-77-30
neprekinjen servis
24 ur na 24	,
srečno novo leto
PREDNAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1988
Celoletna.............................. 100.000 lir
Mesečna ............................... 13.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 100.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1988. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 156.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Naročnino lahko poravnate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri raznašalcih časopisa, preko pošte na t/rn 2TT št. 13512348 in pri vseh slovenskih kreditnih zavodih.
Z Botroma v novo leto
Marlon Brando, nosilec naslovne vloge obeh Coppolovih Botrov, nas bo z ekrana pospremil v novo leto. (Na Halla 1 v ponedeljek, torek in sredo ob 20.30.)
nedelja 16.00 Rete 4
I	viaggi di Gulliver (ris.) ponedeljek 10.20 RTV-Lj
Mačka na pločevinasti strehi (dram.) ponedeljek 20.30 Italia 1
II	padrino (dram.) ponedeljek 24.00 RAI 2
I clowns (dram.) torek 24.00 RAI 2
Partitura incompiuta ...(dram.) sreda 12.00 RAI 3
Le vacanze del signor Hulot (kom.) sreda 20.30 RAI 1 Son contento (kom.) četrtek 20.50 RAI 1
Bernardo, cane ladro e bugiardo (kom.) petek 17.20 RTV-Lj Poletje v školjki (mlad.) petek 20.30 RAI 3 Milady (pust.)
glasba
nedelja 16.00 RAI 3 Koncert Billyja Joela nedelja 22.05 RAI 1 Koncert Franka Sinatre pon., tor., sre., čet., pet. 13.30 RAI 3 Karl Bohm dirigira Mozarta ponedeljek in torek 15.00 RAI 3 Koncert Alberta Fortisa četrtek 0.05 RAI 3
The Manhattan Transfer (jazz) petek 12.15 RAI 1, RTV-Lj in TV-Kp Dunajski novoletni koncert z Abbadom petek 20.30 TV-Kp Opera: Otello (Verdi) petek 23.15 Canale 5
Riccardo Muti dirigira Mozarta
šport
nedelja 14.30 Canale 5 Umetnostno drsanje ponedeljek 23.00 TV-Kp
Košarka: Neutro Roberts-Benetton torek 22.45 TV-Kp
Košarka: Čuki Mestre-Alno Fabriano sreda 12.55 RTV-Lj Smučarski skoki četrtek 11.45 RAI 2 Moški smuk četrtek 13.00 TV-Kp
Košarka: Benetton-Allibert petek 13.30 RTV-Lj in TV-Kp, 14.00 RAI 3 Smučarski skoki
ali
torek 20.05 RTV-Lj
Ko se to začne, ne odneha (tv drama) torek 22.35 Italia 1 Eno leto športa sreda 22.55 RAI 3
100 najlepših Carosellov četrtek 20.10 RTV-Lj
Mali Kakadu (otroški kabaret)


iiB

lil



:
,::i|
.
li




		r		filmi	na	TV zaslonu	
AUSTERLITZ, Fr.-It.-Liechtenstein-Jug. 1959
Režija in scenarij: Abel Gance. Igrajo: Orson Welles, Michel Simon, Jean-Louis Trintignant, Claudia Cardina-le, Vittorio de Sica.
Nocoj, 27. decembra, ob 21. uri, na TV Koper.
Koprski studio, ki se je zadnja leta posvetil predvsem . prenašanju športnih sporedov in zato ponuja v glavnem povprečne, če ne slabe filme, je tokrat poskrbel za bolj zahtevne, cinefilske okuse. Predvaja namreč mednarodni zgodovinski kolosal o bitki pri Austerlitzu. Posnel jo je pravcati specialist tega žanra Abel Gance, ki se je zapisal v zgodovino filma s svojo vizionarno-in nadvse spektakularno mojstrovino Napoleon (1925-27). Nocojšnji film je sicer bleda senca slovitega Napoleona, je pač sad »brezvezne« mednarodne komercialne koprodukcije, v njem pa bodo vsekakor Ganceovi ljubitelji zaslutili sled nekdanjega velikega cineasta.
IL CORSARO DELLTSOLA VERDE — The Crimson Pirate — Rdeči gusar, ZDA 1952.
Režija: Robert Siodmak. Igrajo: Burt Lancaster, Nick Cravat, Eva Bartok, Christopher Lee.
Jutri, 28. decembra, ob 20.30, na RETE 4.
Znani nemški režiser Robert Siodmak (1900-73), ki je leta 1941 pribežal v ZDA in se v Hollywoodu uveljavil z izdelovanjem srhljivk in črnih detektivk, je posnel tudi tale draguljček pustolovskega filma. Rdeči gusar slovi še posebej med oboževalci tega žanra zaradi svoje izredne dinamike in slikovitosti. Kapetan Vallo straši s svojo zloglasno jadrnico po Karibskem morju ter napada in s posebno slastjo pleni španske galeone. Film je še' zlasti pomemben zaradi odličnega in res zabavnega nastopa Burta Lancasterja, pravcatega »filmskega atleta«, ki izhaja iz cirkusa in se je uveljavil v filmu prav s to vražjo, akcijsko vlogo.
I CLOWNS — Klovni, It. 1971.
Režija: Federico Fellini. Igrajo: Fanfulla, Tino Scotti, Valdemaro, Liana in Nando Orfei, Anita Ekberg.
Jutri, 28. decembra, ob 24. uri, na RAI 2.
Tudi Fellini izhaja iz cirkusa..., vsaj kar zadeva njegovo filmsko poetiko in način prikazovanja filmske prireditve. Že njegov prvenec [Luči varieteja, ki ga je režiral z Albertom Lattuado) prikazuje blišč in bedo cirkuških umetnikov in tudi v njegovem nadaljnjem opusu postane cirkus osrednja, če ne glavna metafora in vodilni motiv, v filmih kot so Postopači, Cesta, Sladko • življenje, Satirikon, Fellinijev Rim, Casanova in drugi . V Klovnih se Fellini neposredno spoprijema s to temo: ironično, grenko-sladko in nostalgično se vrstijo pred njegovim ljubečim objektivom najrazličnejši igralci in akrobati smeha, živobarvno okinčani komedijanti z vedno nasmejano, a otožno masko, groteskni in sanjavi junaki za otroke vseh starosti.
PARTITURA INCOMPIUTA PER PIANOLA MECCANI-CA — Neokončenaja pjesa dlja mehaničeskogo pianino — Nedokončana skladba za mehanični pianino, SZ 1976.
Režija: Nikita Mihalkov. Igrajo: Aleksander Kaljagin, Elena Solovej, Nikiata Mihalkov, Oleg Tobagov.
V torek, 29. decembra, ob 24. uri, na RAI 2.
Sovjetski filmski režiser in igralec Nikita Mihalkov (Ob-lomov, Črne oči) se je lotil kar dvakrat iste literarne predloge: to je znane Čehovove komedije o Platonovu. Prvič je priredil to sijajno mladinsko delo Antona Pavloviča Čehova, ki napoveduje vse glavne teme njegovega poznejšega opusa, za film. In nastala je neverjetno učinkovita, sugestivna in subtilna filmska freska, ki slika propadanje ruske
aristokracije in vzpon novega hegemonskega razreda - bur-žoazije - ob nastopu novega veka. To priredbo je Mihalkov letos, po velikem uspehu svojega zadnjega filma (Oči čjor-nije), ponovno predelal v gledališko delo in ga širokopotezno postavil v rimskem gledališču Argentina; vlogo Platonova je tokrat zaupal seveda Marcellu Mastroianniju, izrednemu interpretu Črnih oči.
LE VACANZE DEL SIGNOR HULOT — Les Vacances de Monsieur Hulot — Počitnice gospoda Hulota, Fr. 1953.
Režija: Jagues Tati. Igrajo: Jagues Tati, Louis Perra-ult, Nathalie Pascaud, Michele Rolla.
V	sredo, 30. decembra, ob 12. uri, na RAI 3.
Gospod Hulot preživlja svoj dopust na mali bretanski plaži ter se spoprijema z vsakovrstnimi simpatičnimi, duhovitimi in neverjetnimi prigodami v družbi ostalih letoviščarjev. Slavni francoski igralec in režiser nepozabnih komičnih filmov (Praznični dan, Moj Stric, Playtime, Promet, Parada, Tatijev cirkus) je o tem filmu dejal: »Podobe so na razpolago gledalcu, da si sam pripoveduje zgodbo, kot da bi imel v rokah filmsko kamero. Sam lahko izbere med prvinami, ki mu jih predlagam (»gagi«, spomini na plažo), tiste detajle, ki ga spominjajo na lastne počitnice«. RAI 3 predvaja istega dne ob 20.30 sicer privlačno, a dokaj brezkrvno »filmsko pravljico« Legend, angleškega režiserja Rid-leyja Scotta. Ta se ukvarja najraje z reklamnim filmom, kar se pozna tudi pri Legendi, a je tudi avtor res subtilnih (Dvobojevalca) in filmsko zanimivih del, kot'sta Blade Run-ner in Slepi potnik.
POLETJE V ŠKOLJKI, Jug. 1986.
REŽIJA: Tugo Štiglic. Igrajo: David Sluga, Kaja Štiglic, Boris Kralj, Dare Valič, Maja Potokar, Vesna Jevni-kar.
V	petek, 1. januarja, ob 17.20, na RTV Ljubljana.
Glavna junaka uspešnega mladinskega filma Tuga Štiglica sta dvanajstletni Tomaž in njegov računalnik Vedi. Otrok preživlja z mamo zadnje dneve počitnic v Piranu. Oče je ostal v Ljubljani zaradi dela in družinskega nerazumevanja. Tomaž se podi z drugimi vrstniki po piranskih plažah in solinah, se igra s kompjuterjem in posluša morske pripovedke ribiča Luke. V tem prijetnem vzdušju se spletajo nova prijateljstva, nove ljubezni. A stari ribič odkrije, da mu nekdo krade školjke... Tomaž in njegov računalnik Vedi seveda priskočita Luki na pomoč in prideta na sled tatovom.
Štigličev prvenec je bil deležen kar dveh mednarodnih priznanj, Grand prix v Giffoni Valle Piana (Italija) in v Saint Malouju (Francija), in res velikega obiska, zlasti mlajšega občinstva, v Sloveniji in Jugoslaviji.
IL GENERALE — The General — General, ZDA 1927.
Režija: Buster Keaton. Igrajo: Buster Keaton, Marion Mačk, Glenn Cavender, Jim Farcey.
V	soboto, 2. januarja, ob 20.30, na RAI 3.
Med secesijsko vojno zvezna vojska noče sprejeti nadebudnega in pogumnega železničarja Busterja, zato naš »junak« še naprej vozi svojo lokomotivo, ki poganja vlak General. Vendar to ni miren posel. Nasprotno! Buster se znajde v vrtincu nepopisnih situacij, nevarnih zasledovanj, nemogočih voženj in napadov na vlak, ko se nenavadni junak pokaže v pravi luči in celo osvoji srce ljubljenke. Poleg nezadržne komike in absurdne satire, nam daje ta Keatono-va humoreska tudi nenavadno realistično sliko ameriške državljanske vojne.
LATTERIE CARSICHE KRAŠKE MLEKARNE
"MLEČNI BAR - BAR BIANCO“
v Devinu sporoča, da bo obratoval danes,
27. decembra.
Cenjenim strankam voščimo vesele praznike! DEVIN - Trst - Tel. 208208, 207247
RA« 1________________________
9.00	Dokumentarec: Ouarkov svet (pripravil Piero Angela)
10.00	Ekološka oddaja: Zelena linija
11.00	Maša
11.55	Dokumentarec: Besede in življenje - Vesti
12.15	Ekološka oddaja: Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Informacije: Speciale TV
14.00	Variete: Domenica in... (spored Giannija Boncompagnija in Irene Ghergo, vodi Lino Banfi, športne kronike Paola Valentija)
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Chi e guel ragaz-zo? (po romanu Nicole De Bu-ron, r. Nadine Trintignant, i. Ugo Tognazzi, Marlene Jobert, 3. del)
22.05	Glasbena oddaja: Bentornato Frank (koncer Franka Sinatre neposredno iz milanskega Pa-laTrussardi)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2__________________________
8.00	Informativna oddaja: Week end -razmišljanja in utrinki
8.30	Zabavna oddaja: Patatrac, vmes risanka, nanizanka in igre
9.45	Nadaljevanka: La scatola magi-ca (2. del)
11.10	Film: Susanna e le Giubbe Rosse (dram., ZDA 1939, r. William A. ■ Seiter, i. Shirley Temp le, Ran-dolph Scott)
12.30	Variete: Piccoli e grandi fans
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Piccoli e grandi fans (2. del)
15.40	Športna odd.: Studio e Stadio, vmes ciklokros - Masters (prenos iz Padove)
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
19.45	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Kviz: Una grande occasione - 12 družin lovi milijardo
22.40	Dnevnik - nocoj
22.55	Aktualno: Moda
23.30	Inf. oddaja: Protestantizem
23.55	Dokumentarec: Umetniki pred ogledalom - Mimmo Rotella
RAI 3_______________________
11.00	Veliki izvajalci: Arturo Benedet-ti Michelangeli izvaja Chopina
11.50	Film: Sherlock Holmes e il mis-tero del carillon (krim., VB 1946, r. Roy W. Neill)
13.05	Filmske novosti
13.15	Dok.: La macchina del tempo
14.00	Film: Lbro di Mackenna (vestern, ZDA 1969, r. J. Lee Thompson, i. Gregory Pečk, Omar Sharif)
16.00	Koncert Billyja Joela
16.45	Film: II circo e la sua grande av-ventura (pust., ZDA 1964, r. Hen-ry Hathaway, i. John Wayne, Rita Hayworth)
19.00	Vreme in dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Nanizanka: Valerie
20.30	Nanizanka: F.B.L oggi
21.20	Dokumentarec: Živali in mi
22.25	Dnevnik - zadnje vesti
22.40	Deželne vesti
22.50	Glasba s stilom: Firence, nocoj ste lepe
RTV Ljubljana_________________
8.45	Otroška oddaja: Živ žav
9.40	Otroška nadaljevanka: Super stara mama (pon. 8. dela)
10.05	Nadaljevanka: Vrnitev v Paradiž (pon. 9. dela)
10.50	Glasbena oddaja: Domači ansambli - Ansambla Slavček in Stoparji
11.20	Na zvezi (pon.)
11.45	Kmetijska oddaja
12.45	Dokumentarec: Planet zemlja -(pon. 7. oddaje)
13.40	Glasbena oddaja: Vrtnica Li-gnana (pon.)
15.05	Nadaljevanka: Hiša (7. del)
16.45	Oddaja za slušno prizadete: Prisluhnimo tišini
17.25	Film: Ali je pilot v letalu? (dram., ZDA 1980, r. Jim Abra-hams, David in Jerry Zucker, i. Robert Hays, Julie Hagerty, Lloyd Bridges)
18.45	Risanka
19.00	Kino
19.25	Zrno, vreme in dnevnik
20.05	Nad.: Vuk Karadžič (8. del)
21.10	Rubrika: Zdravo________________
TV Koper_______________________
14.15	Nanizanka: Liturgia particolare
15.15	Film: Sinfonia di morte (dram., r. Robert Gordon, i. Michael Go-ugh, Jeanne Cooper)
16.45	Dokumentarec: Ecosistema
17.15	Dok.: Zdravila - Prijatelji ali sovražniki?
17.30	Jugoslovansko koš. prvenstvo
19.00	Nad.: Strel v sadovnjaku
20.00	Dokumentarec o televiziji
20.30	TVD Sedemdni
21.00	Film: Napoleone ad Austerlitz (dram., r. Abel Gance, i. Orson Welles, V. De Sica, C. Cardinale)
23.30	Šport
:■		!:!!::!	i::::::::::		1		
	::::::			i		
CANALE5
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Koncert:	Riccardo
Muti dirigira Filharmonijo milanske Scale (Beethoven, Prokofjev)
11.00	Nanizanka: Love boat
12.00	Aktualno: Punto 7 -una vita
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Variete: La giostra
14.30	Šport: SP v umetnostnem drsanju (prenos iz VVashingtona)
15.45	Kviza: OK bimbi, 16.50 Parole d'oro
17.45	Rubrike: Forum, 18.20 Incontri ravvicinati,
18.45	Fans Club
19.40	Kviz: Tra moglie e-ma-rito vip
20.30	Nadaljevanka: La gat-ta
22.30	Aktualno: Benvenuta Raffaella
22.50	Film: Hong Kong (pust., ZDA 1951, r. Ed-ward Ludwig, i. Jeff Chandler)
0.30 Rubrika: Premiere
0.40 Film: Ebbrezza dell’o-ro (pust., ZDA 1936, r. James Cruze, i. Binnie Barnes)
RETEOUATTRO
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Nan.: La grande valla-ta, 9.15 II Santo, 10.10
Kate & Allie, 10.40 Mary Tyler Moore
11.10	Film: La piccola prin-cipessa (kom., ZDA 1939, r. Walter Lang, i. Shirley Temple)
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Evelyn, Occhi di gatto, Blinkins
15.30	Nanizanka: Mary Ty-ler Moore
16.00	Film: I viaggi di Gulli-ver (ris., ZDA 1951, r. Max Fleischer)
17.40	Film: Furia nera (pust., ZDA 1954, r. Jesse Hibbs, i. Joel McCrea, Marie Blanchard)
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Riccardo Cuor di Leone (pust., ZDA 1954, r. David Butler, i. Rex Harrison, George Sanders)
23.00	Filmska rubrika: Cine-ma e Co.
23.30	Film: Puccini (biog., It. 1952, r. Carmine Gal-lone, i. Gabriele Fer-zetti, Marta Toren)
0.50 Nan.: Detective per amore, 1.40 II Santo
ITALIA 1__________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Bun Bun, Lovely Sara, Maya, Popples
10.30	Nanizanke: Tarzan,
11.30	La terra dei giganti, 12.30 II pianeta delle scimmie
14.00	Glasbena oddaja: Do-menicadeejay
16.00	Nan.: Legmen
17.00	Otroška oddaja Bim bum bam, vmes risanke Holly e Benji, Kiss MeLicia, Jemm
18.50	Risanke: Gli amici cer-cafamiglia, 19.25 Den-ni, 20.00 I Puffi
20.30	Variete: Drive in
22.15	Glasbena oddaja: Eno leto glasbe
23.15	Nanizanki: Magpum P.I., 1.10 Star Trek
TELEPADOVA
14.00	Film: Maciste Luomo piu forte del mondo (pust., It. 1961, r. A. Le-onviola, i. M. Forrest)
15.45	Film: Sogno di Bohe-me (dram., ZDA 1953, r. Gordon Douglas, i. Kathryn Grayson)
17.30	Nanizanka: I predatori delLidolo d'oro
18.30	Dok. o naravi
19.30	Aktualno: Vesti iz ZDA
20.30	Film: I due seduttori (kom.) ZDA 1964, r. Ralph Levy, i. Marlon Brando, David Niven)
22.30	Rubrika: Fuori gioco
23.30	Šport: košarka A2 0.30 Film: Matt Helm il si-
lenziatore (krim., ZDA 1966, r. Phil Carlson, i. Dean Martin)
TEIEFRIULI________
12.45	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
13.15	Variete: Buinesere Friul
15.30	Rubrika: Večerjajmo skupaj
16.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.15	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
19.00	Nanizanka: La con-guista di Luke
20.00	Risanke
20.30	Nadaljevanka: Segreto diplomatico
21.30	Variete: Ouantungue io
23.00	Nanizanka: Raffles, ladro gentiluomo
24.00	Dražba
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
ilšiNlNBŠilliSN
*' 1 *....
i',,

i..m
^....anIS«iH:(N

JL
6
05
>
o „•
CD
II
.§|
CC C

v
m mm
'g
O)
©

B' ll
.....
' '
Tr


i
»mi
s..


......’

11 ... ""llplj!«.
			
..li
lii lili
to
m
00
co
(O
N-
O
o
	lllli	11!	m		;li!l!!i;;!!i!	:!!!!!!!!	=====	lll!l=llll==lll!ll			======		==:=		::	i::::::::!:	===;========
	:::::							========:======;=!			======		i: :	=====	=======!	===========	
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
RAI 1
RAI 2
RAI 3
7.15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Nan.: Occhio al superocchio
10.30	Dnevnik,'nato Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15 Naše pravljice: Lažni preinc
(1. del)
15.00	Hokeju na ledu (iz Bormia)
15.55 Izžrebanje loterije
16.00	Mladinska oddaja: II sabato del-lo Zecchino, sledi nadaljevanka Pinpcchio (2. del)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi e domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: La storia di Babbo Natale (fant., ZDA 1985, r. Jeannot Szware, i. Dudley Moore, John Lithgow)
22.25 Dnevnik, nato Filmske novosti
22.40	Aktualno: Speciale TG1
24.00	Vreme in dnevnik
0.10 Glasbena oddaja: Qua la mano -Etna d’oro
8.00	Inf. odd.: Prva izdaja 8.30 Jutranja telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Inf. oddaja: Laboratorio infanzia
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55 Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Dnevnik - šport
13.30	Izžrebanje loterije
13.40 Nanizanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik - flash 14.35 Rubrika: Oggi Šport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.05	Pregled oddaj RAI za 1. 1987
18.30	Dnevnik, nato nan. Miami Vice
19.30	Dnevnik in Horoskop
19.45 Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	Nan.: Un giustiziere a New York 22.20 Dnevnik - nocoj
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: I clowns (dram., It. 1970, r. -i. F. Fellini, i. Maja Morini)
11.30	Informativna oddaja: Scenografija v filmskih predstavah
12.00	Dok.: Meridiana - Jaz, Sperman
13.30	Glasbena oddaja: Amadeus -Mozartova Simfonija št. 25 v g-molu K 183, Orkester dunajske Filharmonije dirigira Karl Bohm
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.00	Koncert Alberta Fortisa
15.30	Dokumentarec o sirku
16.00	Film: Victory (dram., ZDA 1940, r. John Cromwell, i. Fredric March, Betty Field)
17.15 Aktualno: Lords of the New Church
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45 Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.20 Deželne vesti in šport
20.00	Dokumentarec: Sestanek z Leo-pardijem (1. del)
20.30	Variete: La fabbrica dei sogni
22.25 Dnevnik
22.35 Film: Racconti romani (kom., It. 1955, r. Gianni Franciolini)
0.10 Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana_________
10.00 TV mozaik: Zrcalo tedna
10.20 Matineja. Film: Mačka na pločevinasti strehi (dram., ZDA 1958, r. Richard Brooks, i. Paul New-man, Elizabeth Taylor, Buri Ivens)
17.35 TV mozaik (pon.)
17.25 Lutkovna serija: Radovedni Ta-ček - Smrček
17.55 Mladinska oddaja: Pamet' je boljša kot žamet - Luknje za drage denarje (13. oddaja)
18.15 Glasbena oddaja: Brahmsove ljubezenske pesmi (MePZ Con-sortium musicum, dir. Mirko Cuderman; ciklus je nastal leta 1869, obsega 18 valčkov s klavir
sko spremljavo, v katerih skladatelj v pristnem romantičnem slogu poje o bolečinah in vznesenosti zaljubljencev.)
18.45 Risanka
19.00	Obzornik
19.25 Zrno in'vremenska napoved
19.30 Dnevnik
20.05 Nad.: Usodna križanja (6. del)
23.00	Dnevnik
TV Koper
14.15	TVD Novice 14.20 Nanizanka: Alibi
15.15	Nad.: Mamma Vittoria (pon.)
16.00	Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
_______
9.00 Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45 Rubrika: Mesto danes
20.00	Nan.: Lmcredibile dr. Hogg 20.25 TVD Novice
20.30	Film: Sinfonia di morte (pon.)
22.00	TVD Vsedanes
22.15 Rubrika: Zdravnik in pacient
23.00	Šport: košarka Al, Neutro Roberts Firenze-Benetton Treviso
i==!i==;===l==::=i=	""""	""	=;===	======:	=======	=====	!==	===!	=!=!===!!==	ii	:=====	=;==;==	====;===		=;=====;==;==;==;;		====;!===;=;;	::	:	!=====	
iiiiiiiiiiiiiiiiiii			==!=;		m m	=i=;=	===	====	;;=;=;;==;;				j	========	ii;:::		lljHUijH;	1=1=1===:!=!=	!!!!	!!!!	IH!::	HIHIIiili::::::::::!
■i

CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
8.35	Film: Zanna Bianca alla riscossa (pust., It. 1974, r. Tonino Ricci, i. Henry Silva)
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: II trionfo di Tarzan (pust., ZDA 1942, r. William Thidle, i. Johnny Weissmuller, Frances Gifford)
16.30	Nanizanki: L'albero delle mele, 17.00 Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nanizanka: II mio ami-
co Webster
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Bollenti spiriti (kom., It. 1981, r. Gior-gio Capitani, i. Johnny Dorelli, Gloria Guida)
22.25	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
23.30	Aktualno: Nick, sei grande!
0.30 Rubrika: Premiere
0.40 Film: LJncubo di Ja-net Lind (dram., VB 1963, r. Freddie Fran-
cis, i. David Knight, Moira Redmond)
2.15	Film: La ribelle del West (vestern, ZDA 1952, r. Lee Sholem, i. Maureen 0'Hara)
RETEOUATTRO
8.40	Nan.: La grande valla-ta, 9.30 II santo, 10.30 Kate & Allie, 11.00 Mary Tyler Moore
11.30	Film: Governante ru-bacuori (kom., ZDA 1948, r. Walter Lang, i. Clifton Webb, Robert Young)
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Evelyn, Blinkins
15.30	Nan.: Cassie & Co.
16.30	Nad.: Pearl
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: La grande lotteria
20.30	Film: II corsaro delLi-sola verde (pust., ZDA 1952, r. Robert Siod-mak, i. Burt Lancaster, Eva Bartok)
22.30	Film: Časa Ricordi (biog., It. 1954, r. Car-mine Gallone, i. Paolo Stoppa, Marcello Mas-troianni)
1.00	Nan.: Detective per amore, 1.50 II Santo
ITALIA 1
8.30	Bim bum bam, vmes ri-- sanke Bun Bun, Love-ly Sara, Maya, Popples
10.30	Nanizanke: Tarzan,
11.30	La terra dei giganti, 12.30 II pianeta delle scimmie
13.30	Variete: Smile
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nan.: Rin Tin Tin
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes "risanke Babbo Natale, Belle e Sebastien, Holly e Benji, Kiss me Licia
18.00	Dok.: Jonathan
19.00	Nan.: Automan, 20.00 Piccola bianca Sibert,
20.15	Maple Town
20.30	Film: II Padrino (dram., ZDA 1972, r. Francis Ford Coppola, i. Al Pa-
, cino, James Caan, Robert Duvall)
23.50	Nanizanki: Magnum P.I., 1.30 Star Trek
TELEPADOVA
14.15	Nadaljevanki: Ai con-fini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I forti di Forte Coraggio
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Davide e Betsa-bea (zgod., ZDA 1951, r. Henry King, i. Gre-gory Pečk, Susan Hay-ward)
22.45	Film: Dick Smart 2.007 (krim., It. 1967, r. Franco Prosperi, i. Margaret Lee)
0.30 Šport: hokej na ledu
1.30	Nan.: Mod Sguad
TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: La vita co-minciaa40 anni
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Dražba
15.00	Risanke
16.00	Glas. odd.: Musič box
16.15	Film: Gli innocenti
vanno alLestero (kom., i. Craig VVasson)
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Variete: Ouantungue
io "
21.00	Šport: košarka A2, Fantoni-Annabella
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
li
ji

> r > z m X >	TELEVIZIJA		lili	
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Nan.: Occhio al superocchio
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05 Variete: Fronto... e la RAI (1. del)
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la RAI (2. del)
14.15 Otroška oddaja: Naše pravljice -Lažni princ
15.00	Aktualno: Italijanska kronika
15.30	Dnevnik - kronika
16.00	Mlad. odd.: II sabato dello Zec-chino, vmes nad. Pinocchio
18.00	Variete: leri, Goggi, domani
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Fantasticotto
21.40	Film: I nove di Dryfork City (vestern, ZDA 1966, r. Gordon Douglas, i. Ann Margret, Alex Cord)
22.30	Dnevniki
22.40	Film (2. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti, vreme 0.10 Dokumentarec: Umetniki pred
ogledalom - Nino Caruso
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Rubrika: Italija se prebuja
10.00	Rubrika o televiziji
11.05	Dok.: Formazione come progetto
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55 Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Dnevnik - športne vesti 13.40 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.35 Športna rubrika
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: V prijetnem počutju
18.05	Nan.: II dottor Simon Locke
18.30	Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Miami Vice
19.30	Dnevnik, horoskop, vreme, šport
20.30	Film: I nuovi centuriorii (krim., ZDA 1971, r. Richard Fleischer, i. George C. Scott, Stacy Keach)
22.20 Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Partitura incompiuta per pianola meccanica (dram., ZSSR 1976, r. Nikita Mikhalkov)
11.30	Izobraževalna oddaja: Scenografija v filmskih predstavah
12.00	Dok. oddaja: Meridiana - Srečanje s človekom in okoljem
13.30	Koncert: Amadeus - Dunajska Filharmonija, dir. Karl Bohih izvaja Mozartovo Simfonijo
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.00	Koncert Alberta Fortisa
15.30	Dokumentarec o sirku
16.00	Film: Ragazza cinese (dram., ZDA 1943, r. Henry Hathaway, i. G. Tierney, G. Montgomery)
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti in dnevnik
20.00	Dok.: Sestanek z Leopardijem
20.30	Aktualno: Vroča linija (1. del)
21.30	Film: Lombra del dubbio (krim., ZDA 1943, r. Alfred Hitchcock, i. Teresa VVright, Joseph Cotten)
22.20	Dnevnik - vesti
22.30	Film: L'ombra del dubbio (2.del)
23.15 Aktualno: Vroča linija (2.del)
23.45	Dnevnik in deželne vesti
RTV Ljubljana
10.00	TV mozaik. Šolska TV: kemija -Od rude do surovega železa, naravoslovje - Voda, vir življenja, obrambna vzgoja
11.00	Jezikovni utrinki
11.05 Tečaj angleščine
11.35 Tečaj francoščine
16.10 TV mozaik (pon.)
17.15	Koncert: Prireditev za UNICEF (tradicionalno glasbeno srečanje je RTV Ljubljana pripravila s Slovensko komisijo za sodelovanje z UNICEF)
18.15	Otroški spored: Pehar je pripravljen, pehar je nastavljen...
18.45 Risanka
19.00 Obzornik
19.25 Zrno in vremenska napoved
19.30 Dnevnik
20.05 TV drama: Ko se to začne, ne odneha (Miodrag Karadžič, r. Živko Nikolič, i. Drago.Malovič, Lilijana Kontič)
21.20 Glasbena oddaja: Operne zvezde na Dunaju - tenorist Alfredo Kraus
21.50 Dnevnik
TV Koper____________________
14.20 Nan.: Gioielli, che passione 15.15 Nad.: Mamma Vittoria (pon.) 16.00' Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec 18.00 Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes 19.55 Nan.: LJncredibile dr. Hogg 20.20 Izžrebanje loterije
20.25 TVD Novice
20.30	Nanizanka: Banacek - Non spa-risce cosi un DC-8
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Dokumentarec o zgodovini: La macchina del tempo
22.45	Šport: košarka A2, Čuki Mestre-Alno Fabriano
		illiilili:!!:!	ii:!					!!!!!!!!!!!		!!!!!			*	""	!!!!!!		:!!::!		!:!!:!	:::!:::!	!!!	!!!::		!!!•!	:	!!:!	!:š:!šš	!!!	‘F
1	LhL* IV Hm	1 tm m B li!L			:!:!	::!!!!:::::	:::::::	:::::			!::•:		!	::!::::!	::::	::::::	::::!::		::!:!!		■liSili	:i:			-	:::	!:::		::!	•i:
CANALE5
RETEOUATTRO
8.30	Rubrika: Dobro jutro, Italija
8.35	Film: Maya (pust., ZDA 1966, r. John Ber-ry, i. Clint Walker)
10.30	Kvizi: Cantandb can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Tarzan e il safari perduto (pust., ZDA 1957, r. Bruce H. Hum-berstone, i. Gordon Scott)
16.30	Nanizanki: L albero delle mele, 17.00 Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nanizanka: Il mio ami-
co VVebster
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: La časa stregata (kom., It. 1982, r. Bruno Corbucci, i. Renato Pozzetto)
22.25	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Film: Il lattaio bussa una volta (kom., ZDA 1950, r. Charles T. Bar-ton, i. Jimmy Durante, Donald 0'Connor)
8.30	Nan.: La grande valla-ta, 9.30 II Santo, 10.30 Kate & Allie, 11.00 Mary Tyler Moore
11.30	Film: Riccioli d'oro (kom., ZDA 1935, r. Ir-ving Cummings, i. Shirley Temple)
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Dolce Katy, Blinkins, Animated Classics
15.30	Nanizanka: Cassie & Co.
16.30	Nadaljevanka: Pearl
18.15	Kviza: Cest le vie,
18.45	Gioco delle cop-pie j
19.30	Nanizanka: La grande lotteria
20.30	Film:	Incompreso
(dram., It. 1966, r. Luigi Comencini, i. Anthony Quayle, Stefano Co-lagrande)
22.30	Film: Papa Giovanni Paolo II (biog., Kan. 1984, r. Herbert VVise, i.
. Albert Finney)
1.20	Nan.: Detective per amore, 2.10 II Santo
ITALIA 1__________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Bun Bun, Lovely Sara, Popples
10.30	Nanizanke: Tarzan,
11.30	La terra dei giganti, 12.30 II pianeta delle scimmie
13.30	Variete: Smile
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nan.: Rin Tin Tin
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Alla scoperta di Babbo Natale, Belle e Sebastien, Holly e Be-nji, Kissme Licia
18.00	Dok.: Jonathan
19.00	Nan.: Simon & Simon
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Film: Il padrino II (dram., ZDA 1974, r. Francis Ford Coppola,
i.	Al Pacino, Robert Duvall, Robert De Niro)
22.35	Eno leto športa
0.35 Nanizanki: Magnum P.I., 1.35 Star Trek
TELEPADOVA
14.15	Nadaljevanki: Ai con-fini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I forti di Forte Coraggio
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Les Girls (glas., ZDA 1957, r. George Cukor, i. Gene Kelly, Mitzi Gaynor)
22.45	Film: Come rubare la corona dTnghilterra (kom., It. 1967, r. Sergio Greco, i. Roger Brow-ne)
0.30 Film: Il colosso di fuo-co (dram., ZDA 1976, i. Ernest Borgnine, Vera Miles)
TELEFRIULI_________
13.00	Zdravniška rubrika
13.30	Nad.: Amorgitano
14.30	Dražba
16.30	Glas. odd.: Musič box
17.15	Dokumentarec: Opera
selvaggia
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Si e giova-ni sol6 due volte
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nad.: Il perduto amore
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
P..Tjiiiii _
.
..
11 ii ^umin ....‘*.|
1
. 'ifii
;jji:...-J:

‘■»m
ih:.....
!ilj

pllii
"iji ««■
...............
iš;:.
CA) .S
I
a
M
i
i !
a
O
ri<
5

I c s s
~ C
R
JL

g i ^
ipi I i ||
“ f|5
ll| P!
§p n ° >
Hi
il!
LU
“D
<
O
N
Ul
Z
>N
šg S
"3 o c"
Z Sf-I ^ le?

il


lil

liliiii
■illiilHiriii
11
i
IMIIH

•iii

IB

""-Hlr::


RAI 1__________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nan.: Occhio al superocchio
10.30	Dnevnik
11.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Naše pravljice: La fanciulla d'o-ro (1. del)
15.00	Izobraževalna oddaja: Zvok in podoba. Glasbeni instrumenti
16.00	Mladinska oddaja: Il sabato del-lo Zecchino, sledi nadaljevanka Pinocchio (4. del)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Son contento (kom., It. 1983, r. Maurizio Ponzi, i. Fran-cesco Nuti, Barbara De Rossi)
21.05	Variete: Biberon
22.50	Dnevnik, nato Športna sreda
22.50	Filmska rubrika
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Dokumentarec: Umetniki pred ogledalom - Ugo Nespolo
RAI 2_________________________
8.00	Prva izdaja, nato telovadba
9.00	Rubrika: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Aktualno: Šola za petrolej
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.05	Rubrika: Il piacere di Abitare
17.45	Risanka: Tom & Jerry
18.05	Nan.: Il dottor Simon Locke
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.30	Dnevnik, horoskop, vreme, šport
20.30	Film: Spiaggia rossa (vojni, ZDA 1968, r. Cornel Wilde, i. Cornel Wilde, Rip Torn)
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Il barone (kom., Fr. 1960, r. Jean Delannoy, i. Jean Gabin)
JUftOSLftlfAKISKA TELEVIZIJA
RTV Ljubljana__________________
10.00	TV mozaik. Integrali
10.30	Matineja. TV drama: Ko se to začne, ne odneha (Miodrag Ka-radžič, pon.)
12.55	Šport: SP v smučarskih skokih (prenos iz Oberstdorfa)
16.00	TV mozaik (pon.)
16.30	Tečaj angleščine
17.30	Tečaj francoščine
17.00	Aktualno: Aids (3. del)
17.30	Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine
17.40	Otroška nad.: Utonilo je sonce
18.15	Otroška oddaja: Pehar je pripravljen, pehar je nastavljen...
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno in vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Film: Ljubimec velikega stila (dram., VB, r. Melvin Frank, i. Glenda Jackson, George Sagal, Paul Sorvino)
21.40	Dokumentarna oddaja: Po sledeh napredka
22.25	Dnevnik
22.40	Rubrika: Rezerviran čas
TV Koper_____________________
14.15	TVD Novice
14.20	Nanizanka: L'omicida
15.15	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
16.00	Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
RAI 3________________________
112.00	Dok.: Srečanje s filmom doma
12.30	Film: Le.vacanze del signor Hu-lot (kom., Fr. 1952, r. Jacgues Tati, i. Louis Patrault)
13.30	Koncert: Amadeus - Dunajska Filharmonija izvaja Mozartovo Simfonijo, dir. Karl B6hm
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.00	Aktualno: Osibisa e Mezzoforte
15.25	Dokumentarec o sirku
15.55	Film: L'avventuriero della Male-sia (pust., VB 1952, r. Carol Reed, i. Trevor Howard)
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00, Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Koncert Donatelle Milani
20.00	Dokumentarec: Sestanek z Leo-pardijem (3. del)
20.30	Film: Legend (fant., VB 1985, r. Ridley Scott, i. Tom Cruise)
22.15	Dnevnik - nocoj
22.20	Film: Legend (2. del)
22.55	100 najlepših Carosellov
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Gladališka oddaja: Srečanja
20.25	TVD Novice
20.30	Glasbena oddaja: Sotto le stelle
21.50	TVD Vsedapes
22.05	Dokumentarec o živalih
22.40	Film: Le avventure di un gigolo (kom.)
	lil	III	»	lili
J
%
George Sherman, i. Rory Calhoun)
CANALE5
8.30	Rubrika: Dobro jutro, Italija
8.35	Film: Cera una volta Pollicino (fant., Fr. 1972, r. Michel Bois-rond, i. J. P. Marielle)
10.00	Nanizanka: Aliče
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Tarzan e la fontana magica (pust., ZDA 1948, r. Lee Sho-lem, i. Lex Barker)
16.30	Nanizanki: L'albero delle mele, 17.00 Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nanizanka: Il mio ami-
co VVebster
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Mia moglie e una strega (kom., It. 1980, r. Castellano e Pipolo, i. Renato Poz-zetto, E. Giorgi)
22.20	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night 0.20 Rubrika: Premiere 0.30 Film: Nervi d’acciaio (dram., ZDA 1952, r. George Sherman)
2.00	Film: Alba di fuoco (vestern, ZDA 1954, r.
RETEOUATTRO
8.35	Nan.: La grande valla-ta, 9.30 II Santo, 10.30 Kate & Allie, 11.00 Mary Tyler Moore
11.30	Film: Il molto onore-vole Mr. Pennipacker (kom., ZDA 1958, r. Henry Levin, i. Clifton Webb)
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, risanke Dolce Katy, Charlie Brown, Animated Classies
15.30	Nan.: Cassie & Co.
16.30	Nadaljevanka: Pearl
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco 'delle cop-pie
19.30	Nanizanka: La grande lotteria
20.30	Kviz: OK il prezzo e giusto
22.50	Film: Anna dei mille giorni (zgod., VB 1969, r, Charles Jarrott, i. Richard Burton, Gene-vieveBujold)
1.40	Nanizanka: Detective per amore
ITALIA 1__________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Bun Bun, Lovely Sara, Maya, Popples
10.30	Nanizanka: Tarzan,
11.30	La terra dei giganti, 12.30 II pianeta delle scimmie
13.30	Variete: Smile
14.25	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nan.: Rin Tin Tin
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Babbo Natale, Belle e Sebastien, Holly e Benji, Jem
18.00	Dok.: Jonathan
19.00	Nanizanka: A-Team-
20.00	Risanki: Piccola Bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Film: Il Padrino II (dram., ZDA 1974, r. Francis Ford Coppola, i. Al Pacino, Robert De Niro)
22.15	Filmski tednik: Ciak... si gira
23.15	Nanizanki: Magnum P.I., 1.05 StarTrek
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dan-,cing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai con-fini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I forti di Forte Coraggio
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Che cosa e su-cesso tra mio padre e tua madre? (kom., ZDA 1972, r. Billy Wilder, i. Jack Lemmon)
23.30	Film: Missione specia-le Lady Chaplin (krim., It.-Fr.-Šp. 1966, r. Alberto de Martino, i. Ken Clark)
1.30	Nan.: Mod Sguad
TELEFRIULI
13.00	Rubrika: Lepa Italija
13.30	Nad.: Amorgitano
14.30	Risanke
16.00	Glas. odd.: Musič box
17.45	Nad.: Arabella
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika o medicini: Zdravstvo danes
20.30	Nad.: Martin Eden
22.00	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
'22.30 Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
r

;K
!!!;!
RAI 1__________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nan.: Occhio al superocchio
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La Tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto ... e la Rai? (2. del)
14.15	Pravljica: La fanciulla d'oro
15.00	Kulturni tednik: Primissima
15.30	Risanka: Braccio di ferro
15.50	Mlad. odd.: II sabato dello Zec-chino, nato nadaljevanka Pinoc-chio
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
20.00	Dnevnik
20.30	Voščilo predsednika republike
20.50	Film: Bernardo, come ladro e bugiardo (kom., ZDA 1971, r. R. Stevenson, i. D. Hickman)
22.15	Spored iz Sanrema z Amii Ste-wart in Alexandrom
22.30	Cin cin letu 88 z otroki zbora Antoniano iz Bologne
23.45	Srečanje z italijanskimi mornarji v Perzijskem zalivu 0.15 Novoletni spored (2. del)
RAI 2
8.00	Inf. odd.:.Prva izdaja
8.30	Jutranja telovadba
9.00	Rubrika: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.00	Dnevnik - kratke vesti
11.05	Dok.: Umetniki pred ogledalom
11.45	SP moški smuk (iz Schladminga)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.35	Športna oddaja
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: II piacere di vivere
18.05	Nan.: II dottor Simon Locke
18.30	Dnevnik - šport
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.30	Dnevnik, horoskop, vreme, šport
20.30	Voščilo predsednika republike
20.50	Glasbena oddaja iz diskoteke
Colosseum v Mantovi
22.30	Variete: Indietro tutta!
0.30 Film: Hello, Dolly! (glas., ZDA 1969, r. Gene Kelly, i. Barbara Streisand, VValter Matthau)
	
RAI 3
11.30	Dokumentarec: Umetniki pred ogledalom
12.00	Dokumentarec: Meridiana
13.30	Koncert: Amadeus - Dunajska Filharmonija z dir. K. Bbhmom izvaja Mozartovo Serenado
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.00	Glas. oddaja: Ten Years After
15.15	Film: Riccardo III. (zgod. ZDA
1956, r.-i. Laurence Olivier)
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarec: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Dnevnik - dežele
20.05	Glasbena oddaja: Special Thor
20.30	Voščilo predsednika republike
20.50	Film: La legge del Signord, L’uo-
mo senza fucile (vestern, ZDA 1956, r. William Wyler, i. Gary Cooper, Dorothy McGuire)
23.05	Mladinska oddaja: Jeans 2 -Champagne
0.05 Glasbena oddaja: Umbfia Jazz '87 - The Manhattan Transfer 0.55 Filmske novosti
RTV Ljubljana_________________
11.00	Film: Lindbergov polet čez Atlantik (dram., ZDA 1957, r. Billy Wilder, i. James Stewart, Patri-cia Smith)
13.10	Film: Ta ljubka zelena trava (ris., Madž., r. Gy6rgy Polasthy, i. Gy-uri Hintch, Monika Ullmann, Ja-nos Raj z)
14.30	Nadaljevanka: Moj brat Tom (po romanu Jamesa Aldridgea, 1. del)
15.15	Novoletni otroški spored JRT
18.15	Otroška oddaja: Pehar je pripravljen, pehar je nastavljen...
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno, vreme in dnevnik
20.05	Silvestrski spored
20.10	Otroški kabaret: Mali Kakadu (pesmi in besedila Svetlana Makarovič, nastopajo otroci plesne šole Urška)
21.05	Glasbena oddaja: Lojtrca domačih
22.30	Variete: Podarim-dobim 0.02 Glas. odd.: Novoletni ropot
1.00	V živo prek satelita__________
TV Koper_____________________
13.00	Šport: košarka Al, Benetton Tre-viso-Allibert Livorno
14.15	TVD Novice
14.20	Nanizanka: Gli esaltati
15.15	Nanizanka: Lo stratagemma
16.00	Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Novoletna oddaja
	
3
:::::::::::	!!:!	!!!	: iiiii:::	!!!!!		
iilil		ii!	i iiilii			
CANALE 5_____________
8.30	Rubrika: Dobro jutro, Italija
8.35	Film: Tom Sawyer (glas., ZDA 1973, r. Don Taylor, i. Johnnie Whitaker)
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Tarzan il magni-fico (pust., VB 1960, r. Robert Day, i. Gordon Scott)
16.30	Nanizanki: L'albero delle mele, 17.00 Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nanizanka: Webster
20.00	Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike
23.00	Variete: Festival di mezzanotte
0.30 Film: Show Boat (glas., ZDA 1951, r. George Sidney, i. Ava Gar-dner)
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nan.: Il Santo, 10.30 Kate & Allie, 11.00 Mary Tyler Moore
11.30	Film: Capitan Gen-naio (kom., ZDA 1936, r. David Butler, i. Shir-ley Temple)
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Dolce Katy, Alvin, Animated classics
15.30	Nan.: Cassie & Co.
16.30	Nadaljevanka: Da qui alleternita
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: La grande lotteria
20.30	Film: Viaggio al cen-tro della terra (fant., ZDA 1959, r. Henry Levin, i. Pat Boone)
23.00	Variete: Festival di mezzanotte
0.30 Film: Show Boat (glas., ZDA 1951, r. George Sidney, i. Ava Gar-dner)
ITALIA 1___________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Bun Bun, Lovely Sara, Popples
10.30	Nanizanke: Tarzan,
11.30	La terra dei giganti, 12.30 II pianeta delle scimmie
13.30	Variete: Smile
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nan.: Rin Tin Tin
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Babbo Natale, Belle e Sebastien, Holly e Benji, Kiss me Licia
18.00	Dok.: Jonathan
19.00	Nanizanka: Supercar
20.00	Risanke: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple town
20.30	Film: 11 medico dei pazzi (kom., It. 1954, r. Mario Mattoli, i. Totb, Franca Marži)
22.15	Dokumentarec: Toto -detti e contraddetti
23.00	Variete: Festival di mezzanotte
0.30 Film: Show Boat (glas., ZDA 1951, r. George Sidney, i. Ava Gar-dner)
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai con-fini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I forti di Forte Coraggio
18.00	Risanke
19.30	Aktualno: Vesti iz ZDA
20.30	Film: L'esercito piu pazzo del mondo (kom., It. 1981, r. Marino Girolami, i. Massi-mo Boldi, Andy Luot-to)
22.15	Film: Sturmtruppen 2 (kom., It. 1982, r. Šalva-tore Samperi, i. Massi-mo Boldi)
24.00	Šport: košarka A2, Sharp-Segafredo
1.15	Film: Kakkientruppen (kom., It. 1977, r. Marino Girolami, i. Gian-franco D'Angelo)
TELEFRIULI_________
13.00	Rubrika: Zdravstvo danes
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanke
15.30	Dražba
16.00	Šport: košarka A2, Maltinti-Fantoni
17.45	Nad.: Andreana
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika: Lepa Italija
20.30	Film:	Bernadette
(dram., ZDA 1943, i. Jennifer Jones)
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEdUATTRO
:
jijSijm

«K„
Bfe::;:*-.«,,;'
il
p...
'Bin,,



2 ®



....%
P
:
'
lliiipSbj;:
:	V



lil
I -1"
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
::::::::::::::::::::::::	i::::::::::::::::::::::::::::				••i;;	::::::			:::::::::::::		
											,
RAI 1_________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Evropske pravljice: Vera felicita
9.55	Maša s papežem Janezom Pavlom II. (iz Bazilike sv. Petra)
12.15	Novoletno koncert: Orkester dunajske Filharmonija pod vodstvom Claudia Abbada izvaja skladbe Johanna in Josepha Straussa (nastopata otroški zbor in balet Dunajske opere, kor. Gerlinde Dill)
13.30	Dnevnik
14.00	Novoletna oddaja: Fronto... e la Rai?
16.00	Mladinska oddaja: Big (vodi Pip-po Francko, z Danielo Goggi, Pie-rom Chiambrettijem in Sereno Amabile)
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Ben Hur (zgod., ZDA 1959, r. VVilliam Wyler, i. Charlton Heston, Jack Hawkins, 1. del)
22.40	Dnevnik
22.50	Film: Ben Hur (2. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti in vremenska napoved
RAI 2_________________________
8.00	Risanka: Donkey Kong
8.30	Jutranja telovadba
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
9.50	Film: La vacca e il prigioniero
(kom., Fr. 1959, r. Henri Verneu-il, i. Fernandel, Pierre Louis)
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Športne vesti
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Športna rubrika
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.00	Oddaja o zdravju in estetiki
18.20	Nan.: II dottor Šimon Locke
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.30	Dnevnik in horoskop
19.45	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Kviz: Giallo
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Made in Italy (kom., It. 1965, r. Nanni Loy, i. Lando Buz-zanca, Nino Castelnuovo)
RAI 3
12.00	Dokumentarec: Meridiana
13.30	Koncert: Amadeus - Dunajska Filharmonija z dir. K. Bdhmom izvaja Mozartovo Simfonijo
14.00	Smučarski skoki (prenos iz Gar-mischa)
15.30	Glasbena oddaja: Special Freur e Rock Goddess
16.00	Film: In licenza a Parigi (kom., ZDA 1959, r. Blake Edwards, i. Tony Curtis, Janet Leigh)
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Glasba iz disko kluba
20.00	Informativna oddaja: Sestanek z Leopardijem (4. del)
20.30	Film: Milady (pust., Pan.-Šp. 1975, r. Richard Lester, i. Faye Dunaway, Michael York
21.20	Dnevnik - nocoj
21.30	Film: Milady (2. del)
22.10	Variete: Domani si gioca
0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.25 Deželne vesti
RTV Ljubljana__________________
8.00	Glasbena pravljica: Ježek pote-pinček
8.40	Nad.: Pravljica o carju Saltanu
8.55	Otroška serija: Super stara mama (9. del)
9.20	Otroška oddaja: Ne jejte slik
10.20	Film: Gulliverjeva potovanja (ris., ZDA 1939, r. Max in Dave Fleischer)
11.40	Glas. odd.: Tri krat tri krat dva
12.15	Dunajski novoletni koncert
13.30	SP v smučarskih skokih (prenos iz Garmisch-Partenkirchna)
16.25	Nad.: Moj brat Tom (2. del)
17.20	Film: Poletje v_ školjki (mlad., Slov., r. Tugo Štiglic, i. David
Sluga, Kaja Štiglic)
18.45	Risanka
19.00	Novo leto po svetu
19.25	Zrno, vreme in dnevnik
20.05	Nad.: Sever in Jug (14. del)
20.50	Glasbena oddaja: Glasbeni ropot - Peters Pop Show, nato film Dvojno življenje Matije Pascala (dram., It. 1985, r. Mario Moni-celli, i. Marcello Mastroianni, Laura Morante)
TV Koper______________________
12.15	Dunajski novoletni koncert
13.30	Šport: SP v smučarskih skokih (prenos iz Garmisch-Partenkirchna)
15.30	Nad.: Mamma Vittoria (pon.)
16.15	Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Doctors
20.30	Opera: Otello (Giuseppe Verdi)
22.10	TVD Vsedanes
22.25	Opera: Otello (3. dejanje)
iiii::!:!!:::::::::!	!!:!!		!!!!!!		•••"••••i		•i::::::::::::::::					::::::	::::::		::::::::					:::::::::::::::::::::::::::::
::::::::::::::::::::				=i			::::::::::::::::::	:::::::::::::::::::::::::::::	:::::		••••I:::::::;		li::::		'				i!!::::::!:::::	I::::!:::::::::::::::::::::::
CANALE5_____________
8.30	Rubrika: Dobro jutro, Italija
8.35	Film: II barone di Miinchhausen (ris., Fr.
1982,	r. Jean Image)
10.00	Nanizanka: Aliče
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: La furia di Tarzan (pust., ZDA 1952, r. Cy Endfield, i. Lex Barker, Dorothy Hart)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nanizanka: Webster
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Variete: Festival
23.15	Koncert:	Riccardo
Muti dirigira Filharmonijo milanske Scale 0.45 Film: Zampognaro in-namorato (kom., It.
1983,	r. Ciro Ippolito, i. Angela Luče)
RETEOUATTRO
8.30	Nan.: La grande valla-ta, 9.30 II santo, 10.30 Kate & Allie, 11.00 Mary TylerMoore
11.30	Film: Fuga d'amore (kom., ZDA 1951, r. Henry Koster, i. Clif-ton Webb)
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Dolce Katy, Animated Classics
15.30	Nan.: Cassie & Co.
16.30	Nadaljevanka: Da qui alLeternita
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanke: La grande lotteria
20.30	Film: La leggenda del-larciere di fuoco (pust., ZDA 1950, r. Jacgues Tourneur, i. Burt Lancaster)
22.10	Film: Cristoforo Co-lombo (pust., VB 1949, r. David Mac Donald, i. Frederic March, Florence Elridge)
0.10 Filmske novosti 0.40 Nan.: Detective per amore, 1.30 II Santo
ITALIA 1___________
8.20	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Bun Bun, Lovely Sara, Popples
10.30	Nanizanke: Tarzan,
11.30	La terra dei giganti, 12.30 II planeta delle scimmie
13.30	Variete: Smile
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Babbo Natale, Belle e Sebastien, HoIly e Benji, Kiss me Licia
18.00	Dok.: Jonathan
19.00	Nan.: Streethawk
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple town
20.30' Film: Antarctica (pust., Jap. 1985, r. Koreyoshi Kurahara, i. Ken Taka-kura)
22.30	Film: Creepshow (srh., ZDA 1981, r. George Romero, i. Hal Holbrook, Ted Danson)
0.20 Nan.: Magnum P.I.
TELEPADOVA
11.30	Nad.: Dancing Days
12.30	Nan.: Mod Sguad
13.30	Film: Scandalo al col-legio (kom., ZDA 1955, r. Nunnally Johnson, i. Betty Grable)
15.00	Film: Sesso debole? (kom., ZDA 1956, r. David Miller, i. June All-lyson, Joan Collins)
17.30	Nanizanka: I forti di Forte Coraggio
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Sette volte don-na (kom., ZDA-Fr. 1967, r. Vittorio De Sica, i. Shirley McLai-ne)
22.30	Film: Baleari operazio-ne oro (pust., It.-Fr.-Šp. 1966, r. Jose M. For-gue, i. Jacgues Sernas)
0.15 Šport: hokej na ledu
1.15	Nan.: Mod Šguad
TELEFRIULI__________
12.15	Nanizanki: Meglio in due, 13.00 La vita co-mincia a 40 anni
13.30	Film: Cammina cam-mina (dram., It. 1983, r. Ermanno Olmi, i. Alberto Fumagalli)
15.30	Risanke
16.30	Glas. odd.: Musič Box
17.15	Nadaljevanka: La cer-tosa di Parma
19.00	Nanizanki: II diario di Sara, 20.00 Si e giovani solo due volte
20.30	Rubrika: Večerjajmo skupaj
21.30	Film: Cinema (biog., It. 1979, r. Pupi Avati, i. Carlo Detle Piane, Lino Capolicchio)
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
Tradicionalni izleti Primorskega dnevnika
Doslej najdlje: v Avstralijo
Po potovanjih v Azijo, Severno in Južno Ameriko — da ne govorimo o Evropi — je prihodnje leto na vrsti Avstralija. To bo naše najdaljše potovanje doslej, ki ga prirejamo zato, da spoznamo življenje tudi na avstralskem kontinentu in ne nazadnje, da omogočimo našim ljudem obisk sorodnikov in prijateljev, ki so se pred tolikimi leti izselili v to dolnjo deželo. Zaradi posebno ugodne cene, ki jo je za bralce Primorskega dnevnika ponudil JAT na svojih modernih letalih na redni liniji za Avstralijo, smo lahko pripravili program, ki je za nekaj stotisoč lir cenejši od najcenejšega doslej objavljenega programa. Prilika za potovanje v Avstralijo je torej izredna, žal pa je na razpolago le omejeno število prostorov, na kar že sedaj opozarjamo vse morebitne interesente.
Rekli smo, da je to potovanje prilika za obisk sorodnikov. Toda kljub temu je potovanje predvsem turističnega značaja, tako da bodo udeleženci dodobra spoznali tri od petih največjih avstralskih mest, in sicer Melbourne, Canberro in Sydney, potem pa bo še teden dni na razpolago za kopanje ali krajše ekskurzije in obiske. Ne smemo namreč pozabiti, da bomo prišli v Avstralijo na koncu poletja, se pravi v času, ko so povprečne dnevne tempeature okoli 25 stopinj celzija, nočne pa okoli 18 stopinj celzija. Potovanje bo trajalo od ponedeljka 22. februarja do četrtka
10.	marca, se pravi 18 dni, seveda vključno s potovanjem. Premalo prostora imamo na razpolago, da bi lahko podrobno opisali program potovanja, zaradi česar bomo v skopih besedah omenili le najvažnejše.
Kot smo že dejali, se bo potovanje začelo 22. februarja, ko se bomo z avtobusom odpeljali na ljubljansko letališče Brnik, od tod v Beograd in v večernih urah na pot v Melbourne. Med potjo se bomo ustavili v Dubaju in Singapurju, tako da bomo v Melbourne prispeli v sredo, 24. februarja
ob šestih zjutraj. Z letališča se bomo odpeljali v hotel na počitek, zgodaj popoldne pa bo že prvi ogled mesta.
Melbourne je mesto s 3 milijoni prebivalcev in je za Sydneyem drugo največje mesto v Avstraliji. Razvilo se je ob izlivu reke Yarra v zaliv Port Philip, ko so področje kolonizirali prišleki iz Tazmanije. Po odkritju zlata v neposredni bližini (leta 1851) se je mesto neznansko razvilo, tako da je bil Melbourne prestolnica Avstralije od leta 1901 do 1927, ko je ta naziv prevzela Canberra. Danes je Melbourne kulturno središče Avstralije in glavno mesto države Viktorija. Mesto pa je znano in cenjeno, tudi po svojih parkih in vrtovih, med katerimi prednjačijo Kraljevski botanični vrti z nad 10.000 primerkov rastlin. V enem od teh vrtov je tudi hiša kapitana Cooka, ki je leta 1770 odkril vzhodno obalo avstralskega kontinenta. Hiša je bila pripeljana iz Anglije, in so jo tu ponovno sestavi-
li.	Ogledati si je treba Umetniško središče Viktorije, ki obsega številne kulturne institucije, med njimi največjo zbirko avstralske umetnosti. Toda Melbourne ni samo to: treba je čutiti njegov utrip, njegovo življenje, sprehajati se po mestnih ulicah, kajti šele tako dobi človek popoln, vtis tega lepega mesta.
Naslednji dan si bomo ogledali tudi okolico, predvsem gričevje nacionalnega parka Dandenong, zvečer pa bomo prisostvovali »paradi pingvinov« na Philip Island. Tu bo tudi večerja na osnovi avstralskih jastogov (lobster dinner).
Po zajtrku 26. februarja se bomo z modernim avtobusom odpeljali na tridnevno potovanje do Sydneya. To bo potovanje (ca. 1000 km), ki nam bo omogočilo, da spoznamo tudi življenje na podeželju, v majhnih mestecih in vaseh, tako da si bomo lahko ustvarili precej dobro sliko avstralske realnosti. Drugi večer bomo prenočevali v Canberri, za katero
smo že omenili, da je prestolnica Avstralije. Tu so vladne palače, ministrstva, parlament in diplomatska predstavništva. Mesto ni veliko, ima kakih 220.000 prebivalcev, zato je nekajurni ogled zadosten.
V nedeljo, 28. februarja popoldne, bomo prispeli v Sydney, največje mesto Avstralije s 4 milijoni prebivalcev. To je mesto, ki ga uvrščajo med najzanimivejša mesta na svetu, predvsem zaradi njegove lege v zalivu Port Jackson, zaradi prepletanja starega z novim, zaradi njegovega pristanišča. Spočetka je obiskovalec nekoliko izgubljen, saj se ne znajde v labirintu ulic in uličic, ki se nenadoma končajo na morski obali, vendar je to le prvi občutek. Kmalu spozna, da je mesto izredno razvejano in na vsakem koraku odkrije kaj novega. Ponos Sydneya je operna hiša, ultra moderna konstrukcija, ki je tudi kulturno središče mesta. The Rocks prva angleška naselbina v Avstraliji — je danes umetniška četrt, v kateri se prepletajo umetnostne galerije z ličnimi restavracijami s pogledom na zaliv. Kitajska četrt živi harmonično z grško in, če želite, vas popeljejo v italijansko ali kako drugo. Mesto ima več zelo zanimivih muzejev, med njimi Avstralski muzej, Mining museum, ki ima čudovite zbirke zlata, opalov in ametistov, etnografski muzej prvobitnih prebivalcev Avstralije in druge.
Ogledu Sydneya smo namenili dva dni, in sicer en dan za ogled mesta in za križarjenje z ladjo po zalivu, drugi dan pa za ogled nacionalnega parka, kjer bomo podrobneje spoznali avstralsko favno od boječih koala do simbola Avstralije — kengurujev.
Tako bomo dočakali 1. marec, ko se bomo iz mesta preselili na eno sydneyskih plaž in tam ostali polnih sedem dni. Ta teden je namenjen počitku, kopanju ali drugim dejvnos-tim, predvsem individualnim ogledom mesta, morebitnim daljšim eks-
kurzijam ali pa obiskom sorodnikov in prijateljev.
V sredo, 9. marca se bomo popoldne odpeljali iz Sydneya v Beograd in nato v Ljubljano, kamor bomo prispeli naslednjega dne in za kosilo bomo spet v Trstu, kjer se bo naše potovanje končalo.
Cena tega potovanja je 2.638.000 lir in vsebuje naslednje usluge: potovanje z letalom iz Ljubljane do Melbourna in iz Sydneya v Ljubljano, tridnevno potovanje iz melbourna do Sydneya, ogled vseh treh mest z italijansko govorečim vodnikom, usluge polpensiona v hotelih I. kategorije na prvem delu potovanja in prenočevanje z zajtrkom na plaži v Syd-
neyu, spremstvo in seveda transfer iz Trsta v Ljubljano in obratno. V ceni niso vključene napitnine, pijače, letališke takse in stroški zanaba-vo avstralskega vizuma (potni list in dve fotografiji). Doplačilo za enoposteljno sobo je 580.000. Omenimo naj še, da bodo vsi udeleženci potovanja zavarovani v primeru poškodb ali bolezni (Europe Assistance) in da bodo pred začetkom potovanja dobili obsežne informacije tako o potovanju kot tudi o Avstraliji. Deset udeležencev potovanja lahko podaljša svoje bivanje v Avstraliji še za en teden (na svoje stroške), vendar je treba to navesti ob začetni prijavi. Potovanje organizira agencija Aurora.
London, mesto tradicije in inovacij
ROMANTIČNA BAVARSKA
Za letošnje avtobusno potovanje smo izbrali Romantične poti in mesta Bavarske. To bo izredno zanimivo potovanje, med katerim bomo obiskali zgodovinska mesta, gradove, samostane in prirodne objekte, poleg tega pa se bomo še ustavili v Dachauu, kjer bomo položili venec v spomin žrtvam nacistične tiranije. Potovanje bo trajalo pet dni, program pa je naslednji:
Sreda, 11. maja 88
Ob 7. uri zborno mesto in odhod avtobusov s Trga Oberdan po avtocesti do Trbiža, nato naprej po turski cesti do Salzburga, kjer bo postanek za kosilo in kratek ogled mesta. Zgodaj popoldne bomo nadaljevali pot do Miinchna, kjer bomo že imeli prvi ogled mesta: Marienkirche z mestno hišo, Odeonplatz, Hof-garten in olimpijsko mesto. Takoj po ogledu se bomo nastanili v hotelu, večerja pa bo v tipičnem miinchenskem lokalu.
Četrtek, 12. maja 88
Po zajtrku v hotelu nadaljevanje ogleda mesta s posebnim poudarkom na tehničnem muzeju in stari pinakoteki. Ce niste navdušeni za muzeje, se boste lahko potepali po zanimivih trgovinah v središču mesta (Marienplatz). Po kosilu bomo nadaljevali pot v Dachau, kjer se bomo ustavili v spominskem parku, ki so ga uredili na mestu bivšega koncentracijskega taborišča. Po položitvi venca bomo pot nadaljevali v Regensburg, kjer bo večerja in prenočevanje.
Petek, 13. maja 88
Po zajtrku se bomo odpravili na krožno vožnjo po tem znamenitem starem frankovskem mestu, po kosilu pa bomo nadaljevali pot v Kelheim, kjer si bomo ogledali dvorec Ludvika Bavarskega ter malo naprej, v Weltenburgu, tamkajšnji znameniti samostan. Dan bomo končali v Augsburgu, kjer bo večerja in prenočitev.
Sobota, 14. maja 88
Po zajtrku in ogledu mestnih zanimivosti se bomo podali na »romantično pot Bavarske«, ki nas bo vodila skozi Rottenbuch do mostu Echelsbacherbruck in v Oberammergau, najpomembnejšo rezbarsko vasico na Bavarskem. Po kosilu bomo pot nadaljevali do gradu Linderhof (ogled) in skozi znano zimsko športno središče Garmisch Partenkrichen do Mittenwalda, kjer bo večerja in prenočevanje.
Nedelja, 15. maja 88
In tako smo prišli na zadnji dan potovanja, ko se bomo po zajtrku odpeljali v Innsbruck (krajši ogled), potem pa čez Evropski most do prelaza Brenner in od tu mimo Bočna po avtocesti do Trsta, kjer se bo naše petdnevno potovanje končalo v poznih večernih urah.
Cena potovanje je 553.000 lir, v kar je všteto: prevoz z modernimi avtobusi od Trsta do Trsta, usluge polnega penziona od kosila prvega do kosila petega dne (prenočevanje v dvoposteljnih sobah s tušem in WC), ogledi in vstopnine (kjer je predvideno), strokovni vodič in spremstvo. V ceni niso vključene pijače, napitnine in vse kar ni posebej omenjeno v programu. Potovanje organizira agencija Kompas.
Vpisovanje za vsa tri potovanja se bo začelo v ponedeljek, 4. januarja, in sicer v Trstu na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6, v Gorici pa v našem uredništvu v Drevoredu 24. maja 1.
Vpisovanje bo med 9. in 12. in med 15. in 18. uro, v torek 5. januarja, od 9. do 12. ure. Vpisovanje se lahko zaključi že prej, če bodo oddani vsi razpoložljivi prostori.
Ob vpisu je treba položiti akontacijo, in sicer 150.000 lir za potovanje na Bavarsko, 250.000 lir za potovanje v London in 1.500.000 lir
Pogoji
za Avstralijo. Preostalo vsoto bo treba plačati v mesečnih obrokih, o čemer bomo naše bralce sproti obveščali.
V kolikor bi moral kdo iz kakršnegakoli vzroka odpovedati udeležbo na potovanju, lahko to stori do en mesec pred začetkom potovanja. V tem primeru mu bo povrnjena vsa vplačana vsota. V času od 30 do 21 dni pred začetkom potovanja
Za letošnji letalski izlet evropskega dometa smo izbrali London, ki ne potrebuje posebne predstavitve. London je ena največjih metropol na svetu, kjer se že stoletja prepletajo različne kulture narodov, ki živijo na raznih kontinentih in to daje mestu edinstven kozmopolitski izraz.
Mesto, kjer še danes ohranjajo stare tradicije, na katere so Angleži izredno ponosni, je tudi mesto tehnoloških inovacij, modernih zgradb, futurističnih umetnikov, glasbe, itd.
Skratka, v Londonu se človek ne dolgočasi, saj ima možnost, da si ogleda veliko zgodovinskih zanimivosti, muzejev, parkov, umetnostnih galerij, mušic hallov, koncertov, itd.
In prav zaradi tega obiščejo London vsako leto milijoni turistov, ki odhajajo navdušeni iz tega mesta.
Za to potovanje imamo na razpolago po 35 mest na dveh datumih, in sicer od 29. aprila do 4. maja in od 6. do 11. maja. Če bi se pokazalo, da je zanimanje večje, bomo skušali vključiti še eno potovanje, in sicer od 13. do 18. maja.
Naš program za London pa je naslednji:
1. dan (petek):
Zjutraj prevoz z avtobusom na ljubljansko letališče od koder bomo poleteli z letalom Adrie Airways za London (letališče Gatwick). Po pristanku in ureditvi vseh mejnih formalnosti, avtobusni transfer v hotel druge kategorije, ki je v središču
za vpis
izgubi 20 odst. predvidene cene potovanja, od 21 do 14 dni pa 50 odst. celotne kvote. Po tem roku zapade celotni znesek potovanja, vendar se lahko že prijavljena oseba nadomesti z drugo, ki pa mora seveda imeti veljavne potne listine.
Če bi bilo potovanje zaradi višje sile odpovedano, bodo vpisani izletniki dobili v celoti povrnjeno vso vplačano kvoto.
Londona, nasproti Hyde parka in v sami bližini Royal Albert Hall-a.
Namestitev po sobah. Popoldne prosto. Večerja. Prenočitev v hotelu.
2.	dan (sobota):
Po zajtrku odhod z avtobusom in vodičem na poldnevni ogled Londona, med katerim bomo videli razne zanimivosti predela Westminster: Parliament house, katedralo Wes-tminster, Trafalgar Sguare, Piccadil-ly Circus, VVhite Hall z znanimi stražami na konju, večkrat po časopisih in na televizijskih ekranih omenjeno rezidenco prvega ministra Downing Street št. 10, Buckin-gham Palače - rezidenco kraljice Elizabete, itd.
Popoldne prosto za morebitne podrobnejše oglede raznih galerij, muzejev in drugih zanimivosti ali za nakupe. Večerja. Prenočitev v hotelu.
3.	dan (nedelja):
Po zajtrku odhod na celodnevni izlet z avtobusom in vodičem v grad Windsor, ki je izven Londona in ki je še danes poletna rezidenca angleške kraljice. Ogledali si bomo zamenjavo straže, St. George's Cha-pel (kapela zgrajena v XV. stoletju), kraljeve apartmane kolekcijo slik svetovno znanih umetnikov. Na povratku si bomo ogledali še Windsor Safari ogromen park, v katerem živijo divje živali iz raznih krajev sveta.
Okrog 18. ure'povratek v hotel. Večerja. Prenočitev v hotelu.
Cene potovanj so bile izračunane na dan 20. decembra 1987. Če bi se v času do začetka potovanja tarife povečale ali bi prišlo do občutnih razlik v menjavi, se lahko cene temu primerno prilagodijo.
Podrobnejše programe bodo naši izletniki dobili pred začetkom potovanja oziroma ob vplačilu zadnjega obroka.
Na koncu naj še omenimo, da je število prostorov na posameznih potovanjih omejeno, zaradi česar pripročamo našim bralcem, da z vpisovanjem pohitijo.
4.	dan (ponedeljek):
Po zajtrku ogled z avtobusom in vodičem mestnega središča Londona, predela City, z vsemi zgodovinskimi zanimivostmi, ki so v tem predelu: katedrala Sv. Pavla, Sodišče, Tower of London, Tower Bridge, itd. V Citiyu, ki je tudi trgovsko središče Londona, lahko bi rekli vsega sveta, pa se bomo vozili mimo sedežev največjih in najbolj mogočnih svetovnih bank, trgovskih podjetij, zavarovalnic. Popoldne pošto za individualne oglede ali nakupe. Večerja. Prenočitev v hotelu.
5.	dan (torek):
Zajtrk, večerja ter prenočitev v hotelu. Ves dan prost za nakupe in podrobnejše individualne oglede raznih muzejev, umetniških galerij, parkov, botaničnih vrtov, raznih zanimivih ulic. itd. Skratka ne bo vam dolgčas. V sami bližini hotela je Ro-yal Albert Museum, ki je eden največjih in najbolj zanimivih muzejev Londona.
6.	dan (sreda):
Zajtrk v hotelu, nato prosto do odhoda na letališče, odkoder bomo poleteli proti Ljubljani. Po pristanku na ljubljanskem letališču še avtobusni transfer za Trst s predvidenim prihodom v zgodnjih večernih urah.
Cena tega potovanja je 795.000 lir, v kar je všteto:
1)	prevoz z avtobusom iz Trsta v Ljubljano in obratno;
2)	letalski prevoz iz Ljubljane v London in odbratno;
3)	namestitev v dvoposteljnih sobah hotela druge kategorije (vse sobe s kopalnico, telefonom in barvnim televizorjem);
4)	usluge pol penziona (obroki hrane kot so navedeni v programu);
5)	vsi ogledi predvideni v programu, vključno izlet v VVindsor;
6)	vodiči in spremstvo;
7)	zavarovanje v primeru poškodb ali bolezni (EUROP ASSISTANCE);
V ceno niso vključene letališke takse, pijače in napitnine. Potovanje organizira agencija Aurora.
Zadnja letošnja občinska seja v Sovodnjah
Občinski svet soglasno sprejel sklep o osvojitvi in izvajanju dvojezičnosti
Lepa božična produkcija gojencev Glasbene šole
Na zadnji letošnji seji je sovodenj-ski občinski svet, poleg drugih vprašanj, razpravljal o osvojitvi in izvajanju člena št. 60 kolektivne delovne pogodbe za uslužbence krajevnih ustanov. Gre za člen, ki določa doklado za dvojezičnost in to na območju dežele Aoste in v drugih deželah s posebnim statutom, kjer se dvojezičnost institucionalno izvaja. Sklep, ki ga je občinski svet soglasno odobril po krajši razpravi, je načelnega značaja. Občinski svet sprejema omenjeni, člen kolektivne delovne pogodbe, za nadaljnje ukrepe izvajanja, vključno za finančno kritje, ki naj bi se zagotovilo v letu 1988, pa pooblašča župana in odbor.
Med razpravo je bilo poudarjeno, kako so občinski upravitelji skušali poiskati skupno pot z drugimi občinami na Goriškem in Tržaškem, glede reševanja tega pomembnega in obenem zapletenega Vprašanja. Prizadevanja pa niso obrodila pričakovanih sadov.
Tudi zato ne, ker je položaj v posameznih občinah dokaj različen.
V krajšem posegu je načelnik svetovalske skupine SSk Černič dejal, da se povsem strinja z obrazložitvijo sklepa,
Dekret o podaljšanju goriške proste cone do 31. decembra 1988 in ki uvaja kontingent goriva po znižani ceni tudi za prebivalstvo tržaške pokrajine ter obmejnih občin v videmski pokrajini, rešuje nekaj ključnih vprašanj, ki so se v zadnjem času pojavljala prav v zvezi z upravljanjem proste cone. Besedilo dekreta, ki bo objavljeno v Uradnem listu v prihodnjih dneh, namreč odpravlja vsakršen dvom glede opredelitve teritorija, na katerem veljajo ugodnosti in olajšave v korist prebivalstva. Ta teritorij so vse občine v goriški pokrajini. Druga novost, ki bo razveselila predvsem avtomobiliste na Goriškem, seveda poleg tistih s Tržaškega in iz videmske piokrajine, je za 70 odstotkov višji kontingent goriva, ki bo prihodnje leto na razpolago na Goriškem in ki bo omogočil, da bodo vsi upravičenci prejeli znatno večjo količino goriva kakor doslej. Najbolj verjetno se zdi, da bodo upravičenci, ne glede, če imajo stalno bivališče v goriški ali sovodenjski občini ali v drugih triindvajsetih občinah, prejeli nakaznice za enako količino goriva po znižani ceni. Z novim, višjim kontingentom, bo mogoče razdeliti nekaj nad 34 milijonov 836 tisoč litrov goriva. Količina je zadostna, da bo vsak upravičenec, lastnik avtomobila do 11 KS, prejel nakaznice za okrog 605 litrov goriva, upravičenci in lastniki težjih avtomobilov pa nakaznice za okrog 815 litrov goriva. Poleg tega velja opozoriti še na ugodne posledice, v obliki večje razpoložljivosti Goriškega sklada. Zaradi prelevmana
Enzo Bucovini, doma iz Gorice, je novi pokrajinski tajnik posoške federacije Komunistične partije Italije. V tajništvu je sicer bil že več časa. Bucovini je tudi občinski svetovalec v Gorici in v tem svojstvu, tudi zaradi sindikalnih izkušenj, se še posebej zanima za sindikalna vprašanja in vedno ga čujemo nastopati v obrambo zaposlitvene ravni v goriških tovarnah, ki so v zadnjem času vedno bolj v krizi.
Zamenjal je Enza Rediva, doma iz Tržiča, pokrajinskega svetovalca v Gorici in tudi občinskega svetovalca v Tržiču, ki je bil na tem mestu sedem let.
Rediva bo zasedaj ostal v službi na goriški federaciji KPI, v tajništvu. Poverjene mu bodo druge delovne dolžnosti. Odgovarjal bo za organizacijska vprašanja.
Že nekaj časa je bilo v vrstah goriških komunistov govora, da pride do zamenjave tajnika. Še zlasti po letošnjih spomladanskih političnih volitvah. Tudi na Goriškem je KPI izgubila nekaj odstotkov glasov, podobno kot drugod v državi. Precej boljši kot na volitvah za poslansko zbornico je bil na Goriškem za KPI rezultat na volitvah za senat, kjer je kandidiral obče znani in spoštovani odvetnik sen. Nereo Battello. Ta je na volitvah za senat, kjer je manj volivcev kot za poslansko zbornico, dobil precej več glasov, kar pomeni, da ga je takrat
obžaloval pa, da ni uprava že na zadnji seji, ko so odločali o popravkih v proračunu zagotovila vsaj delno finančno kritje.
V odgovoru je odbornik za osebje Klemše poudaril, da materialna plat vprašanja trenutno ni tako pomembna. Najvažnejše je vprašanje, ali bo sklep prejel soglasje nadzornega odbora. Vsa ostala vprašanja se bodo reševala naknadno.
Stališče in predlog odbora je v celoti podprl načelnik svetovalske skupine Občinske enotnosti Marjan Tomšič.
Povedati velja še, da so občinski uslužbenci pred dnevi pisno zaprosili Občino, da sprejme omenjeni člen št. 60 kolektivne delovne pogodbe in ga prične tudi izvajati.
V prometni nesreči ranjena Danilo Bašin in Jože Šušmelj
Predsednik skupščine Občine Nova Gorica Danilo Bašin in vodja slovenskih delegatov v Zvezni skupščini Jože Šušmelj sta bila ranjena v pro-
(146 lir za vsak liter goriva) se bosta v Goriški sklad do konca prihodnjega leta stekli okrog dve milijardi lir več kakor doslej. Kakor znano, se iz Goriškega sklada financirajo razne pobude na ekonomskem in splošnem socialnem področju.
Tretja pomembna novost, ki jo prinaša besedilo dekreta o obnovi in podaljšanju zakona o goriški prosti coni, je obveza, zapopadena sicer v spremnem besedilu, da si bo vlada med postopkom za spremembo dekreta v zakon prizadevala tudi za povečanje kontingentov seznama B, to je kontingentov raznega blaga, namenjenega nadaljnji industrijski predelavi.
Na Goriškem torej stopamo v novo leto v znamenju zmernega optimizma.
Zahvala Santuzu in Biasuttiju
Predsednik goriške Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua je ministru Santuzu in predsedniku deželne vlade Biasuttiju poslal zahvalni brzojavki za njuno uspešno in odločilno posredovanje v postopku priprave besedila zakonskega dekreta za obnovo goriške proste cone. Predlog za tak korak je bil iznešen in soglasno sprejet na zadnji seji razširjenega odbora Trgovinske zbornice, kjer je bilo posebej nagla-šeno, da sta bili stališči ministra Santuza in predsednika deželne vlade odločilni.
osebno podprlo kar precej volivcev, ki drugače ne bi bili oddali glasu komunistični partiji. Marsikateremu funkcionarju ta velika osebna afirmacija ni bila všeč. Med sedmimi senatorskimi okrožji Furlanije-Julijske krajine je goriško tudi tokrat, predvsem zaradi osebnosti kandidata, ostalo na prvem mestu.
Zaradi nazadovanja so nekateri krivili tajnika ter njegove najožje sodelavce. To pa najbrž ni bilo najbolj pravilno, saj je bil pojav vsesplošen, in na Goriškem je KPI izgubila v odstotkih manj kot drugod v Italiji. Zanimivo je bilo, da je v odstotkih največ izgubila v najbolj »rdečih« občinah na Tržiškem. Močno je odjeknilo tudi dejstvo, da je v mestu Gorici KPI z drugega (za krščansko demokracijo) zdrknila na tretje mesto in da so drugo mesto, čisto nepričakovano, dobili socialisti, ki so podvojili svoje glasove.
Dejstvo pa je, da je v zadnjih dveh letih marsikje na Goriškem KPI ostala osamljena, pa čeprav je tu pa tam ojačila svoje pozicije. To velja za marsikatero občino, kjer je prišlo do razhajanj med KPI in PSI, in kjer so se polemike, tudi osebnega značaja, povečale, namesto da bi se ublažile. Seveda ni mogoče zaradi tega kriviti samo eno stranko. Najbrž sta zaradi tega delno krivi obe.
Res pa je tudi, da Komunistična partija ni na Goriškem več tako pro-
metni nesreči, v petek popoldne, na avtocesti pri Ljubljani. Službeno vozilo občinske skupščine je silovito trčilo v betonski otok pred vstopno postajo Log. V nesreči sta zadobila resnejše poškodbe Danilo Bašin, ki je na zdravljenju v ljubljanskem kliničnem centru, in Jože Šušmelj, ki je na zdravljenju v bolnišnici v Šempetru. Šofer službenega vozila Adolf Faganel in tretji potnik v avtomobilu, Roman Colja, sta utrpela le lažje poškodbe in sta bila, po zdravniškem pregledu v bolnišnici, odpuščena.
Jutri v Gorici občinska seja
Goriški občinski svetovalci se bodo jutri zvečer ponovno sestali. To bo zadnja seja v letošnjem letu. Razpravljati in odobriti morajo nekatere sklepe, ki zapadejo 31. decembra. Istočasno pa bodo morali počistiti točke dnevnega reda, ki jih imajo že več časa v razpravi. Župan je v vabilu, poslanem svetovalcem za jutrišnjo sejo, dodal še nekaj nujnih točk.
Prvi del božičnih praznikov je mimo. Na Goriškem je praznovanje potekalo pretežno v znamenju tradicije. Zaenkrat ni poročil o težjih prometnih nesrečah, ali drugih pretresljivih dogodkih, ki bi skalili sicer praznično vzdušje. Vreme se je za silo izboljšalo, predvsem pa je izginila megla, ki je ob koncu prejšnjega in v začetku tega tedna ogrožala varnost skoraj na vseh cestah na Goriškem in v deželi.
Četrtek je bil v glavnem namenjen nakupovanju daril in raznih dobrot za praznične dni. Neobičajno živahne so bile goriške ulice že sredi dopoldneva, medtem ko se je v popoldanskem času ustvarila prava zmeda v prometu. Podobno je bilo tudi v drugih večjih središčih v pokrajini, v Tržiču, Gradišču, Gradežu.
Položaj se je umiril v večernih urah, ko so je praznično vzdušje z ulic preselilo v družinski krog. V številnih cerkvah so bili opolnoči tradicionalni verski obredi, ki pa povsod niso minili v znamenju veselja in miru. Tako je recimo v Štandrežu med polnočnico, prišlo do neljubega dogodka, ko so neznanci odvrgli nekaj petard, verniki pa so v strahu v naglici odšli iz cerkve. Prihitela je obhodnica policije, preiskovalna akcija za odkritje avtorjev neumnega početja pa ni bila uspešna.
Praznični dan je večina Goričanov preživela v glavnem doma, ob bogato obloženi mizi, ali pa na obisku pri sorodnikih in znancih. Mnogi so si pred koncem leta privoščili potovanje v
doma, kot je bila nekoč. Pred leti je bila KPI vedno prva v prirejanju raznih pobud. Na njenih shodih je bilo vedno polno ljudi. Sedaj ni več tako. Niti proslave oktobrske revolucije ne vlečejo več tako kot nekoč. Tudi do razhajanj je prišlo. Ko je goriški komunistični krožek Rinascita pred letom dni priredil okroglo mizo o dogajanju na Madžarskem pred tridesetimi leti in sta na njem govorila sen. Battello in pokrajinski svetovalec Polet-to, ni bilo na večeru niti enega voditelja KPI iz tržiškega okoliša. To je bil jasen znak, da nekaterim ta pobuda ni bila všeč, saj niso še preboleli dejstva, da je bila, prav na pobudo dveh imenovanih, v letu 1956 goriška federacija KPI edina v Italiji, ki je obsodila sovjetsko vojaško intervencijo na Madžarskem.
Z zamenjavo v vodstvu federacije se komunisti očitno hočejo pripraviti na prihodnjo volilno kampanjo. Pri nas bomo imeli volitve v deželni svet, v pokrajinski svet, v občinske svete v Tržiču, Ronkah, Romansu in Vilešu. Polemik med raznimi strankami je že sedaj veliko.
Vendar pa, čeprav to ne izhaja iz zelo skopega tiskovnega poročila federacije KPI o izvolitvi Enza Bucovi-nija, njegova izvolitev ni bila soglasna. V celicah in sekcijah KPI je o tem razprava tekla več kot mesec dni. Pravijo, da je kar 37 od skupnega števila 57 sekcijskih ali celičnih tajnikov
Gojenci goriške glasbene šole Glasbene matice so prejšnje dni pripravili prijetno koncertno prireditev. Tik pred božičnimi in novoletnimi počitnicami so povabili starše in prijatelje na produkcijo ob zaključku prvega dela šolskega leta v glasbeni šoli. Zaradi popravil, ki se tam izvajajo, produkcija ni bila v prostorih šole kot prejšnja leta, pač pa v mali dvorani Kulturnega doma, kar je dalo nastopu nekoliko slovesnejši prizvok. Nastopilo je trideset gojencev, ki so pod veščim vodstvom profesorjev glasbene šole pripravili dolg spored s samostojnimi nastopi oz. nastopi v duih.
tople kraje, za kar je menda letos, kakor pravijo v turističnih agencijah, spet zelo živahno popraševanje. Precej Goričanov je izbralo nekajdnevni izlet na sneg, čeprav je snega v zimskošportnih središčih bolj malo. Precej povpraševanja je bilo tudi za krajše, nekajdnevne izlete na_ Dunaj, v vzhodnoevropske dežele, v Španijo.
Nekajdnevno praznovanje pa je seveda tudi vabilo za krajši izlet v bližnjo okolico, s postankom v znanem gostinskem lokalu. Gostov je bilo v petek in tudi včeraj zelo veliko v gostilnah na Krasu, v Brdih, v neposredni goriški okolici. Dobro so se znašli tisti, ki so pravočasno poskrbeli za rezervacijo.
Živahen promet, skoraj izključno gostov iz Italije, so imeli tudi v gostiščih na jugoslovanski strani.
Tudi včeraj, na Štefanovo, so ljudje praznovali na razne načine. V goriški stolnici so slovenski cerkveni zbori peli božične pesmi.
V strugi Korna našli truplo moškega
V strugi Korna, v Ulici del Boschet-to, so v četrtek okrog poldne našli truplo moškega srednjih let. Po prvih ugotovitvah naj bi šlo za utopljenca, vsekakor bodo vzrok smrti ugotovili z obdukcijo. Težave so tudi z ugotavljanjem istovetnosti, saj moški ni imel pri sebi nobenega dokumenta, na kvesturi pa nimajo nobene prijave o pogrešanih osebah.
predalagalo Bucovinija. Govora pa je bilo tudi o drugih kandidatih. Še zlasti zastopniki sekcij iz tržiške okolice so predlagali nekoga, ki ni dotlej bil v ožjih vodilnih strukturah federacije KPI. Ti so bili mnenja, da zamenjava funkcij med ljudmi, ki so že od prej delali v istem uradu, ne bo prinesla spremembe. Najbolj so se nekateri ogrevali za sedanjega tajnika kovinarjev CGIL in podtajnika CGIL Bona. Nekateri so predlagali tudi prof. Ivana Bratino, ki je sedaj deželni svetovalec. V tem primeru ne bi bil Bratina ponovno kandidiral v deželni svet, saj v goriški KPI velja pravilo, da izvoljeni v pomembne uprave nimajo istočasne funkcije tajnika. Po dolgi razpravi je bil Bucovini izvoljen za tajnika 16. decembra. Dobri poznavalci razmer v KPI trdijo, da je dobil 30 glasov. Deset da mu jih je bilo nasprotnih, en glas je šel štarancanske-mu županu Papaisu, trije pa so se vzdržali.
Nič novega v tem, saj v nobeni stranki, niti v komunistični, nimajo enotnih pogledov na vsa vprašanja, pa čeprav gre za pomembni akt izvolitve političnega tajnika. Le da, ko je šlo za izvolitev osrednjih organov KPI, je o različnih glasovanjih bilo izdano tudi tiskovno poročilo, pri nas na Goriškem pa vsaj dosedaj do tega ni prišlo. Celo na skopo tiskovno poročilo o izvolitvi novega tajnika je bilo treba čakati teden dni.
Sakralna glasba na Kostanjevici
Kulturni dom v Novi Gorici prireja jutri v kapeli na Kostanjevici izvena-bonmajski koncert sakralne glasbe. Koncert bo s pričetkom ob 17. in ob 20. uri. Nastopata mezzosopranistka Sabira Haj-darevič in organist Milko Bizjak, ki bosta predstavila skladbe iz kasete Ave Maria avtorjev Bach/Gounod, Schubert, Caccini, Gluck, Walther, Mandel in črnske duhovne. Predprodaja vstopnic bo še nocoj, v nedeljo, od 18. do 19. ure, pri blagajni Kulturnega doma v Novi Gorici.
Razstava v Ločniku
Šestnajst goriških fotografov sodeluje pri skupinski razstavi, ki so jo te dni odprli v prostorih socialnega centra v Ločniku. Razstavo prirejata tamkajšnji Rajonski svet ter ločniška sekcija Goriškega fotografskega krožka. Razstava bo na ogled do 10. januarja, ob delavnikih med 19. in 21. uro, ob nedeljah in praznikih med 10. in 13. uro.
SMReKK
vabi
31. decembra na
SILVESTROVANJE
v Kulturnem domu v Gorici
Igral bo ansambel Happy day Vstop samo z vabili
_______________kino___________________
Gorica
CORSO 15.00-22.00 »I picari«.
VERDI 15.00-22.00 »Montecarlo gran Casino«.
VITTORIA 15.30-22.00 »Biancaneve e i sette nani«.
Tržič
EXCELSIOR 14.00-22.00 »Robocop, il fu-turo della legge«.
COMUNALE 16.00-22.00 »Arrivederci ra-gazzi«.
V 73. letu starosti nas je za vedno zapustilnaš dragi mož in oče
Edvard Velušček
Pogreb bo jutri ob 12.30 iz bolnišnice sv. Janeza od Boga v cerkev pri Sv. Ivanu in na glavno pokopališče.
Žalujoča žena Marija, hči Wanda-ter sin Ferdinand z družino.
Gorica, 27. 12. 1987
V 66. letu nas je zapustila
T Vida Gravnar por. Rosso
Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 28. decembra, ob 12.45 iz bolnišnice sv. Janeza od Boga v Gorici v župno cerkev in na pokopališče v Števerjan.
Žalostno vest naznanjajo mož, sin, hči, sestri, zet, snaha, svaki, svakinje, vnuki ter drugo sorodstvo.
Števerjan, Gorica, 27. decembra 1987
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega brata in strica
Izidorja Kovica
(ZOROTA)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Hvala prijatelju Juriju Pahorju, gospodu župniku za pogrebni obred, družini Marušič—Muscas ter darovalcem v dobrodelne namene. Posebna hvala bratrancu Oskarju.
VSI NJEGOVI
Rupa, Nova Gorica, Renče, 27. decembra 1987
V novo leto z zmernim optimizmom
Kontingent goriva proste cone omogoča zdaj izenačitev kvot
Za manjše avtomobile 605 litrov bencina, okrog 815 za večje
Praznični dnevi brez večjih pretresov
Največ ljudi je praznovalo doma Povečano zanimanje za potovanja
Prvič v goriški federaciji zamenjava tajnika izven kongresa
Enzo Bucovini tajnik KPI po živahni razpravi
Pogovor ob koncu leta z direktorjem Aleksandrom Lovcem
Več kot 220 milijard lir znaša vrednost letošnje menjave čez mejo podjetja Primex
Uvozno-izvozni posli novogoriškega podjetja Primex bodo ob koncu letošnjega leta kar za eno tretjino večji od tistih realiziranih v prejšnjem letu. Sicer so predvidevali povečanje teh poslov na 200 milijard italijanskih lir letnega prometa, vendar pa niso pričakovali, da bo plan tako presežen, saj bodo ob koncu leta imeli 220 in še več milijard lir prometa. To so novinarjem na tiskovni konferenci ob koncu leta povedali generalni direktor Primexa Aleksander Lovec in njegovi najožji sodelavci. Tak uspeh so dosegli kljub vsem zaviralnim in marsikdaj nerazumljivim zakonskim predpisom o trgovinski menjavi s tujino, ki jih vrh vsega v Beogradu menjajo mesec za mesecem.
V tem okviru velja poudariti, da je kar za 20 milijard lir bilo lastnega izvoza. Primex namreč sovlaga v nekatera podjetja, ki izdelujejo blago za izvoz. Skrbi pa tudi za dolgoročno proizvodno kooperacijo. V teh poslih med jugoslovanskimi in italijanskimi podjetji je Primex v glavnem organizator in aktivni posredovalec. Zadnji tak posel je bila sklenitev pogodbe med Mesno industrijo Primorske in tržaško zadrugo Grmada. Šli bodo v kooperacijske posle.
Edino zmanjšanje so imeli v tovornem prometu. Razpolagajo namreč s 65 tovornjaki. Letos so jih zamenjali
deset, s tem bodo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Letos so jih prizadele že znane italijanske omejitve za jugoslovanske avtoprevoznike.
Odprli so duty free trgovino v novi poslovni stavbi v Rožni dolini. Sedaj odpirajo podobno brezcarinsko trgovino tudi v Park Hotelu. V načrtu pa imajo še nekaj takih trgovin. V načrtu pa imajo tudi ureditev trgovsko-turis-tičnega kompleksa na mejnem prehodu v Vrtojbi. O tem so načrti zares veliki. So pa seveda stvar bodočnosti.
Njihova prvenstvena skrb sedaj velja ustanovitvi carinske cone v Novi Gorici. To ni samo stvar našega podjetja, so povedali Lovec in sotrudniki, to je stvar vse Nove Gorice in vse Slovenije. Birokratski postopek je že sko-ro naredil svojo pot. V januarju naj bi v Beogradu dali dokončni podpis. V tej coni naj bi predelovali razno blago jugoslovanske proizvodnje, ki bi bilo namenjeno tujini. Za sedaj so se ubadali predvsem z načrti, kako to uresničiti, ko bodo za to dobili privoljenje. Predvidevajo, da bo investicija v to že v prihodnjem letu 1988 znašala tri milijarde in pol dinarjev. Od tega bo Pri-mex iz svojih sredstev dal eno milijardo. Imajo tudi že več interesentov, in sicer največ podjetnikov iz Italije, pa še Nemce, Avstrijce in Švicarje.
Zelo uspeva tudi njihov blagovno-manipulativni terminal na prehodu
Vrtojba. Tu so v tem letu pretovorili 120.000 ton blaga, kar je kar za četrtino več od tega, kar so predvideli. Prav zaradi tega čutijo potrebo po večjih razpoložljivostih, sem pa sodijo tudi tiste v bodoči carinski coni.
Skratka, Primex je eno med vodilnimi podjetji v Novi Gorici in na Primorskem nasploh. Pridobili so si veliko izkušenj in tudi ugodnih poslovnih rezultatov ter ugled. Največ poslov imajo seveda z Italijo. Predstavništvo pa imajo tudi v Jordaniji. Tam imajo kar precej poslov s to in drugimi arabskimi državami. Seveda pa nameravajo povečati poslovanje z Italijo in tudi znotraj Jugoslavije. Zelo pa jih skrbi, kako bo z novimi jugoslovanskimi predpisi o trgovanju s tujino. Čutijo namreč potrebo, da so predpisi realistični, da pride do novega zakona o tujih vlaganjih, ki bo vablji/ za tuje poslovneže, da se posodobi devizni zakon za izvoznike, ki nimajo sedaj interesa, da bi izvažali. Seveda pa bi v naštevanju in komentiranju vseh teh vprašanj zašli v notranja vprašanja jugoslovanske gospodarske politike, omejiti pa se hočemo le na poročilo o uspešnem poslovanju Primexa, podjetja, ki deluje ob meji že vso povojno dobo, ki ima danes že skoro 400 zaposlenih in ki veliko daje v vzgojo strokovnih kadrov.
Pred kakim dnem so svojo okroglo 40-letnico praznovali tudi Števerjanci. Seveda na takem snidenju je bilo na vrsti to, kar je že običajno: cerkveni obred, počastitev umrlih, obujanje starih spominov, pa še skupna večerja in zabava. Fotograf jih je ujel v svojo kamero na trgu pred domačo cerkvijo. Zbrali smo tudi njih imena: Lilijana Kajfec, Ljubka Hlede, Ester_Komic, Adriana Pertot, Alojz Jure tič, Carmelo Castello, Kajtimir Komic, Nada Škorjanc, Marinka Lasič, Božica Gruden, Ivan Mikluš, Dorica Maraž, Darko Dornik, Marija Maraž, Milena Koren, Simon Komjanc, Anastazija Bajt, Ana Kristancich, Majda Gravner.
Sodelovanje na sejmih v tujini
Italijanski inštitut za. zunajo trgovino ICE prireja v prihodnjih mesecih razstave italijanskih izdelkov na raznih sejmih v tujini. V Plovdivu na Bolgarskem bo od 9. do 15. maja sejem. Na tem bodo italijanski izvozniki prikazovali razno blago in stroje. Dva sejma reklamnih proizvodov pa bosta od 1. do 10. februarja 1988 v Dusseldorfu ter od 24. do 26. februarja v Parizu. Interesenti dobijo podrobnejša pojasnila v uradu za zunanjo trgovino na Goriški trgovinski zbornici.
__________prispevki_______________
Ob 3. obletnici smrti Antona Marvina je darovala družina Franko Marvin 20 tisoč lir za ŠD Juventina.
Za Zeleni križ v Gorici so z raznimi nameni darovali: Rambaldo in Gianfran-co Zucalli 50 tisoč lir, Emma Paolin 20 tisoč, druž. Sturli in Gon 120 tisoč, Ladi Viller Bezzi 50 tisoč, Olga in Antonio Grusovin 50 tisoč, Claudia Peteani 50 tisoč, Luciana in Giorgio pellis 20 tisoč, Graziella in Nerina Zucalli 50 tisoč, Ma-riuccia N. 20 tisoč, Elvina Viviani 20 tisoč, Lucilla, Fioretta, Fanni, Sergia in Loretta 50 tisoč, Giuliano in Luigi Pillon 100 tisoč, Gino, Pina, Rosetta in Alma 80 tisoč, Luciano Bregantini z družino 20 tisoč, učiteljice šole Ungaretti 40 tisoč, druž. Pacori 50 tisoč, druž. Valle in Paco-ri 30 tisoč, druž. Erzetti 60 tisoč, Luciana in Nives Gurtner 50 tisoč, družine Guido Balsamo, Maria Pasguariello, A.Maria Pasguariello, Bianca Gnesti, Valeria Gnesti, Ida Tomšič, Nuccia Koniedic, Marija Rener in Noemi Glessi Rener 100 tisoč, druž. Barcellato in Campestrini 40 tisoč, dr. piero Venuti, dr. Marcello Ve-nuti in Mariolina Venuti 50 tisoč, družine Miano, Bonamico, Fedele Colautti, Luisa Anna, Gorini, Tavagnutti, Minella 80 tisoč, Lina in Pino Segatti 100 tisoč, Maria in Bruno Rossi 30 tisoč, druž. Mancuso 30 tisoč, druž. Brilli 40 tisoč, družine Calligaris, Caratozzolo, Scarano, Cavallo, Maurenzi, Bramuzzo, Pribik, Fi-egl, Martlova 90 tisoč, Claudio in Marina Albiero 50 tisoč.
■ Na pokrajinski cesti iz Pierisa v Tržič je veliko avtomobilskega prometa. Kljub temu da v nesposredni bližini Škocijana, kjer je novo veliko naselje ljudskih hiš, cesta ne teče skozi obljudeno naselje, je pokrajinski predsednik, na zahtevo občinske uprave v Škocijanu, odredil omejitev hitrosti do največ 50 kmh.
Zimski urnik avtobusov APT
PROGA E 1 - GRADEŽ-ČERVIN-JAN-TRŽIČ-TRST
Odhodi iz Gradeža - ob delavnikih: 4.43, 6.10, 6.36, 8.20, 10.20, 12.10, 12.45, 13.46, 17.15, 18.45, 20.45; ob nedeljah in praznikih: 4.33, 7.30, 12.25, 14.45, 17.45, 20.35.
Odhodi iz Trsta - ob delavnikih:
6.30,	8.40, 10.40, 12.30, 13.53, 16.40, 17.45, 19.00; ob nedeljah in praznikih: 8.30,
13.00,	18.00, 21.30.
PROGA E 2 - GRADEŽ-FOSSA-LON-TRŽIČ-TRST
Odhodi iz Gradeža - ob delavnikih:
6.10,	6.25, 6.47, 8.40, 12.30, 13.46, 16.15,
17.30,	19.00; ob nedeljah in praznikih:
7.15,	19.00.
Odhodi iz Trsta - ob delavnikih:
6.30,	8.40, 10.40, 12.30, 13.53, 16.40, 17.45, 19.00; ob nedeljah in praznikih: 8.40,
20.30,
PROGA E 3 - GORICA-FIUMICEL-LO-GRADEŽ
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih:
6.15,	9.50, 11.30, 14.30, 19.15; vsak dan: 8.45, 13.00, 17.30; samo v šolskih dneh:
14.00.
Odhodi iz Gradeža - ob delavnikih: 6.15, 7.10, 8.34, 11.30, 12.45, 17.30; vsak dan: 14.15, 19.00; ob nedeljah in praznikih: 10.00; samo v šolskih dneh: 7.25.
PROGA E 4 - GORICA-TURJAK-ČERVINJAN-GRADEŽ
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.15, 11.35; samo v šolskih dneh: 14.00. Odhodi iz Gradeža - ob delavnikih:
7.10,	12.45.
PROGA E 10 - GORICA-GRADIŠ-ČE-TRŽIČ
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 4.53, 6.24, 6.38, 7.30, 8.30, 10.00, 11.15,
12.15,	12.55, 14.00, 16.15, 17.30, 19.00, 21.25; ob nedeljah in praznikih: 8.30,
11.15,	13.00, 19.00, 20.30; samo v šolskih dneh: 6.42.
Odhodi iz Tržiča - ob delavnikih: 6.40, 7.30, 9.20, 10.45, 12.25 13.10, 14.30, 17.05, 17.35, 18.22, 19.40, 22.25; ob praznikih 9.20, 12.25, 15.45, 19.40.
Odhoda iz Gradišča (proti Gorici) - ob delavnikih: 6.15; samo v šolskih dneh: 7.01.
PROGA E 12 - GORICA-SOVOD-NJE-DOBERDOB-TRŽIČ-(TRST) Odhodi iz Gorice - ob delavnikih:
6.30,	8.25, 12.25, 12.45, 14.00, 16.15, 16.50,
17.30.
Odhodi iz Tržiča - ob delavnikih: 5.35, 7.15, 7.30, 9.20, 13.10, 14.40, 17.20.
PROGA E 13 - GORICA-VILEŠ-ČERVINJAN
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih:
6.15,	8.30, 13.00, 14.30; samo v šolskih dneh: 14.00.
Odhodi iz Červinjana: ob delavnikih: 6.10, 7.30, 11.45, 13.45, 17.25.
PROGA E 14 - GORICA-KRMIN-(VIDEM-ČEDAD)
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.50, 8.30, 10.40, 12.15, 14.00, 16.25, 17.30,
18.15,	19.20; samo v šolskih dneh: 7.20, 8.20, 11.45, 13.00, 14.00.
Odhodi iz Krmina (proti Vidmu) -ob delavnikih: 14.31 (samo ko ni pouka v šolah), 16.56, 17.08; samo v šolskih dneh: 6.55, 12.37, 17.00.
Odhodi iz Krmina (proti Gorici) -ob delavnikih: 6.55, 7.45, 9.19, 11.16, 12.33, 13.17, 15.23, 17.33, 18.11, 18.54; samo v šolskih dneh: 7.48, 13.02, 13.19.
PROGA E 15 - GORICA-MARIAN-VERŠA-GRADIŠČE-GORICA
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.50, 10.45, 12.15, 13.00, 18.15; samo v šolskih dneh: 12.55, 13.00, 14.00.
PROGA E 17 - GORICA-GROJNA-ŠTEVERJAN-OSLAVJE-GORICA Odhodi iz Gorice (čez Oslavje, povratek: Grojna) - ob delavnikih 10.30,
14.00,	19.30; vsak dan 13.10, 18.15. Odhodi iz Gorice (skozi Grojno,
povratek Oslavje) ~ ob delavnikih:
7.00,	12.15, 14.30; vsak dan: 7.40.
(odhodi iz Števerjana - ob delavnikih: 7.13, 10.47, 12.28, 14.17, 14.43, 19.47; vsak dan: 7.53, 13.27, 18.32).
PROGA E 18 - GORICA-PALMA-NOVA-ČERVINJAN
Odhoda iz Gorice - ob delavnikih: 8.33; samo v šolskih dneh: 14.00.
Odhoda iz Červinjana - ob delavnikih: 12.17; samo v šolskih dneh: 7.00.
PROGA E 20 - MARIAN-RO-MANS-TRŽIČ
Odhodi iz Mariana - ob delavnikih, razen sobote: 4.50, 6.35, 12.48.
Odhodi iz Tržiča - ob delavnikih, razen sobote: 14.30, 17.35, 22.25.
PROGA E 21 - BRAČ AN-M ARI AN-TRŽIČ
Odhod iz Bračana (ob delavnikih, razen sobote); 6.30.
Odhod iz Tržiča (ob delavnikih, razen sobote) 17.30.
PROGA E 30 - TRŽIČ-ŠKOCJAN-ŠPETER-GORICA
Odhodi iz Tržiča - ob delavnikih: 6.25, 6.40, 7.20, 8.15, 11.45, 13.10, 18.25; samo v šolskih dneh: 6.40, 12.25, 13.55.
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.09, 6.27, 8.50, 9.50, 10.50, 14.00, 17.30, 18.45; samo v šolskih dneh: 12.55.
Slavje 60-letnikov na Vrhu
Pred kratkim so se v domači gostilni v Sovodnjah zbrali šestdesetletniki z Vrha. Zbralo se jih je točno deset, nekaj vrstnikov, ki živijo daleč od rojstnega kraja, pa se slavja ni udeležilo. Ob večerji, glasbi in obujanju spominov je družba praznovala v res imenitnem vzdušju.
Na sliki so letošnji vrhovski 60-letniki (od leve proti desni): Marjo Vižintin, Virgil Černič, Marija Grilj, Štefan Grilj, Marija Devetak, Ladka Devetak, Franc Černič, Štefanija Devetak, Ana Devetak in David Devetak.
SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM voščimo srečno novo leto. Obenem se priporočamo!
PINTAR
B. & A. Pintar
Valerišče 7 - ŠTEVERJAN
Družina BORIS PINTAR
MtGffiBOirs
Iz Glasgowa neposredno v najboljše trgovine.
MC GIB BON’S 12-LETNI »RISERVA SPECIAL«
V Gorici je na prodaj brez carinskega davka.
Uvoznik in razdeljevalec:
A
S®

MARKET S. ANDREA
Vam vošči in obenem nudi artikle široke potrošnje po ugodnih cenah:
PENEČE SE VINO »MOSCATO PIEMONTE«
75 cl (1.534	lir	I)	1.150	lir
SUROVO MASLO
500 g	1.490	lir
WHISKY MC GIBBON’S 12 LET »RISERVA SPECIAL«
75 cl (8.900	lir	I)	6.700	lir
WHISKY MC GIBBON’S 5 LET
75 cl (6.100	lir	I)	4.580	lir
PECIVO
PANDORO BAULI
1 kg	7.600	lir
PECIVO
PANETTONE MOTTA
1 kg	7.480	lir
TORTELLINI PAGANI
500 g	1.880	lir
NOVE DIMENZIJE ZA TVOJE DELO

Nov Suzuki Super Carry je dolgo pričakovano ko-» pros ) s treh strani
arry |
mercialno tovorno vozilo. Zavzertia malo prostora, sprejme veliko tovora, dostop s treh s lažje natovarjanje in raztovarjanje. Je moderne oblike, ima trpežno mehaniko, varčen in posko-
Suzuki Super Carry, nove dimenzije za tvoje delo.
SUZUKI
Srečno in uspešno 1988 !

UL. III. ARMATA 102 - TEL. 20144 - GORICA
Veliki ruski semiolog predaval v Trstu
Srečanji z Jurijem Lotmanom
Na srečanje z Jurijem Lotmanom sem čakal nestrpno: bo pristal na intervju, se bo kaj zapletlo, kdaj bo z njim mogoč pogovor... Telefonski poziv je prekinil dvome, v torek se je oglasila Megi Pepeu z Združenja Italija—SZ in povedala, da me čakajo ob
12.	uri v kavarni Tergesteo. Da ne bi zamudil, sem naročil taksi, ki me je popeljal v kaotični predpraznični promet.
Skupinica je sedela v mirnem kotičku, Lotmana je intervjuval italijanski kolega. Veliki ruski semiolog, ki je že kar usodno vplival na svetovno literaturo in kulturo, ki je bil za nas, ki smo pred leti študirali v Ljubljani slavistiko, nekakšen kažipot, je že po videzu znanstvenik, kot si pač znanstvenike predstavljamo. Ni visoke postave, beli in dolgi lasje se malce neurejeno spuščajo do vratu, vede se odkrito in prijazno, oči ima žive in nikakor ne daje občutka človeka, ki ga je razjedel stres, čeprav je bil tisti dan utrujen, saj je skoraj vso noč potoval.
Ko sem ga pričel spraševati, sem se malce panično zavedal, da imam preveč vprašanj, vendar je Lotman sogovornik, ki te ne spravi v zadrego, vesel je bil, ko so mu povedali, da sem novinar slovenskega časopisa, ki izhaja v Trstu. V intervjuju sem se odločil za zgodovinski pomen velikega semi-ologa in ga vprašal, kam segajo korenine njegovega strukturalizma in v čem se je njegov strukturalizem razlikoval od francoskega. Gre za zgodovinsko prelomnico, Lotman pa razlaga, kot da bi govoril o čisto navadnih, preprostih stvareh:
»Različna imena, ki jih .dajemo strukturalizmu, so nepotrebna. Obstajajo znanstvene metode, s katerimi lahko razložimo to, kar nam je bilo doslej popolnoma neznano. Mi menimo, da so takšne metode uspešne. Poimenovanja pa vedno nastanejo v polemikah in rodijo nove polemike. Resnica je, da obstaja nekaj, kar je resnično znanost in ostane za vedno, rojevajo pa se tudi zadeve, ki niso znanost.
Sam sem študiral v Leningradu in to v času velikega blišča. Moj profesor je bil Propp in prav z njim sem pripravil svoje prvo delo. Potem sem poslušal profesorje, kot sta bila Eichenbaum in Tomaševski, prihajala sta iz ruske formalistične šole. Leningrajska univerza je imela globoko zgodovinsko tradicijo, študij zgodovine kulture je bil tesno povezan s tamkajšnjimi znanstvenimi dejavnostmi in seveda tudi s formalisti. Naj omenim Žermunskega, Bukovskega in še posebno Mordof-čenka, ki je sicer malo znan, vendar mi je bil najbližji. Vsekakor so bili to izvrstni znanstveniki. Zame je postal študij strukture nekaj povsem naravnega, proučeval sem Jakobsona, Ti-njanova in sploh delo Praškega lingvističnega krožka.
Od francoskega strukturalizma nas v bistvu ločujejo zanimanje za diahro-nijo, za zgodovino in večji poudarek tekstu kot pa jeziku.
To seveda še ne pomeni, da francoski znanstveniki niso opravili dobrega dela.«
Lotmana vprašam, do kod lahko literarna znanost prodre v določen literarni tekst in kje se pričenjajo znanosti nedostopni prostori. Vprašanje vznemirja marsikaterega znanstvenika, zastavil si ga je tudi semiolog Roland Barthes. Lotman vzame list papirja in nariše tunel, v tunelu stroj, po tunelu pa široko, »odprto« področje.
»Zamislimo si predor, v njem je stroj, ki grebe v globino. Vsakič ko stroj odstrani plast kamenja, smo napredovali. Poglejte, stroj je raziskovalna metoda, širok prostor, ki sem ga zarisal po predoru, pa je cilj. Če se stroj ustavi, ne more več delati, njegov objektiv je, da se pomika naprej. V kolikor pa ne govorimo o stroju, ampak o naši misli, moramo upoštevati, da se misel spreminja. Nobena teorija namreč ne more docela »obvladati« ali »izčrpati« predmeta, ki ga proučuje. V 25 letih se je strukturalizem močno spremenil. Ze Jakobson je popravil nekatere Saussurove teze. Ne moremo torej govoriti o bodočih metodah in o mejah, ki jih bodo presegle. Sodobna lingvistika proučuje danes področja, o katerih nismo doslej ničesar vedeli. Tudi zato raje govorim o semiotiki kot pa o strukturalizmu, saj gre za dosti bolj dinamično metodo.«
Lotman je postajal truden in je zaprosil, če bi lahko prekinili z intervjujem. Ko smo se poslavljali, sem mu zastavil še kratko vprašanje in sicer o vplivu, ki ga je imela in ga ima semiotika na rusko književnost. Odgovor je bil ravno tako kratek:
»Nobenega vpliva in tako je tudi prav. Poglejmo, kako vpliva freudizem na sodobno književnost in to je slabo.«
Zvečer je Jurij Lotman predaval v dvorani tržaške Trgovinske zbornice. Bilo je to strogo znanstveno predavanje, ki pa je zapustilo v številnih poslušalcih občutek poti v fascinantne dežele. Nemogoče je v našem zapisu ponoviti povedano. Skušali bomo zabeležiti tisti del predavanja, ki se nam je zdel najbolj zanimiv, oziroma, ki bo
zanimal tudi tiste bralce, ki se ne ukvarjajo s tako kompleksno vedo, kot je semiotika. Lotman je govoril o semiotiki kulture. Kultura je zelo široko področje, ki ga je težko obvladati. V bistvu obravnava veda z lingvističnimi metodami tista področja in sisteme, ki obstajajo na podlagi znamenj oziroma lingvističnih znakov. Osnovno spoznanje, ki ga je Lotman povedal, je, da kultura teži k vedno bolj kompleksnim in tudi novim izraznim oblikam. Skratka, težnja po poenostavljanju in združevanju je kulturi tuja. V umetnosti se pojavljajo nove oblike, kot je na primer Jilm, in tudi to, kar se je nekoč zdelo obrt, na primer ikone, pojmujemo danes kot umetnost. Podobno se dogaja z jeziki, z etničnimi skupinami in z vsem, kar ljudi na svoj način ločuje, oziroma z vsem, kar vsebuje nove sisteme.
kako znanost odkriva nove »resnice«, pri tem pa odpira vedno več dvomov in neraziskovanih področji. Ko govorimo o jeziku (tu mislimo na preprosto človeško govorico, to je na besede, stavke itd.) in učenju drugih jezikov, ki so različni od materinega, nam je to početje jasno. Zadeva se zaplete, ko vemo, da ima vsak jezik, vsaka beseda več pomenov in da ljudje hranimo nek zgodovinski spomin, ki je vezan na kulturno strukturo, v kateri jezik živi. Sama beseda oče bo v patriarhalni družbi pomenila nekaj, matriarhalni drugo, tretji pomen lahko pomeni beseda oče v sodobni moderni civilizaciji. Tu nastanejo na primer veliki problemi s prevodi. Literaturo, ki je napisana v jezikih narodov, ki so nam po kulturi blizu, bomo lažje prevedli v naš jezik, čisto drugače pa je na primer z japonsko literaturo. Tu so razdalje velike in se nam dogaja, da neko literaturo »prestavljamo« v nek drug kulturni sistem. Ko bi Japonec prevod ponovno prevedel v japonščino, bi se v tekstu ne prepoznal.
Semiotika proučuje tudi ta dejstva in to na podlagi čisto določenih sistemov, ki pa bi jih mi s težavo razlagali, ker gre pač za nelahke, čeprav silno
zanimive zadeve.
ACE MERMOLJA
JADRANSKI KOLEDAR
1988
LETOŠNJA ZBIRKA
• JADRANSKI KOLEDAR, zbornik 1988 • Ravmond Chandler SESTRICA, roman • KRAŠKE ŠTIRNE, stenski koledar ZTT • Zvonimir Simčič VINO, priročnik • Branko Marušič Z ZLATIMI ČRKAMI, zgodovina
Raymond Chandler
SESTRICA
Svetovna uspešnica enega najpopularnejših ameriških romanopiscev. Napeta kriminalka, katere glavni junak je detektiv Philip Marlovve, ki je navdihnil vrsto znanih filmov in televizijskih nadaljevank.
260 str., vez. v platno, cena v prosti prodaji 15.000 lir
ZA 1.000 STRANI BRANJA JE CENA ZBIRKE SAMO 32.000 LIR ZAGOTOVITE Sl JO PRAVOČASNO PRI SVOJEM RAZNAŠALCU PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Lotman je spregovoril o delovanju naših možganov, govoril je o desnem in levem polu. Vsak pol opravlja določeno funkcijo, gre vsekakor za zapleteno področje, saj je izjemno težko opredeliti funkcijo enega in drugega pola. Delovanje možganov pa označuje izjemna kompleksnost. Na svoj način delujejo kot semiotični sistem po binarnem principu, ki se razvija v neštete možnosti. Po podobnem sistemu deluje tudi kultura, ki se nam po svoje kaže kot kolektivni možgani. Kot težijo človeški možgani k opravljanju vedno kompleksnejših funkcij, prav tako teži kultura k vedno bolj zapletenim komunikacijskim in informacijskim sistemom.
Lotman je vsekakor poudaril, da je še veliko neraziskanega, nimamo na primer še jasne opredelitve razuma in ne vemo, kako razum deluje. Odpirajo se brezna in semiologija se pomika v globine človeka in družbe. Vsekakor v neslutene globine, ki so še polne skrivnosti in neznanega. Človeka zagrabi rahel občutek vrtoglavice...
Pri Lotmanovem predavanju smo imeli poslušalci otipljiv dokaz tega,
Za ljubitelje baročne glasbe
Izšla je kaseta Musiča da camera domačih glasbenih poustvarjalcev
Ljubiteljem glasbe se te dni v Tržaški knjigarni ponuja redka možnost, da potešijo željo po poslušanju baročne glasbe.
Društvo ljubiteljev stare glasbe v Radovljici je namreč poskrbelo za izdajo kasete Musiča, da camera, ki vsebuje Naudotov Trio v C-duru za kljunasto flavto, oboo in basso continuo, Vivaldijev koncert v g-molu za kljunasto flavto, oboo in violo da gamba in Telemannova Tria v a- in c-molu za kljunasto flavto, oboo in basso continuo. Izvajalci so zlasti nam znana imena: če izvzamemo Milklosa Spanyija pri čembalu, smo vsi imeli priložnost slišati Paola Faldija z baročno oboo in Klemena Ramovša s kljunasto flavto na Glasbenih večerih na Repentabru, Ireno Pahor z violo da gamba pa kot članico Gallus Consorta in solistko prav na nedavnem koncertu sodobne glasbe, ki ga je priredila znana zveza Chromas v Auditoriumu na Radiu Trst A. Irena predstavlja s svojimi šestnajstimi leti in dovršeno igralsko tehniko pravo izjemo v našem glasbenem am-bientu, ki se zlasti na področju stare glasbe srečuje še s tujo dimenzijo.
Takoj se nam ob poslušanju kasete razkaže elegantno ujemanje solistov, še posebej pa profesionalni način igre. Vsak stavek je pri baročni skladbi značajsko posebno poudarjen - kar je tudi vodilo za poznavanje stare glasbe neukom na tem področju. Ramovš, Faldi, Pahorjeva in Spanyi so uspeli prav na značajski zasnovi posameznih stavkov.
Če se Naudotova osebnost v Triu v C-duru skriva za baročnimi stilemi, se v Vivaldije vem koncertu brž izkažejo značilnosti samosvojega glasbenega talenta, kot npr. v kontrapuntistični igri začetnega Allegro ma cantabile Koncerta v g-molu PV 402. Nekaj podobnega se dogaja v Allegru Tele-mannovega Tria v a-molu, ki ga ka-rakterizirajo hitre, neobičajne pasaže v bassu continuu, ali pa v zaključnem
Allegru Tria v c-molu istega avtorja, kjer viola nenadoma obmolkne in se glasbena misel razvija v kontrapunktu oboe in flavte. Hvalevredno je razmerje med glasbili, za kar je prispeval snemalec Silvester Žnidaršič. Z digitalnim postopkom snemana kaseta Musiča da camera, ki je te dni kot nalašč primerna za darilo, je na razpolago v Tržaški knjigarni.
CORRADO ROJAC
Na sliki so Miklos Spanyi (čembalo), Klemen Ramovš (kljunasta flavta), Irena Pahor (viola de gamba) in Paolo Faldi (baročna oboa)
iz likovnih galerij
Slikarsko delo Sergeja Kapusa
Razstava oziroma v
v koprskih galerijah Meduza in Loža ljubljanski Egurni, kjer je slikar Sergej Kapus predstavil svoja dela od leta 1973 do letos, je gotovo pomemben dogodek za slovensko likovno umetnost. Razstava določneje uveljavlja v splošni zavesti avtorja - slikarja, teoretika in pesnika, ki mu je bil zaradi institucionalnih razmerij v slovenskem likovnem svetu in zaradi njegovega nekonfor-mizma v likovnem razmišljanju in s tem tudi v socialnem obnašanju, vsiljen položaj nekakega »obrobnega pojava«, pa čeprav ga tisti, ki se intenzivneje ukvarjajo z novejšo slovensko likovno umetnostjo, že nekaj časa cenijo. Pa tudi za tiste, ki jim Kapusovo delo samo ne pomeni več posebnega odkritja, je razstava lahko do neke mere presenečenje; ob njej se pravzaprav prvič resnično kaže kontinuiteta in hkrati neizprosna doslednost slikarjevega dela ter visoki nivo njegovih likovnih rešitev, še posebej pa so zanimiva doslej malo znana avtorjeva dela, nastala med leti 1973 in 1975.
Kapusovo slikarstvo je v veliki meri rezultat avtorjevega razmisleka o naravi vizualnosti; le-ta se mu razkriva kot nekaj skrajno problematičnega. Kapusove slike postavljajo pozornega gledalca v položaj, v katerem se nenadoma izkaže vprašljivost običajnih percepcijskih postopkov. Če je v percepciji teh slik primaren »Gestah«, torej »lik« oz. »vzorec«, ki se najpoprej vsiljuje pogledu (in ki je celo omogočil, da so Kapusove slike povzemali pod obrazec »novega geometrizma«), pa ob natančnejši analizi ta začetni trdni vzorec »razpade«, se »razkroji« v tkivo detajlov, ki v svoji medsebojni povezanosti ne omogočajo le enega samega načina »branja« strukturiranosti podobe. Podoba tudi ni in ne more biti le
mehanični optični »seštevek« detajlov, saj ti tudi ne . morejo obstajati na platnu neodvisno eden od drugega, pač pa nujno implicirajo medsebojni odnos. Tako v percepciji podoba vedno znova »raste« iz tkiva slike in vedno znova spet »razpada«, ko pogled naleti na kak element, ki preobrne način branja podobe, interpretiranja vizualnega »materiala«. To pa seveda pomeni, da podoba ne more biti nekaj, kar na platnu obstaja samo po sebi, pač pa se razpira iz napetosti med gledalčevim pogledom in samo sliko. Zgrajenost, strukturiranost slike ni preprosto dana, pač pa nastaja v percepcijskih procesih. Ker pa tudi ti procesi niso mehanično prenašanje »objektivne«, vizualnosti, pač pa so vedno vzajemni s celotno konstitucijo subjekta, se v »utripanju« podobe, njenem nenehnem formiranju in drobljenju, uresničuje pravzaprav pulziranje subjekta v vseh njegovih zgodovinskih in eksistencialnih razsežnostih, pulziranje, ki je rezultat radikalnega problematiziranja tistih vidkov in procesov, ki jih je ta subjekt doslej jemal kot nekaj samoumevnega: problematiziranja gledanja. Vizualnost zato postane pri Kapusu paradigma za vsa soočanja in odnose, iz katerih se subjekt vzpostavlja.
Ta učinek Kapus dosega tako, da gradi slike kot skrajno premišljene, precizne barvne zgradbe, toda prostor, ki ga vzpostavljajo ti skrbno obdelani detajli, je popolnoma odprt: interpretacijo vzpodbuja in omogoča, toda vedno tudi spodbije njeno dokončnost, razpre gledalčeve percepcijske konstrukcije in ga sooči s »tokom vizualnosti«, s katerim je »preplavljen«.
IGOR ZABEL
Tržaški oktet je gostoval v Toskani
Minulo soboto in nedeljo je Tržaški oktet bil spet v gosteh pri svojih starih prijateljih v Toskani v kraju Fivizzano skoraj na meji z Ligurijo. Na povabilo tamkajšnjega moškega pevskega zbora »La Montanara« je v soboto zvečer izvedel v tamkajšnji cerkvi, kot največji krajevni dvorani, koncertni program polifonskih, slovenskih, italijanskih in pesmi drugih narodov. V prvem delu koncerta sta nastopila še dva domača zbora in pa otroški zbor.
Koncert je bil v okviru tradicionalnih božičnih koncertov, ki jih prirejajo v tem času po tamkajšnjih krajih. Na skupnem srečanju z domačimi pevci zbora »La Montanara« je na splošno željo Tržaški oktet zapel tudi nekaj slovenskih partizanskih pesmi. V nedeljo dopoldne je oktet sodeloval pri maši in bil na povratku gost župana občine Mu-lazzo prof. Rosija. (jk)
V Izoli sproščeno in svečano nagradili naše najboljše športnike 1987
Že četrtič skupno na pestri slavnosti
Levo: nastop zbora Obale s plesalkami iz Kopra. Desno: naš odgovorni urednik Bogo Samsa izroča pokal Jadrano-
• vemu predsedniku Ediju Krausu
IZOLA — Tudi letošnja izvedba Našega športnika, ki so jo priredili na pobudo Novega Matajurja, Primorskih novic, Primorskega dnevnika, Radia Koper - Capodistria, Radia Trst A, TV Koper - Capodistria in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, je zelo dobro uspela, saj je bil program, ki so ga izvedli v hotelu Simonov zaliv v Izoli, zelo dinamičen, zabaven,
DOBITNIKI NAGRAD
POSAMEZNIKI
Zamejstvo: 1. S. Kokorovec; 2. A. Bogateč; 3. M. Ban. Športnica primorske: l.,T. Černe;-2. L. Smerdu; 3. P. Čehovin. Športnik primorske: 1. J. Abramič; 2. M. Kocjančič - Ž. Planinšič; 3. M. An-tonaz - D. Glavina.
EKIPE
Zamejstvo: 1. Jadran; 2. Kras Globtrade; 3. Bor Radenska. Primorska: 1. Kajakaški klub Soške elektrarne; 2. Jadralni klub Jadro Koper; 3. Veslaški klub Nautilus.
PRIZNANAJA ZSŠDI
Antek Terčon, Ivan Petejan, Bruno Bogateč; SD Naš prapor -odsek za lokostrelstvo, Odbojkarsko društvo Bor.
veder, kratkočasen in vsestransko zanimiv.
Oddajo so neposredno predvajali po Radiu Trst A in Radiu'Koper, povezovali pa so jo napovedovalca Zdenka Tomulič in Livio Valenčič ter časnikar Saša Rudolf. Slednji so na začetku v bežnih obrisih orisali pot dosedanjih manifestacij športnika leta tostran in onstran meje ter potrebo združevanja Ife-te v eno samo, saj ni meja odločilna črta-ločnica, nakar je imel slavnostni govor predsednik skupščine občine Izola Oskar Jogan. Poudaril je pomen take manifestacije predvsem v današnjem času in športni delež Izole v skupnem vseslovenskem prostoru.
Program zabavnih točk, pogov.orov, prijetnih improviziranih intervjujev se je vrstil kot na tekočem traku. Prvi gost je bil domačin - bivši nogometaš Vinko Gregorič, takoj zajvjim pa se je Saša Rudolf pogovoril s Šempolajcem, ki pa že celo vrsto let živi v Izoli, Ernestom Lupincem, ki je bil v letih med vojno in takoj po njej vsestranski športnik in športni organizator. Na pesem ansambla Viktor, ki je skrbel za gjasbeno podlago, je nastopila domača akrobatska rock skupina iz Pirana, eden od slavnostnih gostov večera pa je bil prav gotovo popularni tržaški pevec Gino D’Eliso, ki je zapel eno izmed pesmi svoje naslednje plošče. Naslednja gosta sta bila kolesarska organizatorja na Koprskem Edi Rajkovič in Roberto Colussi, nakar se je izkazala Plesna skupina Lai iz Izole. .
Osredni del manifestacije je bilo seveda nagrajevanje, ki je bilo kar se da sproščeno. Pod reflektorji so se vrstili vsi »naj« iz zamejstva- ter s Primorske, nagradili pa so jih ravnatelji ali direktorji tistih ustanov, ki so manifestacijo priredili. Glavni urednik Primorskih novic Drago Mislej je nagradil najboljše športnice Primorske, vršilec dolžnosti glavnega urednika radia Koper - Capodistria Manlio Vidovich pa je nagradil najboljše športnike Primorske. Odgovorni urednik TV Koper
Janko Tedeško je izročil nagrade najboljšim ekipam Primorske.
Direktor slovenskega časnikarskega uredništva RAI A Drago Legiša je nagradil tretjo najboljšo zamejsko ekipo, ravnatelj slovenskih programov RAI A Filibert Benedetič je nagradil drugo zamejsko ekipo, odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bogo Samsa pa je izročil nagrado predstavniku najboljše zamejske ekipe. Isti vodilni predstavniki so še nagradili najboljše
posameznike v zamejstvu. Priznanja ZSŠDI pa je izročil njen predsednik Odo Kalan.
Zaključek večera je bil kar se da slavnosten, saj je mešani pevski zbor Obala pod vodstvom Mirka Slosarja zapel Beethovnovo Odo radosti, gib pa so dodale plesalke iz Kopra, ki jih je pripravila Tanja Skokova. Torej veselo, sproščeno in slavnostno prav do konca.
DUŠAN JELINČIČ
Košarka: po lepem domačem uspehu proti Jollycolombaniju
Goričani danes v Montecatiniju
Po spornem skoku v daljino 8,38 m
Evangelisti se je odpovedal bronasti kolajni s SP v Rimu
RIM — Italijanski skakalec v daljino Giovanni Evangelisti se je odpovedal bronasti kolajni, ki jo je osvojil na svetovnem prvenstvu v Rimu.
Kot je znano, je afera okrog Evange-listijevega šestega skoka na SP povzročila pravcati potres v atletskem svetu in globoko odjeknila tudi na straneh športnega tiska ter v javnosti. Evangelisti naj bi med tem skokom ne preskočil niti 8 metrov, namerili pa so razdaljo 8,38. Mednarodna atletska zveza je po preiskavi potrdila ta rezultat, vendar se skepsa ni niti najmanj polegla. Evangelisti je italijanski agenciji ANSA dal takšnole izjavo: »V zvezi s skokom 8,38 m še vedno mnogi izkazujejo popolno pomanjkanje občutljivosti na moj račun. Poudarjam, da sem v osmih letih, odkar nastopam za reprezentanco, vedno imel atletiko za čist posel, zato se odpovedujem tej kolajni, ki zame nima več nobenega pomena.«
Evangelisti bo ob priliki izročil kolajno enemu mlademu italijanskemu skakalcu, izvedelo pa se je, da je ne misli dati Američanu Myricksu, četr-touvrščenemu na SP.
Reakcije na Evangelistijev sklep so v atletskem svetu ugodne.«
Mei zmagal v Bologni
BOLOGNA — Italijanski atlet Stefane Mei je z novim rekordom proge osvojil prvo mesto na teku za »Sv. Štefan« po mestnih ulicah Bologne. 8.282 m dolgo progo je Mei pretekel v 23'28"2. Tekme se je udeležilo kar 400 tekmovalcev. Drugi je bil Salvatore Bettiol. Nakar so se uvrstili še Fausti-ni, Pizzolato in Truschi.
Dirka tris
Zmagovita kombinacija dirke tris: 18-10-1. Kvota (227 dobitnikov) 3.691.327 lir.
Po lepem in zanesljivem uspehu v
13.	kolu A-2 lige doma proti Jolyco-lombaniju bo danes goriški Segafredo igral v gosteh proti moštvu Sharp, ki je precej visoko uvrščeno (na petem mestu) in ima kar šest točk več od Goričanov. Za goriško ekipo je »končno« zaigral tudi Meents, ki je zamenjal Jugoslovana Pešiča. Ameriški košarkar je proti Jollyju dosegel 20 točk.
Pred nelahko nalogo pa bo tudi videmski Fantoni, ki se bo danes doma spoprijel z Annabello iz Pavie. Videm-čani, ki so v sredo prepričljivo izgubili v Reggio Calabrii, pa so danes favoriti.
V včerajšnji anticipirani tekmi 14. kola je Sabelli iz Porto San Giorgia po napetem in izenačenem srečanju premagal Spondilatte iz Cremone s 86:84 (45:44).*
Izidi 13. kola
Yoga - Annabella 83:78; Cantine Ri-unite - Facar 75:68; Standa - Fantoni 85:76; Spondilatte - Alno 84:81; Sabelli - Biklim 82:79; Dentigomma - Maltinti 93:79; Segafredo - Jollycolombani 98:86; Sharp - Čuki 114:112.
Lestvica
Yoga 24; Cantine Riunite 22; Fantoni, Jollycolombani in Sharp 16; Alno in Annabella 14; Maltinti, Facar in Standa 12; Segafredo, Spondilatte in Dentigomma 10; Sabelli in Čuki 8; Biklim 4.
Današnji spored (17.30)
Yoga - Maltinti; Cantine Riunite -Dentigomma; Fantoni - Annabella; Biklim - Standa; Čuki - Alno; Facar -Jollycolombani; Sharp - SEGAFREDO.
V A-l ligi bodo danes na sporedu kar štirje derbiji. V Caserti bo Snaide-ro, ki je v sredo zmagal v gosteh, gostil Scavolini. Zelo zanimivo bo tudi v Cantuju, kjer bo Arexons sprejel v goste milanski Tracer, ki je v 13. kolu nerodno izgubil v Neaplju. Tretji derbi naj bi bil v Rimu med domačo Ban-coromo in bolonjskim moštvom Die-tor. Precej napeto bo predvidoma tudi v Livornu, kjer bo beneški Hitachi gostoval pri Allibertu.
Izidi 13. kola
Divarese - Allibert 96:79; Scavolini -Dietor 112:78; Neutroroberts - Banco-
roma 86:82; Enichem - Brescia 117:107; Hitachi - Šan Benedetto 89:90; Benet-ton - Arexons 106:96; Irge - Snaidero 95:99; VVuber - Tracer 86:78.
Lestvica
Snaidero 24; Divarese 20; Arexons, Dietor in Scavolini 18; Bancoroma in Tracer 16; Enichem, San Benedetto in Neutroroberts 12; Allibert 10; Hitachi, Benettona in VVuber 8; Irge 6; Brescia 2.
Današnji spored (17.30)
Snaidero - Scavolini; Divarese -Enichem; Arexons - Tracer; Allibert -Hitachi; Neutroroberts - Benetton; Bancoroma - Dietor; San Benedetto -VVuber; Irge - Brescia.
Jugoslavija finalist na košarkarskem turnirju v Parizu
PARIZ — Na košarkarskem »turnirju narodov« v Parizu je Jugoslavija s 108:92 (66:49) premagala Avstralijo, Izrael pa Francijo s 100:86 (51:29). Danes bodo modri v finalu igrali z Izraelom.
	1!			■lil	«««- odbojkarske ekipe v mladinskih prvenstvih	m		■	
Po anketi tednika Šport
Mateja Svet športnica leta
BEOGRAD — Po tradicionalni anketi beograjskega tednika Šport je bila za najboljšega jugoslovanskega športnika v letu 1987 imenovana alpska smučarka Mateja Svet. Glasovali so vsi dosedanji športniki leta. Svetova je dobila 13 glasov, Brajkovičeva (streljanje) pet, Sabo (rokoborec) in Križaj (smučar) pa po dva.
Avtomobilizem: VN Kanade namesto VN Mehike
PARIZ — Mednarodna avtomobilska zveza (FISA) pričakuje od mehiških organizatorjev, da sporočijo, ali se res mislijo odpovedati VN Mehike.
V primeru, da se‘ bodo mehiški organizatorji odpovedali svoji dirki zaradi finančnih težav, bo FISA najverjetneje določila, da organizira to dirko Kanada.
Smuka v Schladmingu ne bo
SCHLADMING (AVSTRIJA) -Smuka za svetovni pokal v Schladmingu, ki bi moral biti 31. t. m. zaradi pomanjkanja snega ne bo. Organizatorji pa so zaprosili, da bi mednarodna smučarska zveza vseeno dodelila Schladmingu kako tehnično disciplino, saj to avstrijsko smučarsko središče proslavlja letos 15-letnico organizacije tekme za svetovni pokal.
Eriki in Robiju Klobasu iskrene čestitke ob rojstvu sinčka
PETRA
KK Bor
_______NA GORIŠKEM______________
_______UNDER 16 MOŠKI
Prejšnji teden so v tej konkurenci igrali zadnje kolo prvega dela prvenstva, povratni del pa se bo začel šele
14.	januarja. Počitek bo torej zelo dolg.
V sedmem kolu nijjrišlo do nobenih presenečenj. Soča Cerimpex je spet pospravila obe točki, vendar je njen najnevarnejši tekmec S. Luigi tudi tokrat zmagal. Val je premagal Cormons po petih setih igre in ostaja še vedno v zgornji polovici razpredelnice.
Treba je tudi podčrtati dejstvo, da je ekipa Soče še edina nepremagana.
IZIDI 7. KOLA: S. Luigi - Torriana 3:1, Val - Cormons 3:2, Turriaco - Soča 1:3. Počival je Pall. Grado. Izidi zaostale tekme: Pall. Grado - Cormons 3:2.
LESTVICA: Soča Čerimpex 12, S. Luigi 10, Val 8, Torriana 6, Grado, Turriaco in Cormons 2 točki.
UNDER16 ŽENSKE
V osmem kolu ni prišlo do nobenega preobrata na lestvici. Prvouvrščeni Libertas Cormons je tudi tokrat zmagal in je. še vedno solidno na prvem mestu lestvice. S točkama zaostanka sledita Villacher Bier in Agorest. Naše prestavnice so tokrat gladko premagale Farro.
IZIDI 8. KOLA: Villacher - Libertas Gorizia 3:0, Soteco Torriana - Grado 3:0, Agorest - Farra 3:0, Corridoni -Morarese 3:0, Sagrado - S. Luigi 0:3, Villese - Libertas Cormons 2:3.
LESTVICA: Libertas Cormons 16, Villacher in Agorest 14, Villesse in Libertas Gorizia 10, Farra, S. Luigi in Sagrado 6, Corridoni in Torriana 4, Morarese 2, Grado 0. (MJ)
NA TRŽAŠKEM_____________
UNDER 18 ŽENSKE
Kolo pred koncem je že vse odločeno kar se tiče vrstnega reda, saj je STS OMA tudi v povratni tekmi za drugo mesto gladko premagala Virtus. Slogašice so nedosegljive, borovke pa ne morejo več doseči tretjega mesta.
IZIDA 7. KOLA: Bor Friulexport -Sloga Koimpex 0:3, STS OMA - Virtus 3:0.
LESTVICA: Sloga Koimpex 14, STS Oma 10, Virtus 8, Bor Friulexport 4, CUS 0.
UNDER16 ŽENSKE
SKUPINA A
Zaradi počitkov so na vrhu začasnega vrstnega reda z enakim številom točk vse tri naše slovenske ekipe, dejansko pa vodijo borovke, ki so edine že imele odmor in so tudi edina nepremagana ekipa.
IZIDA 3. KOLA: Sloga Koimpex -DLFAC 3:0, CUS - Breg Agrar 0:3.
LESTVICA: Bor Friulexport, Sloga Koimpex in Breg Agrar 4, DLFAC in CUS 0.
SKUPINA B
Derbija med Sokolom in Slogo Sklad Mitja Čuk zaradi odsotnosti sodnika niso odigrali.
IZID 3. KOLA: Julia - Prevenire 3:1.
LESTVICA: Virtus 4, Sokol, Sloga Sklad Mitja Čuk in Julia 2, Prevenire 0.
Odbojkarska zveza je sporočila koledar finalnih turnirjev za podelitev deželnih naslovov v mladinskih prvenstvih. Spored zaključnih srečanj je sledeč:
Objavljen spored deželnih finalov
UNDER 18 MOŠKI: Finalni del bo letos v Pordenonu. Kvalifikacijska srečanja bodo odigrali 20. marca, finalna pa 27. marca 1988.
UNDER 18 ŽENSKE: Finalna srečanja bodo letos v 'Gorici. Kvalifikacije bodo 20. marca, finale pa 27. marca 1988.
UNDER 15: Gorica bo letos gostovala tudi sklepni del tega tekmovanja. Kvalifikacije in finale bodo odigrali v enem samem dnevu, in sicer 17. aprila 1988.
UNDER 16 MOŠKI: Videm bo letos rizorišče zaključnih srečanj v moški onkurenci under 16. Kvalifikacije bodo odigrali 24. aprila, medtem ko bo finale na sporedu 1. maja.
UNDER 16 ŽENSKE: Deželni finale bo letos v Trstu. Kvalifikacije bodo 24. aprila, finalni tekmi pa 1. maja. (MJ)
SPDT
prireja ob nedeljah, 10., 17., 24. in 31. 1. 1988, smučarski tečaj za začetnike (dijake), začetnice (odrasle) in nadaljevalni tečaj. Vpisovanje še jutri, 28. t. m., na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20, 3. nad., tel. 744249) od 20. do 22. ure ter telefonsko pri Devanu Cesarju (tel. 911433) ali pa na Primorskem dnevniku (tel. 764832) pri Vojku Slavcu, Aleksandru Sirku in Dušanu Jelinčiču. Vabljeni! SK DEVIN
obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za nedeljske izlete v Pod-klošter. Cena 4X prevoz 50.000 lir, tečaj 25.000 lir, 4x prevoz in tečaj 75.000 lir, lx prevoz 14.000 lir. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu ali tel. 200771.
RADIO OPČINE
Zaradi' novoletnih praznikov bo prihodnja Športna nedelja na Radiu Opčine v nedeljo, 10. 1. 1988.
Športna redakcija openskega radia želi vsem poslušalcem srečno novo leto 1988.
Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebello
DANES. 27. DECEMBRA - OB 14.30
PLOŠČICE — SANITARIJE
ROLICH & C s n e
ZASTOPSTVO
oanto

5L
Nabrežina 35/c Tel. 200371
Ul. Carducci 15 TRST — Tel. 64610
HIPODROM MONTEBELLO
Naročnina: mesečna 13.000 lir -'celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L. -A ZTT in tiska	Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
27. decembra 1987
Izredno redek primer 22-letne Rimljanke
Bila je seropozitivna sedaj pa okužbe ni več
V prometni nesreči pet mrtvih
BERGAMO — Pet mladih je izgubilo življenje v predsinoč-njem trčenju dveh avtomobilov na pokrajinski cesti v občini Costa Volpino pri Bergamu. Če je dan prej botrovala prometni nesreči na avtocesti Bergamo-Brescia, v kateri je izgubilo življenje sedem oseb, izredno gosta megla, so bili vzroki predsi-nočnje nesreče predvsem t/ izredni hitrosti. Na nekem ovinku se je avto A 112 s tremi osemnajstletniki prevrnil in treščil v nasproti vozeči fiat 131, ki se je v silovitem bočnem udarcu razpolovil, tako da sta se prednji in zadnji del ločila. Vozili sta se vneli in nesrečo je s težkimi poškodbami preživel le 17-letni Ivan Ghitti, ki je sedel na zadnjem sedežu razpolovljenega fiata 131. Gasilci iz Bergama so se več ur trudili, da so iz skrotovičene pločevine izvlekli pet trupel.
TERNI — »Ko so mi pred letom dni analizirali kri, sem zvedela, da sem seropozitivna. Novembra sem analizo ponovila, ta in kasnejše analize pa so potrdile, da sem sedaj se-ronegativna.« 22-letna Rimljanka Katia Pesta je namreč protagonistka zelo redkega primera, ko virus aidsa enostavno izgine in se bolezen ne širi dalje.
Katia že tri leta živi z drugimi 19 dekleti v skupnosti, ki jo na umbrij-skem podeželju vodi duhovnik Pie-rino Gelmini. Dekleta druži ista usoda, saj se vse trudijo, da bi dokončno zapustile svet mamil. »Velika večina mojih prijateljic je seropozitivnih,« pravi Katia, »pri nekaterih izmed njih pa je okužba z aidsom že vidna. Kaže, da se mi je srečna zvezda le nasmehnila in da nisem več seropozitivna. Moj primer sicer preučujejo na različnih in-
štitutih, ni pa še jasno, ali je bolezen dokončno izginila ali pa se je samo "skrila" v mojem organizmu.«
Temnolasa Katia je stara 22 let; ko ji je bilo 11 let, je pokadila prve cigarete hašiša in marihuane in je začela jemati tudi tablete, pri svojem 16. letu pa je spoznala tudi veliko bolj nevarna mamila: heroin, opij, LSD. Katia pravi, da jo je družba privedla do tega, sicer pa ni imela posebnih družinskih težav, želela pa je drugačno življenje. Eriki, pankerji, dolgoprstneži in narkomani so jo zato posebej privlačevali. Njena usoda je zato podobna usodi tistih, ki si s krajo priborijo potrebne vsakodnevne doze mamila. Katia je imela več sreče in je dobila v skupnosti, kjer sedaj živi, tisto moralno podporo, brez katere bi si zelo težko zgradila nov svet okrog sebe.
Zaradi mamil oce ubil sina Truplo odvrgel na smetišče
ORTONA (CH) - - Samo 24 ur je potrebovala policija, da je odkrila morilca 24-letnega;Modesta Terrenzia, katerega truplo so našli v sredo zjutraj na odlagališču smeti v bližini Ortone a Mare (Chieti). Zločin je po dolgem zaslišanju priznal 49-letni Remo Terrenzio, oče žrtve.
Dinamika srhljivega zločina še ni v celoti pojasnjena, čeprav Remo Terrenzio trdi, da je zločin storil sam brez vednosti ali pomoči drugih. Preiskovalcem je tudi pojasnil, da je sina ubil v ponedeljek zjutraj ob koncu enega izmed številnih prepirov v domači hiši v Pescari. Do prepirov je po Removih trditvah prihajalo zato, ker je Modesto Terrenzio zašel v svet droge in pustil delo, ki ga je doslej opravljal. Na ta način bi po očetovih trditvah lahko uničil sebe in pa tudi 19-letno sestro Lorello. Sina naj bi po lastnih besedah ubil tako, da ga je s francozom večkrat udaril po glavi.
Po umoru naj bi očistil vse sledove krvi, preoblekel sinovo truplo in ga odpeljal s furgonom na odlagališče smeti pri Ortoni. Policiji je tudi prijavil sinovo izginotje.
Ob odkritju trupla je policiji vzbudilo sum dejstvo, da je bil Modesto Terrenzio obut v različne čevlje. Zato so sklepali, da je bil obut potem, ko je bil že mrtev. Preiskali so tudi očetov furgun, v katerem so odkrili nekaj sledov Mo-destove krvi. Na podlagi tega so aretirali Rema Terrenzia, ki je zločin tudi kmalu priznal.
Remo Terrenzio je trenutno zaprt v zaporu Madonna del Freddb v Chietiju in je obtožen premišljenega umora z otežanimi okoliščinami in skrivanja trupla, policija pa še naprej raziskuje okoliščine srhljivega zločina, da bi odkrila morebitne sokrivce.
Ugrabitelji so izpustili padovanskega industrijca
FROSINONE — Padovanski industrijec Claudio Sartori je spet doma. Ugrabitelji so ga izpustili, kot znano, ob dveh zjutraj v petek, 25. decembra, torej za božič, sicer na državni cesti Casilina blizu Cassina. Kot so povedali časnikarjem žena Tiziana, hčerki Barbara in Emanuela ter sinova Massimo ter Andrea, so mu zdravniki že precej olajšali bolečine zaradi zlomov na rebrih in vretencu, ki jih je zadobil med ugrabitvijo.
Ugrabiteljska tolpa je izpustila industrijca med Cas-sinom in San Vittorejem del Lazio nedaleč od Avtoceste sonca, kar je narekovalo preiskovalcem domnevo, da je bil zaprt v južnem delu pokrajine Frosinone oziroma nekje v premeru 50 kilometrov od Cassina, to je med sosednimi pokrajinami Caserta, Latina in Isernia. Tam .sta policija iz Frosinoneja in Padove"seveda tudi osredotočila iskanje ugrabiteljev.
Nekaj ur pred Sartorijevo izpustitvijo je član njegove družine izročil glasniku tolpe odkupnino v znesku nekaj manj kot pol milijarde lir v bankovcih, nato pa javil kvesturi iz Frosinoneja skorajšnjo osvoboditev ugrabljenca.
Pred desetimi leti umrl Charlie Chaplin - Charlot
ŽENEVA — Že deset let ga ni več med nami. Konec decembra 1977. leta je v svoji poslednji švicarski rezidenci v Corsieru-sur-Vevey umrl Charlie Spencer Chaplin, sijajen komik, izvrsten in proverbialno pikolovski režiser, občutljiv skladatelj, predvsem pa »oče« priljubljenega Charlota. On in njegova nepozabna filmska dediščina sta vsem dobro znana, saj je Chaplin (naj si bo kot Charlot ali kot osivelio-čo Kralj v New Yorku) pospremil v odraslo življenje kar precej generacij.
Morda je Chaplin srečno preživel desetletja filmske zgodovine, ker je njegovo paradoksalno gledanje na svet (njegovi filmi posredujejo gledalcu vso Chaplinovo življenjsko »filozofijo«) še vedno aktualno. Sam Chaplin je živel v znamenju paradoksa. Rodil se je v izredno revni londonski druži-
ni, od matere, plesalke, pa je podedoval izreden mimični talent. Že kot otrok je zaslovel kot »igralec pantomim«, ko je izpolnil dvajset let pa je bil Chaplin v ZDA, kjer si je služil kruh kot filmski igralec. Trvi film, v katerem je igral, je datiran 2. februarja 1914. Chaplin je nosil črne brke in visok cilinder, uspešnejši kostum Charlota pa je nastal po naključnem nastopu v filmu Kid Auto Races in Venice. Takrat je avtomobilske dirke motil neki pomilovanja vredni tip z brčicami, polcilindrom, širokimi hlačami, prevelikimi čevlji, racavo hojo in z upogljivo sprehajalno palico v roki. Rodil se je Charlot in z njim mit, ki ne bo umrl, dokler bo še živ spomin nanj in na njegove filme
Na sliki: Charlie Chaplin in mali Jackie Coogan v filmu Pobič.
DUNA. VEDNO VEČJI OBČUTEK
ZA POSLOVNOST.
OBRESTI
so vedno nižje.
Ta mesec ti Duna ponuja neverjetno znižanje obresti S4M4 v višini 25%. Znižanje velja za vse tipe vozil na bencinski oziroma dieselski pogon, pa naj gre za izvedbo berlina ali vveekend. Če na primer za avto Duna 60 berlina vplačamo le davek IVA in stroške za registracijo, bomo ostanek poravnali v 47 mesečnih obrokih po 282.000 lir. Na ta način prihranimo 1.183.000 lir. Za Duno 60 vveekend pa bomo dolg poravnali v 47 obrokih po 309.000 lir in pri tem prihranili 1.296.000 lir.
FINANCIRANJE je vedno bolj inteligentno.
Danes lahko izbiraš. Namesto nakupa na obroke z znižanimi obrestmi se lahko odločiš za prispevek S4tM . Duna ti ponuja posojilo v višini 7 milijonov, ki jih lahko vrneš v 11 mesečnih obrokih brez obresti. Duna se vedno bolj splača.
DIESEL
ima vedno večje prednosti.
Če imaš rajši vozila na dieselski pogon, je še en razlog več, da izbereš Duno. Gre za znižanje cene za 486.000 lir, kar je enako letnemu dodatnemu davku. Ob vsem tem pa se lahko poslužiš ene od obeh ugodnosti FIATSAVA. Duna se ti zato vedno bolj splača.
PONUDBE VELJAJO ZA DECEMBER
Ta posebna ponudba ni združljiva z drugimi ugodnostmi v teku. Veljajo cene in obrestne mere na dan 1. 11. 1987. Pravico do teh ugodnosti imajo kupci, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih zahteva FIATSAVA.
aaaa
INFORMACIJE IN POSKUŠNJE:
FIATSAVA
/ Servizi Finanziari del GRUPPO FIAT
Zastopstvo
ANTONIO GRANDI sPa
Ul. Flavia 120
Zastopstvo	Zastopstvo
PLAHUTA G. & C. s»c	TRIESTE AUTOMOBILI s,i
Drev. Miramare 19	Ul. del Giacinti 2
Ul. Flavia 104 - Ul. Brig. Casale 1	Ul. di Polano 6
Podružnica Fiat
SUCCURSALE Dl VENDITA E ASSISTENZA
Ul. Čampo Marzio 18