Posameioe Številke« Navadne Din 1‘—n ob nedeljah Din 'e
.TABOR* izhaja v»»V nedelj a Ib prazuilcov, d a tu m »m oa*lednjcc* mesečno P® posti U ■cmatvo D 20’50, dost P 14*—v °» bikAsni «
t*u»erati p« dotfov.
Nnroča m pri mprari .TABORA*1* MARIBOR* Jur*«*« n\*» Jtmr. 4.
1
p6«misma7*ra"vw8WRL
Knjižnica liceja
Ljubljaii
umi mmrnmmmmmmm
Paitotne Številke Navadne Din b—, ob nedeljah Din 1*50.
UREDNIŠTVO m aahaja v Maža bor«, Jurčičeva >L il «, L and-•tropi«. Telefon iat.rurV St 276, UPRAVA «• nahaja « Jerčtčovi alW it < pritličje, deaaa. Telo-ba it 24. *. SHS palhaMavai račaa Maa. 11.787.
Na aaročila ha dtauaja aa aa ■ba galrnpU aa aa aaačajo.
N«
Leto: V.
Maribor, petek 25. januarja 1924.
Številka: 21.
V. i. Uijanov-Lenin.
V soboto bodo v Moskva pokopali telesne ostanke moža, ki je bdi centralna točka ruske zgodovine od I. 1917. <To danes. Pokopali bodo Lenina, Plemiški sin je postal drugi Peter Veliki, izpolnit el j revolučnih sanj, ki so tlele clo zadnje stoletje v ruski duši. Prekletstvo in oboževanje obdaja njegovo osebo. To je dokaz, da je bil velik in da nič več ne izbriše njegovega imena. Milijomi, ki ga preklinjajo in milijont, ki ga obožujejo — prvikrat po vsej zemeljski obld — bodo utonili v pozabljenju, njegovo ime pa bo ostalo kot simbol časa in dogodkov, ki so imeli tudi za poznejša stoletja važnost in pomen, men.
Razumemo, zakaj Lenina preklinjajo in zakaj ga obožujejo. Toda zgodovine ne smemo meriti po osebnih simpatijah in antipatijah. Kako strastno je Evropa približno prod sto leti mrzila Napoleona! Izglodal ji je kot krvolok, ki je zakrivil neizmerno gorja, vrgel stot Leče ljudi v prezgodnji grob, epustošil deželo in uniičil milijone eksistenc. Koliko zla je povzročil- domovini in koliko zla ostali Evropi! — Kdo pa danes sovraži Napoleona? Kdo vprašuje, zakaj je moralo biti tako in čemu se je pojavil Napoleon? Ali more človek urediti preteklost po lastnem nkusu in po svojih nazorih?
Buška revolucija je zdaj stvar preteklosti in žgodovinč; tudi ona je eden .izmed pojavov, pred katerimi jo človek tako brez meči kakor pred potresom ali pred velikimi opidemuami. Leta 1917., ko se je revolucija razmahnila v vsem svojem olrsegu, je' bilo Leninovo ime bojni klic, signal, okoli katerega so se zbirale rovolučne vojske. Lenin je bil gonilna moč ogrommoga sociološkega vrtincih, ki je na razvalinah tradicijonal-nega ruskega imperija ustvaril novo državo s popolnoma znova organizirano družbo in z ekonomskimi temelji, ki so bili dotlej večinoma le v teorijah.
Ali in kolibo je to uspelo, je drugo poglavje. Med 1. 1815—1848 — v dobi restavracije in ustavnih bojev — je bilo mnogo zelo umnih ljudli, ki so dvomili, da bi francoska revolucija 1. 1789 zapustila kaj trajnejših posledic. Nikdar ne more ena generacija pregledati svoje dobe, ker pozna samo danes in včeraj, ne P°zna pa jutrišnjega dne in ne ve, kaj ta prinese. Po intenzivnosti, pristnosti in moči velikih gibanj in revolucij lahko sklepamo o njihovem trajanju, o učinkih in posledicah. A vsi naši sklepi so v nevarnosti, da jih bo jutrišnji dan postavil na dirugi konec.
Značilno je, da se je ob L lem času, ko je umrla centralna osebnost ruske revolucije, pojavila v klasični deželi evropskega parlnnuentarizm a, v najmogočnejši svetovni državi — v Veliki Britaniji prva delavska vlada. Njen predstavitelj Ramsey Macdonatd je ideolog iste šole kakor Lenin. Razhajala pa sta se v metodah, v sredstvih in to j® bistvena razlika. Dobro pravi Romam Rolland, da so v človeški zgodovini sredstva več nego cilji. Kdo je dosegel cilj, katero gibanje, katera revolucija? Ali ga j« doseglo na pr. krščanstvo? Ali ga je dosegla velika francoska revolucija ali ruska komunistična revolucija? Moderni človek mora zavreči »taro jezuitsko geslo: »<3e je cilj svet, j® vsako sredstvo »veto«. Sredstva, ki jih je rabil Lenin, so bila tu i n t am neizogibna, tuintnm pa idoccla zgrešena. Morda — pravimo pa: dnorda bo Leninove napake popravil ob njegovi smrti Hastopivši Macdoofatd. —-Upi Iva rase, tradicij ija ntijjoja ni jgo-
goče zanikati. Len ji h’ 'je bil Rus, zato je veljal kot fanatik, trmoglavi teoretik, strank ar do mozga; človek, v katerem! sta sc izravnala izhod in zapad kakor negativna lini pozitivna električna pola. — Macdonald’ pa je Anglež, zapadnjak, pra ktilk in filozof. Njemu so sredstva več nogo daljni cilji. In tako se ob Leninovi smrti začenja nova stopnja socialne revolucije, stopnja evolucije. Tudi njsri uspeh leži v megli kakor vse, kar še pripada bodočnosti.	r	i
Lenim — Vladimir Iljič Uljafiov — 'je bil rojen v Simbirsku 10. aprila 1. 1870. Stariši so bila plemiškega rodu. Njegov brat je bil 1. 1887 obešen, ker je poskusil atentat na Aleksandra IlL Po končani gimnaziji je Uljanov študiral na kazan-skii pravni fakulteti, kjer »o ga izključili zaradi sodelovanja pri tajnih društvih. Potlej je v Petrogradu položil državne izpite. Tu se 'je z vso vnemo opri jel marksistične ideologije. Deloval je v »Sojuzje osvoboždenija. truda«. Koti cem 90-tih let so ga zaprli in poslali na prisilno delo. Odtod je pobegnil na Švicarsko, kjer je 1. 1901. skupaj s Pleha-novian izdajal list »Iskra«. L. 1903 se je ruska soeiulmo-deniokr. stranka na londonskem kongresu razcepila na dvoje frakoij: na mehjševike im boljševike. Zadnjim se jo postavil na čelo Lenin’. — Urejeval je orgaU boljševiške frakoije »Vpsred«. L. 1905 je bila formacija stranke dovršena. V tem letu se je Lenin vrnil v Rusijo im stopil v uredniški odbor »Novoj Žizni«, kjer so njegovi članki pod psevdonimom »Lenin« vzhu jali ogromno po-zornost. Praktičnega dela pa se ni udeleževal. Pod njegovim' Vplivom so boTjševiki 'proglasili bojkot prve dume. L. 1907 je odšel iznova v Švico. L. 1912 se je preselil v Krakov, odkoder je dirigiral svoje somišljenike v Rusiji. Vojna ga je zatekla na gališki vasi, kjer so ga avstrijske oblasti aretirale. Ril pa je ktnalu izpuščen im je odšel v Švico. Na Zimimerwaldski in Kiin-thalski konferenci, kjer je njegov energični nastop vzbudil silno pozornost, je bil pripravljen nastop komunistov ob koncu vojne im po vojni. Komunisti so kot izvrstni psihologi dobro zaslutili razpoloženje zbeganih mas. Računali so, da se bo masam zahotelo radikalizma in da se bodo socialni demokratje razsto-pili v limonadi social-patriotizma. Lenin je računal z vso gotovostjo, da bo v Ru siji izbruhnila revolucija in d-a se bodo meščamsko-demokratične stranke du šile v kaosu. Boljševiki so imeli nalog, da kao-s povečajo in skaljeno vodo docela oblatijo, nakar je imela priti njihova era. Ni izključeno, da so se pri svoji akciji posluževali sredistev, ki jih je dal na razpolago nemški generalni štab. Oni so tačas trdno zaupali, da bo izbruhnila svetovna sooialna revolucija im so v svojem cinizmu zlorado sprejeli ponujeno jim roko onih, ki bi imeli pasti potom, ko bi bila ruska revolucija komčama. V aprilu 1. 1917 se je Lenin skupaj z drugimi boljševiškima emigranti pripeljal v Rusijo. V hipu je postal znan. Z mečuveno energijo se jo lotil organizatoričnega dela. Napovedal je neizprosen boj vsaki vladi, ki mi bila boljševiška. Medtem ko so se meščanske stranko, socialni demokratje in’ socialni revohicijonarjii pulili med seboj, medtem iko je nevrastemični Korenski j premleval neskončne frazo — so boljševiki napeljali revoluoijomarme instimtk-to mas nn svoj mlin. In v oktobru leta 1917 60 predstavljal najaktivnejšo rusko skupino. Dme 25. oktobra so bile vse vajeti v njihovih rokah iri Leninovo imte je po bllskovo škrik) po V9emi zemeljskem globusu. Lenim! jo postal dik-
tata -ssake te>a»s<e4	-
-»“•	•	&..J« ■ j. ..
Telefonska proga pri Čakovcu pretrga Ha, radi tega so izostale današnje bco-
gradske vesti.
Ob odru »rdečega carja".
Dunaj, 24. jan. Iz Moskve prihaja poročilo, da bo Leninov pogreb v soboto. Truplo je bilo prepeljano iz Gorke v Moskvo in položeno na pare v strokovni centrali. Danes in’ jutri je ljudstvu dovoljen obisk mrliča.
Dunaj, 24. jan. (Poročevalec! »Ne-ue Freie Presse« brzojavlja svojemu listu iz Moskve: Ko je nastopila Leninova smrt, so bili v bolniški sobi: njegova
žena in’ sestra ter profesarja Forster in O si po vi d. V torek popoldne je bil o smrti Lenina ofioijelno obveščen vseruski sovjetski kongres. Popoldne ob 2. uri je bila Leninova smrt z lepaki razglašena po moskovskih ulicah. Rdeče zastave, ki so bile izobešene povodom vseruskega kongresa, so bile takoj zavite v črnino, pozneje so jih nadomestili s črnimi zastavami.
Posledice železničarske stavke v Angli|i.
Posredovanje ministra Jov/etta.
L o n-do n, 24. januarja. (Izv.) Po vsej Angliji se že občutijo posledice železničarske stavke. Posebno hudo 6o prizadeti rudniki. V Watesn je glasom zadnjih poročil 80.000 rudarjev brez dela, ker so morali radi pomanjkanja odvoza ustaviti nadaljno obratovanje. Minister za javna dela Jovvett je prevzel posredovanje med stavkajočimi iri železniškimi družbami. Po dosedanjem’ poteku pogajanj izgloda, da bo imel uspeh iri . bo stavka morda že v soboto končana.
London, 28. jan1. Stavka železničarjev se nadaljuje. Posledice se že opažajo v industriji, zlasti ria premogovnem i« železniškem1 ozemlju. V južnem Wale-su stoje podjetja, ki zaposlujejo 50.000 delavcev, če pa prištejemo prizadeto delavstvo v severni Angliji, je okoli 100.000 delavcev brez zaslužka. Tudi v pristaniščih je čutiti težke posledice stavke. Če ne bo kmalu ponehala, je pričakovati, d*a bo parobrodn? promet ustavljen. _
KANCLER SEIPEL OBIŠČE BUKAREŠTO.
Bukarešta, 23. jaff. Dne 3. fehr. dospeta v Bukarešto avstrijski zvezni kancclar Seipel in minister zunanjih zadev dr. Griinberger. Politični krogi si razlagajo ta obisk kot znamenje dobrih a\ str i jskoriomu nekih odnoša, jev.
SENATNI PREDSEDNIK PRAŠEK ODSTOPIL.
Praga, 23. jan. Predsednik senata Karel Prašek je danes sporočil, da se odpoveduje svoji funkciji. Zaeno se je poslovil od uradnikov senata. Odstop senatnega predsednika Prašcka ima poli-
tično ozadje. Že porioVrio se mri! je z (ra®« nih strani očitalo, da zaradi svoje prej* šnje vloge v Avstriji no spada ria to mesto. Ob novoletnem sprejemu je zaipe-čatil njegovo usodo prezident Masary4^ ki je izjavil, da ga ne more sprejeti, 1
BORZA.
0Uriti, 24. jan. Pariz 25.75, Beograd 6.50, London 24.42, Praga 16.80, Milan 25.15, Newyodk 580, Dunaj 0.00814, Sofija 4.10.
Zagreb',. 24. jan. Pariz 3.92 -3.97, Švica 15.10—15.20, London 367.50—370.50, Dunaj 0.1223—0.1243, Praga 2.53—2.56, Ma*. lan 3.79—3.82, Newyork 87—88, Budimpešta 0.305—0.335.
mm3w
Začela se je strahotna meščanska vojna, ki je dosegla vrhunec v nastopu lakote iri ljudožerstva. Vse, kar je bilo
prod tem in kasneje tvori zgodovino ff0S,avi j Preko Sušaka nam poročajo,
ruske boljsevisko države. Lemu je bil j_ __	________________^	a- „
skupaj s Trockim spiritus agens in je
Politične vesti.
Tendenciozne vesti o nemirih v Jo-
tudi sokrivec vseh strahot. Priznati pa: je treba: prilastil si ni ničesar, ni se; bogatil, tako kot srednjeveški diktator-j ji. Po kričečih neuspehih je postal zrner-, nejši. Njegovo delo je NEP (Novaja e- j konomičeskaja politika), ki pomeni dru-i go veliiko fazo komunistične revolucije j v Rusi ji. Tretje ki se je menda začela tik1 pred Leninovo smrtjo, se ni učakal.
Zadnji dve leti ga je prijela nekam zagonetna bolezen. Pravili so, da je bila progresivna paraliza; prepustimo končno sodbo bodočnosti. Lenin je prenehal biti aktiven voditelj revoluoijonarnega pokreta, pridržal pa si je predsedstvo; v očeh komunistično orientiranih mas je ostal še nadalje poosebljenje velikega
prevrata.	,	.	1	.
Zdaj ga bb pokrila zemlja, kakor je; tu diku* se’ da ,bo Pater Hlmka I* pokrila vse, ki so kcdnj vznemirjali člo- ’ Posloval, da se Radfi<ja proglasi stova-veštvo; ruska revolucija pa'bo ž njiim j®kim sve^n om.
pokopala svojo najaktivnejšo baterijo,! * Podpis sporazuma z Italijo se isvri ki je bila v stanu razi Skriti tisoče diuhovj ši v soboto 26. tm, dopoldne. Pašid iri! in pretvoriti ovce v grabežljive volko- j Ninčič prispeta v Rim v petek 25. tm. ve. Vesoljni zemeljski proletarijat bo { iri bota seveda deležna slovesnega apre-častil v njem' svetnika svojo trdno or-', 'jemia. AR bota pa tudi dosegla ikaj pm* ganiz. cerkve. Ljudje izven to cerkve pa ] vic za naše rojake pod Italijo, je drugo bodo stali nn njegovem grobu s čustvi, {vprašanje. Gotovo je anO: sporazuma z kil navdajajo rie,katoličane ria grobu Ig- Italijo ne bo podpisal naš narod, anvpeid
da so na Reki razširjene vesti, da bo V zvezi z italijamsko-jugoslovenskim sporazumom izbruhnili v Ljubljani iri Zagrebu veliki nemiri, ki jih je moralo zatreti vojaštvo. Te vesti širijo fašistu s cčividinim namenom1, da pokažejo, kako težek udarec je izguba Reke za Jugoslavijo in da povečajo italijansko zmago.
* Radič na zborovanju slovaških separatistov. Radič je po svojem polomu! v Londonu začel tolažiti Slovake ter jim! z Dunaja podeljevati svoj blažev žegen. V nedeljo je govoril na zborovanju slovaške avtonomistične ljudske stranke. Zagotavljal je Slovake, da je tudi rijim! Anglija naklonjena, kakor Radičevim1 Hrvatom. Priporočal jiim je, naj si tudi oni po njegovem vzorcu ustanove slovaško čovječansko republiko, svemu
at
riaea de Lojola, neukrotljivega fanatika ideologije, ki je tudii hotela osrečiti evet iri &apraviti človeka boljšega.
— radikalna stranka. Ih čim bolj brett-praveri in teptani bo naš narod v ItaRUh tem večje prokletstvo si nakoplje radL
'STO 21
E G TU
Vsem cenj. naročnikom „Tabora“!
Stroški za izdajanja listov rastejo SSeprestano v ogromne višine. Zato so za vsi drugi časopisi bili primorani idvign-iti n aročnino in stanejo danes »agrcbški dnevniki po 30 D mesečno,; ljubljanski pa po 20 D.
»TABOR«
mesečno po pošti na dom dostavljen v na izkaznice za inozemstvo
»NARODNI LIST (četrtkova štev. »Tabora«):
3 Din’., 8 Din., 16 Din.. 32 Din.
Iz teh razlogov je primorana todi' u-prava našega lista
S 1. februarjem tl. dvigniti naročnino in stane od takrat naprej	;	j
Mariboru
18 Din.,
19 Diri., 18 Din., 26 Diri.
mesečno
četrtletno
polletno
celoletno
V podrobni prodaji: posamezna številka po 1 Diri., četrtkova in nedeljska številka po 2 D.
Vkljub temn nujno potrebnemu zvi-J nega slovenskega dnevnika v obmejnem šariju naročnine ostane »Tabor« še ved-. Mariboru, da pridobivajo nove naroČ-fio ha.icenejši slovenski dnevnik, zato; nike. prosimo vse ene, ki uvidijo potrebo edi-l
UPRAVA »TABORA«.
* »Pašičeva vlada se mora zrušiti!« tako rezonira Radič v daljšem članku v zadnjem svojem »Siobod-nem domu« iri že računa, koliko članov bo štel opozici-jcnalni blok. Računa jih 159—160. Ker brez Radičeveev blck ne more imeti toliko glasov, menijo v političnih krogih, da bo Radie vendarle poslal svoje poslance v Beograd.
Dnevna kronika.
— Poljsko odlikovanje izročeno kralju. Dne 23. jan. je bil v dvoru v Beogradu poljski poslanik Okenski in je izročil kralju najvišji poljski red »Pro Poloni a restituta«.
— Nova obrtna šola. V Sv. Lovrencu Ba Pohorju je bila pred kratkim ustanovljena obrtna šola, katero obiskuje 20 učencev. Pouk se vrši trikrat na teden. Šolo vodi tamošnji nadučitelj g. Lavrič, ki si je za ustanovitev prepotrebne šole pridobil naj večjo zaslugo.
— Novorojenček v stranišču. Dne 22. fen. popoldne je zvodenec dr. Jurečko iz Maribora obdueiral na pokopališču občin« Činžat pri Dev. Mariji v Puščavi pri Sv. Lovrencu ob Pohorja mrtvo dete ženskega spola. Telo j« bilo normalno razvito. Na truplu se je videlo, da je bito dete na glavi in hrbtu obtolčeno. Potegnili so ga iz stranišča, katero pripada stanovanju nekega tamošnjega železniškega uradnika. Sumi se, da ga je porodila dekla tega uradnika. Natančneje bo dognala sodnijska preiskava, ki je v teku.
— Obrtni dom v Čakovcu si hočejo zgraditi tamošnji obrtniki in prirede v korist fondu za dom na Svečnico 2. febr. .veliko zabavo v svratištu Zrimški.
— Prvi škof starokatollško lirvafskc jcerkve. Iz Zagreba poročajo, da je v pondeljek in torek zasedal tam' prvi cerkveni zbor hrvatske starokatoliške cerkve, ki je izvolil sinodalni svet (vrhovno cerkveno upravo) dri za prvega škofa don Kalogjcru iz Splita. Zagrebški listi te izvolitve niso sprejeli s simpatijo in slikajo Kalogjero kot zakrknjenem av-etrijakanta iri italijanaša. Potemtakem $e ta cerkev ni posebno dobro upaljala.
— Ureditev muslimanskega versko-prosvetnega vprašanja. Te dni je posetjl ministra ver, dr. Janjiča, sarajevski rois-el-ulema Čauševič, ki je ž njim dalj« časa razpravljal o ureditvi mmsli-fcnanskoga versko-prosvetnega vpraša-Inja. O tej zadevi se je razpravljalo že Jut .posebni anketi, na kateri so bili stavljeni iti sprejeti tozadevni predlogi.
— 50 trgovcev pred sodiščem. Pred osiješkim sodiščem se je pričela te dni razprava proti 50 tamošnji m trgovcem, ki niso imeli označenih cen. Med trgovstvom: vlada radi tega postopanja veliko razburjenje. Osiješka trgovska zbornica bo intervenirala pri vladi, da se postopanje proti trgovcem ugtavk
— Aretacija bančnih upravnih svetnikov. Po sklepu mestnega sodišča v Beogradu so bili radi defravdacije in goljufije aretirani trije člani upravnega sveta Beogradske ujedinjerie banke.
— Obsodba Paskijevi<ja. V znanem Pas&ijevičevem procesu, Iri je skozi več ko mesec dimi vznemirjal ves Zagreb, je bila te dni razglašena obsodba. Paskijevič je bil radi dvojnega umora obsojen na 10 let zatvora, ker v času, ko je izvršil zločin, še mi bil .star 18 let. Radi varanja oblasti s tem, da je skušal zvaliti sokrivdo na nedolžnega tovariša, se bo moral še posebej zagovarjati. Poleg tega je obsojen na povračilo stroškov iri sicer 300 D takse za obsodbo, očetu umorjenega Jelačiča kot odškodnino 25 tisoč Dim., za potne stroške in oskrbo 1500 D, za pogrebne stroške 1500 D, ter za pravnega zastopnika 11.000 Din’. Nadalje mora plačati ženi umorjen.asa Kanajeta 25.000, njegovi hčerki 25 tisoč, drugi hčerki 25 tisoč, za pogrebne stroške 3500 D, za njenega pravnega zastopnika 11 tisoč D ter oropani znesek 75 tisoč D. Paskijevič je obsodbo mirno in smeje sprejel. Ko mu je predsednik sodišča obrazložil, da ima pravico pritožbe, je ironično r javil, da prepušča to svojemu zagovorniku. Zagovornik je takoj vložil ničnostno pritožbo.
— Naivečjo gledališče na »votu bodo pričeli graditi A meri kanci v Newyorku. Poslopje bo imelo 35 nadstropij, pod zemljo postajo podzemske železnice, dalje bo v poslopju 36 liftov, vsak za 60 oseb, restavracija, biblioteka, pošta in sobe za prenočišča,
— Leninov grob. Lenim bo pokopan v Moskvi pod spominsko ploščo za žrtve revolucije, ki je v srednjem delu kreml-ske stene proti takozvani krasni plošča' di, poleg groba Svedlova, prvega predsednika sovjeta ljudskih komisarjev,
— 21. januar — dan Žalovanja v Rusiji. Iz Moskve poročajo: S sklepom kongresa zveze sovjetov je določen 21. januar kot dfjn smrti Lenina za dan’ splošnega žalovanja v Rusiji.
— Nemški zdravniki bVez bel ni kov.
Hudo pomanjkanje je zadelo tudi nemške zdravnike. Navadni smrtniki imajo komaj dovolj, da sc za silo ubranijo lakote, na zdravniško pomoč skoraj nikdo več ne računa. Tako sc je pojavila nenavadna prikazen, da so namreč ostali nemški zdravniki popolnoma brez bolnikov in seveda tudi brez zaslužka. Listi pišejo, da ni več daleč čas, ko bodo morali tudi zdravniki prositi za držav podporo, ki jo uživajo brezposelni.
Število Prebivalcev v današnjem Petrogradu. Glasom služim n c statistiko, ki jo je objavil statistični oddelek sovjetske vlado, je Štel Petrograd 1. januarja letošnjega leta 1,133.000 prebivalcev. V to število je vračunana tudi pstro-grajska vojaška posadka, ki Šteje več tisoč vojakov. Napram prejšnjemu letu je število prebivalcev znatno narastlo.
r-uo
Fordovo prerokovanje. Znani ameriški kralj avtomobilov Ford je v pogovoru z novinarji izjavil, da nima več smiisla graditi podzemske železnice in drugo tako ropotijo. Po njegovem prepričanju bo imel v desetih letih v Ameriki vsak človek svoj lastni avtomobil. Vse sedanje podzemeljsko železnice oziroma predori se bodo tekom časa spremenili v eno samo ogromno garažo za avtomobile. Srečni Američani, M lahko talko govore. Mi bi bili lahko zadovoljni, ako bi dobili v destih letih vsaj najpotrebnejše železniške proge, ki jih Arne' ričani že prištevajo med staro ropotijo
— »Črna roka« v Egiptu. Pri zadnjih volitvah v Egiptu so sijajno zmagali pristaši Zaglul paše. To Angležem, ki so Zaglul pašo še par mesecev prej ime! zaprtega in interniranega nekje na Gi-braltaru, seveda ni napravilo bogzna ka ko velikega veselja- S tem so seveda egiptovski nacionalisti mnogo pridobili Nacionalistični pokret se je začel naglo širiti in si predvsem prizadeva, da zruši, sedanjo anglofilsko vlado. Osnovali so s: posebno organizacijo pod imenom »črna roka«, ki ima nalog, pobiti vse člane vlade, ako vlada sama v kratkem času ne odstopi.
— Velike poplave na Irskem so nastopile te dni. Ves promet v notranjost: s primorskimi kraji je ukinjen.
— Črn dan za italijansko avijatiko le
bila minula nedelja- Na vojaškem zleti-šču Mairenea je eksplodiral v višini 800 metrov motor aeroplana za bombardiranje. v Savoni pa je strmoglavil iz višine 300 m hidro-avion. Nesreči ste zahtevali tudi več Človeških žrtev.
— Mesto, kjer nihče ne umre- V občini Moureus uri Pau na Francoskem v letu 1923 ni nihče umrl. Enak slučaj se ie dogodil v istem mestu že prej enkrat leta 1789.
— NajmJalža babica je 28-letna Ja ponka Muni Nidzukami v vasi Takano na Japonskem. Poročila se je s 13 letom. mena Hčerka pa s 14 letom in je letos dobila dete- Mali .Taponček ima poleg babice že prababico in 92 let staro pra prababico.
— Soomlrska plošča Emila Zde. V nedelio bo odkrita na roistni Hiši slavnega francoskega pisatelja Emila Zole spominska r>1ošČa.
— Aneksija severnega tečaja. V pomorski komisiji kongresa Zedinjenih držav je izjavil državni tajnik za mornarico Denby, da bodo Zedinjene države a-nektirale severni tečaj; ker Amerika ne more pripustiti, da bi prišli arktični kra ji v kake druge roke.
Dopisi.
Konjice. Zgodil se je neverjeten škandal, da je pri vol-ltvi članov za cenilno komisijo bila izvoljena nemškutarska- lista (Hasenbiihl, Sutter, Kovvatsch, Wa-lland) vsled nedelavnosti in apatičnosti na slovenski strani. Nemška lista je dobila 52, ena slovenska 42, druga 15 glasov. Daši so bili napredni g-ospoda-rdkii krogi pravočasno opozorjeni na volitve, so vendar, kakor žal običajno, polagali nanje premalo važnosti, in imajo sedaj sramoto, da se jim nemškutarji v pest smejejo. Da so nemškutarji postavili svojo listo samo radi — prestiža -in ne ']J- gospodarske potrebe, je na dlani. Značilno je, da so klerikalci iz celega okraja dobili komaj 42 glasov in so talko tudi oni pripomogli k nemškutarski zmagi. Kaj se ne bi bili ancgli vsi Slovenci sporazumeti ria skupno gospodarsko listo?
Ptujske vesti.
Iz Ptuja. (Volitve v cenilne komisijo v ptujskem cenilnem okraju.) Volilo je pri davčnem uradu v Ptuju 55 volilcev klerikalno listo, pri davčnem uradu v Ormožu 84 klerikalno. 53 gospodarsko listo, pri davčnem uradu v Rogatcu 9 kleriakl-no, 43 gospodarsko listo. Zmagala je klerikalna lista. Pni tej priliki Hi ne moremo kaj, da ne bi zapisali par besedi na naslov naših naprednih gospodarskih krogov. Vkljub temu, do »o volitve v cenilne komisije velike važnosti in vkljub temu, da so bili več ko 4 tedne pred volitvami na to opozorjeni, je bila gospodarska lista postavljena šele zadnji hip in potem prepuščen*« usodi. Da se j« pa dalo zan jo doseči večino, do-
MariKofS?, Sne to. januarja1
■n»wi^ ii,nfwi—iCTii»ivv.»»Kixl>»—n»a—r  	iW0
' kazuje rezultat v rogaškem’ okraju, kjer je bilo -pri mali agitacija zanjo oddanih 43 glasov proti 9 klerikalnim, dočim v Ptuju iz okraja Ptuj-okolica sploh ni dobila glasu, enostavno iz razloga, ker — ni bilo zanjo agitacije. Enako je povsod in je moje prepričajo, da hi bile lahiko povsod prodrle skiupne gospodarske liste proti Strankarskim' klerikalnim, toda tudi za to 'je treba dela.
Celjske vesti.
Brezposelnost v Celju. Z ozirom ria nujni predlog, ki ga je vložil socijalisti-čni obč. odbornik Leskovšek v zadnji seji obč. odbora, naj votira mestna občina 50 tisoč D za brezposelne v Celju, zlasti za one, ki so zgubili službo vsled pomarika-nja olektr. toka, je ugotovil mestni magistrat sledeče zanimive podatke:	Od 27 podjetij, ki obratujejo %
motorji na elektr. tok, sta odpustili vsled pomanjkanja električne energije svoje delavce samo tvrdki Zlatark-a 5« Cinal skupno 28 delavcev, ki so pa povečini samski, Zlatark-a je dala tudi nekaterim najpotrebnejšim predujem proti poznejšemu odplačilu. Vse tri celjske tiskarne iri tudi ostali manjši obrati pa niso odpustili niti enega delavca in so plačali mezde tudi za čas nezaposlenosti. Čudno je vsekakor, da posestnik »Cina-la«, g. Kirbisch ni imel toliko soci-jalne-ga čuta, da bi bil vzdržaval tudi onih' deset delavcev, ki jih je odpustil, ker je bil v to oelo primoran1. Saj je povsod v! havad.i, da se delavci ne mečejo na cesto, ako nastopi kaka n ©preračunljiva višja sila. Značilni so pa zgornji podatki tudi za največjega brezposelea Leskovšek®, ki je v pozi reševalca ljudskih' mas grmel in rohnel v obč. dvorani, da so se tresle gore, a s« je rodila brezpomembna miška. Pripeljal je v obč. svet celo avditorij brezposelnih, bi so pa odšli razočarani.
DDS.
Zborovanje JDS v Ptujn, H se je
vršilo dne 21. januarja zvečer v dvorani Zaupančičeve gostilne, je bilo dobro o-biskano. Predsednik dr. Tone Gosak je razpravljal o dnevnem redu, grajal ha-član redukcije uradništva bi se ga odslav lja na prekratek rok iri brez dovoljnih sredstev, da se preživi z event. rodbinami do časa, da -si najde drugo primerno službo sam ter radi tega, ker se cele narod-no-gospodarsko vazne institucije potom reduciranja v takih slučajih sabotirajo. Prešel je ria vprašanje hnjigo-ti sirarn iško koncesijo v Mariboru, obravnaval Marinkovičev načrt ter o oblastnih iri srezkih volitvah. Tajnik dr. Šalamon je prečital načrt in zakori o volitvah v eksoerptu. Sledilo je poročilo o volitvah v cenilno komisijo za dohodnino. Krivda poraza v mestu je dejstvo, da ni volilo uradmištvo, ki za v bodoče mora fatirati dohodke o postranskih dohodkih, nakar bo zmaga zagotovljena. V okraju Ptiij-Ormož-Ro-gatec so napredni pridobitni krogi dokazali s svojo odsotnostjo popolno noraizumevanje za važnost teh volitev in sploh niso prišli volit, akoravno je vodila iniciativo za volitve skupina iz njihove sredine. Koncem' zborovanja se izvoli stari odbor za prihodnjo dobo delovanja, ki ima na vidiku volitve v oblasti in občino iri morda tudi v narodno skupščino. Resolucije so se sprejele v celoti. Prihodnjo soboto dne 26. 1. 1924. se vrši oh S. url zvečer predavanje o aktualnih davčnih predpisih v isti dvorani gostilne Zupančičeve. Vabljeni so pristaši vseh strank.
 (gj-©)
VSE NAŠE VOLILCE. ki so bili pri zadnjih volitvah izpuščeni Iz volilnih imenikov, nujno pozivamo, da se zslase nemudoma v tajništvu demokratske stranko, Cankarjeva ulica t. Ob enem pozivamo vse naše pristaše, naj naznanijo tajništvu imena vseh onih, kateri še niso vpisani v volilne imenike o-ziroma onih, katere je treba brisati iz imenika.
O—£g—Igl—o-Cgl-lgl—
%
V SKŠRbriFu1, 9S5* 55.' 'jrinhSrjnT~’1S2£>
»V A C o ti*.
Mariborske vesti.
Maribor 24. januarj i 1924.
■ni Himeri. V pondeljek se je poročila gdč. Tončka Dabringer z gosp. Loj sem Lorberje in. Bilo srečno!
m Odlikovana funkcijonarja mariborske razstave. Z ukazom Nj. Vel- kralja Z dne 17. tm. sta bila predsednik gen ravnatelj Alojz Križnič in glavni tajnik Franjo Kenda, kot vodilna funkcijonarja lanske Industrijsko-obrtne vzorčne izložbe odlikovana z redom Sv. Save V. razreda.
m Svetosavska zabava v nedeljo dne 27. tm. v Gotzovi dvorani je vzbudila živahen interes in bo veljala kot najodličnejša, hkrati pa tudi najbolj animirana zabava v januarju. Koncertni program je zares izbran in na umetniški višini. Gl-Matica — vojna muzika — operne solistke, kaj hočete več? O plesnih točkah sodijo poznavalci, da so izbrane z .velikim okusom. Vstopnina je v Mariboru .znatno nižja nego pri slični prireditvi v Ljubljani. Kakor že javljeno, ne potreba jejo vabi! Sokoli, člani pravosl. cerkve ne občine, profesorji, učitelji vseli šol in častniki- Drugi jih lahko do 25. tm. re klamirajo pri g- Petru Mijovič, Kopitarjeva ulica 6, tel. št. 438.
m Ljudska univerza. (Predavanje.) V pondeljek dne 28- tm. predava g. Anton Skala o novejši srbski poeziji- Recitira tudi nekaj značilnih pesmi. — Dne '4. februarja priredi znani pomorski publicist iz Zagreba, poročnik trg. mornarice g. Rudolf Črnič, svoje tretje predavanje o važnosti morja in pomorstva. O nadaljnih predavanjih še obvestimo. Začetek ob po! 20. uri zvečer- Prostori: mala kazinska dvorana- Dvorana zakurjena.
m Študijska knjižnica. Vodstvo Sta Sijislk-e knjižnice nas prosi objaviti: Vse stranke, ki so si 1. 192-3 v tukajšnji Študijski knjižici izposodile knjige. naj jih vrnejo tekoni 48 ur, ker se knjige izposojajo najdalje na 30 dni. Za vsako ■pismeno reklamacijo se bo zaračunalo 1 Dinar.
.m Družabni večer priredi »Slovenska Čitalnica« v Mariboru v soboto dne 26. tm. po 63. rednem občnem zboru, ki se vrši ob 20. uri v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Sodeluje izboren kvartet in salonski orkester. Večer bo prav prijeten in bo ostal vsem v lepem spominu. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala temveč se tem potom vabi vse narodno občinstvo. Vstopnina prosta. Odbor.
m Glasbena Matica. Najlepša skladba patra Ii. Sattnerja je po enotni sodbi glasbenih veščakov intonizacija Gregorčičeve proroško-narodne pesnitve »V pepelnični noči«. Kot glavno točko svojega koncerta jo bo dne 6- feb arja izvajala Glasbena Matica. Uloga baritona je impozantna, učinkovita pa menda le takrat, če je v rokah baritona, kakor si ga je zamislil Sattner, ko je ustvarjal zanj glasove. Najbrž je pri svoji skladbi mislil na glas mladega sobrata frančiškana ■umetnika patra Kolba, ki je baš v času njenega vstvarjenja študiral pod Hubadom v Ljubljani. Po ljubeznivem posredovanju preč. g. škofa dr. A. Karlina se je posrečilo Glasbeni Matici, da bo pel pat°r Kolb vlogo mašnika »V pepelnični noči«. Zdi se nam, da boljšega solista za to arijo sploh ne bi mogli dobiti. Tako nam zatrjujejo vsaj vsi oni, ki so imeli priliko in slišali g- Kolba. V svesti si, da storimo občinstvu le veliko uslugo, če mu pri matičinem koncertu nudimo prijetno priliko, ^da vsaj v dveh pesmih občuduje mogočnost jn krasoto Kolbovega glasu, smo povabili umetnika, da mu zapoje krasno skladbo Griega: »V samoti« in g. Kolb nam je v svoji ljubeznivosti obljubil tudi to. Arijo bo spremljal celo-kupen orkester kakor »Pepelnično noč«. Radi te točke odpadejo tri druge pesmi zbora, ki pa jih bo pel prihodnjič. Trdno upamo, da bo tudi pn. občinstvo s to izmenjavo popolnoma zadovoljno.
m ProtJtuberkulozna liga. Na seji PTL "dno 22. tm. se je predsednik uvodoma s toplimi besedami spominjal nepričakovano preminule oskrbovalne sestre gospe Evgenije Kranjčeve in obžaloval njeno nenadno izgubo, ki se ho občutno kazala v poslovanju ambulatorija, zlasti pa v bolniškem skrbstvu. Le ljubeznivosti gospe dr. Turšičeve, ki je že svojčas sodelovala v ambulatoriju in ki se je z ozirom na nastali kritični položaj stavila 1
ligi na razpolaganje, se je zahvaliti, da se bo moglo ordiniranje v ambulatoriju tudi do prihoda nove sestre nemoteno vršiti- Sklene se, razpisati mesto oskrbovalne sestre za ambulatorij PTL z mesečno plačo 1400 D in eventualnimi stanovanjskimi ugodnostmi- — Tuberkulozni otroci, ki bi jih bila morala pokojna sestra spremiti v zdravilišče Topolščicc, bodo že v prihodnjih dneh odpravljeni v imenovano zdravilišče. Predsednik poroča nadalje, da je skušal doseči od vojaške komande prodajo ene vojaške barake, ki bi se bila preuredila v bližini mesta v solnčno ležišče za bolne na pljučah. Pogajanja niso imela zaželjenega uspeha, ker vojaška komanda ni voljna oddati posameznih barak, marveč bi jih prepustila le kupcu celotnega kompleksa. Akcija lige glede solnčnčga ležišča se bo morala vsled tega omejiti le na izvedbo načrta, ki ga je že lani predložil slovenjebistriški zdravnik dr. Marcius, da se u-redi v Slovenski Bistrici poletno solnčno ležišče in okrevališče za bolno šolsko mladino. — Z odobravanjem jn priznanjem se vzame na. znanjo hvalevredno delovanje g. Cujnika, učitelja pri Sv. Juriju v Slov. gor- (ne pri Sv- Juriju ob juž. žel., kakor je pomotoma poročalo »Jutro«), kateremu je kljub številnim na-snrotstvom in zaprekam uspelo ustanoviti tamkaj podružnico PTL, ki se je pričela krepko razvijati in šteje že nad 200 članov. — Končno se izreče občini Studenci zahvala za prispevek 250 D, ki ga je poslala PTL.
m Tečaji za strojepisje in stenografijo-Na zasebnem učilišču Legat v Mariboru začnejo z dnem 4. februarja tl. zopet novi tečaji za strojepisje, slovensko stenografijo ter nemško stenografijo- Enostavno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo se poučuje privatno. Vpisovanje in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat. Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
m Načelstvo brivske strokovne zadruge v Mariboru sl. občinstvu vljudno naznanja, da so povodom slavnosti Sv. Save v nedeljo dne 27. januarja damski česalni saloni od 4. ure popoldne do 8. ure zvečer odprti. Istočasno se posestniki brivskih salonov obveščajo, da se lahko brivnice event. tudi v tem času (4.-8.) odprejo-
m Drsanje po ulicah. Kakor vsako leto, se je tudi letos razpasla grd®1 navada, da se otroci, pa tudi obrtniški vajenci po ulicah drsa jo. 7,a mladino sicer nedolžna zabava je pa za odrasle, zlasti ponoči zelio neprijetna, ker je že mar sikali: a okornejša naga na talki drsalnici iz-podrsnila. Pozivamo hišne posestnike, da take drsalnice pred svojimi hišami posujejo, pa tudi mestni občini priporočamo, da naroči svojim pometačem naj ne hodijo slepo mimo njih. V zadnjih dneh sc je pripetilo že več nesreč, ki so sicer potekle broz polomljenih rok in nog.
m Ker ni fcotol plačati zapitka, je bil
aretiran nek Ivan S. na ovadbo natakarice v gostilni »Pri zlatem konju« v Vetrinjski ulici. Ker je možakar brezposeln, mu bo policija priskrbela primeren zaslužek.
m Ljubeznivo žooo ima nek E. P., stanujoč na Meljski cesti. Due 23. tm. se jo sprl z neko sosedo. Prilomastil je v njeno stanovanjc tor ji grozil z velikim kuhinjskim nožem. Kor pa je prišel zraven njen mož, je moral p. odkuriti. Pri odhodu pa je zagrozil, da se bo obesil in da bo potem ona morala skrbeti za njegove otroke. Ker so se ljudje bali, da bi možakar svojo grožnjo res izvršil, so obvestili o tem policijo, ki je poslala stražnika, da pogleda, kaj je na stvari. Ko jo prišel stražnik, je našel moža obeženc-ga pod nekim oknom. Pri rijem pa je stala njegova žcua in ga — vlekla za roko. Mož je bil v obrazu že ves nlod-ar. Stražnik je seveda takoj prerezal vrv, za drugo bo pa poskrbelo sodišče.
m Vlomilec in vojaški begunce. Včeraj smo poročali, da je bil v Zagrebu a-retiran Potočnikov zaveznik in vlomilski tovariš Kalan. Kakor se je sedaj dognalo, je Kalan tudi zasledovan od vojaške oblasti radi pobega. Meseca junija lanskega leta je bil Kalan aretiran od mariborska policije in kot vojaški begunec izročen vojaški oblasti. Bil jc zaprt v Pravakii vojašnici, odkoder pa Jo pobegnil in nadaljeval svojo vlomilsko barijem, dokler ga niso	-1	i-_
li. Trikrat pa inla že prekosmato vest in’ bodo na njega gotovo boljše pazili, da jim’ ne bo več pobegnil.
Narodno gledališke.
REPERTOIRE:
Četrtek 24. jan. »Pri treh mladenkah«. Ab- D.
Petek, 25- jan. »Janko in Metka«. C.
Kultura irs uraetnost
x Književni jubilej Branislava Nu-šiča. V soboto je slavil tudi pri nas znani književnik g. Branislav Nušic v Beogradu štirinajstletnico svojega književnega delovanja. Ob tej priliki je vprizorijo beograjsko Narodno gledališče njegovo prvo delo »Narodni poslanik«. Pred predstavo je Nušic obrazložil na ožji konferenci književnikov, v kakih prilikah je nastal ta njegov prvenec. Zaslužnemu kulturnemu delavcu tudi mi iskreno čafctitamo!
x Cvetko Golar: Pastirjeva nevesta. Ljubljana 1923. Natisnila in zal. Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena elgantno vezani knjigi 24 Din. Te dni je izšla zbirka povesti, in romanc našega priljubljenega pisatelja C. Golarja, ki je po svojih pesniških in leposlovnih delih dobro znan našemu občinstvu. Knjiga »Pastirjeva nevesta« obsega enajst pove sti in romanc in se po svoji pisani krepki izvirni vsebini in lepem narodnem jeziku ugodno razlikuje od današnje simbolistične futuristične literature. Vsebino tvorijo: Pastirjeva nevesta. —• Kresna noč. — O miški, srebrno prepasani. — Pesnikovo maščevanje. — Prerokovanje. —■ Zamišljeni vir. — Beli in rdeči petelin’. — Oč® in sin Tomaž. — Trije kralji. — Gospa Lilija, — Dobri prijatelji. — Tu beremo n. pr. o pastirju, ki se na čudovit način’ ženi pri grajski gospodični, kuža tupčin se zaljubi v pastirico, gorski vir »e zamisli v lepo deklico, pesnik se strašno maščuj« nad svojim tekmecem itd. Žive in nežive stvari govore in se ljubijo, kar nam riše in piše Golar na svoj prijeten, ljubezniv način. Zato priporočamo to knjigo vsem, ki ljubijo živahno, včasih drzno fantazijo, sočne, življenja, polne povesti modernega slovenskega pisatelja.
x Dvestoletnica ruske Akademije znanosti. Dne 1. januarja je poteklo dvesto let od ustanovitvi Ruske akademije znanosti v Petrogradu. Proslava je zamišljena v zelo velikem obe-gn, vendar pa je preložena na konee leta. brije radi pom n rt jikeoia sr e d z t e v.
x Tolstojeva razstava. Ruski listi poročajo. da namerava Tolstojev muzej v Jasni Poljani prirediti tokom letošnjega leta razstavo vseh Tolstojevih del. Za to razstavo se bodo zbrala vsa Tolstojeva dela, bodisi v originalu ali prevodu v vseh jezikih, v katerih so doslej izšla njegova dela.
□nonDODrorao □ o nnoannananoa POLITIČNA ŠOLA JBS ZA MARIBORSKO OBLAST se vrši od ll. do 15. febr. ti. v Mariboru. Da sc more čim prej izvršiti rnzpcredba glede udeležencev, riaj se javijo kmečki in obrtniški mladeniči, ki so hočejo udeležiti tc šole, na naslov:	Oblastno tajništvo JBS v
Mariboru, Geriknrjcvr. ul. 1. nonncrDonccDD o o OCTnnnnnouinD
Turistika in šport,
t Statistika smučarjev Slovenije JZSS zbira popis vseh v Sloveniji bivajočih smučarjev. V ta namen prosi JZSS vsa športnike, turiste, lovce i. dr. osebe, ki so vešči smučanja, da se čimprej priglasijo po spodaj označenem vzorcu. Prijavijo naj se vsi, deca, moški in ženske* ki znajo drsati na smučeh ali vsaj hoditi z njimi brez ozira na to, ali se poslu- . žujejo smuči zgolj kot prometnega sredstva ali goje smučanje kot šport ali v turistične svrhe. Prijava naj slove takole f 1. Ime in priimek, 2. rojstni datum, 3, narodnost, 4- poklic (stan), 5. samski ali oženjen, 6- smučar od I.» . (v športne ali druge namene), 7. je-li vojak (aktiven ali v rezervi), 8. čin in stopnja v jugoslovenski vojski, 9. je-li turist, lovec in ktara druge športe še izvaja, 10. točen nasloM in bivališče. Na klube, včlanjene v JZSS izide poseben poziv- Prijave naj se blagovolijo čimprej vpcslati na naslov: Jugoslovanski zimskošportni savez, Ljubljana. Tvrdka Goreč, Kreditna banka.
: Pri mednarodni tekmi v drsanju za prvenstvo Evrope je zmagal Dunajčan Kachler drugi je zopet Dunajčan, tretji Berlinčan, četrti Dunajčan in peti še la Anglež.
0b?awe.
Sokolstvo.
Filatelisti., Vsak četrtek ob 20. uri sestanek v gostilni Novosel, Rotovžki trg št. S.
§ Društvo stanovanjskih najemnikovi za Maribor ima redni občni zbor v nedeljo 27. januarja ob devetih dop- v kazinski dvorani. Vstop le proti izkaznici, s potrdilom plačane članarine najkasneje; do konca preteklega leta-
Gospodarstvo.
g Tedenski sejem v Zagrebu 23.,jan,
Obisk priličen. Dogori! iri dovoz dobe« Cene čvrste. Živina se kupovala največ za Trst. Kotirajo za 1 kg žive teže: volil domači I. 15—13.25, II. 13.50—14.50. IlL 12’50~15, bosanski I. 12.50—13, IL 11.50-* 12, III. 10—11, krave I. 12.50—13, IL 11.50 -12, III. 10—11, teleta I. 21.50—22.50, II, 20—20.50, svinje domače I. 20.50—2)7.50, Ii. 22.50-23.50, III. 21.50—22. Krma zal inet. st.: seno 75—125, otava 125—150, detelja 125—137.50, slama 75—100. Drvai (cepana) voz 400—500.
g Novosadska blagovna borza 23. jan« pšenica bačka 345, ovc« bački 242.50-* 250, koruza za jan. - febr. 275.50, za ma* rec-april 255—270, mrika »0« 530, »2« 475, »6« 325—332,50.
g Prodaja rasnih odpadkov. Pri n* pravi zavoda za izradu vojne odeoe v! Zagrebu se bo vršila dno 12. februarja t. L dražba raznih odpadkov (od blaga« usnja, kovin', lesa). Predmetni oglas X natančnejšimi podatki je v pisarni tr-govrike in obrtniške zboricc V Ljubljani interesentom na vpogled.
g Naša trgovina s Trstom. V seji tr« Saške Trgovske zbornice dne 22. tm. je zbornična svetnik Cosulieh imel velik govor, v katerem je priznal, da zavzema Jugoslavija v trgovini S Trstom! pr* vo mesto. V 1. 1921 in 1922 je znašal pro* niict Jugoslavije (izvoziti uvoz) s Trstom 2,700.000 kvintaJcv, L 1923 pa že 4,300.000 kvdntalov.
o Iz mariborskega Sokola. Redna telovadba. članstva'so vrši vsak pondoljek,! sredo in petek v rcalSni telovadnici (vhod Krekova ulica) od 20. do 52. ure,! starejših članov v gimnazijski telovnd-i niči (vhod iz Koroščeve ulica čez vrt) vsak pendeljek in petek od 20. do 2114 j ure. Telovadba članic se vrši istotnmj (gimn. telov.) vsak pondeljek in petek; od 19. do 20. ure. Bratje in »estre, ne pozabljajte sokolskih dolžnosti ter prihajajte redno in točno v telovadnico!
a Bratski sestanek priredi Sokolsko društvo v Mariboru dne februarja v restavracijski sobi Nar. doma. Ob tej priliki predava br. Mile Scrtič o predmetu »Prilike na našem Jadranu«. Začetek ^ 30 • (8.) ur &v©cpr. Zdravo! «, s.. i
Im red sodišča.
Marihar, 21. januarja^
Sraka v hlačah.
2fletrii, v Malo vas pri Ptuju pristoj« ni sedlarski pomočnik Albin Vaupotič ki je žc Tkrat prvdkaznovan, je živel januarja in februarja 1. L pri posestma® Maniji Petrovič v Faefinjah pri Ptuju* mod tem ko je bil mož slednje zaprt. — Ivo je nulo februarja od tamkaj odšel, jo vzel seboj bakreno verižico v vrednosti 2f.h K. — V mesecu septembru I. I, je bil usjužbsn kot dninar pri pocestniku Antonu Kozjaku v Kaplji, ©kraj Marenberg. Dne 27. septembra pa j« He? nndoma cdsol dri dela v gozdu ter vzej nato gospodarjema sinu Francu Koj* zeku iz skednja srajco, telovnik, #niknja z robcem, klobuk in listnico z 1200 K. Ko se. je na drugi dan na tihem »pravil, rm Bkedejj} spat, mu jc o Ukradeni piri'
'ensnn T—' :J*
JSOTrtn 4*1,— ________________
i	sagMr»iWBBiTiiTg.-iw.B
ssa
•V? S»
•c ' *' '
'VF-Ttf XJ n«;
'V SLai<HS)?&; eHicAT).'januarja' 1921
1*9 priliki odv®e1 ukradeni jopič m1 klo-bnik. Ko so ga hoteli »rotirati, pa je pobegnil. Po izriršenll tatvini pril Koj«&ta, »e j« dris 28. septeiribira, priklati k posestniku Mj&sn Koležniku v Itomfiujikn. |Ta*» 80 m« j« posrečilo u&rasti gosp®-. jtfettjn par čevljev, Mače in suknjo v aktujpBu vrednJBrtbi 6480 K, hlapcu Janezu JKrecenimohnrju kompletno oblteko in] ■ »ttkoajo v? vrednosti 6900 K, hlapcu Ka-Woln Urhu pa usnjate gaffi*še, komplet-- »o ©Metfea, telovnik, Mače inf srajco, v skupnli vrednosti 6800 K. — Pne 29. sept. L iL jo prišel Vaupotič proti večeru ▼ igostilrio Jurij* Gvbgla v Remšniku. Tam jo .prenočili vi skednju. Drugi da« pa. je nemano kam izginil ter ob tej priimki odnesel g®srilnie»rjevi hčeri Mariji t JGrogl spodnje krilo, srajeo i« spodnje Ihtaee v, nredrfoeti 1000 K, dekli. Po državnik pa spodnje krilo vredno 200 K. Dru-
sestnika Martinu Voiknajerju v Kapli • v čarni, ko so bili vsi domači odsotni, suknjo, hlače, 2 klobuka. 2 srajci, jopič tor kompletno žensko obleko v ekupni vrednosti 5000 K. Vaupotič je nadalje osumljeni, da je dne 5. oktobra; 1. 1. po-flrraldel iz podstrešja Luke K ek era v Košaku pri Mariboru 5 rjuh, zgornje krilo, hlače, spodnje hlače, vojaško bluzo, 12 Literskih stekleni«, 6 polliterskih steklnic, Mariji Žunkovi« volneno krilo, 'Ahi Mohorič pa 15 m barhenta. Dne 8. oktobra I. 1. pa je konečmo ria glavnem' kolodvoru v Mariboru potniku Volohi izmaknil feovčeg » dvema oblekama v vrednosti 1©.(XW K. — Okrožno sodišče g® je obsodilo ha 12 mesecev težke ječe.
r	Se ena!
28ktm trgovski pomočnik Emerik Potočnik je bil pri trgovcu Karolu Egcrju v Zg. Sv. Kungota, okraj Maribor, zaposlen. Dne 10. novembra 1. L je nkradol svojemu službodajalcu različno jhbško obleko iz perilo, britev, 3 srebrne cigaretne doze, potno usnjato torbico, jahalni bič s »lato kroglieo in zlatim obročkom, nahrbtnik In 2 ključa v skupni vrednosti 30.00© K. Ukradene stvari je prodal v Zagrebu sa 8000 K, de mar pa .»opravil. Potočnik, ki tatvino prizna, je Ml obsojen.' na 7 mesečev težke ječe,
$jk‘ y prepiru z ženo in pastorkama.
w Dnč 21. oktobra zvečer se je 43Ictui •delavec Kairl Ravnjak v Selnici ob Dra-Iri. sprl a svojo žff&O Marijo Ravnja.k irt s svojima pastorkoma Jožefom in Iva-jjbnj: Gorenjakom. V teku tega prepira j« vrgel Ravnjak Ivanu Gorenjaku najprej kos opeko v glavo « tako silo, da se je onesvestil. Ko jo prišel zopet k zavesti, pa ga 'je zabodel z neko pilo na le-fvem nadlehtju, Ker je bila pila nestisž-
bil obtožeffl radi hudodelstva težke telesno poškodbe, prizna svoje dejanje, navaja pa, da je bil močno razburjen vsled pijanosti in da se je poškodovani njega lotih Sodišče je njegovemu zagovoru, verjelo m ga obsodilo le radi prekoračenja mej« opravičenega silobrana pa 14 dbi zapora.
Žaljetde občinske komisije.
Posestnica Apolonij® Kailsersberger m Auflrih, okraj Ptuj, irt njeti mož Jurij ter soseda Franc irt Marija Bruučič so se aporaeumrii, da uredi sporno mejo nfed njiihovltei posestvi občinska komisija. Ta posel sta izvršila občinski predstojnik Martin1 Erjavec in občinski svetovalec Drame Ribič. Stranki sta bili zadovoljni z ureditvijo meje po tej komisiji. Dne 20. septembra L 1. pa sta za-
Retin. Vidmar Ivan, oskrbnik, St. Uj. Herman, Davorin, trgovec, Griže.	i
Hotel »črni orel«.
Janefiek Franjo, trgovec, Kent.
KO;
l dOSip,
Postara©.®
UMAZANA KONKURENCA. Podpisani jc izključni
trgovec, Križevci. Kampuš Matilda, šivilja. Polj-'	ouč-	i
čan«. Bručic Avgust, zastopnik, 2agrvb. Kampuš	lV0	tovarn COkOiECtC m kak
;astopnik za
ati
Orkar, zastopnik, Cadran.
Gostilna »Pri grozdu«.
i MICHELE TALMONE dd. v TORINU, . kateri izdelki so po malo da ne stolet-1 nem obstanku tovarn poznani po celem Zevič Lazar, potnik. Novi. Herman Anton, ' svetu kot izborili ill SC prodajajo pod trgovec, Grotsch. Fruhmann Josip, trgovec,: marko »TALMONF«
“"b,r'jT Tovarniška ^ ziiamka <!. d. Mfctelo { 1 almcMic je registrirana za vse vrste čo-Gostilna	»Zlati k0nj«.	• kolade in posebno tudi za čokolado Tal-
Hren Anton, posestnik, Konjice. Župevc An- n)°ne z IMiekom dne 13- jail. 1922 pod št* ton, Krško. Efer Franjo, sprevodnik, Maribor, 26.429 pri mednarodnem uradu za zašči-Golob Franc, pek, Jurovce. Čebej Štefan, trgovec,, to industrijske lastnine v BERNU.
Sv. Lovrenc.	i Zadnji čas pa je začela neka nova fo-
Hotel »Kosovo«.
gi dam, t. j. 86. septembra je vzel pri po- pri okrajnem1 sodišču v Ptuju predlog na
ureditev mej. Pni razpravi dltfe 12. okt. je Apolonija KačiSersberger očitala o*b-
| varna za čokolado razpečavati svojo v,iw;„ n- i. v	,	• manjvredne izdelke označujoč jih brez-
 	_____ _________________________________ Koia \ alcntiu, dijak, Virovit ra. Zadravec n9ir,i7iiA vftrrEr* TTAT Ps/l^TVTF
kun en. Kaisersberger naenkrat vložila O^mar, potnik, Sv. Lenart. Rngii Mato, trgovec,	gQ	^ natančno ^narcjJni^nd
j onih d* d. Miciiele Taimone, da se trgov,-Gostilna »Holzknecht«.	; cj jn konsumenti lahko prevarijo in kit-
St,,nta Franjo, trgovec, Teharje.	J Pijo pod ponarejeno etiketo manj v-red-
t» • t , -	‘no	dočim so prepričani, da ku-
stilna »Pri Jelenu«.	ipijo pristno čokolado Talmone z inle»
Fodgerelec Josip, pekovski pomočnik, Ptuj.. kom, katera je res prvovrstna.
Potrebni sodni koraki proti odgovor-lastnikom in poslovodjem te nove
čin sik im® možema, ki sta uredila prvotno mejo, da so bili občinski možje -podkiup-Ijcini in1 da miso po pravici določili meje. Radi te žalitve jo je okrožno sodišče ob-J sodilo po § 104. srb. k. z. na 100 Din, denarne kazili.	-; i i i
SAH
mm
tovarne, kakor tudi proti prenrodajal-
ce,n niarijvrednih izdelkov so v teku<
Tllšcs W	.	,	.	,	~! Javljajoč to gg. trgovcem in konsu-
w 8 8{a* IWWIM	Mar.	sah.	klub	ima	svoj	redni	obeni	mentom podpisani prosi, da vedno In
Hov o prijavljeni v hotelih Irt prenočiščih z!)or 28- *m* ol) 8-30 v sobi Grajske povsod zahtevajo pristno čokolado Tal.
kleti. Vsi člani naj se polnoštevilno u- 'mone z mlekom iz tovarn v Torinu, deleže.	j katera se prodaja v znanih etiketah
’ »Chocolat Talmone au lait«, »Milk cho-
dme 23. januar j* 1924. Hotel »Meran«;
Weiss Ad»lf, trgovec. Zlatar. RoiJ
Jovan*
• dvetnik, Moha«t. Mayer Jakob, trgovec, Zagreb Lipser Moric, potnik. Forster Feliks, zasebnik* Baden. Fabian Karl, ravnatelj, Ljubljana. Klein Mane, trroTee, Zagreb. Werner Sigfried, petnik, Dunaj. Marten Geza, ravnatelj. Balantaboglar. Adler Otkar, trgovec. Praga. Braehfeld Alojz, ravnatelj. Celč Semarič Franjo, »radnik. Osiiek. Benedikt Herman, prokuritt, Čakovec. Kiihle Karl, trgovee. Funk Edo, ravnatelj, Vinica. Vokač Frane, indostrrjalee, Dvor.
r »Privat Hotd«:
Komertzki Karl, trgevec, Leoben. Tisehenkel WoIf, trgovec. Dolina. Kunschitz Avgast, zastopnik, Kranj. Stiasny E., trgovec, Brno. Brek Ernst, trgevee, Črna. Tott Anton, trgovec, Hodošen.
Hetel »Pri zamorcu«.
□□□□□□□□□□□a □
□ UuuuUuuauuuu colatc Talmone«, »cioccolato Talmone aj
i latte«.
RADO KUNDIČ,
Zagreb, Boškovičeva ulica št. 7*
Obiskujte
messit:n.i muzej
r Cankarjevi ulici. Odprt vsako nedeljo ojj
10,—12. nre. Vstopnina 1 dinar. I «, „	,-.	,
5	) Aa vsebino uredništvo Ho prev*a*
nnnmmmnnn □ □ nnnnmrmnnn me odgovornosti.	j
Mala oznanila. Pohlitvo
lastnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje v zalegi Šercer in drug. Vetrinjska ul. 2. 106
Kupim pisalni stroj. V. Richter, Dravograd 25,	170	5—1
nudbe
upravo
pod ,Ugodno" na , Tabora". 171 5—1
Kratiaa Sigmund, petnik, Kostojnica. Pre-■	*	* a - i -n	■	•	JeSko,	trgovec, Jolifiine. fiajstor J., to-
Sta, so u« vwn® lMfi-oiraLa. Toarvmjiak, lca je varnar, ŠoSlaiij. Spasojevič Iiija, zasebnik, Ne-
Hoffman Lean, trgovec. Žager Josip, trgevec,
Kelema. Senčar Slavko, trgovec, Mala Nedelja!
Schwcizer Adolf, ur-.dnik, Tebay. Hanka Josip! trgovee, Bratislava. Svetek Franc, novinar. Ljub-,
Ijana. Meier Fric, potnik, Asch. Rajakorič Milan, Pisalni Stroj na prodaj. Po-podpukovnik, Rclovar. Jarbulovič Mihailo, kape- j T>,w1h“ nn'1	""
tan, Požega. Weisz Jakeb, trgovec. W*gner Ivan,! potnik Petiinja, LfifPer Leo, potnik, Dunaj. Kis s I Aleksander, trgevec, Čakovec. Knorre Edvard, 15 mesecev stara punčka so potnik, Lipsko. Haslinger Iran, ravnatelj. Herden j Melanija zasebnica, Laško. Leber N:na, sobarica, j Dunaj. Horiauer Ana, zasebnica, IVoblance. Aki-; mev Viktor, pripravnik, Harkov.
Gostilna »Halbwidl«.
odda za svojo. Naslov pove uprava „Tabora“. 154 3—3
Podpirajte sokolski tisk!
l2§e! Je ročni
Zemljevid slov. ozemlja
v merilu 1:600.000, priredil ravnatelj ačiteljižča Matija Pirc, risal učitelj Slavoj Dimnik, tisk, litografija ia založba Mariborske tiskarne d. d. Maribor. Zemljevid je izvršen'v štirih barvah in obsega ■ se ozemlje, na katerem bivajo Slovenci, ter je a« menjen predvsem šolski mladini. Cena Din 10*—
Naročuje se pri
Mariborski tiskarni d. d.
‘D; S. MerežkovSfci:
Julijan Odpadnik.
(Dalje.)	(33)
J, — Vi pa neprestano o slovnici? — je .tftprajSaia hčerka Helvidija Priska in sto-tpite v dvorano. — Ne dajte se motiti* le oadaHtSN«. Ne bom se vmešavala, ker se jrni zahoče jesti. Ves dan sem delala. — ¥fe6o2i mi vina, dooek Prirjatriji ' Rirritfoja,
Ibiavzlio
'leart od Kvintilijiuna. Varujte so: govor-
Nj-ogrov rdeč, initeligenten obraz jo iz-J režal priistudo i« puščobo.
XIV.
Julij1®« in Arsinoja sta krenila po oi- ]
pr oso vi aleji k morju. Srebrna steza vrnil Julijan in prebledel,
Nagloma je ohrnila k njemu obraz, j — Zapustiš Atene? Čemu! Kam! ki gra je Dbsimla mesečin® in je uprla !	— Dobil sem Konstancijevo pismo,
vanj pozorni pogled.	J	Car me vabi na dvor. Morebiti zato, da
Kaj pa hoces, Arsinoja! — je od- me usmrti. Zdi se mi, da se vidiva zad-
| njiikrat.
mesečino je teki® po vodi do daljnega j _ Hotela bi, da bi mi postal sovraž-j - Julija«, aM veruješ v Njega! -> »orja. Slišal si valov«, fci «o butali ob mk! — je vzklilcnila deklica strastno.1 je vzkliknila Arsinoja in je skušala « re ®*te ceri na obrežju. Tu je bila pol-; — Ne moreš iti mimo mene, ne da bi! pozornimi očmi zajeti menihov pogled* okrogla kamena klop. Nad njo se je dvi- povedal, kdo si. Veš, često mislim: bo-* - Tiho, tihot Kaj hočeš?
Artemidie-loviki-nje, oblečene v ij,e bi bilo, da bi Atena irt Rim ležala Ort je vstal in šel komaj slišnih ko-
».ji, - j. Mldjmh kfc.	rSSTta«	STrtSfUgTff-	i*. «•,	»	prev.*«	»a	v«i j.tr.rn,
MAsrru » sr ^ 7t* r .v -i	zzčftzrzzs
I ClTft-bOMl 1® DciftOStert-fli Ifl	|	OZiVCli*.	V'ftodlft Spa, n& klon	*	r>o«anv 4.	I ilr»viz-j i • i t	,	...	,	^	*
1	^	(	pasmiji, pisci pane^iriikov na čast car- J 'ifakor da bi tudi ondi bili poskriti car-.
na Akropolo, jem' — vsi so trohneči mrliči Helade in jevi ogleduhi. Zatem se je vrnil in s«
,	v	.	Arsinoja	je	pokazala
lir;	d«	^TTm«Jc* *	80	80	stebri Partenona Rnnfa. Strahotno je, čo moraš biti ž vsedel, očividno še zelo vznemirjen Na-
ČtVtoSŽlti,ZSfUSr	'li o6ivi,,no sa; pray kakorBi-Z'5l0,,™i “ -*"	i
ne mem zrn prim^vke s« aoriste. — Julija®, ah preš po voocrji e mano n® mer-ako obal! Noeoj se mi »aros noče po-AlnšaAi epo»ov< o daktilih in anapestih — Ugasail«, ei mojo lastno misel, Arsi-#P*ja* *" jo evornhotil Gargilijsri ki je preveč pohvalil gosja jetra v
pekarn r
I — Poglej, kako je lepol —
1 hotel vso to porušiti, Julijan?
On ni odgovoril, le povesi! je oči.
— Mnogo sem razmišljala o stvari, ki sva jo načela zadnjič, — o vaši ponižnosti, — je nadaljevala Arsinoja nekam
i oeasfei: po končani pojedini se tiho, kakor da govori zase. — Ali je bil je skoraj vedno lotevala nejevolja; Aleksander, Filipov sin, ponižen! In1 ali
j lahko triumfirate, Galilejo!! Kmalu ne’ nagnil tik k njenemu uhlju, tako, da je Ti pa bi bo ostalo na zemlji nič drugega, kakor deklo občutilo njegov vroči dih. Zašo-rnrliSke kosti in razvaline. In ti, Juli-. petal jc naglo, kaikor da se mu blodi: jan . . Ne, ne! Ni mogoče. Ne verjamem, ’	— Da, da, kako bi nekii veroval v Nje-
da.si tudi ti ž njimi in zoper mene, zo-- tta! — Cuj, dekle, zdaj ti povem, česar per Helado!	!,	tiisem smel nikoli povedati niti samemu
Julijan je stal pred njo bled iti otic-; st}bi- Sovražim Galileje®! Toda lagal mol. Hotel je oditi. Ona pa ga je prijela scm od trenutka, ko sem sc začel zave-
oMef	vamgorori,	pote«!	k«	f'	nima	trudi	o«	Svojfih	vrla	n!
v. ja jt&o tfl86att <« itelodou,
— fSHaenaroa« ftitomporentl« labora-
JuKijan je molčal.
—■ A Brut, Brut, ubfjalri*. Cezarja! Ko
2*0? dejal že Nm-oflor učitrij, modri ’ bi Brat stavil levo' lire, »ko bi g* kdo Da, to j* miš« porje. Boteharrfo udaril po dosnorti, — mar misliš, da hi
»ezaeoaosti. gami SO zg,-^ tol lepši! Morda G&liJejri štejejo Brata oteWOTaatt »,	_	J	k	rločincem?	—	Zakaj so roi včasih za-
®w*ai Sa *»on»lj«W3	j«	v»el	zdi,	da	si	lie«wieree,	Julijan',	in	da	ti	nič
igob»dfaaboe i« mistikovega lesa.* ne pririoja tem«a meniška kuta!
za roko:	j	dati samega sebe. Laž ml je proniiknil®
—■ Povej, povej, da si mi sovražnik! , v cbi,*;o in se tako prilegla k nji, kakor — je iizpregovorila z izzivajočim a obup- 180 mei«ška (kuta prilega k mojemu ži-nijni glasonS:	1	votu. Ali se sporomjnš povesti o zastrup-
- Zakaj, Aminoja!	j	ljcni f ',Icki, Kontavra Ncssa! Heraklcj
__	.	«r	-	,. . jo jo iztrgal s koščki koze i.n mesa, pa
Vsf P°ve3* Be moram izvedeti.: j0 n.j mws-el iztrgati popolnoma in so je Mar tie outiš, kako 6v« ai bli-zu! Ali' sej Ketitaver zadušil. Glej, tako se bom tudi ijaz zadušil v galilejsikii laži . , .
bojiš!
— čez dva dni zapustim Atene, — 'jc j zašepetal Julijan', — Ostani zdrava!
(Dalje prihodnjič.)
taebulc m	.Orsji««. « ruka: M*yJbo£sk*	a.