novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal / casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 1 biš/70% • Tednik / settimanale • Cena 1000 lir št. 6 (460) • Čedad, četrtek, 9. februarja 1989 E’ un grido d’allarme: pensiamoci A chi non è mai successo di trovarsi in una qualsiasi città e di vedersi porgere un volantino? Di solito si prende, si legge e poi si conserva. Oppure, se l'argomento non interessa, si butta via. E' una forma di informazione alternativa, democratica o di controinformazione, come si diceva qualche anno fa, che non sorprende più nessuno. Una cosa analoga è successa domenica scorsa a Pulfero nel corso del 4. tradizionale pust'' beneciano. Ma qui l'azione di protesta, civile e composta, di un gruppo di giovani ha avuto uno strascico incredibile soprattutto su parte della stampa locale. E allora forse un ragionamento su questa vicenda è utile. Va innanzi tutto sgomberato il campo da un equivoco: i ragazzi che hanno firmato il volantino come gruppo di giovani sloveni della provincia di Udine, sono stati definiti da alcuni amministratori locali come dei provocatori. Ma provocatore, come si legge sul Devoto Olivi è chi "col proprio comportamento indispone, induce a compiere un reato per poterlo denunciare o, mimetizzato tra la folla, suscita incidenti per turbare l'ordine pubblico". E chi domenica scorsa è stato a Pulfero sa che che le cose non sono affatto andate cosi. La gente assiepata sui bordi della strada ha accolto molto spesso con simpatia l'iniziativa dei ragazzi o nel caso contrario ha reagito con indifferenza. Mai violentemente, se si esclude un solo caso. E allora? Forse è stato toccato un tema, quello della tutela della comunità slovena, che per molti 'politici'' (e non per la gente che è tuttalpiù indifferente) rimane un tabù, "fa male", un argomento da rimuovere ad ogni costo soprattutto quando ci sono ospiti in casa? Ma passiamo alla sostanza. L'azione di protesta ha sollevato due questioni principali di non poco conto, strettamente legate tra di loro, che devono far pensare tutti ed in primo luogo amministratori e forze politiche. Il carnevale, in primo luogo. Che cosa hanno detto i giovani? Il nostro Pust ha una tradizione che si perde nella notte dei tempi ed è rimasto per molti versi ancora autentico. Infatti sono in molti ad invidiarcelo. E non hanno ragione? Non c'è anche una "guerra " sotterranea tra le varie amministrazioni comunali, tra i sindaci che preferirebbero non fosse più itinerante, ma rimanesse in un solo comune? E ognuno sostiene la propria causa? Non svendiamolo, dicono i giovani. E come non tener conto del loro appello? Le vicende dell'acquedotto del Friuli centrale, della captazione dell'Arpìt, del fiume Natisone che sta morendo, del nostro territorio trasformato dalle numerose cave in gruviera, dello stabilimento della Frar che si sta rivelando tutt'altro da ciò che era stato promesso e se vogliamo anche la gubana ormai dolce friulano non ci hanno insegnato proprio nulla? Il nostro carnevale, quello nato e vissuto nei paesi, quello che ci è stato tramandato nel corso dei secoli si sta trasformando il che è inevitabile. Quel che è peggio, sta morendo. Non sarebbe oppor-Jole Namor V SREDIŠČU POGOVORA SKORAJŠNJA PREDSTAVITEV VLADNEGA ZAKONSKEGA OSNUTKA O ZAŠČITI Minister Maccamco sprejel Sbvence Minister je ponovil, da namerava vlada predložiti svoj osnutek v teku nekaj tednov Minister za deželne zadeve Antonio Maccanico je sprejel enotno delegacijo Slovencev s Tržaškega, Goriškega in Videmskega. Prisluhnil je z zanimanjem njenim mnenjem, priporočilom, predlogom in zahtevam, sam pa ni bil pretirano zgovoren in v bistvu ni šel preko tistega, kar je pred tednom dni že povedal v senatni komisiji za ustavna vprašanja. In sicer, da bo vlada v teku treh, štirih tednov predložila svoj zakonski osnutek za zaščito slovenske manjšine v parlamentu; da ima vlada trdne namene čimprej in enkrat za vselej spraviti z dnevnega reda to vprašanje; da se sam ministrski predsednik De Mita v prvi osebi zavzema za ustrezno rešitev vse zadeve; da pa bo treba kljub temu delati račune z vsemi strankami vladne koalicije. O vsebini vladnega zakonskega osnutka, o kateri krožijo zelo nespodbudni glasovi, pa tildi tokrat ni hotel razkriti ničesar. Vse to seveda ni veliko, nekaj pa je le. Po dolgem razdobju skoraj popolne teme na obzorju zakonske zaščite naše skupnosti se je za silo prižgal plamenček, ki nam spričo vseh dosedanjih poraznih izkušenj sicer še ne more prižgati prave vere v skorajšnji uspeh našega dolgoletnega narodnega boja, je pa lahko znak nekega premika, ki nas mora spodbuditi, da v tem boju vztrajamo. Delegacija Slovencev, v kateri so bili Benedetič, Spetič, Petričič, Palčič, Jevnikar in Ferletičeva pri ministru Maccanicu S takšnim stališčem opreznosti brez odvečnih utvar, ki ga bolj kot zmerni optimizem preveva budni realizem, je včeraj opoldne, po štiridesetih minutah sproščenega pogovora z ministrom in njegovimi sodelavci, zpuščala palačo Minerva slovenska enotna delegacija, ki so jo sestavljali Pavel Pet-ricig za Slovenska kulturna društva videmske pokrajine, sen. Stojan Spetič za KPI (Spetič je tudi uradno predstavil člane delegacije ministru), Klavdij Palčič, predsednik Slovenske kulturno gospo- darske zveze, Ivo Jevnikar za Slovensko skupnost, Filibert Benedetič za PSI in Marija Ferletič za Zvezo slovenskih organizacij. Kakorkoli ocenjujemo včerajšnji dogodek, bo ostal ta sončni rimski pustni torek nedvomno trajno zapisan v neskončni kroniki prizadevanj slovenske manjšine za uveljavitev narodnostnih pravic. Minister je slovenske goste sprejel nekaj minut čez poldne. Pogovorom so prisostvovali še ministrovi ožji sodelavci, in sicer prefekt Gravina, dr. Metalli in prefekt Gizzi. Slednja dva sta že stara (a ne ravno dobra) znanca naše skupnosti, saj sta bila člana znamenite Cassandrove komisije in se nista ravno izkazala v naklonjenosti zakonski zaščiti. Slovenski predstavniki so ministru Maccanicu izročili in orisali daljšo spomenico, ki vsebuje uvodoma glavne etape dosedanjega dolgoletnega in mučnega postopka za uveljavitev manjšinskih pravic, nato pa osnovne zahteve. V spomenici so pozitivno ocenjene programske izjave ministrskega predsednika De Mite, nato pa je izražena želja, da bi se sprejete obveze izpolnile. Potreba po odobritvi zaščitnega zakona, je med drugim rečeno, je vsak dan bolj očitna, kar potrjuje nenehen proces asimilacije, ki mu je manjšinska skupnost stalno podvržena. Pri tem spomenica navaja razmere neenakosti, v katerih manjšina živi, nepriznavanje rabe slovenskega jezika, diskriminiranje slovenske šole, zlasti v Beneški Sloveniji (posebej je omenjen primer špetrskega šolskega centra, ki ga oblasti še vedno nočejo priznati) itd. Spomenica navaja zatem temeljne zahteve manjšine, ki so jih člani delegacije še posebej podrobno obrazložili. Dušan Kalc beri na 2. strani PO ZAČETKU OBRAVNAVE ZAKONA ZA GOSPODARSKO SODELOVANJE OB MEJI PREJŠNJI ČETRTEK r segue a pagina 3 Razprava v Senatu spet odložena Z zakonom o gospodarskem sodelovanju ob meji ne kaže dobrega. Razprava v senatni komisiji se ni prejšnji četrtek še dodobra začela, pa so jo odložili. Vlada se namreč ne strinja z nekaterimi postavkami in želi vnesti popravke, zato je njen predstavnik na seji komisije , socialistični podtajnik Sacconi, ki je izrecno poudaril, da nastopa v imenu predsednika vlade De Mite in zakladnega ministra Amata, zahteval odložitev. Zahteva je vzbudila razumljivo negodovanje med senatorji iz naše dežele ter iz opozicije. Kako je mogoče, je bilo njihovo mnenje, da vlada v sedmih mesecih od odobritve zakona v poslanski zbornici ni bila sposobna pripraviti amandmajev in se spomni nanje šele zdaj. Kakor koli že je zakon spet blokiran. Kamenica je bila vrsto let moment združevanja in kulturnega sodelovanja med sosednjimi narodi Razprava v senatni komisiji se bo spet nadaljevala čez dva tedna. Tako je sklenil predsednik komisije Andreatta. Ta rok naj bi bil po njegovem mnenju dovolj , da vlada predloži svoje popravke. Da so se stvari zapletle je bilo razvidno že iz uvodnega poročila poročevalca Abisa (KD), ki je izrazil vrsto pomislekov zlasti v zvezi s problemi finančnega kritja zakona. Krepko dozo pomislekov je nato dodal podtajnik Sacconi. Najodločneje je proti vladnemu zavlačevanju posegel načelnik komunistične skupine Bollini. Proti zavlačevanju sta se izrekla tudi demokristjana Beorchia in Neri, ki je doma iz pokrajine Belluno. Z odložitvijo in z vladno odločitvijo, da vnese popravke, pa se je strinjal demokristjan Cortese iz Benetk. San Pietro al Natisone, sabato 11 febbraio GIORNATA DELLA CULTURA SLOVENA ore 19 - Beneška galerija inaugurazione della mostra dello scultore Janez Lenassi interverranno Firmino Marìnig, sindaco di S. Retro Giacomo Cum, assessore provinciale alla cultura critici d’arte Janez Mesesnel e Luciano Perissinotto ore 20 - nella sala comunale concerto dell’orchestra da camera Camerata Labacensis intermezzo letterario con Drago Gorup saluti di Bruna Dorbolò, assessore comunale alla cultura Jole Namor, vicepresidente dell Unione dei circoli culturali sloveni Centro studi Nediža - Associazione artisti della Benecia Unione circoli culturali sloveni con il patrocinio del comune di S. Pietro al Natisone ZA STRAN NAČARTA ZAJČEREJE KI NAJ BI JO ODPARLI POD CIERKVIJO je “skregana” Slovenci v Rimu pri Maccanicu s prve strani Hlasta Hlasta je liepa vasica v šentli-enarskem kamunu. Leži na položnem svietu an pod hišami, ki se daržijo adna blizu te druge an so malomanj vse postrojene po potresu, se odpre velika planota. Hlasta je le malo kilometru deleč od provincialne cieste, ki teče pod njo, v dolini. Čeglih bi parielo, de ima vse za normalno živiet an tala vas, kjer je do-nas le malo družin an vsega kupe 25 ljudi, umiera. Tele zadnje dni pa je Hlasta ratala še posebno pomembna an je paršla na lokalne časopise. Zaki? Za stran niekega kapano-na, ki ga misli zgraditi Gianni Vogrig za začet redit zajce v velikem številu. Pruzapru je tala zajčereja, ki je nekaterim napot. Moti an skarbi jih tudi obnašanje kamuna, ki pari de ni bluo pru jasno. An mi od Novega Matajurja smo šli pogledat kupe s karminskim konsiljerjem Beppinam Crisetig, kaj se gor gaja. Želiel smo se poguarjat z ljudmi. Biu je liep sončni dan, biu je Sv. Blaž. Ankrat v vasi je biu velik senjam. Odkar so zaparli osterijo dvie liet odtod, se je navada zgubila. Takuo lietos svet Blaž je biu navaden dielovni dan. Že pod vasjo sma srečala dva puoba, ki sta nieki dielala na njivi. Bla sta Antonio Comugne-ro an Gianni Vogrig. "Mi smo nimar tle živiel, smo adni od tistih riedkih mladih, ki so se us-tavli doma an tle dielajo. Če ne bi arbida paršla že v vas. Zatuo-le na zastopmo tele polemike, telega nasprotovanja. Prepričani smo, de naša vas ima potriebo mladih." je jau parvi. Gianni Vogrig, ki je že prezentu projekt na kamun za tole zajčerejo za sada pa je vse ustavjeno, je sa-muo poviedu, de tisti kimet, ki želi dielat doma muora imiet tolo možnost. Muora imiet pre-stor, ki mu je potrieben, glih ku kak drug dieluc. Zaki sta pruot telemu načar-tu?, smo vprašal Guida Tomase-tig. "Mislimo, de tala iniciativa vederba, pokvari okolje. Tu mislijo redit okuole 10 taužent zajcu, kar pride ree, de ni vič kime-tuška iniciativa pač pa industrijska. Če pa je industrijska muora bit deleč od vasi. Bojimo se, de bo smardielo, depuratorji kosta-jo... Po drugi strani tala zajčereja na bo vasi nič pomagala, na bo nudila obedno delovno mesto, če ne družini, ki eje zajce redit. Za tuole smo pobral an podpise". Še buj odločno je odguoriu Antonino Aletti. "Po cielem življenju diela sem se varnu v Hlasto za se odpočit, za živiet v parjetnem okolju. Sem postroju hišo, ko puno druzih emigrantu, ki se želijo varnit. Pa kuo, če narde tolo zajčerejo malomanj v vasi, pod cierkvijo. Anta, poviej-mo resnico. Redit zajce na par-nese velikega zaslužka. Sada se je arzšerila še boliezen zajcu, ki je naobarna an za ljudi. Bojimo se de začnejo z zajci, potle ko jim sprejmejo prošnjo, bojo redil pa praseta. An še no rieč: mi imamo radi Hlasto. Če smo jo zapustil, je zak smo muorli, zak tle ni bluo diela." Vas je glede telega problema arzspartjena na dva kraja an tisti, ki gleda od zuna zastopi ražo-ne adnih an te drugih. Jasno je, de če bi se priet poguoril, sigurno so bli ušafal, takuo, ki je vič krat jau Crisetig tako rešitev, ki je bila šla pru vsiem. Tle pa je zmanjkala kamunska aministra-cion. Šindak Renato Simaz je že vičkrat obeeju, de puojde v Hlasto an de se poguori z vas-njani. Pa ga šele čakajo. Še niekej druzega so poviedal v Hlasti. Se na zastopi, kaka je politika kamunskega aministra-ciona za razvoj industrije, artigi-anata an drugih ekonomskih dejavnosti. Marsikajšan je muoru še zapustiti Sv. Lienart, iti drugam, so j al. Zaupanje v kamun je padlo tudi zastran tega, ker so brez obednemu poviedat, zame-nil regulacijski načrt an takuo adni kraji v Hlasti, ki so bli namenjeni turizmu so ratal kime-tuški. An pru zaupanje je tisto glavno vprašanje , ki je odparto v Hlasti. Ljudje vprašajo garan-cie, de bo vse nareto po pravilih, zatuo de na pride do obednega "inquinamenta". Ciejo, de se upoštevajo njih mnenja, ideje. An kuo jim na dat ražon? S poslanko Roberto Bredo se je v soboto v Vidmu sestalo zastopstvo slovenskih socialistov. V zastopstvu, ki ga je vodila Laura Bergnach, so bili zastopniki iz Trsta, Gorice in Videmske pokrajine. S poslanko Bredo so se pogovarjali o novih vprašanjih v zvezi z osnutkom zakona o globalni zaščiti, ki ga pravkar sestavlja rimska vlada. Kot je znano je bil o tem govor pred dnevi v pristojni komisiji senata, v torek pa je minister Maccanico v Rimu sprejel slovensko zastopstvo. Na včerajšnjem sestanku je bil govor tudi o slovenski deželni komisiji v okviru socialistične Predvsem gre za zahtevo po priznanju in upoštevanju prisotnosti in pravic manjšine na vsem teritoriju, kjer živi, tako na Tržaškem in Goriškem, kot v Benečiji. Zakon naj obsega posebna določila za vse sektorje manjšinskega življenja, od rabe jezika, izobraževanja in šolskih struktur do kulturnih in gospodarskih dejavnosti ter upravljanja teritorija. Stopnja zaščite ne sme biti nižja od tega, kar je predvideno po Londonskem memorandumu in kar potrjuje Osimski sporazum. Prav tako so predstavniki manjšine zahtevali, naj bo naša skupnost neposredno soudeležena tako pri oblikovanju kot pri izvajanju zakona. Vsebino spomenice so člani slovenske enotne delegacije podkrepili še s celo vrsto pripomb in z navedbo raznih primerov diskriminacije na vseh področjih manjšinskega javnega življenja. Minister Maccanico je bil v odgovoru veliko krajši. Od samega začetka se je skliceval na ministrskega predsednika De Mito in na Slovenski člani pri Bredi stranke, o njenih nalogah kot tudi o nagolah drugih podobnih komisiji. Slovenski socialistični zastopniki so skupno s poslanko Bredo preučili tudi nekatera druga vprašanja. V ospredju je bil zakonski osnutek o obmejnih področjih, o katerem se je razprava njegove trdne namene, pa tudi na njegov vpliv in prestiž da reši vprašanje slovenske manjšine. Dejal je tudi, da je De Mita seznanjen s srečanjem s slovensko delegacijo in da je temu srečanju dal svoje privoljenje. Potem ko je par-krat podčrtal dobro voljo vlade, da se dokončno spoprime z zaščitnim zakonom, ni prikrival tudi določenih težav. Vlada je pač odraz neke politične koalicije in s strankami te koalicije bo treba delati račune. O vsebini, kot rečeno, ni hotel anticipirati ničesar, poudaril pa je, da je treba vsekakor iskati globalno rešitev, iz česar bi se dalo razumeti, da ne nasprotuje enoviti zaščiti Slovencev v vseh treh pokrajinah. Glede zahteve enotne delegacije, da bi bila manjšina soudeležena pri oblikovanju zakonskega osnutka, pa je dejal, da nima smisla institucionalizirati tega načela, ker bi lahko povzročilo le nova dodatna zavlačevanja zakonskega postopka. Če bo potrebno, je dodal, pa se bomo lahko še videli. zasedaj ustavila. Določila tega zakona bodo zanimala tudi slovensko prebivalstvo v obmejnih krajih FJK. Govor je bil tudi o zaščiti okolja in o vprašanjih, ki se s tem v zvezi porajajo v raznih krajih naše dežele, v zadnjem času konkretno na Goriškem. Sogovorniki so složno ugotovili, da bo treba na prihodnjem deželnem kongresu stranke temeljiteje preučiti nekatera vprašanja tudi organizacijskega značaja. Zastopsvo slovenskih socialistov bo že v kratkem podobne sestanke imelo z drugimi parlamentarci PSI in tudi z deželno vodilno strukturo stranke. Dušan Kalc Gospodarstvenikom Per gli operatori economici Zapadlosti — Scadenze 15. 2 Podjetja, ki pripravljajo mesečno prijavo davka IVA, bodo morala do tega datuma oddati in poravnati letno prijavo davka za 1988. To je prvič, da je rok za letno prijavo tako kratek. Le aziende che sono tenute a fare la dichiarazione mensile IVA devono entro questa data presentare la denuncia annuale per il 1988 e provvedere alla regolazione del dovuto. Questa é la prima volta che la denuncia é anticipata a questa data. 28. 2 To je nekaj novega: podjetniki, ki proizvajajo posebne, strupene ali škodljive odpadke bodo morali do tega datuma prijaviti pristojnim oblastem količino odpadkov in določiti kje jih bodo začasno vskladiščili v svojem obratu. Pod izrazom posebni odpadki pojmujemo vse odpadke, ki nastanejo med proizvodnim procesom v velikih količinah, skratka to so vsi odpadni materiali. Ampak zakon ne govori le o industrijskih objektih ampak tudi o obrtnih in tako se problematika še bolj zapleta. V podjetju smemo vkladiščiti do 2 toni suhih in do 500 litrov tekočih odpadkov. Moramo poskrbeti za odvoz vsaj enkrat vsakih šest mesecev. Strupene in škodljive odpadke moramo trenutno vskladiščiti v posebne kontejnerje, ki žal niso na razpolago. Ravno tako niso znana podjetja, ki bodo lahko vršila odvoz odpadkov. Vemo le to, da bodo stroški odvoza šli v breme samih proizvajalcev odpadkov. Zakon določa, da morajo vsi podjetniki pripraviti do konca meseca februarja posebne anketne pole iz katerieh bodo razvidni vsi podatki o količini in vrsti odpadkov. Dežela bi morala pripraviti obrazce a žal tega do danes ni storila. Zato je SDGZ v sodelovanju z drugimi sindikalnimi organizacijami pripravilo prijavne pole in jih ima na razpolago v svojih uradih. Podjetniki so namreč podvr- ženi težkim kaznim, če ne bodo spoštovali državne zakonodaje, kljub pomanjkljivostim krajevnih uprav. Kazni gredo do 10 milijonov lir a predviden je tudi zapor do 6 mesecev. Poglejmo nekatere primere, ki pridejo večkrat v poštev: mehaniki, ki zamenjujejo dotrajane avto-mobiliske akumulatorje jih bodo morali vpisati v poseben register za strupene odpadke in jih primerno vskladiščiti. Za odvoz teh baterij bo poskrbel obvezni vsedržavni konzorcij, ki je bil sicer ustanovljen a nima še svoje organizacijske strukture v deželi. Ravno tako mehanik, ki zamenjuje avtomobilske gume, jih bo moral vskladiščiti, vpisati v posebni register za posebne odpadke in jih bo moral predati poblaš-čenemu podjetju. Tudi imena teh podjetij niso še znana. Pripomnimo še to, da je SDGZ nabavilo potrebne registre, ki jih moramo sicer dati žigosati pred uporabo. Na vsak način opozarjamo na prijavni rok, ki zapade 28.2. Questa scadenza é una novità assoluta: entro questa data infatti gli operatori economici che producono rifiuti speciali, velenosi o pericolosi devono denunciare alla regione la quantità prodotta nel 1988, le previsioni per l'anno 1989 e indicare dove provvederanno a delimitare un deposito provvisorio nell'ambito delle loro aziende. Questa legge non si riferisce solamente a grandi complessi industriali ma anche a ditte artigiane di qualsiasi dimensione. Presso ogni azienda possono essere temporaneamente immagazzinate le seguenti quantità: rifiuti solidi fino a due ton., rifiuti liqui- di fino a 500 lt.; dovremo provvedere però a smaltire i rifiuti almeno una volta ogni sei mesi. I rifiuti nocivi e pericolosi devono essere depositati in speciali contenitori, che non sono ancora disponibili; inoltre non sono conosciuti i nominativi delle aziende autorizzate al prelievo di questi rifiuti. Sappiamo solamente che le spese di ritiro e smaltimento sono a carico del produttore dei rifiuti. La legge nazionale prevede che tutte le aziende devono entro la fine del mese di febbraio preparare delle speciali schede statistiche dalle quali devono apparire tutti i dati connessi alla produzione dei rifiuti. La Regione doveva provvedere al rilascio di questa schede ma sfortunatamente non si é mossa. E’ proprio per questo l'URES in collaborazione con altre associazioni di categoria ha provveduto a stampare le schede. Gli operatori devono infatti far fronte a quanto previsto dalle leggi nazionali poiché sono previste delle forti sanzioni, che vanno fino a 10 milioni oppure all'arresto fino a 6 mesi. Facciamo alcuni esempi pratici: i meccanici o gli elettrauto che provvedono alla sostituzione di batterie esauste le debbono conservare in una parte dell'officina trattandosi di rifiuti velenosi. Per questo devono tenere dei registri speciali. Il ritiro delle batterie verrà fatto da ditte specializzate nominate dal consorzio nazionale obbligatorio per lo smaltimento delle batterie. Il consorzio é stato fondato ma non si é ancora organizzato in Regione e per questo dobbiamo depositare le batterie. Altro esempio: il gommista che provvede a sostituire le gomme le deve depositare in un posto adeguato e tenere un registro di carico e scarico. La consegna dovrà essere fatta solamente ad aziende autorizzate. Presso la segreteria deH’URES sono pronti tutti i registri, che dovranno pure essere vistati. Avvisiamo ancora una volta tutti gli operatori della scadenza del 28 febbraio. Za obrtnike Smatramo za umestno, da opozorimo enkrat letno obrtnike na deželne zakone, ki jih lahko koristijo za razvoj svoje dejavnosti. Govorimo o deželnih zakonih 30/84 in 48/85. Zakona predvidevata delno kritje investicijskih stroškov. Dajmo osnovne podatke: v poštev pridejo investicije nad 10 milijonov lir in izpod 400 milijonov dežela prizna nepovratne prispevke v višini: 20% investicije - pri novoustanovljenih podjetjih 15% investicije - za razširitev obstoječe dejavnosti 10% investicije - za posodobitev obstoječe dejavnosti. Primer: obrtnik želi odpreti delavnico za izdelavo "gubane". Če je to novo podjetje mu bo dežela povrnila 20% stroškov (brez IVE), če bo le razširil že obstoječo delavnico bo prejel 15%, a če bo samo zamenjal star stroj dobi 10%. Teh sredstev mu ni potrebno vračati. Na ostali del investicije lahko prejme obrtnik potom svoje banke in preko ESE ali zavoda Artigian-cassa posojilo po polovični obrestni meri. Važen pogoj je: podjetnik mora biti vpisan v seznam obrtnih pod- jetij, mora napraviti prošnjo za nevračljivi prispevek pred nakupom torej na podlagi predračuna. Če želimo, da pridejo prošnje v poštev za letošnjo poslovno leto jih moramo odposlati do 31. julija. Per gli artigiani Riteniamo doveroso richiamare all'inizio dell'anno l'attenzione degli artigiani su due leggi regionali - la legge 30/84 e 48/85 - che prevedono dei contributi a fondo perduto per nuovi investimenti. Diamo i dati essenziali di queste leggi: in considerazione vengono presi investimenti superiori a 10 milioni e inferiori a 400 milioni la Regione provvederà ad assegnare i seguenti contributi a fondo perduto: il 20% dell'investimento per nuove iniziative il 15% per ristrutturazione o allargamento di iniziative esistenti il 10% per ammodernamento. Diamo un esempio: un artigiano vuole intraprendere la produzione di gubane. Se questa é un'iniziativa nuova riceverà un contributo a fondo perduto (senza obbligo di restituzione) del 20% delle spese (senza IVA), se provvederà ad allargare una produzione esistente riceverà il 15% e infine se provvederà a sostituire una macchina riceverà il 10%. Sulla rimanente parte dell'investimento, potrà ricevere tramite 1ESA o l'Artigiancassa un credito con il tasso di interessi ridotto al 50% degli interessi normali. Importante é il fatto che dobbiamo fare la richiesta per il contributo a fondo perduto prima dell'investimento, cioè in base a preventivi; se vogliamo che le domande vengano prese in considerazione per il corrente anno devono essere presentate entro il 31 luglio. (ok) Chiabudini: non é stata una protesta corretta Il volantino di dissenso dei giovani sloveni, circolato durante la sfilata del carnevale di Pulfero domenica 29 gennaio, ha prodotto numerose prese di posizione. Tra queste, ci é sembrato giusto raccogliere quella di Giuseppe Chiabudini, presidente della Comunità montana delle valli del Natiso-ne, uno degli enti organizzatori della manifestazione. Qual’é la sua opinione sulla protesta? Devo sinceramente muovere un rilievo a questi giovani sloveni, che é come minimo di inopportunità, perché c'é stato tutto uno sforzo da parte degli organizzatori del carnevale anche con l’organizzazione slovena. La presentazione dello speaker é stata fatta bilingue, ed é la prima volta che succede in una pubblica manifestazione dove sono state coinvolte le pubbliche amministrazioni. Molti sono rimasti favorevolmente sorpresi. Ciò vuol dire che questo é il grado di tolleranza della massa sull’essere sloveni. Quindi la protesta é stata un motivo di disturbo? Ne sono convinto. L’intervento, in un clima di festa, ha puntualizzato qualcosa di esclusivamente polemico, ed ha fatto perdere il sorriso. Il carnevale non si é svolto serenamente. Gli organizzatori, inoltre, hanno lavorato parecchio per fare i distintivi; gliene sono rimasti trecento. Questa é una concorrenza come minimo sleale. Ad un quotidiano regionale lei ha detto che si é trattato di un gruppo integralista. Cosa intende con questo termine? In questo contesto, secondo me, esiste una certa via di mezzo, di tolleranza. Integralismo vuol dire invece porre una posizione senza possibilità di discussione. Il mondo va avanti per dialettiche, tesi e antitesi, c’é chi vuole essere sloveno matrice matica, naša domovina, che obbedisce a certi ordini precisi e non prende in considerazione la tolleranza. C'é dall’altra parte chi é contrario, e c’é chi sta in mezzo, e cerca di fare cose tollerabili. Si é anche detto che la conte-stazione sia stata strumentalizzata politicamente. Lei cosa ne pensa? In realtà ci era venuto qualche dubbio; siamo andati a vedere da dove proveniva il ciclostilato, ed abbiamo scoperto che proviene da una cellula politica. Portare in termini di dialettica politica una manifestazione di questo genere non mi sembra corretto. Io ho piacere, personalmente e come presidente della Comunità Montana, che un gruppo di giovani senta il problema, però in questo modo non posso approvarlo. Tutto questo lo dico con una certa obiettività, nell’interesse proprio di questi problemi, sperando che possano risolversi al più presto. Michele Obit Un grido d’allarme che chiede risposta segue dalla prima pagina tuno un impegno anche in questo senso anche se il Carnevale delle maschere tradizionali lo sta sostituendo? Il grido d'allarme lanciato dal gruppo di giovani a Pulfero in fondo era questo: stiamo attenti, l'impegno per la salvaguardia delle tradizioni è un tema serio, complesso e non va affrontato con superficialità. Se no il rischio è davvero di fare pseudo-cultura. Tra l'altra senza alcun vantaggio, perchè anche il turista oggi e più attento ed esigente. L'altra questione posta in primo piano è quella della nostra tradizione. E' vero che quando se ne parla a livello politico locale se ne parla genericamente, “dimenticando'' l'aggettivo qualificativo. Ma la nostra tradizione, che tradizione è? E' slovena oppure, no? Anche su questo bisognerà tornare a discutere? Oppure fanno fede i documenti approvati all'unanimità dall'assemblea della Comunità montana delle valli del Nati-sone su questo tema. E se è vero che la nostra è una comunità slovena, come oramai nessuno mette più in dubbio, non è anche vero che va difesa e tutelata? E non è quanto hanno sostenuto nel loro volantino i giovani sloveni della provincia di Udine? Se tutto ciò è vero, se a Pulfero non ci sono stati disordini, dove stanno le provocazioni e le posizioni integralis-te? Forse il gruppo di giovani, che in sostanza ha voluto pungolare gli amministratori a fare su questo piano quanto è in loro potere, e non a caso hanno parlato di toponomastica bilingue, rappresenta la cattiva coscienza di qualcuno. Era questa la provocazione? Jole Namor Marsinski petelin Na domač pust v Drežnico v Kar niesam mu iti na Štajersko sam šu pa v vasico pod Krn Povabili so me bli, pa na zadnjem me nieso tieli z njim samuo zaki sam biu 'dan od "tistih", ki v Podbuniescu so storli tkaj guča. Če smo kajšnemu tam 'veder-bali” pust v nediejo 29. (pa za me ostane popunoma nerazumljivo, de se more tuole mislit), ist sam lepuo pomislu ostat doma an pustit prazan moj prestor v avtobusu, čeglih je biu že placjan. Sam ta-kuo pomislu narest za de bo usi-em jasno, de naša ideja nie bla stat na petah al ostat obednemu na želodcu. Takuo se je odparla prazna sabota pred mano an tenčas sam se zmislu, de nieki puobi iz Drežin-ce, pod tistim velikim platnam kjer se je plesalo, blizu Nediže, so me bli vabili pod Krn, na njih domače, avtentično pustovanje. Takuo naglih sam se pobrau an šu čez Livek daj dol v Kobarid an nazaj gor po brezieh, v bližnjo Drežnico. Zaries liepa vas leži na sončni strani pod tisto dugo kietno od laščieve gore nad čedno an odpar-to, vesoko planino. Že od deleča sam slišu tiste zvonenje od velikih kravjih zvoncu, ki jih puobje nad ovčjo kožo, gor na harbatu, nosijo zvezane an tresejo okuole z letanjem po vasi. Nieki me je razveselilo, na viem, more bit zaki sam biu atu, na liepim prestoru an sam vonju dobar zrak takuo, de tudi čiešpe kot jabuke so šele atu na čedni zemlji an pod zdravim son-cam, fino obdielane. Priet ku sam stopnu notar, v sred vasi, na duore sam zagledu na tleh tisto tipično žensko hlačo puno od pepela ki gor, že vemo, nucajo tisti dan za lepuo pomazat use gvante, nad ra-manah an okuole nogah. Pru zves-tuo seviede s pepelam mažejo otroke an čečate ali punce, pa obedan, če je blizu, jim na uteče. Uzeu sem jo gor an jo začeu gonit. Mi se je zdielo bit ku gaspuod v cierkvi kar požegnava. Pepeu se je veselo tresu uoz hlače an se je arzstrosiu okuole po ciesti an tu glih malo cajta sam meu atu za viedet, de takih hlač, po tleh, jih je bluo zaries puno. Tudi med sabo puobje so se jih metali. Pa ist mojo sam obiesu, de se bo za ni-mar pod tisto viejo pingulala, kar zaries premasa liepa je bla za jo vriec. Kar sam paršu noter v vas, je biu že pust! Čaj, rhum, pivo an vino. Ciela vas je bila uone na duore, pru takuo možje ku žene. Vsi so zvestuo jo zapieli an zaries tavžente, milijone od otruok, mi se je zdielo, je atu okuole letalo, norčuvalo, gavi-jalo an uekalo. Med tistimi liepimi moškimi z rogmi, ki že poznamo, so ble tudi druge moderne maske an še dvie druge stare, navadne za nas, ki so me arzveselile: režij an an dimnikar. Popiu sem glaž čarnega, ustavu sam se an potle pa napri. Tista velika cierku, ki gor v Drežnici imajo me je nimar zanimala an jo grem gledat sam sam s sabo jau — pa je bla že zaparta an notar niesam mu takuo pregledat. Srce Jezusovo mi je jala stara ženica an takuo pretargala moje misli — Tala cierku je posvečena Jezušovemu srcu an jih nie dost, ki so take. Še adna mimo stare Gorice, se mi zdi. Al vieš, tel je svet Anton, Talijani ga imajo radi. Tala je pa sveta Tarezija pokazala mi jo je s parstam, takuo de sam jo poprašu (Lojza je bla stara 92 liet an zelo mikana, je bla pa se še zvestuo zasmejala) sveta Tarezija je tista sliepa, ki ima nje oči na tontu? — A ne, Buog pomaj je odguorila tista je sveta Lucija an pa vieš duo je sveta Cecilija...ona je tista, ki varje vse godce an pieuce. An se je takuo nazaj frišno posmejala. Pa naš pogovor je padu an qor na vojske an fašizem takuo, ae srecjo sam imeu čut na moje uha (četudi tuoi že sam viedu), de ona je pisala bratru, ki tenčas je biu talijanski vojak an je pisala sloviensko, seviede, kar drugačno nie znala, pa nje pismo ji je bluo nazaj povarnjeno zak "le lettere ai soldati vanno scritte in italiano". Nie ona tuole tenčas znala prebrat an seda še manj, pa vsedno je bla zastopila an jala mi je — Ja, kaj sam bila naredla, nič! Nič niesam nardila, smo bli an midruz trideset liet pod Italijo. Za stran takih besied, glih atu pred cierkvijo, mi je na naglim v pamet paršlo, de dol v sredi vasi, med vsemi maskami, so bli tudi an alpin an na čarnasrajca. Pobrala sma se atu od tuod, ona je šla damu, ist pa nazaj med ljudi. Priet ku sma se pustila mi je pokazala, kje je gostilna an kje lahko bom mu prenočit če bom teu. Še ankrat se je zasmejala glih takuo, brez zobi, ku vsi se čakamo od naše te prave stare none, simpatično, an pozdravla je z roko. Nazaj sam se ušafu takuo v rokah an v varstvo svete Cecilije, med pieucam an godcam. V sredi drežničnega pusta pod kuražo od pive an od vina, notar v plesu v Hotelu, do nuoč...do zjutra! Če smo kajšnemu "vederbali” pust v nediejo v Podbuniescu, naj vie de skupinami iz Ptuja, Cerkna an gor z Drežnice smo mi tudi bli šenkali naše beneško-slovenske značke na kerim smo lepuo pokazali, de an mi, ku oni, smo Slovie-nji. Vabili so nas bli tudi Kurenti na Ptuju an Pustje iz Drežnice med njim. Pru takuo tudi tisti iz Cerkna kjer vemo, imamo druge parjatelje. Naj nam takuo obedan ne zami-er, ampa če se mormo še zastopit midruz iz talijanske Benečije s tistim Slovenci, ki živjo če po tinkraj meje, je zaki šele par nas kajšan od naju necje pustit svoj izik, svoje navade an kulturo. Zatuo v videmski pokrajini, mi mladi Slovienj, ki se šele taki ču-jemo, smo parpravli tako protestno akcjo. Narvic, narbuj mladi Benečani donas, tle par nas, na nič zastopjo kar iz Ptuja bojo z njim sloviensko guoril naši parjatelji an gledal nas bojo takuo an v luhtu, ku deb’ bli tujci al pa, kuo se guori, pravi ka-štroni. Kar usi vemo seviede an v zgodovini je pisano, de naši te stari so gor hodili na Štajarske, ker gor so Slovienj an so hodili gvante predajat pa ne samuo kar vsi vemo tudi, de tam so ble nimar fajne deklice, ki so ble kuharce, kelnarce an ljubice našega sarca. Srečno. Adriano ORGANIZALA STA GA FOLKLORNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO V NEDIEJC Benečani na kurentovanju na Ptuju Pied moljem ljudi so se predstavili Pustiči iz Matajurja in Pustje iz Ruoncc Skupina beneških pustov letos na Ptuju Liepa skupina Matajurcu an Ru-ončanu bluo jih je 27 je tudi lietos šla na Kurentovanje na Ptuj an takuo na niek način so varnili obisk kurentov, ki so bili lietos parvič na našem tradicionalnem pustovanju. Kurentovanje, za tiste ki še ne vedo, je narbuj veliko an poznano pustovanje v Sloveniji an ni parvič ko se ga udeležijo beneške skupine. Parvi, ki so prebili led so bili Blumarji iz Črnegavrha. Lietos Kurentovanje je bluo v nediejo 5. februarja. Organizala sta ga Folklorno društvo an Turistično društvo Ptuj. Matajurci an Ruončanji so sevieda predstavili tipične maske njih kraja, pustiče an puste; bla je tudi tipična beneška maska: baba ki nosi v koši moža. Odhod je biu v saboto predpud-ne, na Ptuj pa so paršli saboto zvi-čer. Tisto vičer je bla družabna večer. Drugi dan zjutra, na velikem targu miesta je bila predstavitev vsieh skupin, ki so sodelovale na lietošnjem kurentovanju. Tle z naše dežele so ble samuo naše dvie skupine. Od vsake skupine so poviedal zogodovino, kaj po-menjo maske an takuo napri. Po kosile je biu sprevod ptujskih ulicah. Puno judi jih gledalo, pravejo okuole 60.01 Priet ko so se Matajurci an Ruc čanj varnili damu, gostje so j podarili popotnico, (tipičen kr spečen doma). V adni besiedi bli pru lepuo sparjeti. Naj še povemo, de skupina K rentu, se je zahvalila Podbones« ki jih je lietos imeu kot goste tradicionalnem pustu. Kurenti tudi jali, de se želijo pobratiti skupinami mask iz Benečije, dobar predlog, ki bi ga bluo lep sparjeti. Belgio: i diritti dedi emigranti (seconda parte) Pensione ai superstiti di minatori Per il diritto alla pensione ai superstiti, all’atto del decesso il lavoratore doveva essere occupato in miniera o titolare di pensione o pensionabile per vecchiaia o invalidità. A tale pensione ha diritto soltanto la vedova, a condizione che al momento del decesso del marito abbia compiuto i 45 anni di età. Si prescinde da tale requisito se il defunto ha compiuto 20 anni di servizio al fondo della miniera, se la vedova ha almeno un figlio a carico o se é invalida almeno al 60%. L'importo é pari all’80% della pensione. Infortuni sul lavoro e malattie professionali Oggetto della tutela assicurativa sono gli infortuni sopravvenuti durante il lavoro e a causa dell'attività svolta per contratto e che producono lesioni. Sono inoltre presi in considerazione gli infortuni occorsi durante il tragitto normale ed abituale dal luogo di lavoro alla residenza del lavoratore e viceversa. Per le malattie professionali esiste una lista di tecnopatite e agenti nocivi che può essere aggiornata con decreto reale, su proposta di una apposita commissione. La lista prevede limitazioni circa le imprese e le lavorazioni. Nessun termine é fissato per il periodo di esposizione al rischio e per la constatazione della malattia, mentre per le domande di indennizzo può fissare dei termini. Il lavoratore infortunato o colpito da malattia professionale ha diritto alle prestazioni sanitarie e farmaceutiche, specialistiche, ospedaliere, apparecchi di protesi e cure per convalescenza, senza limiti di tempo ed a titolo gratuito. Le prestazioni economiche per invalidità temporanea sono erogate fino alla completa guarigione o stabilizzazione, l'importo épari al 90% del salario medio giornaliero, calcolato con particolari criteri e non é soggetto a riduzione in caso di ricovero. La rendita permanente é accordata, sia in caso di infortunio che di malattia professionale, a partire dall'1% di incapacità al lavoro. In caso di grande invalido che necessita dell'aiuto di una terza persona vi é una maggio-razione che può arrivare, secondo la gravità, sino al 15% del tasso di incapacità. Qualora la rendita per infortunio sul lavoro, allo scadere del termine di revisione, sia inferiore al 10%, la stessa viene liquidata in capitale. Legge n“ 1115 del 26 luglio 1962 per minatori rimpatriati dal Belgio La legge 1115/62, stabilisce l’obbligo per l'INAIL di corrispondere le prestazioni di carattere economico-sanitario e assistenziale ai cittadini italiani colpiti da silicosi associata o no ad altre forme morbose polmonari, contratte nelle miniere di carbone in Belgio e non indennizzabili ai sensi di quella legislazione. Inoltre l’art. 2 della citata legge, prevede una forma di integrazione delle prestazioni, nell'ipotesi che quelle erogate dalle competenti istituzioni belghe siano inferiori. La Corte di Cassazione con sentenza del 7 settembre 1974 n° 2432 ha stabilito che la legge n° 1115 non ha carattere transitorio, nel senso che la sua operatività non debba venir meno, per il semplice fatto che la legislazione belga prevede in astratto l'indennizzabilità dei lavoratori affetti da silicosi; occorre invece, perché venga meno l'obbligo dell’INAIL, il fatto materiale della concreta corresponsione delle prestazioni assicurative da parte delle istituzioni belghe. In riferimento ai contenuti dell'art. 2 la Corte ha precisato inoltre che lo stesso postula la permanenza in vigore della legge, anche a seguito del sopravvenire della legge belga istitutiva dell'assicurazione obbligatoria contro il rischio derivante da silicosi. , . „ Ado Cont, PATRONATOINAC ENTE FIERA UDINE ESPOSIZIONI VIDEMSKA USTANOVA ZA SEJEMSKE PRIREDITVE O 4. - 12. FEBRUAR 1989 AGRIEST 24. VSEDRŽAVNA RAZSTAVA KMETIJSKIH STROJEV IN PRIPOMOČKOV Vivian da Marinig sulle nostre Valli Si è tenuto recentemente un incontro tra il sindaco di S. Pietro Marinig e una delegazione di ecologisti guidata dal consigliere regionale Renato Vivian del gruppo ' 'V erdi-Margherita ". Durante l'incontro, voluto dagli ecologisti, si è parlato della pesante situazione di degrado socio-economico delle Valli del Natiso-ne. Si è pure discusso del problema "Frar S.p.A. ", Centro zootecnico industriale per l’allevamento di cavie da laboratorio. Le posizioni del Comune di San Pietro sono state illustrate dal sindaco che ha ribadito che nel centro non verranno effettuati esperimenti di nessun genere. La struttura è destinata solo all'allevamento di animali da laboratorio. Ha ricordato gli effetti occupazionali attuali (infatti tre imprese edili locali lavorano per realizzare le strutture murarie) e futuri. Il consigliere regionale Vivian ha espresso la preoccupazione di quanti vedono ormai superate la ricerca e la sperimentazione sugli animali. Si è inoltre parlato delle prospettive e possibilità di rinascita dell’intero comprensorio delle Valli e delle Prealpi Giulie. Vivian ha illustrato alcune proposte quali la realizzazione di centri sociali per anziani, il potenziamento della frutticoltura e la concretizzazione dell'agriturismo, l'indennità di presenza ai residenti in zone montane, l'aggregazione e fusione dei comuni ed il rafforzamento della tutela del patrimonio ambientale che, a parere dei verdi, potrebbero rappresentare un buon punto di partenza per. una nuova politica di sviluppo della montagna . Il consigliere regionale ha pure chiesto notizie sulla mancata realizzazione a San Pietro del centro sulle bio-tecnologie che la Fidia di Abano Terme intende realizzare a S. Giorgio di Nogaro investendo capitali ingenti, 50 miliardi circa, con grosse prospettive occupazionali (150-200 unità). Secondo Vivian sarebbe stato più logico realizzare questa nuova struttura nelle Valli, vista la presenza in San Pietro del laboratorio per cavie. Infine ha affrontato anche il problema delle cave di pietra piasentina. Un inizio di incendio alla Veplas Un corto circuito é stato all'ori-gine di un principio d'incendio verificatosi martedì scorso nella cella termica del capannone della Veplas, nella zona industriale di S. Pietro al Natisone. Sono stati prontamente chiamati i vigili del fuoco, ma quando questi sono arrivati l’incendio era già stato spento dagli estintori. L'azienda, che ricordiamo é a capitale misto italo-sloveno e produce tubi di varie dimensioni in vetroresina, ha comunque dovuto far fronte ad alcuni danni, per cui gli impianti, al momento in cui stiamo scrivendo, sono ancora fer- mi. Obvestilo Glasbene šole Glasbena šola iz Špetra sporoča vsem svojim obiskovalcem in prijateljem, da je bil pustni koncert odložen na nedeljo 25. februarja. Odvijal se bo, kot je že tradicija, v špetrski občinski dvorani z začetkom ob 16. uri. Vsi vabljeni! Na deželi bogata razprava o skupnosti Alpe-Jadran V torek 7. februarja so v deželnem svetu F-JK razpravljali o poročilu o desetletni dejavnosti Alpe-Jadran, ki ga je prejšnji teden podal predsednik deželne vlade Adriano Biasutti. Razprava, v kateri so sodelovali predstavniki večine deželnih strank, so z več ali manj pripomb in kritičnih opazk podprli temeljne ocene predsednika vlade in angažiranje dežele Furlanije-Julij-ske krajine v dosedanjem in bo-dočnem razvijanju odnosov v okviru delovne skupnosti. Razpravljalci iz vrst leve opozicije in zeleni so razne podpore dejavni vlogi dežele Furlanije-Julij-ske krajine kritično pripomnili, da je bilo na nekaterih področjih storjenega premalo (okolje, položaj manjšin), oziroma na drugih, predvsem gospodarskih, predlog ostaja le pri dobrih zamislih (mešane družbe, sodelovanje med bankami, višje oblike sodelovanja, itd.). Kar zadeva manjšine, je bilo z levičarskih klopi slišati pripombo, da predsednikovo poročilo, ki je le mimogrede omenilo položaj oziroma urejanje položaja manjšin, ne odseva pozornost tej problematiki na beneškem sestanku Alpe-Jadran, kjer so med drugim promovirali zamisel o stalni konferenci manjšin. Obširno je o (ne)obravnavanju manjšin govoril tudi svetovalec SSk Brezigar. V ilustracijo pozornosti, ki jo slovenska narodnostna skupnost v Italiji posveča razvoju delovne skupnosti Alpe-Jadran, je na primer dejstvo, da njeno glasilo "Primorski dnevnik" (brez pogodbe z deželo in drugimi javnimi ustanovami) že leta in leta dnevno namenja eno stran dogajanju v prostoru Alpe-Jadran. To je svetovalec Brezigar omenil v zvezi s sporočilom, da bi v vsaki deželni skupnosti en dnevnik posvečal eno stran delovni skunosti AJ. Primorski dnevnik pa je bil, po njegovih besedah, najbrž prezrt, saj se njegovi članki ne pojavljalo v dnevnem pregledu deželnega tiska. Spregovorili so tudi o odprtosti in omejitvi razširjanja skupnosti. Izražena je bila namreč bojazen, da bi stalno širjenje članic povečalo pozornost osrednjih vlad do regionalnega povezovanja in ogrozilo doseženo samostojnost. Zelo obravnavana tema (o njej je bila predložena posebna resolucija) je bilo (ne)vključevanje de- želnih svetov (parlamentov) v dogajanje v okviru skupnosti. Soglasno je bila naposled sprejeta resolucija, s katero se deželni svet zavzema za krepitev vloge zakonodajnih teles v okviru skupnosti, za stalno razvijanje institucionalno priznanih oblik sodelovanja. V resoluciji je tudi izraženo upanje, da bodo sčasoma odnosi in sodelovanje med zakonodajnimi telesi sankcioniran v "statut" skupnosti. Možnosti oziroma verjetnosti nastajanje (ob "inštituciji" predstavnikov vlad) paralelnega mehanizma "Parlamentov skupnosti", sta sklicujoč se tudi na italijansko zakonodajo nasprotovala svetovalec Cecovini in predsednik deželne vlade Biasutti. Z večinskimi glasovi pa so zavrnili resolucijo, katere prvi podpisnik je bil poslanec Proletarske demokracije Giorgio Cavallo, v kateri so želeli podpisniki naročiti deželni vladi, naj bi se zavzela za prenovo statuta skupnosti z bolj konkretno obveznostjo stalnega ukvarjanja z energetskimi vprašanji in varstvom okolja ter določitve svojstvenih nalog skupnosti v ovrednotenju številnih jezikovnih manjšin. DIELA ZA POSTROJU BOLNICO FRANJO GREDO NAPRI Puno ostane še za narest Med drugimi tudi VZPI - AN Pl je dala svoji prispevek Kada se bo spet moglo iti gledat bolnico Franjo? Kot že vesta, velik plaz se je usu na tel legendarni špitau, kjer se je zdravilo vič ku 500 partizanu Slovie-nju, Talijanu an iz drugih dar-žav — an ki skuoze vse tele lieta vič ku miljon ljudi lahko bi jal iz cielega sveta ga je šlo obiskovat. Od kar velik plaz je uničiu tri barake, kiosk z električno centralo an majhane lesene mostuo-ve, ki so pejal do bolnice, je šlo skuoze an miesac, saj nesreča se je zgodila ponoč med 7. an 8. ženarja. Puno diela je bluo že nareto, puno pa ostane še za narest. Trieba bo spet zgradit barake, kiosk an mostičke pa, predvsem, napravt take diela, de ohranejo od drugih morebitnih plazu tel zgodovinski spomenik. Vse kaže, de če puode vse po sreči dielo pride h koncu na konac lieta an takuo bolnica Franja bo spet odparta ljudem. Sevieda, za napravt vse potri-ebne diela kor puno sudu an za tuole skarbjo ne samuo slovien-ske organizacije, pa tudi posamezniki. Tele dni smo zaviedel, de tudi tle par nas skarbjo za ohranitev tega spomenika. Na vsedaržavnem svetu (assemblea nazionale) VZPI-ANPI (Associazione nazionale partigiani italiani), ki je tele dni biu v Liguriji so v malo urah zbral osam milio-nu lir solidarnostnega prispevka. Ta prispevek je deželno predstavništvo Anpi izročilo Zvezi borcev v Tolminu v petak 3. februarja. Kada se lahko gre na urade Enel v Čedad Urnik Za razne pratike (povezovanje, kontrat an takuo napri) od pandiejka do četartka od 8.00 do 12.45 Za plačjat bolete vsak pan-diejak od 8.00 do 12.45 an od 14.00 do 15.00 Tehnični urad od pandiejka do petka od 8.00 do 12.00 an od 13.00 do 17 Kam telefonat če zmanjka električni tok? Če od pandiejka do petka vam zmanjka korent v delovnem urniku (orario di lavoro), lahko telefonata v Čedad na telefonsko številko 700331. Kar korent vam zmanjka uoz delovnega urnika al pa v saboto an nediejo zjutra poklič-ta pa na telefonsko številko 501022. KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE v Furlaniji-Julijski krajini ARTE E NATURA: UN ANTICO IDILLIO CHE L’UOMO MODERNO STA SCIUPANDO Un gioco che sfugge Per delineare l'identità, la cultura, il carattere di un popolo, non ci si può basare solamente sui documenti ufficiali, ma anche sulle testimonianze di vita popolare, costituite da un patrimonio orale e artistico. Parlando un po’ con la gente delle valli (ed in particolare di Sa-vogna) di questo, due casi mi sono sembrati i più significativi. Uno riguarda una immagine storica ed artistica ormai quasi compieta-mente dimenticata, l'altro il rapporto tra l'arte e la natura, che qui da noi ha enorme importanza, frutto di una civiltà contadina abituata per secoli a vivere a stretto contatto con la propria terra, e quindi ad osservarne attentamente i mutamenti. Da una parte, dunque, la figura misconosciuta di un pittore misti- co della fine dell'Ottocento, Ja-cum Pitor, conosciuto anche come Jakob Malar, che ha lasciato nelle nostre valli vari affreschi, sui muri delle case, di carattere religioso, nonché numerosi crocefissi in legno, anch'essi dipinti. A Brizza, a Tarpezzo, a S. Canziano (sopra Vernassino), e probabilmente altrove esistono o esistevano piccole cappelle dipinte da questo pittore. Quelle poche rimaste in piedi hanno ormai perso molto del loro valore artistico, della loro bellezza, sommerse dai folti cespugli, dalla dimenticanza e dalla ingratitudine umana. Più a contatto con l'immaginazione e con la fantasia dell'uomo, dicevo, esiste un altro tipo di arte, quella a stretto contatto con la natura. Quella natura capace di creare effetti diversi nell'uomo, per- ché ognuno la interpreta a proprio modo. Così rovine che danno l'impressione epica di una tavola rotonda, rocce che per l’occhio attento hanno la forma del leone, precipizi che sembrano livellati dai muratori, ed invece sono opere naturali, punti particolari, tra i sassi, in cui i raggi del sole convergono o si riflettono in un unico punto, sembrano regole di un gioco che vuole leggere nelle apparenze, nell'interpretazione, nel linguaggio della natura. A questo linguaggio, se vogliamo selvatico ma comunque reale, dobbiamo cercare di accedere, ò meglio dobbiamo tornare ad accedere, visto che si tratta di un patrimonio ormai perso nell'upmo moderno. Michele Obit IL GRUPPO FOLCLORISTICO VAL RESIA HA UN NUOVO DIRETTIVO Dopo Luigi, arriva Nevio Il gruppo folcloristico Val Resia, che proprio recentemente ha festeggiato i suoi 150 anni di attività, conosciuto ed ammirato in diverse regioni d'Italia ed in diversi paesi d'Europa e che in più di qualche occasione abbiamo avuto modo di ospitare anche qui nelle Valli del Natisone, ha un nuovo presidente. Lo ha eletto nel corso della recente assemblea annuale del gruppo tenutasi presso la Kultur-ska hiša di Varcota a Prato di Resia ed è Nevio Madotto che sostituisce così Luigi Paletti, direttore del gruppo resiano per tanti e tanti anni. Anni in cui non è certo stato con le mani in mano, ma ha lavorato sodo perchè rimanessero vive le tradizioni, la lingua e la Luigi Paletti cultura resiana e venissero conosciute ed apprezzate ovunque. Un grazie per il suo più che ventennale impegno a sostegno del gruppo folcloristico Val Resia ili e stato rivolto nel corso dei-assemblea dal neo presidente. A Nevio Madotto, così pure a tutto il nuovo direttivo composto da Dino Valente, Luigi Valente, Flavia Madotto, Luigia Negro, Lionello Razza, Elio Madotto e Anita Paletti vada l’augurio di un buon lavoro. A Luigi, che nel corso di questi anni abbiamo avuto modo di conoscere ed apprezzare, un grazie anche da parte nostra. Siamo certi, comunque, che rimarrà sempre in prima linea per la difesa della ricca cultura resiana. Tudi v rezijanski dolini tečaj slovenskega jezika Letos januarja se je začel v Reziji tečaj slovenskega jezika. In to je prvič v dolini pod Kaninom, čeprav je zanimanje za slo-veščino bilo prisotno že dalj časa, saj so nekateri Rezijani hodili na tečaj slovenščine celo v Čedad in Tolmezzo. "Rezijanski" tečaj vodi Salvatore Venosi, obiskuje pa ga 18 tečajnikov. Naj povemo za dru- ge možne interesente, da se lekcije odvijajo v župnjišču na Ra-vanci ob sredah in sicer od 18.30 do 20. ure. Tudi v Reziji kot drugod po Benečiji je tečaj zasnovan tako, da izhajajo tečajniki iz domačega jezika, iz režijanščine in se postopoma približujejo slovenskemu knjžnemu jeziku. prave Žena je paršla iz štale an pokazala šeg lot možu: "Pogledi tle Franc, še pu litra mlieka nisem pomuzla za narest kulcjon otruocem, ne viem ki čakaš prodat tisto prekleto Bižo." Drugi dan Franc je ustu že pred dnem an pelju kravo Bižo na targ. Subit je paršu blizu an kupac, za-čeu hodit oku krave an jo gledat od varha do tli. “Mi pari, de je nomalo madia vaša krava, je za to ki jo prodajete?" “Oh ne samo za to — je odguoriu nadužni Franc — tudi mlieka ga niema nič, štier lieta ki jo vozim h juncu an ne ostane brijeja, na ku caba an buli cele noči!" Malo deleč je biu an ma-šetar, ki je vse poslušu, šu blizu Franca an mu povie-du, de takuo ne nikdar proda krave. “Dajtemi mašeta-rijo an tu pou ure bo proda-na. Franc stisne roko maše-tarju an mu da tu pest štrik od krave Biže. Parbliža se drugi kupac an vpraša zaki je takuo madia krava. Ma-šetar mu subit odguori, de je tajšne sorte, de snie malo al nič sena, pa mlieka ima vič ku 30 litru na dan, vsako lieto stor veliko telè, pridna ku na učica an nikdar nie zabulila." Franc, ki je vse tele reči poslušu, uzame subit štrik od Biže vuon s pest maše-tarju an mu dije: “Pejem jo nazaj damu, nisem migu neuman prodat tajšno grozno kravo!!!" Forum Julii speleo: ricco programma e nuovo direttivo Molti punti all'ordine del giorno alla recente assemblea del gruppo speleologico "Forum Julii speleo ". I numerosi soci presenti si sono soffermati in particolare sul nuovo programma, da tutti giudicato denso di impegni ed alquanto interessante. Il 1989 sarà infatti un anno che vedrà il Forum Julii speleo occupato su più fronti. Verrà affrontato in particolare un problema di estrema attualità quale è quello idrologico, sia nell'ambito del territorio di competenza del gruppo, sia mediante l'inserimento in un piano di ricerca precedentemente approntato dall'assessorato provinciale all'ecologia e ambiente in collaborazione con altri gruppi speleologici. Un'altra importante iniziativa, attualmente in corso, riguarda la speleologia urbana che vede il gruppo impegnato in una serie di importanti ricerche nel comprensorio cividalese. Sono in programma, inoltre, diverse uscite di profondità, uscite dimostrative e di accompagnamento, attività didattica dimostrativa, un corso interno di rilievo topografico, una revisione catastale di alcune cavità della zona, un'escursione estiva di diversi giorni e, ultimo, ma non meno importante, l'organizzazione del V corso di speleologia. Si è quindi passati alla verifica dell'attività '88 commentata dal presidente uscente PierCarlo Toffoletti, fondatore del gruppo e dimissionario per motivi di lavoro. Infine, il rinnovo delle cariche che ha visto l'approvazione delle indicazioni del consiglio direttivo uscente ed è ora così composto: presidente Rino Battocletti, vice-presidente Fabrizio Picotti, segretaria Carla Lo-szach, tesoriere Manuela Bernardis, consiglieri e direttori tecnico-sportivi PierCarlo Toffoletti e Massimo Pagon: consigliere responsabile dei materiali ed attrezzature Mauiizio Ballutto; consigliere responsabile ricerche archeologiche Gino Monai; consiglieri revisori dei conti Diego Scoziero, Giuliano Beltramini ed Andriano Snidaro. V SPIETRE SO JIH VIDLI PRU VSIEH KOLUORJU Pust je že šu Tle po Spietre so jih za pust vidli vsieh koluorju. So začel otroc dvojezičnega centra na te mali pust, v četartak 2. februarja, kar so šli po Spietre vsi maškera-ni. Kupe z njim je šu zluodi, ki je ustavju avtomobile po pot, de bi na ratalo ki otrokam — še de bi biu an angelac! —, bardak harmonikar, ki je godu po pot an "Al giardino", kjer so otroc plesal, se igral an jedli krostolne, z njimi so ble tudi učiteljce an mame. V pandiejak v dvojezičnem centru so bli na varsti noni an none otruok, ki hodejo v vartac. Vsi kupe so piel, so se igral z balončki, so uliekli varco...skratka so bli vsi radi! Kar se je gajalo na veliki pust, v torak, ni še za pravt! Otroc so cieu dan pustinal. Sevieda, pust pride ankrat na lieto an učiteljce so za-parle obije oči. Tuole v dvojezičnem centru, pa tudi špietarska pro-loco je organizala pust za otroke v nediejo. Je paršu an čarovnik, ki jih je take uganju! Je iedu oginj, se je vargu tu te nar-buj majhano pišino na sviete: an šeglot! Pru simpatik tel mago, kene otroc?! V torak so se po Špietre spustil tudi te velie od sriednje šuole. Profesoriji, študentje an harmonike, vsi veseli. Takuo je pust lietos že šu: obli-eke, trombete, koriandole an idee jih seda skranemo za hlietu. Puno otruok an vesela rimonika Antona Birtlča na otroškem pustu študijskega centra Nediža Dvojezični vartac v Špietre: kuo je lepuo pustovat kupe z nonam! Pustoval so tudi mladi in profesoriji srednje šole iz Špietra... ...an otroc, ki so se zbral na pustovanje špietarske Pro-loco Minimatajur 1 — SCHEDA STORICA I possedimenti veneti nel Mediterraneo e sulla terra ferma Fu proprio Cividale, che era stata sempre contrarissima alla Signoria, a dover fare la prima mossa in favore di Venezia. Quando si discusse la proposta di trattare, nell'arengo di Cividale ci furono molti dissensi. I Cividalesi però si sentivano tra due fuochi. Venezia li aveva avvertiti: era ormai decisa di prendere Cividale, mentre Udine la considerava il covo principale dei suoi avversari. Cividale propose in Parlamento un accordo fra il patriarca e Venezia, ma la proposta venne respinta. L'esercito veneto avanzava in Friuli e Cividale decise di aprire la trattativa per conto proprio. Diventava così alleata e nello stesso tempo soggetta a Venezia. In breve tempo la Signoria (così era chiamata la Repubblica di Venezia), aiutata dai Savor-gnan, prese tutte le città ed i castelli, quali con l'offerta di amicizia, quali con le trame, quali con l’assedio. Molte città si diedero spontaneamente e, pagando, evitarono il saccheggio. Il patriarca, Lodovico di Teck, fuggito in Ungheria non si rassegnò e come vedremo tentò in tutti i modi di riprendersi il Friuli. Ormai tuttavia questo era saldamente tenuto in mano dai Veneziani. Ora il confine diventava più preciso che nel passato, quando il Patriarcato — anche se solo di nome — aveva giurisdizione su vasti territori d'oltralpe: Gorizia, la Carinzia, la Carniola, l'Istria. Da Pontebba il confine scendeva obliquamente lungo le vette dei monti quasi diritto compren- E al 6 giugno 1420 il leone veneto sventolò sul castello L'esercito veneto accampava a Pozzuolo, sette chilometri discosto dalla città. Tristano di Savorgnan coi suoi fuoriusciti vi entrò per porta Pracchiuso, aperta dai suoi aderenti; ma fu respinto, e Tommaso Ronconi imputato del tradimento fu nel domani squartato. Il patriarca Lodovico scriveva agli Udinesi si mantenessero fedeli, resistessero, prometteva soccorsi che non giungevano. Finalmente intavolata trattativa, Udine si diede al Dominio Veneto con patti onorevolissimi, e al 6 giugno 1420 il leone veneto sventolò sul castello... Patti della dedizione furono, che la repubblica manderebbe a risiedere in Udine un apposito magistrato, nobile veneto, col titolo di Luogotenente, confermerebbe gli statuti, riservandosi l'appellazione criminale, lascierebbe alla città il suo reggimento, i suoi redditi come al tempo dei patriarchi. Roberto Moro-sini fu il primo Luogotenente generale della Patria del Friuli, che pose sede nel Castello di Udine al 20 giugno. Il rimanente della provincia, compresa Aquileia, seguitò l'esempio di Udine. La Patria era in tale sfacelo, che le singole terre, castella e giuri-sdicenti fecero la loro adesione alla repubblica con più o meno larghe condizioni...Fu conquista in parte assentita dai popoli che per sottrarsi alle influenze ecclesiastiche e straniere, alle perpetue guerre civili, ed alla prepotenza feudale, preferirono perdere la loro autonomia, l'indipendenza ridotta ormai a puro nome e aggregaronsi quasi spontanei ad un forte stato italiano. (da G. B. Ciconi) dendo la Valle dell'Isonzo fino ad Idria, per poi ripiegare e lasciar spazio alla Contea di Gorizia ed a Trieste. Stavano dunque nel territorio della Repubblica di Venezia tutte le gastaldie friulane orientali, quella di Cividale con le contrade di Antro e Merso, e la grande gastaldia di Tolmino con le miniere di Idria. La giurisdizione di Tolmino, come si ricorderà, era stata venduta a Cividale dal patriarca Marquardo di Randeck ed era stata poi la causa del dissidio fra Cividale ed Udine e quindi la causa del "voltafaccia" di Cividale in favore di Venezia. Anche Gorizia entrò nelle mire della Signoria. Nell'assedio di Cividale era stato preso prigioniero lo stesso conte di Gorizia. Dovette pagare una grossa somma per essere riscattato ed accettare l'investitura di Venezia. Ma la cosa non andò in porto perchè i Conti di Gorizia avevano fatto patti di eredità reciproca con i Duchi d'Austria e furono questi a impadronirsi della Contea. Nè Venezia potè più prendere Trieste, che rimase nelle mani degli "imperiali". Storia a parte meriterebbero le varie "isole" feudali goriziane ed imperiali dentro i confini del Friuli. Fra queste Pordenone, città appartenente con il territorio circostante ai duchi d'Austria. Ci pensarono le successive vicende storiche a rendere omogeneo il possesso veneto in Friuli. Non molto attratta dalle questioni feudali e dalle complicazioni dinastiche ed ereditarie, Venezia ritenne opportuno mantenere in vita gli aspetti principali del governo patriarcale. Ai Veneziani importava l'essenziale: il territorio, che assicurava le vie commerciali con i paesi del Nord e garantiva confini più sicuri di fronte alle minacce presenti, gli Asburgo, e quelle future. Importava anche che cessassero le estenuanti contese fra i signorotti friulani e le conseguenti invasioni straniere, che devastavano le campagne e riducevano alla miseria intere popolazioni contadine. M.P. Con il presente numero diamo inizio alla pubblicazione della terza serie delle schede storiche. La prima (24 schede) trattò il mondo antico (in riferimento alla Slavia), la seconda (altre 24 schede), il medioevo e in particolare il Patriarcato di Aquileia. La terza tratterà l'età moderna, la Repubblica di Venezia e i suoi rapporti con la Slavia Veneta. La città di Venem ed il suo Venezia era una delle repubbliche marinare italiane. Con la conquista del Friuli divenne la più importante. Anzi, divenne lo stato italiano più forte per estensione territoriale, ricchezza e potenza militare e navale. Era una città straordinaria: tutta costruita dall'uomo su decine di isolette dove venivano fissati i pali delle fonda-menta, aveva ormai palazzi favolosi, chiese stupende, piazze (campi) bellissime. Non era circondata da mura e da torri come le altre città, ma dal mare. Non aveva mai posseduto terre per secoli e aveva riposto le proprie fortune nei commerci con tutti i paesi del Mar Mediterraneo e dell'Europa. Non aveva mai introdotto il sistema feudale. A capo della Signoria, che veniva chiamata Serenissima, c era il Doge (da dux, in latino condottiero) che era eletto a vita, ma con poteri limitati dagli altri organi: il Maggior Consiglio, composto di 480 membri, tutti di famiglia patrizia (cioè nobile per denaro e nome) e da Senato o Consiglio dei Pregadi. La città venne ripartita in sei sestieri (tre di qua e tre di là del Canal Grande) e modificò più volte le proprie istituzioni. Fra tutti gli organi il più po- li doge Francesco Foscari tente fu il Consiglio dei Dieci, spesso al di sopra dello stesso doge. Il Consiglio dei Dieci trattava soprattutto le questioni riservate e più gravi, legate alla sicurezza dello stato, alla politica estera ed era anche il tribunale supremo dello stato. La sede degli organi della Repubblica di Venezia era il Palazzo Ducale, nei pressi della splendida Basilica di San Marco, sulla cui loggia i Veneziani posero i famosi cavalli di bronzo presi a Costantinopoli. Sulla Patria del Friuli inizia il dominio veneto i'-Wi 11 leone alato, simbolo della Repubblica di Venezia La repubblica veneta pervenuta a dominare sul Friuli, saggiamente ne conservò l’antica costituzione. Magistrato principale ne era il luogotenente, che durava in ufficio 16 mesi e aveva titolo diverso da tutti gli altri presidi in terraferma. Il luogotenente generale della Patria del Friuli venne così nominato quasi tenente il luogo dello spodestato patriarca a nome della repubblica, e consideravasi una delle primarie cariche con nomi di quasi tutta l'aristocrazia veneta; 13 di questi portarono il corno ducale, uno divenne patriarca di Venezia. Il luogotenete teneva alla sua corte un giureconsulto con titolo di vicario, a cui si aggiunse il capitano di Udine pur esso dottore. C'era un miniscalco sopraintendente alle strade e ponti ed un tesoriere per la cassa. Il Parlamento continuò nelle sue attribuzioni, meno la parte politica. A capo di alcune comunità e giurisdizioni castellane furono posti nobili veneti dipendenti direttamente da Venezia. A tutti i membri del Parlamento fu assentito il mero e misto imperio con revisione dei tribunali veneti nelle condanne importanti sangue. FIUME iENOVA »RAVENNA ..SEBENICO SPALATO 1AGUSA COSTANTINOPOLI .• ROMA DURAZZO TRANI MOIA **^OLlGNANO g MONOPOLI • BRINDISI \ OTRAf? I l-MNO PATRASSI ANDROS' CEFAI-Osnr ZANI t NAXO'C 'RODI MODONE CORONI Il segno del leone TUT TO SP ORT VSE O ŠP IMMERITATA SCONFITTA PER SAVOGNESE E VALNATISONE - GLI AZZURRI DI CHIUCH VITTORIOSI A BRESSA L’Audace raggiunge la vetta I risultati 1. CATEGORIA Serenissima - Valnatisone 1-0 2. CATEGORIA Savognese - Gaglianese 2-3 Bressa - Audace 0-1 3. CATEGORIA Pulfero - Fulgor 1-1 Pro Venzone - Alta Valtorre 2-1 UNDER 18 Valnatisone - Rizzi 0-0 Mereto Don Bosco - Pulfero N.P. GIOVANISSIMI Cussignacco - Valnatisone 3-0 PALLAVOLO FEMMINILE C.S. Percoto - Apicoltura Cantoni Pol. S. Leonardo 3-2 Tamara Sdraullg - Pol. S. Leonardo Prossimo turno 1. CATEGORIA Valnatisone - Maianese 2. CATEGORIA Audace - Savognese 3. CATEGORIA Alta Valtorre - S. Gottardo; Savorgnanese - Pulfero UNDER 18 Virtus Tolmezzo - Valnatisone; Pulfero - Buonacquisto GIOVANISSIMI Valnatisone - Savorgnanese/B PALLAVOLO FEMMINILE Apicoltura Cantoni Polisportiva S. Leonardo - Socopel Le classifiche 1. CATEGORIA Serenissima 28; Gemonese 25; Flumignano 22; Cividalese, Pro Fa-gagna 21; Percoto 20; S. Sergio, Julia 18; Lauzacco 17; Fortutido, S. Daniele 16; Maianese 15; Ponziana, Spilimbergo 14; Valnatisone 13; Sangiorgina 8. Julia e Ponziana una partita in meno. 2. CATEGORIA Audace, Pro Osoppo, Arteniese 23; Tarcentina 22; Forti & Liberi, Tricesimo 21; Gaglianese 18; Corno, Reanese, Bressa, Buonacquisto, Torreanese 17; Donatello, Olimpia 15; Buttrio 10; Savognese 8. Pro Osoppo, Reanese, Buttrio, Gaglianese una partita in meno. 3. CATEGORIA - Girone D Treppo Grande 30; Riviera 27; S. Gottardo 25; Pro Tolmezzo 24; Atletica Buiese 22; Rizzi 18; Colugna 14; Nimis 13; Bearzi, Chiavris, Pro Venzone 12; Alta Valtorre, Ciseriis 11; L'Arcobaleno 7. 3. CATEGORIA - Girone E Comunale Faedis, Rangers 24; Azzurra 22; Savorgnanese 21; Pulfero 18; Manzano, S. Rocco 15; Stella Azzurra 14; Asso 11; Atletico Udine Est, Celtic 10; Fulgor, Ancona 9. Savorgnanese e Fulgor una partita in meno. UNDER 18 Virtus Tolmezzo 27; Pro Osoppo 26; Julia 25; Reanese 21; Ragogna 19; Rizzi 17; Valnatisone 16; Cico-nicco 15; Buonacquisto 14; Riviera 13; Mereto Don Bosco 12; Olimpia 11; Chiavris 9; Azzurra 7; Pulfero 4. Olimpia e Pulfero una partita in meno. GIOVANISSIMI Serenissima 32; Paviese/A, Buonacquisto 28; Gaglianese 25; Valnatisone 19; Manzanese, Torreanese 18; Cussignacco, Nimis 16; Olimpia 14; Comunale Faedis 12; Azzurra 10; Fortissimi 8; Savorgnanese/B 5; Fulgor 2. Manzanese e Savorgnanese/B una partita in meno. PALLAVOLO FEMMINILE Asfjr 12; U.S. Friuli, Remanzacco, Cassacco 8; Pav Green Club, Socopel, Paluzza 6; Apicoltura Cantoni Polisportiva S. Leonardo, Terzo, Percoto 2; Lib. Gonars 0. N.B. Le calssifiche giovanili e della Pallavolo femminile sono aqqiornate alla settimana precedente. Savognese - Gaglianese 2:3 Savognese: Ciccone, Pagon, Specogna (Sittaro), Degano, Chia-bai, Fantin, Martinig, Blasutig, Rot, Szklarz, Petricig. Gaglianese: D'Andrea, Dorbolò, Cozzarolo, Moreale, Orgnacco, Maiolino (Cantoni), Scoglio, Pup-pin, Costantini (Nigro), Vertucci. Marcatori: al 5' Degano, al 70' e 77' Vertucci, al 83’ Puppin e al 87’ Rot. Savogna 5 febbraio (nostro servizio) La Savognese in vista del derby che la vedrà impegnata domenica prossima a Scrutto contro l'Audace ha affrontato la Gaglianese. Con una partenza razzo che sorprende la formazione ospite la Savognese, prima sfiora in gol con Martinig e quindi passa in vantaggio con una bella rete di Degano. I gialloblù amministrano il proprio vantaggio e con Szklarz sfiorano il 2-0, è bravo il portiere D'Andrea a deviare il pallone sulla traversa. Al 35' inizia lo show dell'arbitro Chiopris di Gorizia che invertendo un fallo ammonisce per la seconda volta Blasutig che è costretto così a lasciare il terreno di gioco. Alcuni minuti più tardi viene annullato alla Gaglianese un gol a noi apparso regolare, ma per l’arbitro nell'azione c’era un cocktail di irregolarità. Nella ripresa per 25 minuti la Sa- li derby fra l'Audace e la Savognese è sempre stata una gara interessante che spesso ha visto sconfitti i favoriti della vigilia. Riportiamo qui sotto i tabellini ed un estratto del commento fatto nell'occasione dal nostro giornale. 14 maggio 1978 - Cividale del Friuli Spareggio per l'ammissione in 2. Categoria: Audace - Savognese 2:4 Audace: Cernotta, Skrt, Chiabai, Buonasera, Bledig, Chiuch, Sidar (Vo-grig), Podrecca, Chiacig W„ Bledig F., Paravan. 12 Zorzutti, 13 Vogrig B. Savognese: Miano, Golop, Petricig, Martinig M., De Sabbata, Bordon R., Jussig M., Bosco, Martinig I. (Balus), Valerio, Bordon P.. 13 Cumer, 14 Jussig E., 15 Strazzolini. Marcatori: al 1' e al 2'30" Martinig Ivano; al 44' e al 50' Chiacig Walter, al 70' Bosco, al 85' Valerio. Arbitro: Stelitano di Codroipo. Note: Spettatori 2000 circa, paganti 1300 per un incasso di L. 1.600.000. Calci d'angolo 7 a 4 per l'Audace. Pioggia leggera per tutto l'incontro. 5 dicembre 1982 - Savogna Savognese - Audace 0:0 Savognese: Predan, Meo-Colombo, Zanutto, De Sabbata, Coren (Stulin), Cernoia P., Tafuro, Bordon, Rot, Busso-lin, Miani. Audace: D'Andrea, Tomasetig, Pi-natto, Buonasera, Chiabai A., Vogrig G., Chiacig W., Chiabai S., Paravan, Carbonaro (Tomasig), Ipnotico. Arbitro: Adami di Tolmezzo. Note: Assenti Cernoia C., Podorie-szach e Balus per la Savognese; Jussa M. e Vogrig B. per l'Audace. 25 aprile 1983 - S. Pietro al Nati-sone Audace - Savognese 1:1 Audace: D'Andrea, Jussa M., Vogrig G. (Tomasig), Buonasera (Pinatto), Chiabai A., Tomasetig, Chiabai S., Paravan, Chiacig W., Carbonaro, Ipnotico. Savognese: Predan, Meo-Colombo, Zanutto, Podorieszach, Cernoia C., Cernoia P., Miani, Tafuro, Rot (Cumer), Bordon P., Coren (Periovizza). Marcatori: al 31 Carbonaro, al 32 Rot (rigore). vognese riesce a mantenere il vantaggio, quindi c'è l'uno-due di Vertucci e la terza rete di Puppin per gli ospiti. Accorcia le distanze Rot a tre minuti dalla fine con un bel colpo di testa, nei restanti minuti non c'è più il tempo per rimediare. Alla fine della gara commenti negativi dei giocatori delle due squadre sull’operato del direttore di gara. (c.p.) Matteo Crudi - Giovanissimi Valnatisone Arbitro: Silvestrin di Zoppola. Note: i migliori Miani e Rot per la Savognese, D'Andrea, Jussa M. e Tomasetig per l'Audace. 11 dicembre 1983 - San Leonardo Audace - Savognese 1:0 Audace: D'Andrea, Vogrig G., Tomasetig, Gariup, Chiabai, Vogrig B., Pinatto, Paravan, Ipnotico, Bledig, Chiacig W., Comugnero. A disposizione Tomasig e Qualizza. Savognese: Bedeschi, De Sabbata, Bragagnolo, Fontanini, Tomada, Cernoia P„ Cernoia C., Bordon (Podorieszach), Rot, Szklarz, Balus. A disposizione Zanutto. Marcatore: al 40' Chiacig W. Arbitro: Ciocchiatti di Cormons. Note: Assenti per squalifica Predan e Cromaz della Savognese; calci d'angolo 6 a 5 per la Savognese. Espulso al 73' Paravan per doppia ammonizione, al 21' Paolo Bordon della Savognese si é fatto parare un calcio di rigore. 29 aprile 1984 - Savogna Savognese - Audace 2:3 Marcatori: Tomasig, Chiacig W., Cernoia P., Cernoia C., Chiacig W. Note: Assenti per squalifica Fontanini e Podorieszach nella Savognese; espulso al 75' Tomada per doppia ammonizione. D'Andrea sul 2-0 neutralizza un calcio di rigore di Rot. La Valnatisone giocava sul terreno della prima in classifica, ha perso a seguito di un gol viziato da un fallo di mano dell’attaccante della Serenissima Cancelli, che ha tolto dalle mani di Venica il pallone che era in suo possesso. La sfera quindi perveniva allo smarcato Listuzzi che con la porta vuota ed il portiere fuori causa non aveva difficoltà a calciarla in rete. La gara si è quindi infiammata, sei ammonizioni e un'espulsione sono il risultato di quello che è successo in campo, con sugli scudi il direttore di gara, che a quanto riferitoci ha offeso durante e a fine gara i giocatori della Valnatisone. Non è la prima volta che, arbitrando la Valnatisone, il sig. Del Pup di Cordenons ha delle giornate poco felici; ancora vivo nel ricordo di tutti la gara di quattro anni fa tra Sandanielese e Valnatisone, con un rigore inesistente contro la squadra sanpietri-na e con due espulsioni. Ognuno può trarre le proprie conclusioni... L'Audace è finalmente in vetta! La formazione del presidente Bruno Chiuch con l'importante successo ottenuto a Bressa ha raggiunto la capolista Pro Osoppo sconfitta, superando anche la Tarcentina che la scorsa settimana la sopravvanzava di un punto. La rete del successo è un capolavoro di Flavio Chiacig che su punizio- 23 dicembre 1984 - Savogna Savognese - Audace 5:1 Savognese: Predan, De Sabbata (Stulin Gf.), De Sabbata L. (Clodig M.), Podorieszach, Tomada, Cernoia C., Periovizza, Bordon, Rot, Szklarz, Vertucci. Audace: Zorzutti, Oviszach (Vogrig G.), Tomasig (Carbonaro), Buonasera, Chiabai A., Tomasetig, Marseu, Vogrig B., Paravan, Stulin A., Comugna-ro. Marcatori: al 9’ Cernoia C., al 16' Vogrig B., al 19' Periovizza, al 32' e 72' Vertucci, al 81' Rot. Arbitro: Grudina di Trieste. Note: Si infortuna sul 2-1 Zorzutti che resta in porta claudicante. I migliori Podorieszach, Rot, Szklarz, Vertucci e Predan per la Savognese, Stulin A., Tomasetig, Paravan, Vogrig B. per l'Audace. 26 maggio 1985 - S. Leonardo Audace - Savognese 2:2 Audace: Beuzer, Oviszach, Gariup, Buonasera, Carbonaro, Tomasetig, Chiabai S., Paravan, Chiacig W., Stulin A., Vogrig G. (Comugriaro). Savognese: Predan, Zanutto, Periovizza (Tomada), Podorieszach, De Sabbata, Stulin Gf., Giacchino (Jussig M.), Bordon, Cernoia C., Szklarz, Balus. ne, al 15’ del primo tempo, ha messo il pallone in rete. Per gli azzurri allenati da Bruno Jussa si è coronato un inseguimento e domenica prossima c'è il derby casalingo contro la Savognese; all'andata contro ogni pronostico ci fu la vittoria dei gialloblù, come nella precedente gara in coppa regione, quindi si preannuncia una gara molto interessante. Il Pulfero sprecando una trentina di palle gol è costretto ad accontentarsi del pareggio ottenuto dal rientrante Fiorenzo Birtig dopo essere addirittura stato in svantaggio col fanalino Fulgor. Domenica prossima trasferta a Sa-vorgnano. L’Alta Valtorre ritorna invece con una sconfitta di misura da Venzone. Negli Under 18 buon pareggio della Valnatisone contro la coriacea formazione dei Rizzi. Una buona notizia di questi giorni è quella di aver rivisto allenarsi Andrea Domeniš, dopo il grave infortunio patito alla fine di novembre. Infine i Giovanissimi della Valnatisone dopo avere resistito il primo tempo hanno subito un tris a Cussignacco. Gli Esordienti, come ha comunicato la F.I.G.C. di Udine, riprenderanno il proprio campionato da sabato 11 marzo, con la prima giornata del girone di ritorno. Marcatori: al 5' Paravan, nella ripresa al 23’ Stulin A., al 26' Balus (rigore), al 38' Jussig M. Arbitro: Andreatta di Spilimbergo. Note: Ammoniti Carbonaro, Oviszach, Vogrig dell'Audace; Periovizza, Tomada, Szklarz per la Savognese. Espulso Balus al 26’ della ripresa,- al 32' Stulin Gianfranco ha dovuto abbandonare il campo per infortunio. 20 ottobre 1985 - Savogna Savognese - Audace 2:2 Savognese: Caporale, De Sabbata, Cumer (Fantin), Podorieszach, Tomada, Zanutto, Periovizza, Bordon, Vertucci (Gosgnach), Szklarz, Balus. Audace: Predan T., Dugaro, Gariup, Carbonaro, Chiabai A„ Tomasetig, Petricig, Paravan, Caucig, Stulin A., Vo- grig- Marcatori: al 2' Stulin A., nella ripresa al 15' Balus, al 24’ Tomasetig (autorete), al 28' Stulin A. Arbitro: Tofful di Cormons. Note: Ammoniti Gosgnach, Szklarz, Bordon per la Savognese; Petricig, Dugaro ed espulso Dugaro dell'Audace per doppia ammonizione. Calci d'angolo 7-4 per la Savognese. 16 febbraio 1986 - S. Leonardo Audace - Savognese 1:0 Audace: Beuzer, Dugaro, Gariup, Stulin Gf., Carbonaro (Chiabai A.), Tomasetig, Petricig, Vogrig, Chiacig W„ Stulin A., Caucig (Bergnach). Savognese; Predan, Fantin (Trinco), Zanutto, Cromaz, De Sabbata, Periovizza, Bordon, Medveš, Rot, Szklarz, Vertucci. Marcatore: al 9' Stulin A. Arbitro: Afro di Spilimbergo. Note: Ammoniti Dugaro e Vogrig dell'Audace,- Cromaz, Zanutto, De Sabbata, Trinco della Savognese. 16 ottobre 1988 - Savogna Savognese - Audace 2:1 Savognese: Ciccone, Pagon, Juretig, Degano, Chiabai, Periovizza, Bordon, Blasutig, Rot, Szklarz, Petricig W.(Specogna R.). A disp. Rudi E. Audace: Castellani, Oviszach, Dugaro T., Caucig, Gariup, Jussa B., Petricig D„ Paravan, Dugaro St., Chiacig W., Terlicher (Chiacig F.). Marcatori: al 20' Dugaro Stefano (rigore), al 43' Oviszach (autorete), al 55' Rot. Arbitro: Cruciatti di Flaibano. Note: Ammoniti Dugaro Terry, Oviszach per l'Audace; Chiabai della Savognese. ' I preliminari dell'ultimo derby NON CE’ DUE SENZA TRE... RIUSCIRÀ' LA SAVOGNESE A RISPETTARE LA TRADIZIONE? Domenica Audace - Savognese Stran 8 -J BELGIJA Pozdrav noni Nediških dolin Fausto Gosgnach - Lukejo iz Marsina, ki pa že lieta an lieta živi v Belgiji nam je pošju no pismo v katerim piše: 'Po vašin tiednike rad bi pošju liep pozdrav matajurski stoletnici, Luigi Gosgnach - Šmonovi, saj smo malo žlahta, ker muoj nono je biu s Klinčanove družine iz Marsina od kod je nona Luigia doma. Zelin ji puno zdravja an puno liet življenja. Kar bon paršu na rojstni duom ne bon manjku jo iti pozdravjat an ji nest malo slačine an an šopek rož." V pismu Fausto pozdravlja tudi nas od Novega Matajurja, pru ta-kuo vse naše bralce, vsiem vošči puno zdravja an veseja v telim li-etu, ki je kumi začelo. An vsi mi, Fausto, te zahvalimo za toje lepe besiede an te čakamo, da nas prideš gledat. zadost zraslo, saj na začetku lieta jih je bluo 862, na koncu pa 895. Podbarnas Umarla je Pia Carlig Šele mlada nas je za venčno zapustila Pia Carlig, uduova Cer-noia. Imiela je 61 liet. Pia, ki je bla učiteljica, je po dugim tarplienju umarla v videmskem špitale an v veliki žalost je pustila sinuove Uga an Donata, nevieste, navuode, sestro, kunjade, an vso drugo žlahto. Na pogreb Pie, ki je biu v Gorenjim Barnase v četartak 2. februarja, puno judi ji je paršlo dajat zadnji pozdrav. ČEDAD GRMEK Stara gora - Čedad Zapustu nas je Ado Marcolini ŠPETER Dost nas je? Špietarski kamun rase, le za malo, pa rase an tela novica bi nas muorla razveselit, saj po vsieh drugih kamunu naših dolin število prebivalcev pada. Ries, tela novica nas razveseli pa nam store tudi nomalo pomislit. Špietar rase, pa ne njega gorske vasi, ki, naspruotno, se počaso počaso praznujejo an z ljudmi gre proč tudi naša zgodovina, naše koranine. Je pa že pru, de namest iti dol po Laškem, če ne kam buj deleč po Italiji al _po sviete, se naš ljudje ustavejo v Spietre. An seda pogledimo, ka' nam pravejo številke. Na začetku lieta 1988 v špietarski občini je bluo 2.141 ljudi, 31. dičemberja pa 2.161, tuo se pravi 20 ljudi vič. Tudi število družin je DREKA Trinko-Bologna Smart mladega puoba Tele dni je iz Bologne paršla žalostna novica. V tistim mieste, kjer je že vič liet živeu, je v hudi ciestni nasreči umaru Franco Na-mor - Bularju po domače. Imeu je samuo 33 liet. Za njim jočejo tata Guido, sestre, Paola, vsa žlahta, pru takuo vsi njega parjatelji. Puno jih je imeu tudi tle po naših dolinah. Pogreb nesrečnega Franca je biu v Bologni v saboto 28. ženarja. Po kratki boliezni je ponoči od petka na saboto 28. januarja umaru v čedajskem špitalu Ado Marcolini. Imeu je 61 liet. Rodiu se je in živeu svojo mladost na Stari gori, kjer je bil vič liet organist v cerkvi starogorske Matere božje. Od potresa sem je živeu z družino v Čedadu. Rajnik Ado je biu puno poznan po vseh naših dolinah kot priznan godac. Bil je tudi komponist. Skladu je glasbo in pesmi. Za eno njegovo skladbo je dobil pred leti lepo nagrado na nekem konkorsu v Milanu. Bil je član društva "Beneški godcev", ki ga je ustanovil Anton Birtič-Mečanac. Ado je bil zaveden Slovenec. Njega hči, Silvestra, je študirala na slovenskih šolah v Gorici in bila gojenka tamkajšnega Slovenskega dijaške-da doma. Njegov pogreb je bil v Čelah, to je fara pod katero spada svetišče Stare gore. Puno ljudi mu je paršlo dajat zadnji pozdrav. V veliki žalosti je zapustu ženo Ivanko, hči Silvestro, sina Alberta, brata Pia, sestro Rino, vso drugo žlahto in prijatelje. Al imamo radioaktivnost? Od parve dni marca tu dvajset kamunu naše dežele, an v seznamu je tudi naš, napravejo 'no raziskavo za viedet, če je prisoten gas radon. Gas radon je, v malo besiedah poviedano, naravna radioaktivnost, ki parhaja iz tli an je zelo nagobarna za zdravje. O telem gasu puno se je guorilo lan, mies-ca luja, kar blizu Aviana so nekateri tehniki vidli, de tel nagobarni gas je biu prisoten v veliki mieri. Od začetka je parielo, de se je do tega paršlo ker v vojaški bazi, ki je v telim kraju, imajo nuklearni material, pari pa de ni bluo takuo. Namien raziskave, ki jo naprav-jata daržavni "Istituto superiore di sanità" an "Enea" v sodelovanju deželne uprave Furlanije-Julijske krajine, je videt če je gas radon prisoten an če je, narest kieki za ohranit zdravje ljudi. Naj še dodamo, de to raziskavo napravejo po cieli Italiji. Benečija po radiu RADIO TS A Nediški zvon v nediejo ob 11. uri, ponovitev v četartak ob 13.30. Oddajo vodi Giorgio Banchig. Sodelujeta Luciano Chiabudini in Ezio Gosgnach. Iz Benečije v torak ob 14.30. V studju je Ferruccio Clavora. Sodelujejo Riccardo Ruttar, Renzo Mattelig, Graziano Crucil in Paolo Caffi. RADIO OPČINE Okno na Benečijo v petak ob 17.40, ponovitev v saboto ob 14. uri. Oddajo pripravlja Ezio Gosgnach. Šport v Benečiji v pandiejak ob 18. uri v oddaj "Športni komentar". Pripravlja Marko Predan. Monfes je biu areštan 29. oktobra 1944. lieta. Odpeljali so ga u Palmanovo (Staro Palmado, kot so jo imenovali naši starši), u zloglasno kasarno "Piave", kjer so mučili (torturai) na stotine partizanov, antifašistov in patriotov, pod komando prav takuo zloglasnega (famigerato) poročnika (tenente) Bor. Montes je biu mučen, torturan dan in nuoč. Hoteli so z viedet imena njega kolaboratorju, temelje, fondamente njega organizacije. Ni izdal, iz njega ust ni šlo besiede. Od maltranja, od tarpljenja je znoreu in umaru 4 ure prej, kot je bluo določeno za njega ustrelitev, ker je biu obsojen na smart. Tu spodaj prepišemo u italijanščini iz starega dokumenta, kaj je vsega pošjala partizanom u hribe intendenca Montes". Denaro L. 20.000.000 Bestiame da macello capi 3.000 Cavalli 250 Frumento q.li 22.370 Granoturco " 13.700 Patate " 1.400 Pasta " 3.200 Riso " 1.500 Sale " 1.200 Formaggio grana " 800 PISE PETAR MATAJUR AC £9 74 — FAŠIZEM, MIZERIJA IN LAKOT Blaguo so kumetom plačevali z boni Zucchero Olio, lardo, grassi Cuoio Scarpe militari Automezzi Biciclette q.li 180 " 1.800 " 1.100 paia 1.100 70 500 novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Fotostavek: ZTT-EST Izdaja in tiska L. jL 2£inT Trst / Trieste ^^[SSir Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 25.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad. Tel. 223023 letna naročnina 100.000 din posamezni izvod 1.000 din OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 15.000 + IVA 19% Ta dokument je ostal v rokah garibaldinske komande, druge dokumente so mu pobrali sovražniki, ko so ga aretirali in uničili, zatuo se danes kalkuli-ra, da je pošjala Monteseva organizacija u hrib na doplih blaga kot je zgoraj napisano. Gospodarska komisija je začela dobro funkcionirat leta 1944. Po znanem dogovoru, ni skarbjela za živež samuo za slovenske pač pa tudi za italijanske partizane. Tisto leto je biu postavljen za načelnika Gospodarske komisije Ivan Pod-reka-Giovanin iz Škrutovega in je zamenju Balutta Domenico-Meni, ki ni biu prav nič priljubljen pri ljudeh. Ostro in surovo je nastopal pri rekvizicijah, ki nieso ble zmeraj upravičene. Pod Giovaninovo komando se je Gospodarska komisija buojš organizala. Začeli so plačevati blaguo, ki so jim ga muorli ku-metje dajat. Ries je, da je riedko kje paršu dnar kumetam u ruo-ke, ker dnarja ni bluo, zatuo so plačevali z boni. Nažalost so te bone kumetje uničevali, zak so se bali, da pridejo u ruoke naci-fašistam. Takuo po uejski, kadar je bluo za denunciai vojno škodo (danni di guerra), nieso imeli kaj dokazat in še kar so mogli dokazat so jih za puno liet potem osleparili. Dali so jim takuo nizko plačilo, da se ni splačalo pustiti nerentabilnega dela na kumetij in iti do ekzatorije ali banke po izplačilo za vojno škodo. Takuo so naši ljudje nastradali za svobodo, ki jo ni bilo in za Špeh, krave, vino, krompir, sierak in drugo, kar so za svobodo darovali, šenkali. Pred očmi, pod rokami imam zgodovinski dokument o tem, kar so kmetje dali partizanski vojski in kar jim je bilo plačano v bonih ali s priznanico, kot piše v uradnem dokumentu. Dokument, ki priča o izplačevanju raznega blaga u bonih začne z datumom 3.3.45 (3. marca 1945) in se zaključi 23.4.45 (23. aprila 1945), osem dni prej, ko so za furlanskimi in slovenskimi partizani prišli v Čedad še Angleži in Amerikani. V tem dokumentu je vedno z isto roko, z isto kaligrafio napisan seznam (elenco) kumetov, ki so dali blaguo, živež za partizansko vojsko. Napisana sta ime in preimek, njih vas, dan prevzema blaga, opis blaga, količina (quantità) in znesek z boni plačanih v vrednosti takratnih lir. Samuo od 3. marca, do 23. aprila 1945 (tuo se pravi u petdesetih dneh) je dalo za partizane raznega blaga, živeža 1200 naših kumetov in to samuo iz treh naših komunov: Sv. Lenart, Grmek In Dreka in tuo ne samuo iz vseh vasi teh treh komunov, pač pa samuo iz nekaterih vasi. zakaj niso ble obremenjene še druge vasi in drugi komuni, bom kmalu poviedu. (se nadaljuje) Vas pozdravlja Vaš Petar Matajurac POPRAVEK Montes in ne Mantes, kot je bilo v zadnji številki napačno napisano, je biu za anagrafe Marcuzzi Silvio-Montes je bilo njegovo partizansko ime, "nome di battaglia", kot so pravli italijanski partizani. Montes je po smrti dobiu največje priznanje italijanske republike: zlato medaljo (medaglia d oro al valor militare), kar v Sloveniji pomeni narodni heroj. Kadà greš lahko guorit s sindakam Dreka (Mario Zufferli) torak 15.30-17/sabota 10-12 Grmek (Fabio Bonini) sabota 12-13 Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna) pandiejak 11-12/sabota 10-12 Sovodnje (Paolo Cudrig) sabota 10-12 Špeter (Giuseppe Mariniq) srieda 10-11 Sriednje (Augusto Crisetiql sabota 9-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 10-12 Bardo (Giorgio Pinosa) torak 10-12 Prapotno (Bruno Bernardo) torak 11-12/petak 11-12 Tavorjana (Renzo Marseu) torak, četartak an sabota 11.15-12.15 Tipana (Armando Noacco) srieda 10-12/sabota 9-12. Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandi-ejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev, 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, v pandiejak od 11. do 13. ure. Cardiologia doh. Mosanghini, v pandiejak od 14.30 do 16.30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure. Ufficiale sanitario dott. Luigino Vidotto S. LEONARDO venerdì 8.00-9.30 S. PIETRO AL NATISONE lunedi, martedì, mercoledì, venerdì, 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30. SAVOGNA mercoledì 8.30-9.30 GRIMACCO: (ambulatorio Clodig) lunedì 9.00-10.00 STREGNA martedì 8.30-9.30 DRENCHIA lunedì 8.30-9.00 PULFERO giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sociale: D. LIZZERÒ V torak od 11. do 14. ure V pandiejak, četartak an petak od 8.30 do 10. ure. Pediatria: DR. GELSOMINI V četartak od 11. do 12. ure V saboto od 9. do 10. ure Psicologo: DR. BOLZON V torak od 8. do 13. ure Ginecologo: DR. BATTIGELLI V torak od 8.30 do 10. ure Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 11. DO 17. FEBRUARJA Čedad (Minisini) tel. 731175 Grmek tel. 725044 Corno di Rosazzo tel. 759057 Moimah tel.722381 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«.