LETO XXVII.
ST. 11, NOVEMBRA 1978
CENA 0,20 DIN
Za nami je 9. kongres zveze sindikatov Slovenije
Za nami sta že dobra dva tedna, odkar so delegati končali z delom na 9. kongresu ZSS v Mariboru (25. in 26. okt.).
Pred nami pa so ostale žive smernice tega kongresa, po katerih si
9. kongres ZSS
bomo vsi delavci ZSS prizadevali še bolj odločno kreniti na pot ali kot je že prvi dan kongresa povedal tov. Vinko Hafner: »Se bolj bomo krepili vse tisto, kar imenujemo Titova politika ...«
Na 9. kongresu ZSS se je zbralo nad 700 udeležencev — domače in tuje delegacije ter številni častni gostje. Predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner je po Internacionali pozdravil zbrane delegate in goste, med njimi delegacijo ZS Jugoslavije s predsednikom Mikom Spiljakom, delegacije sindikatov iz republik in pokrajin, predstavnike slovenske narodne skupnosti iz Avstrije in Italije ter delegacije prijateljskih sindikalnih organizacij iz avstrijske Koroške in Štajerske, italijanske Furlanije-Julijske Krajine in Eimlije-Romagne, madžarske Železne županije ter Baden-Wuert-tenberga.
Delegati so navdušeno pozdravili stare revolucionarje ter naj višje predstavnike slovenske oblasti in družbenopolitičnega življenja.
Kongres je počastil spomin padlih revolucionarjev in borcev NOB, nato pa je delovni predsednik Aleksander Pipan prebral pozdravno pismo Edvarda Kardelja.
Po pozdravnih govorih so delegati izvolili delovna telesa in soglasno izglasovali dnevni red za oba dneva,
predsednik republiškega sveta ZSS Vinko Hafner pa je prebral uvodni referat.
Delegati so oba dneva delali v petih komisijah.
Na sklepni popoldanski seji drugega dne kongresa so delegati po-(Nadaljevanje na 16. strani)
OB DNEVU MRTVIH
Tudi letos so krajani naše krajevne skupnosti počastili spomin padlih za svobodo in položili cvetje k spomeniku pred našo tovarno.
1. november — dan, ko se po vsem svetu še posebno spominjamo svojih dragih, ki so samo še v duhu z nami, dan, ko počastimo spomin številnih, ki so žrtvovali svoja življepja, da bi mi uživali svobodo in mir.
dan, ki s tisočerimi plamenčki in cvetlicami okrasi grobove, tudi tiste, ki so celo leto samevali pozabljeni in navsezadnje dan, ko se zamisliš nad svojim žuljenjem
in si srečen, da živiš in nadaljuješ delo tistih, ki jih ni več...
Rezultati dela delavcev in poslovanja TOZD ter 00 za obdobje januar - september 1978
Dohodek, ki ga delavci pridobivajo v temeljni organizaciji, je del celotnega proizvoda družbe. Namenjen je za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv.
Da bi delavci lahko smotrno in racionalno odločali o dohodku temeljne organizacije, so v zakonu o združenem delu In v posebnem odloku ZIS določeni posebni enotni kazalci za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije.
Z omenjenimi kazalci izkazujemo rezultate dela delavcev in poslovanja TOZD tako, da primerjamo rezultate dosežene v tekoči dobi, z rezultati doseženimi v ustrezni dobi preteklega obdobja.
Omenjena primerjava kazalcev obravnavanega obdobja nam kaže, da doseženi rezultati v TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken, gledano v celoti, znatno zaostajajo za doseženimi v preteklem obdobju. Dohodek na delavca sc je v obravnavanem obdobju sicer povečal za 8 %, vendar pa so se kazalci delitve dohodka in kazalci pridobivanja dohodka v primerjavi s preteklim obdobjem močno poslabšali. Pridobivanje dohodka je odvisno od rentabilnosti poslovnih sredstev (kazalec zap. št. 12). Ker se je rentabilnost poslovnih sredstev v primerjavi s preteklim obdobjem močno znižala, lahko ugotovimo, da je povečanje dohodka na delavca posledica povečanje stopnje opremljenosti delavca s poslovnimi sredstvi, ki se je sicer znatno povečala, vendar predvsem zaradi zmanjšanja števila delavcev, saj so sc poprečno uporabljena sredstva v absolutnem znesku povečala le za ti,7 %• Iz tega lahko ugotovimo, da je povečanje dohodka na delavca predvsem posledica zmanjšanja števila delavcev.
Kazalci pod zap. št. 4, 5, ti in 11 nam kažejo akumulativnost dohodka, čistega dohodka in povprečno uporabljenih poslovnih sredstev. Iz razpredelnice je razvidno, da so sc vsi kazalci akumulaliv-nosti v primerjavi s preteklim obdobjem znatno zmanjšali.
V nasprotju s predhodno ugotovitvijo pa iz kazalcev pod zap. št. 5, ti in 7 lahko ugotovimo, da so se znatno povečala sredstva za zadovoljevanje delavčevih" osebnih in skupnih potreb in sicer osebni dohodki in sredstva za skupno porabo za 34 %, čisti osebni dohodek za 26 in prispevki iz osebnega dohodka za 21 %.
Ze tako neugodno razmerje med delom dohodka za zadovoljevanje osebnih potreb delavcev ter skupnih in splošnih potreb družbe na eni strani in delom dohodka za akumulacijo na drugi strani, se je torej v primerjavi s preteklim letom še poslabšalo.
Leto	Razmerje
1977	83:17
1978	86:14
V TOZD Konfekcija se je v obravnavanem obdobju močno povečalo število zaposlenih delavcev, saj je s 1. 1. 1978 prešlo v to TOZD 120 delavcev iz TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken. Rezultati poslovnaja v obravnavanem obdobju kažejo enako sliko kot pri TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken. Povečanje dohodka na delavca za 22 je posledica močno povečane stopnje opremljenosti delavca s poslovnimi sredstvi, saj se je v tej zvezi rentabilnost poslovnih sredstev prav tako zmanjšala celo za 62 %. Kazalci akumu-lativnosti dohodka, čistega dohodka in povprečno uporabljenih poslovnih sred-
stev so sc v primerjavi s preteklim obdobjem zmanjšali na minimum. Prav tako kot pri TOZD Proizvodnja pa tudi pri TOZD Konfekcija ugotavljamo povečanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in sicer so se sredstvu za osebno in skupno porabo povečala za 14 %, čisti osebni dohodek za 28 in prispevki iz osebnega dohodka za 23 'V Delitveno razmerje med delom dohodka za zadovoljevanje osebnih potreb delavcev ter skupnih in splošnih potreb družbe na eni strani in delom dohodka za akumulacijo na drugi strani, še je tudi pri TOZD Konfekcija močno poslabšalo.
Leto	Razmerje
1977	80:20
1978	94: ti
KAZALCI ZA IZKAZOVANJE REZULTATOV DELA DELAVCEV IN POSLOVANJA TEMELJNE ORGANIZACIJE PROIZVODNJA IZDELKOV IZ SINTETIČNIH VLAKEN
Znp.
g*	Kazalnik
Doseženo v 1. 1977
Doseženo v 1. 1978
Indeks
3
120.380
4
129.457
5
108
1.	Dohodek na delavca
2.	Dohodek v primer, s povpr. porab, sredstvi
3.	Cisti dohodek na delavca
4.	Akumulacija v primerjavi z dohodkom
5.	Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom
6.	Akumul. v primer, s povpr. porabljenimi sredstvi
7.	Osebni doh. in sred. za skup. porabo na del. — mes. povpr.
8.	Cisti osebni dohodek na delavca — mesečno povprečje
9.	Izločanje iz oseb. dohodka
na delavca — mesečno povprečje
10.	Izločanje iz dohodka na delavca
11.	Akum. z amortiz. v primer, s povpr. uporab, sredstvi
12.	Povprečno uporab, sredstva na delavca
13.	Celotni prihodek v primer, s porabljenimi sredstvi
14.	Celotni prihodek v primer, s povpr. porab, obrat, sredstvi
15.	Izguba na delavca
16.	Dohodek v primerjavi z načrtovanim dohodkom
17.	Del čistega dohodka za OD
v prim. z načrtovanim dohodkom
18.	Povprečno število delavcev na podlagi vkalk. ur
19.	Povprečno število del. na podi. stanja ob koncu meseca
36,5	29,4	81
71.793	86.832	121
17,4	14,3	82
32,8	21,3	73
6,3	4,2	67
5.653	7.589	134
3.809	4.808	126
1.645	1,988	121
16.474	22.264	135
10,0	7,6	76
329.600	440.813	134
146,8	149,9	102
1,9	1,4	75
118,1	85,9	73
87,3	94,3	108
637	508	80
672	534	79
KAZALCI ZA IZKAZOVANJE REZULTATOV DELA TEMELJNE ORGANIZACIJE KONFEKCIJA		DELAVCEV IN	POSLOVANJ
Zap. št.	Kazalnik	Doseženo v 1. 1977	Doseženo v 1. 1978	Indeks
1 2	3	4	5
1. Dohodek na delavca	67.840	83.087	122
2. Dohodek v primer, s povpr. porab, sredstvi	145,8	55,5	38
3.	Cisti dohodek na delavca 4.	Akumulacija v primerjavi	63.279	60.858	96
z dohodkom	20,6	5,5	27
5. Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom	22,1	7,6	34
6. Akumul. v primer, s povpr. porabljenimi sredstvi	30,1	3,1	10
7. Osebni doh. in sred. za skup. porabo na del. — mes. povpr.	5.477	6.251	114
8. Cisti osebni dohodek na delavca — mesečno povprečje	3.175	4.076	128
9. Izločanje iz oseb. dohodka na delavca — mesečno povprečje	1.395	1.714	123
10. Izločanje iz dohodka na delavca	4.498	4.300	96
11. Akum. z amortiz. v primer, s povpr. uporab, sredstvi	32,7	5,0	15
12. Povprečno uporab, sredstva na delavca	46.516	149.709	322
13. Celotni prihodek v primer, s porabljenimi sredstvi	950,3	230,9	24
14. Celotni prihodek v primer, s povpr. porab, obrat, sredstvi	2,1	2,0	96
15. Izguba na delavca	—	—	—
16. Dohodek v primerjavi z načrtovanim dohodkom	116,5	79,3	68
17. Del čistega dohodka za OD v prim. z načrtovanim dohodkom	98,0	80,6	82
18. Povprečno število delavcev na podlagi vkalk. ur	205	308	150
19. Povprečno število del. na podi. stanja ob koncu meseca	224	341	152
Zap.
št.
Kazalnik
10.
11.
15.
16.
Dohodek na delavca Dohodek v primer, s povpr. porab, sredstvi Cisti dohodek na delavca Akumulacija v primerjavi z dohodkom
Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom Akumul. v primer, s povpr. porabljenimi sredstvi Osebni doh. in sred. za skup. porabo na del. — mes. povpr. Cisti osebni dohodek na delavca — mesečno povprečje Izločanje iz oseb. dohodka na delavca — mesečno povprečje Izločanje iz dohodka na delavca Akum. z amortiz. v primer, s povpr. uporab, sredstvi Povprečno uporab, sredstva na delavca
Celotni prihodek v primer, s porabljenimi sredstvi Celotni prihodek v primer, s povpr. porab, obrat, sredstvi Izguba na delavca Dohodek v primerjavi z načrtovanim dohodkom Del čistega dohodka za OD v prim. z načrtovanim dohodkom Povprečno število delavcev na podlagi vkalk. ur Povprečno število del. na podi. stanja ob koncu meseca
Doseženo v 1. 1977
3
182.452
55,3
151.836
50,5
60,7
27,9
6.632
4.244
1.782
30.616
29,0
330.209
112,3
6,7
Doseženo v 1. 1978
4
355.128
46,8
278.865
55.0
70.1 25,7
3.262
5.518
2.284
54.549
26,4
759.591
118,8
5,5
Indeks
5
195
184
109
116
92
140
130
128
178
91
230
106
82
V TOZD Maloprodaja se je v obravnavanem obdobju povečalo število zaposlenih za 20 %. Povečanje je posledica organiziranja oddelka za konfekcionira-nje zaves in otvoritve nove prodajalne v Beogradu.
Dohodek se je v obravnavanem obdobju povečal za 95 %, kar je predvsem posledica močno povečane stopnje opremljenosti delavca s poslovnimi sretl-sti, saj se je v tej zvezi rentabilnost poslovnih sredstev zmanjšala. Kazalci akumulacije nam kažejo povečanje aku-mulativnosti dohodka in čistega dohodka, med tem ko se je akumulativno«! poslovnih sredstev nekoliko zmanjšala. Tudi pri TOZD Maloprodaja ugotavljamo znatno povečanje sredstev za osebno in skupno porabo in sicer so sc ta povečala za 40 %, povečanje čistega osebnega dohodka znaša 30 %, prispevki iz osebnih dohodkov pa so se povečali za 28 %. Razmerje med delom dohodka za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavca ter skupnih in splošnih potreb družbe na eni strani ter delom dohodka za akumulacijo na drugi strani je pri TOZD Maloprodaja ugodno in se je v primerjavi s preteklim obdobjem celo izboljšalo:
Leto
1977
1978
Razmerje
35:45
45:55
kazalci za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja
TEMELJNE ORGANIZACIJE MALOPRODAJA
V TOZD Restavracija in počitniški domovi se je dohodek na delavca v primerjavi s preteklim obdobjem povečal za 47 %, kar je predvsem posledica povečanja rentabilnosti poslovnih sredstev. Kazalci akumulacije nam kažejo, da so se vse stopnje akumulativnosti, dohodka, čistega dohodka in poslovnih sredstev v primerjavi s preteklim obdobjem povečale. Povečanje ugotavljamo tudi pri sredstvih za osebno in skupno porabo, ki so se povečala za 20 % čistem osebnem dohodku, ki se je povečal za 17 % in pri prispevkih iz osebnih dohodkov, ki so se povečali za 13 %•
Razmerje med delom dohodka za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev ter skupnih in splošnih potreb družbe na eni strani ter delom dohodka za akumulacijo na drugi strani pri TOZD Restravracija in počitniški domovi sicer ni najugodnejše, vendar se je v primerjavi s preteklim obdobjem nekoliko izboljšalo:
Leto	Razmerje
1H77	80:20
1978	76:24
V DSSS se je v obravnavanem obdobju dohodek na delavca povečal za 19 %. Ker je v DSSS dohodek v glavnem namenjen za osebne dohodke in skupno porabo, so se seveda povečale tudi te kategorije in sicer osebni dohodek in sredstva za skupno porabo za 22 %, čisti osebni dohodek za 22 % in prispevki iz osebnega dohodka za 20 %.
Iz kazalcev “uspešnosti poslovanja DO
114,5	175,1	153	lahko ugotovimo, da prevladujejo rezultati doseženi v TOZD Proizvodnja iz-
89,8	114,3	127	delkov iz sintetičnih vlaken in TOZD Konfekcija in so torej doseženi rezul-
14	14	100	tati tako v primerjavi s preteklim obdobjem kot tudi v primerjavi s planom
15	18	120 .	(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
KAZALCI ZA IZKAZOVANJE REZULTATOV DELA DELAVCEV IN POSLOVANJA TEMELJNE ORGANIZACIJE RESTAVRACIJA IN PD
Zap. št	Kazalnik	Doseženo v 1. 1977	Doseženo v 1. 1978	Indeks
1 2	3	4	5
1.	Dohodek na delavca 2.	Dohodek v primer, s povpr.	98.906	144.970	147
porab, sredstvi 3. Cisti dohodek na delavca	35,1	44,3	126
4. Akumulacija v primerjavi	85.339	113.166	133
z dohodkom 5. Akumulacija v primerjavi	20,6	24,5	119
s čistim dohodkom 6. Akumul. v primer, s povpr.	23,9	31,3	131
porabljenimi sredstvi 7. Osebni doh. in sred. za skup.	7,2	10,8	150
porabo na del. — mes. povpr. 8. Cisti osebni dohodek na	7.220	8.634	120
delavca — mesečno povprečje 9. Izločanje iz oseb. dohodka	4.617	5.385	117
na delavca — mesečno povprečje 10. Izločanje iz dohodka na delavca	1.984	2.252	113
11. Akum. z amortiz. v primer, s	13.547	13.977	103
povpr. uporab, sredstvi 12. Povprečno uporab, sredstva	7,2	10,8	150
na delavca 13. Celotni prihodek v primer.	281.537	327.532	116
s porabljenimi sredstvi 14. Celotni prihodek v primer, s	137,7	149,6	109
povpr. porab, obrat, sredstvi 15. Izguba na delavca	3,2	3,1	97
16. Dohodek v primerjavi z	—			
načrtovanim dohodkom 17. Del čistega dohodka za OD	96,4	114,2	118
v prim. z načrtovanim dohodkom 18. Povprečno število delavcev	90,5	102,8	114
na podlagi vkalk. ur 19. Povprečno število del. na podi.	23	23	100
stanja ob koncu meseca	25	23	92
KAZALCI ZA IZKAZOVANJE REZULTATOV DELA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB		DELAVCEV IN	POSLOVANJA
Zap.	Doseženo	Doseženo	
št.	Kazalnik	V 1. 1977	v 1. 1978	Indeks
1 2	3	4	5
1. Dohodek na delavca	77.570	92.677	119
2. Dohodek v primer, s povpr. porab, sredstvi	779,2	606,0	78
3.	Cisti dohodek na delavca 4.	Akumulacija v primerjavi	73.161	88.902	122
z dohodkom 5. Akumulacija v primerjavi	—	—	—
s čistim dohodkom 6. Akumul. v primer, s povpr.	—	—	—
porabljenimi sredstvi 7. Osebni doh. in sred. za skup.	—	—	—
porabo na del. — mes. povpr. 8. Cisti osebni dohodek na	8.129	9.878	122
delavca — mesečno povprečje 9. Izločanje iz oseb. dohodka	5.223	6.357	122
na delavca — mesečno povprečje	2.245	2.686	120
10.	Izločanje iz dohodka na delavca 11.	Akum. z amortiz. v primer, s	490	419	86
povpr. uporab, sredstvi 12. Povprečno uporab, sredstva	—	—	—
na delavca 13. Celotni prihodek v primer.	9.955	15.294	154
s porabljenimi sredstvi 14. Celotni prihodek v primer, s	512,2	731,4	143
povpr. porab, obrat, sredstvi	9,7	7,0	72
15.	Izguba na delavca 16.	Dohodek v primerjavi z	—	—	—
načrtovanim dohodkom 17. Del čistega dohodka za OD	94,9	96,6	102
v prim. z načrtovanim dohodkom 18. Povprečno število delavcev	94,7	99,6	105
na podlagi vkalk. ur 19. Povprečno število del. na podi.	241	162	67
stanja ob koncu meseca	249	170	68
precej slabši. Tudi delitveno razmerje med delom dohodka za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev ter skupnih in splošnih potreb družbe na eni strani in delom dohodka za akumulacijo na drugi strani se je v primerjavi
s preteklim obdobjem	poslabšalo:
Leto	Razmerje
1977	81:19
1978	86:14
NESREČE PRI DELU V OKTOBRU
V mesecu oktobru je bilo v zvezi z delom 5 nesreč v naši DO. Od teh nesreč je bila ena na poti na delo. Za zdravljenje poškodb, pridobljenih ob nesrečah, je bilo potrebno povprečno 12 delovnih dni bolniškega staleža. Vse nesreče so bile po obliki lažje. Da pa je prišlo do posameznih nesreč, so bili različni vzroki: neuporaba osebnih zaščitnih sredstev, neurejenost delovnega mesta, prenašanje pretežkega kosa mesa, slaba cesta. Ponesrečenci so zaposleni v naslednjih organizacijskih enotah:
OE tkalnica:
PESTOTNIK IVANKA je na poti iz restavracije med časom, določenim za malico, »nerodno« stopila. Pri tem ji je klecnila noga v gležnju. Padla je, se oprla na roko, in si jo zvila v zapestju.
KURENT FRANCU je pri brušenju Škarij priletel v levo oko opillek.
OE kovinske konstrukcije:
LAVTAR DANE je pri prelaganju aluminijastih cevi stopil na krajšo cev, in si zvil nogo v gležnju.
TOZD Konfekcija, obrat Mengeš:
HRIBAR VERONIKA je na poti na delo padla s kolesa in si pri padcu poškodovala gleženj.
TOZD Restavracija in počitniški domovi:
KODELE NADA je pri prenašanju težkega kosa mesa začutila bolečino v desni roki. Ugotovljeno je bilo, da ima nategnjeno kito v roki.
Brane Zupan
Tekstilni trg je zasičen z izdelki
Trg je zasičen z izdelki. Pri vsem tem gre za spremembe pri izdatkih potrošnikov za druge dobrine, kar se odraža pri manjših nakupih testilnih izdelkov. Kaže, da se je prodaja zmanjšala letos za 4 do 5 %. Analiza je izdelana posebej za modrce in pove še, da gre manjša prodaja na rovaš cenejših in manjvrednih izdelkov medtem, ko dobro in kvalitetno blago še vedno najde kupca.
Uspešen
Klub samoupravljalcev iz Domžal je dne 12. 10. 1978 organiziral seminar za člane disciplinskih komisij. Skupaj z vabilom je vsak udeleženec seminarja dobil tudi knjižico z naslovom Disciplinska odgovornost, ki jo je napisal dr. Boris Strohsack. V vabilu pa je med drugim pisalo tudi tole: »Z delom v skupinah bomo praktično izvedli in prikazali primere disciplinskega postopka. Prosimo vas, da zaradi boljšega sodelovanja preštudirate literaturo, ki vam jo pošiljamo v prilogi, kakor tudi samoupravne akte, ki urejajo to področje v vaši delovni organizaciji.« Sama nisem bila še na nobenem sestanku disciplinske komisije in priznati moram, da mi ni bilo nič kaj prijetno ob misli, da tega področja, ki je zelo pomembno in tudi zelo občutljivo, ne poznam ravno najbolje. Zato sem, verjetno tako kot vsi drugi, ki so dobili vabilo za seminar, prebrala priloženo knjižico lin pregledala Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki smo ga sklenili delavci DSSS naše delovne organizacije.
Seminar je bil organiziran in izveden zelo dobro. V prvem delu sta tovariš Tekavec in tovariš Anžin na zelo razumljiv in zanimiv način po-
seminar
vedal nekaj o eksterni in interni zakonodaji, ki ureja delovna razmerja in o samoupravnih aktih, ki urejajo disciplinsko odgovornost.
Po vprašanjih in diskusijah, ki so se razvijale že med predavanjem, je bilo mogoče sklepati, da udeleženci seminarja pozorno sledijo razlagi in da je to področje zanje zelo zanimivo.
Pred pričetkom praktičnega dela seminarja sta nam predavatelja razdelila obrazce, ki so zajemali vse bistvene dele disciplinskega postopka in sicer od pobude za uvedbo postopka zaradi kršitve delovne obveznosti, preko zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, obvestila sindikatu o uvedbi postopka, vabila s povratnico, zapisnika o glavni razpravi, zapisnika o odgovornosti delavca in izreku disciplinskega ukrepa pa do sklepa in obrazložitve. Kot sta rekla predavatelja, obrazci, ki sta j.ih popravila, niso univerzalni, vendar pa so nam bili pri izvedbi praktičnega primera vsem v veliko pomoč.
Lahko rečem, da je bil to eden od seminarjev, na katerem se človek res precej nauči in prav škoda je, da je takih seminarjev tako malo.
Breda Kurzvveil
kazalci za izkazovanje rezultatov dela delovne organizacije		DELAVCEV IN	POSLOVANJA
Št;P"	Kazalnik	Doseženo V 1. 1977	Doseženo v 1. 1978	Indeks
1 2	3	4	5
1. Dohodek na delavca	79.045	98.208	124
2. Dohodek v primer, s povpr. porab, sredstvi	30,3	34,6	114
3. Cisti dohodek na delavca	67.231	82.526	123
4. Akumulacija v primerjavi z dohodkom	25,7	14,4	56
5. Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom	23,8	17,2	72
6. Akumul. v primer, s povpr. porabljenimi sredstvi	7,8	5.0	64
7. Osebni doh. in sred. za skup. porabo na del. — mes. povpr.	6.198	7.595	123
8. Cisti osebni dohodek na delavca — mesečno povprečje	4.020	4.856	121
9. Izločanje iz oseb. dohodka na delavca — mesečno povprečje	1.737	2.026	117
10. Izločanje iz dohodka na delavca	11.814	14.119	120
11. Akum. z amortiz. v primer, s povpr. uporab, sredstvi	11,5	8,1	70
12. Povprečno uporab, sredstva na delavca	205.884	283.952	138
13. Celotni prihodek v primer, s porabljenimi sredstvi	147,0	152,0	103
14. Celotni prihodek v primer, s povpr. porab, obrat, sredstvi	2,1	1,7	80
15.	Izguba na delavca 16.	Dohodek v primerjavi z			
načrtovanim dohodkom 17. Del čistega dohodka za OD	116,8	87,0	74
v prim. z načrtovanim dohodkom 18. Povprečno število delavcev	91,0	91,9	101
na podlagi vkalk. ur 19. Povprečno število del. na podi.	1.120	1.015	91
stanja ob koncu meseca	1.185	1.086	92
REDNA
LETNA ZBIRKA PREŠERNOVE DRUŽBE 1978
PREŠERNOV KOLEDAR 1979,
bo kot osrednja knjiga zbirke letos še posebno zanimiv. V njem bodo poleg proze in poezije sodobnih slovenskih avtorjev tudi razprave o dogajanjih po I. svetovni vojni, pa prispevek o novem mednarodnem ekonomskem sistemu, o pojavu evrokomuniz-ma, zapis o starih slovenskih mestih, informativno bogati zapis pred olimpiado leta 1980 v Moskvi, pa še vrsta drobnih zanimivosti in informacij.
Boris Režek: CESTA NA MEJO, roman — Sočno in živo napisana pripoved o koroških gruntarjih, njihovih hlapcih in deklah in dninarjih, ki oblikujejo in maličijo ljudi, tragična podoba razmer v predvojnem času, v kateri pa ob koncu le zaslutimo obljubo človeško boljših dni.
Miško Kranjec:	ČARNI NA-
SMEH, dve povesti — Ob 70-let-nici našega velikega pisatelja smo v zbirko uvrstili dvoje njegovih pripovednih biserov:	»Čarni na-
smeh« in »Pot med blažene«. Obe lirsko otožni povesti bosta nedvomno ganili srce vsakega od bralcev.
Miran Ogrin: VZHODNI VETER, potopis — Naš znani popotnik je podnaslovil svojo pripoved:	od
Urala do Kitajske in do arabskih pustinj, v njegovih zapisih pa zaživi pred nami tisti svet, ki je od nekdaj buril domišljijo Evropejcev in ki nas še danes privlači s svojo tako drugačno, bogato raznolikostjo, skrivnostmi, posebnostmi in lepotami.
Draga Černelč, s sodelavci: ALERGIJA, zdravstveni priročnik — O alergiji, njenih vzrokih, posledicah in še zlasti o načinih zdravljenja, vemo vse premalo, zato bo knjiga gotovo drobrodošla marsikomu in ne samo bolnikom.
Člani, ki so poravnali naročnino do 30. junija letos, bodo prejeli še nagradno knjigo:
Alan White:	PODNEBJE UPO-
RA, roman — Delo obravnava značilen primer nastanka in delovanja velemestne gverile na vročih tleh Ria de Janeira. Prodorno in pisateljsko slikovito opisuje razmere v senci kapitalistične strahovlade, kakršna je značilna za mnoge dežele Južne Amerike
Omenjene knjige lahko prejmejo tudi tisti naročniki, ki so se naročili na zbirko po 30. juniju, le da bodo morali ti doplačati zanjo 50 dinarjev (broširano) oziroma 65 dinarjev (vezano).
Vse knjige bodo člani — naročniki prejeli v drugi polovici novembra.
rezervirano za mlade
10. kongres ZSMS nam je začrtal novo pot
V	četrtek 12. oktobra je najmlajše slovensko mesto Nova Gorica sprejelo pod svojo streho delegate slovenske mladine, ki so se zbrali z namenom, da bi sprejeli delovni dogovor za jutrišnji dan.
Delo mladinske organizacije med 9. in 10. kongresom je ocenil Ljubo Jasnič — predsednik RK ZSMS, ki je med drugim dejal, da je mlada generacija v vseh obdobjih razvoja samoupravnih odnosov prispevala pomemben delež k uspešnejšemu razvoju interesa mlade generacije, ki je svojo prihodnost zavestno povezala s prihodnostjo socializma. Poudaril je, da so splošne ocene v družbeni neaktivnosti mladine neutemeljene, da se neaktivnost manjšega kroga mladih često posplošuje, da je treba vzroke te neaktivnosti poiskati znotraj politične organizacije. Dostikrat materialne in druge možnosti same niso dopuščale hitrejšega samoupravnega uveljavljanja mladih, da je treba ob teh objektivnih vzrokih za neaktivnost vseeno ponuditi nujnost, da se mladi v prihodnje bolj odgovorno, bolj množično in bolj prizadevno vključujejo v družbeno dogajanje.
Drugi dan je kongres nadaljeval delo v petih komisijah, kjer so delegati razpravljali o predlogih kongresnih dokumentov.
V	komisiji za družbeno ekonomske odnose so govorili o mladih v združenem delu, v krajevni skupnosti in kmetijstvu. Poudarili so nalogo ZSMS, da se v vseh sredinah bori za uresničevanje določil za-
kona o združenem delu, še zlasti določila delitve po delu. Delegati so ocenili, da so premalo vključeni v razprave pri sprejemanju načrtov v OZD in KS.
Komisija za politični sistem socialistične demokracije je svoje misli v veliki meri naslanjala na temeljna izhodišča o vlogi in položaju mladinske organizacije v našem političnem sistemu, ki jih je zapisal tovariš Edvard Kardelj v svoji znameniti študiji. Razprava je bila usmerjena na vsa vprašanja, ki so bistvena za uspešen razvoj političnega sistema samoupravne socialistične demokracije.
2e naziv: »Komisija za vzgojo, izobraževanje, kulturo in znanost« pove, da je to vprašanje, ki zadeva velik del mlade generacije, ki je vključena v proces rednega izobraževanja. Delegati so opozorili na pomen in nujnost srednjeročnega in dolgoročnega načrtovanja kadrovskih potreb kot osnovi ustreznejšega poklicnega usmerjanja.
Komisija za interesne dejavnosti je podala oceno, da je v delo družbenih organizacij in društev vključenih na tisoče mladih. Ta daje mladim jasno idejo in akcijsko usmeritev za prihodnje delo, saj so te interesne dejavnosti mladih koristne in potrebne predvsem za vzgojno delo. Zato so menili, da se nova množičnost mladinskega prostovoljnega dela predvsem odraža na lokalnih delovnih akcijah, ki jih je treba organizirati na sedanjih iz-kušnj ah.
V	peti komisiji:	»Komisija za
mednarodne odnose« so poudarili zlasti naloge ZSMS, da razvija dejavnost na področju mednarodnih odnosov na načelih zunanje politike SFRJ s ciljem, da naša skupnost kar največ prispeva k razumevanju in sodelovanju med narodi, boju za mir, neodvisnost, napredek in socializem.
Vseh pet komisij pa je poleg svoje tematike obravnavala tudi področje ljudske obrambe in družbene samozaščite, saj to vprašnje zadeva vsa področja aktivnosti mladih.
V	soboto pa je bilo drugo plenarno zasedanje 10. zbora slovenske mladine, na katerem so delegati sprejeli poročila o delu komisij, spremembe in dopolnitve statuta ZSMS in resolucijo 10. kongresa ZSMS. Volili so tudi novo predsedstvo RK ZSMS in delegate za 10. kongres ZSMS. Našemu predsedniku tov. Titu so poslali brzojavko, ki se zaključuje z besedami ...tvoja pot je naša pot...
Tridnevno srečanje v Novi Gorici je minilo v znamenju močne enotnosti slovenske mladine, v znamenju trdne odločenosti mladih revolucionarjev današnjega dne, da se še naprej in še bolj vključujejo v boj za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, lepši jutri nas vseh, še zlasti tam, kjer so prepreke in ovire najtrdnejše.
(Povzetek iz Mladine)
Marinka
S sestanka 10 K00S
1. 10. 1978 so člani IO KOOS pregledati dotedanje delo in opravljene naloge ter finančno stanje GOS.
Knjigovodske zadeve osnovnih organizacij po novem vodijo knjigovodje TOZD in sic. za TOZD Proizvodnjo in DSSS tov. Mimi Pavličeva, za TOZD Konfekcijo tov. Za-bretova, za TOZD Restavracijo in TOZD Maloprodajo pa tov. Adro-makova. Člani IO KOOS so nadalje pregledali in potrdili predlog finančnega načrta za športne dejavnosti v prihodnjem letu, ki ga je predložila komisija za šport in rekreacijo pri KOOS. Omenjenemu načrtu bodo dodani še nekateri skupni stroški KOOS, nakar bodo okvirni finančni načrt skupnih stroškov
KOOS predložili za plan DO za prihodnje leto.
V nadaljevanju so člani IO KOOS sklenili o načinu financiranja nekaterih skupnih stroškov OOS in sicer se bodo skupni stroški OOS krili tako, da se bo denar procentualno (glede na dohodke posamezne OOS) izdvajal s prenosnimi nalogi iz sredstev posameznih OOS in plačeval na žiro račun ene od teh (po vsakokratnem dogovoru). O skupnih zadevah, ki jih bo treba na tak način financirati pa se bodo predhodno dogovarjali in sklepali na sestankih IO OOS in IO KOOS .
Beseda je nato tekla o problemu dostavljanja uradne pošte članom družbenopolitičnih organizacij in samoupr. organom, ki je poslana na
našo DO. Člani IO KOOS so se večkrat pritožili, da pošta prispe v DO, ni jim pa vedno dostavljena. Sklenili so, da predsednik IO KOOS posreduje ta problem v kadrovsko-orga-nizacijsko službo, kjer naj ga čim-prej uspešno rešijo.
Nadalje so člani IO KOOS izvolili Ivano Seifert za delegata v Svet za informiranje pri Občinski konferenci SZDL Domžale, dali predlog članov za nov uredniški odbor in izdajateljski svet internega galasila Konoplan, podprli predlog o honoriranju prispevkov za glasilo Konoplan in podprli predlog o podražitvi glasila. O vseh predlogih v zvezi z internim glasilom bo dokončno odločal DS DO.
Člani IO KOOS so še izvolili delegata naše DO za konferenco SZDL krajevna skupnost Prevoje, kjer živi 18 naših delavcev in sicer tov. Emo Korošec.
Boža
nas razgovor
60-letni jubilej
Tov. Franc (Gojko) Adamič je znana osebnost v naši DO. Neutruden, si je dolga leta prizadeval kot vodja in kasneje šef nabave, da bi naša tovarna dobro delala, čeprav kot sam pravi, gladko in brez težav nikjer ne gre, še težje pa je pri nabavah.
Pretekli mesec je praznoval svoj 60-letni jubilej. Vemo tudi, da se od nas poslavlja, saj namerava v pokoj.
Ob njegovi 60-letnici smo zato sklenili spregovoriti z njim.
Tov. Adamič, če bi se danes ozrli na prehojeno 60 letno pot, bi se še enkrat napotili po njej?
Bi se. Prav gotovo pa bi se še enkrat napotil v Jarše. Zakaj? Tu je prijeten kolektiv, dobri odnosi, čeprav v nabavi prihaja zaradi same narave dela do kritičnih situacij, do »povišanih krvnih pritiskov«. Velikokrat se je namreč zgodilo, da je bil v končni fazi sektor, ki sem ga vodil, vsem težavam 'kriv — pa naj-sibodi upravičeno ali ne.
Katere bistvene probleme ste opazili pri naši nabavi v teh letih?
Stalno se je pojavljalo pomanjkanje zdaj tega zdaj drugega materiala. Čeprav smo se trudili in to lahko rečem tudi zase, da bi zaradi nabave oz. nenabave prihajalo do čim manjšega zastoja v proizvodnji, vedno brez tega ni šlo.
Spominjam se, da je nekoč začelo primanjkovati premoga v zimskem času. V nekaj tovarnah so morali zaradi tega proizvodnjo ustaviti. Ko je bilo tudi že pri nas določeno, da se bodo ob 10. uri stroji ustavili zaradi pomanjkanja pare, se je ob 9. uri pojavilo na železniški postaji v Jaršah 9 vagonov premoga. S tem je bila situacija za to zimsko sezono
rešena, vsaj za našo tovarno. Situacija je bila tisto zimo tako kritična, da smo celo nekaterim tovarnam v okolišu posodili nekaj premoga, da so ga uporabili za ogrevanje, ker bi jim sicer zmrznila voda v napeljavi. Take situacije so se pojavljale tudi pri glavnih surovinah. Reševali srno jih tako, da smo si prizadevali potrebne materiale po najkrajši poti spraviti v tovarno, ponavadi s tovornjakom. Zgodilo pa se je, da so prišli z enodnevno zamudo.
Tudi pri nabavi kemikalij smo imeli vsa leta težave, ko je preskrba pri rednih dobaviteljih odpovedala in smo morali na hitro iskati nove.
Pri nabavi je potrebno vedno paziti in zasledovati najugodnejše ponudbe. Nabavni rok in kvaliteta sta ob ceni odločilnega pomena.
Pri zbiri nabavljenega materiala je bila torej glavna odločitev v tem, katera surovina je za nas najugodnejša — tako glede cene kot glede kvalitete. Kvaliteta pa ni trpela na račun cene, saj bi v obratnem primeru poslovali z izgubo in sami sebi delali škodo.
Kaj bi skušali izboljšati, če bi danes spet, kot pred toliko leti šele začenjali v tej službi?
Letošnji upokojenci na poslovilnem srečanju v naši restavraciji
Od 1946. leta, kar delam v nabavi, sem bil prepričan, da bo preskrba s surovinami, z materiali vedno boljša, ker sem se tolažil, da je bilo prva leta po vojni pomanjkanje razumljivo. Vendar kasneje, 10 let po vojni in še nadaljnjih 10, so se začeli iz leta v leto pojavljati novi in novi problemi.
Tipično pri uvozu je to, da se je posebno zadnjih nekaj let uvoz vedno bolj kompliciral z raznimi kontingenti.
Tako, da če bi še enkrat začel, sploh ne vem, kako bi...
Nabava je zelo živ posel in se moraš vedno sproti prilagajati tržišču, delati pa tako, da je uspešno za poslovanje tovarne. Sama narava dela človeka sili v agilnost in takojšnje reševanje problemov. Zato zahteva ta služba močne živce.
Tov. Adamič, kaj pa vaše zdravje in počutje?
Pri svojih šestdesetih letih se počutim kar še zdrav in še nič utrujen. Izkušenj pa sem si nabral veliko.
Vsa leta se že vozim v službo iz Ljubljane, pa sem se na to dobro privadil in tudi zgodnje vstajanje me popolnoma nič ne moti. Zamudil sem pa mogoče enkrat ali dvakrat v vseh letih.
Ja, bliža se mi odhod v pokoj ...
Pred dvemi leti sem si ta odhod in sam pokoj drugače predstavljal. Predstavljal sem si, da bova z ženo potovala po svetu in uživala preostali del življenja, na žalost pa je sedaj situacija drugačna... Doma me ne čaka nihče.
Zato pa mi prihajanje na delo predstavlja veliko zadovoljstvo.
Tov. Adamiču se za razgovor zahvaljujem in mu želim, tudi v imenu uredništva, še dolga zdrava leta!
Urednica
iz dela samoupravnih organov
DS in zbori delovnih ljudi TOZD in DSSS
V mesecu oktobru so bile seje delavskih svetov TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija in DSSS ter zbori delovnih ljudi v TOZD Maloprodaja in TOZD Restavracija in počitniški domovi. Na vseh omenjenih organih so bili sprejeti sklepi, da se potrdijo predlogi obračuna poslovanja posameznih temeljnih organizacij oz. DSSS za obdobje januar—september 1978 ter potrdi predlog začasne delitve dohodka. Nadalje je biil potrjen predlog, da vrednost točke v IV. tromesečju ostane neizpreme-nijena, tj. v višini 0,0561 Ndin/h (čeprav je dejansko izračunana vrednost glede na rezultate poslovanja povsod nekoliko nižja).
Potrjene so bile tudi višine blagajniškega maksimuma, ki znašajo: za TOZD Proizvodnja 50,00 din, za TOZD Konfekcija 100,00 din ter za DSSS 50,00 din.
Na seji DS TOZD Proizvodnja in DS TOZD Konfekcija so bili sprejeti predlogi samoupravnega sporazuma o merilih in postopku za uresničevanje pravic do zadolževanja v tujini in predlog samoupravnega sporazuma o merilih in postopku za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino (predlagatelj samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino), nadalje pogodba o združevanju sredstev ustvarjenih s poslovanjem v zunanjetrgovinskem prometu zvezne direkcije za promet in rezerve s proizvodi za iposebne namene ter imenovan v skupščino podpisnic navedene pogodbe kot delegat DO INDUPLATI tov. direktor Srečo Bergant, dipl. ing.
Člani DS oz. zborov delovnih ljudi so tudi odločno podprli priporočilo Izvršnega odbora Poslovne skupnosti tekstilne industrije SRS v zvezi z izenačevanjem pogojev za pridobivanje dohodka za tekstilno industrijo v-okviru gospodarstva. Sprejet je bil tudi sklep, da delegati v zboru združenega dela SO Domžale posredujejo stališča v obravnavo ter zahtevajo, da navedena stališča obravnavajo oz. jih posredujejo v obravnavo tudi naši delegati v republiški skupščini.
Vsi navedeni organi so obravnavali tudi predlog v zvezi s toplo prehrano med delom, medtem ko so člani DS TOZD Proizvodnja obravnavali tudi predlog za uvedbo nočnega dela žena oz. predloge lin ukrepe za postopno odpravo nočnega dela žena.
DS TOZD Konfekcija je sprejel tudi sklep o poteku popisa sredstev in imenoval člane popisnih komisij, obravnaval delegatsko vprašuje KS Peče v zvezi s proizvodnjo v obratu Peče ter imenoval v skupščino Poslovnega združenja bombažne industrije Jugoslavije kot našega predstavnika dipl. ing. Sreča Berganta.
Delavski svet TOZD Proizvodnja je obravnaval tudi prošnjo tov. Ne-ralič Anke za dodelitev denarnih sredstev za nakup rabljenega stanovanja (garsoniere) ter imenoval komisijo za izbiro najboljše ponudbe za nakup širinsko razpenjalnega stroja in nakup križno previjalnega stroja. Delavska sveta TOZD Proizvodnja in Konfekcija sta obravnavala tudi več predlogov v zvezi z
investicijskim vzdrževanjem (preureditev oz. vzdrževanje jaška s cisterno, obnovitev temeljev za zračno halo, izdelava navijalnih valjčkov).
DS DSSS je obravnaval tudi predlog razpisne komisije v zvezi z izbiro vodje oddelka tehnične kontrole, sprejet pa je sklep, da od 1. 11. dalje tov. Zupan Marjana začasno nadomešča vodjo DTK.
Matjaž Pavlin
TETEKS V TETOVU DELA S SISTEMOM 913
Med novicami, ki jh objavljajo strokovni časopisi za tekstil, smo lahko septembra prebrali, da so v tetovski tovarni Teteks instalirali sistem 913.
Sistem 913 je računalniško vodeni sistem elektronskih naprav. Vsi proizvodni stroji so priključeni na osrednji računalnik, ki zmore tako sproti ugotavljati potek proizvodnje tako glede količine kot asortimenta in kvalitee. S pomočjo tega sistema je možno »brez napake« planirati proizvodnjo in do optimalnih možnosti izkoristiti obstoječe kapacitete.
Teteks se uvršča med vodilne v tekstilni dejavnosti v SFRJ, piše poročevalec v uvodu. Mi Teteksu k temu čestitamo in si glasno želimo, da bi tudi sami dobili enako računalniško napravo za vodenje in usmerjanje proizvodnje.
Po TPI 78/09
priredil O. Lipovšek
DELEGATSKO
VPRAŠANJE
DELEGATSKO VPRAŠANJE delegacije krajevne skupnosti Peče
Sprašujemo se, kdo je krivec, da v podjetju Induplati Jarše TOZD konfekcija Peče zaposlene ženske nimajo dela ter morajo zaradi tega koristiti izredni dopust. TOZD konfekcija Peče zaposluje ženske, ki so doma pretežno v hribovitih (nerazvitih) zaselkih, zato jim je to edina možnost zaposlitve. Saj bi bilo nemogoče, da bi hodile (oziroma se vozile) na delo v okolico Domžal, ker imajo že do Peč eno do dve uri hoda. Prosimo, da nas o tej zadevi obvestite .
ODGOVOR
NA NASLEDNJI STRANI
Odgovor
na delegatsko vprašanje
Na delegatsko vprašanje, ki je bilo zastavljeno na ločenem zasedanju združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 9. 78 dajemo naslednji odgovor:
Obrat konfekcije v Pečah kot manj razvitem področju naše občine je bil ustanovljen junija 1973 leta. Obrat je bil ustanovljen zaradi proizvodnje posebnega pomena za potrebe JLA. Da smo ustanovili obrat na tem področju je bil razlog v veliki zainteresiranosti krajanov in prav tako pristojnih organov Občinske skupščine. Pri tem velja omeniti, da je obrat v zvezi z omenjeno proizvodnjo na tem področju tudi strateškega pomena.
Letos so nastali večji problemi pri zagotovitvi redne proizvodnje v posameznih obratih TOZD Konfekcija, med njimi tudi v obratu Peče. Razlog za nastale težave je v tem, da ustreznih naročil po izdelkih, katerih proizvodnji so bili ti obrati namenjeni, ni več s strani JLA. Pri tem je treba poudariti, da so ti obrati delovno tehnološko in še posebej o svoji tehnični opremljenosti izrazito specializirani na omenjeno specifično proizvodnjo, ki pa je sedaj praktično v celoti izpadla. Dalje je treba omeniti, da je pri omenjenih proizvodih šlo dejansko za masovni proizvod, ki ga je popolnoma nemogoče nadomestiti v krajšem časovnem, razdobju z drugimi ustreznimi proizvodi.
Iz omenjenih razlogov je očitno, da je za poslovno proizvodno preorientacijo v omenjenih obratih potrebno daljše obdobje in da tega prehoda tudi ne bo mogoče izvesti brez ustrezne družbene pomoči. Prehod na novo proizvodnjo je povezan z razvojnimi problemi, problemi zamenjave strojnega parka in druge opreme ter uvedbe nove tehnologije in pri tem obenem tudi s priučevanjem delavcev k drugim delovnim postopkom. Jasno je, da tega prehoda v enem samem kratkem časovnem razdobju, potem ko je prej potekala intenzivna proizvodnja v teh obratih, ki je tudi onemogočala predčasne vnaprejšnje priprave na takšen prehod, ni mogoče izvesti in da je treba zato v vmesnem času iskati začasne rešitve za sanacijo stanja v teh obratih. Te začasne rešitve predstavljajo dejansko premostitvene ukrepe v obdobju prehajanja k novi proizvodnji. V tej zvezi je treba posebej poudariti, da odločitev za novo proizvodnjo ne more biti ne stvar našega kolektiva marveč tudi nujno skupen dogovor vseh pristojnih organov in organizacij v okviru občine.
Za sanacijo stanja v obratu Peče smo kot začasno rešitev poiskali možnost opravljanja storitev za proizvodne potrebe tovarne TOSAMA. Ta začasna rešitev pa ni mogla v celoti nadomestiti izpadle proizvodnje, tako da je danes očitno, da primanjkuje dela še vedno za približno polovico delavk obrata v Pečah. Pri tem je treba pripomniti, da nam Tosama lahko zagotavlja delo ne le samo za polovico zmogljivosti obrata
v Pečah, marveč da je z njo sklenjena pogodba za opravljanje teh storitev samo do konca tega leta, tako da je proizvodnja v obratu v Pečah za prihodnje leto še vedno odprto vprašanje. V tej zvezi pa lahko zagotovimo, da bomo v okviru našega razvoja, v kolikor se situacija med tem ne bo spremenila in vendarle ne bi dobili novih naročil, lahko oskrbeli v prihodnjem letu proizvodnjo novih izdelkov v obratu Peče, vendar pa v začetku prav gotovo le v skrčenem obsegu, to je prav tako, le za polovico obstoječih zmogljivosti tega obrata.
V dani situaciji tedaj realno ne moremo računati na večji obseg proizvodnje v obratu Peče, kot znaša dejansko polovica njegovih obstoječih zmogljivosti. Zaradi tega smo izvedli vse potrebne ukrepe, da bodo delavke, ki so še mlade in nimajo posebnih socialnih ovir, prešle v proizvodnjo v Jaršah, kjer pa nam po drugi strani na ključnih proizvodnih delih oz. nalogah kritično primanjkuje delavk in jih za ta dela oz. naloge na območju naše občine tudi ni več mogoče kadrovati. Za prehod omenjenih delavk v Jarše smo izvedli potrebne predpriprave tako po eni strani za zagotovitev potrebnega rednega avtobusnega prevoza od Jarš do Peč in nazaj kot po drugi strani v proizvodnji v Jaršah. O tem prehodu so že razpravljali in odločali delavci obrata Peče na svojem zboru in pristojni samoupravni organi TOZD Konfekcija. Pripomniti velja, da položaj teh delavk ne bo v ničemer slabši od položaja tistih delavcev, ki se že sedaj vozijo na delo v delovne organizacije na področju Domžal, nasprotno, zaradi urejenega prevoza bo njihov položaj prav gotovo celo boljši. Vse tiste delavke, ki pa imajo dejansko posebne socialne ovire oz. druge težave, zaradi katerih ne morejo preiti v Jarše, pa bodo še naprej ostale v obratu v Pečah.
Po navedenem je očitno, da obrat v Pečah ne ukinjamo niti ne mislimo ukiniti. Res pa je. da bo obrat predvidoma v prihodnjem obdobju delal z manjšo zmogljivostjo kot doslej in da ga zaenkrat ne bomo širili.
Na koncu naj poudarimo, da smo kot tekstilna industrijska organizacija z ustanovitvijo obrata v Pečah vendarle zagotovili temu manj razvitemu področju občine določen ekonomsko socialni napredek. Ne bi na tem mestu razpravljali o problemih tekstilne industrije in njenem položaju v našem gospodarstvu. Ob nastalih težavah pa naj le opozorimo, da bi bilo prav, ko bi se za ta manj razvita področja občine in republika močneje zainteresirale tudi druge organizacije združenega dela katerih dejavnosti sodijo med gospodarsko takoime-novano perspektivnejše in ki tudi uživajo za svoj boljši gospodarski položaj mnogo večje družbene ugodnosti kot tekstilna industrija.
Sef kadr.-org. sektorja dipl. iur. Ingo Paš
Priporočilo poslovne skupnosti tekstilne industrije SRS
Izvršni odbor Poslovne skupnosti tekstilne industrije SRS nam je posredoval predlog izenačevanja pogojev pridobivanja dohodka za tekstilno industrijo v okviru gospodarstva.
V zvezi z navedenim predlogom izvršni odbor predlaga, da delegati na zasedanjih zbora združenega dela zastopajo naslednja stališča:
Za tekstilno industrijo s ciljem izenačevanja pogojev pridobivanja dohodka, je nujno spremeniti sistem in višino obračuna nekaterih obremenitev iz dohodka in čistega dohodka:
— Zmanjša naj se stopnja davka na dohodek TOZD za ustrezni delež več vplačanih prispevkov za financiranje družbenih dejavnosti, katerim osnova za obračun so OD, katerih maso zvišujejo izostanki z dela zaradi materinstva in nege družinskih članov.
— Znižati stopnjo za obračun višine obveznega posojila za manj razvita področja. Tekstilna industrija prispeva v sklad za nerazvite 3 % od vrednosti poslovnega sklada. Znano je, da so mnoge panoge gospodarstva te obveznosti popolnoma oproščene ali pa jo obračunavajo po znižani stopnji.
— Z ozirom na dejstvo, da višina sredstev obveznega posojila za manj razvita področja velikokrat presega višino sredstev, ki jih temeljna organizacija nameni po razdelitvi čistega dohodka v svoj operativni poslovni sklad, bi bilo potrebno pripraviti podrobnejšo analizo te obremenitve ter poiskati realnejše osnove za porazdelitev te obveznosti na temeljne organizacije. Ustreznejše rešitve bi bilo potrebno poiskati pri določanju osnove za obračun posojila ter uveljaviti načelo, da osnovo za obračun tvorijo tista poslovna sredstva temeljnih organizacij, ki so sodelovala pri ustvarjanju dohodka.
— Glede predloga, da naj bi se tudi za plačilo nadomestil zaposlenim ženam vsled izostankov zaradi bolezni ali nesreče pri delu, solidarnostno združevala sredstva v obliki povečane stopnje za socialno zavarovanje, pa je bil IO mnenja, da za to ne obstoja nikakršna realna osnova, zaradi katere bi bila diferenciacija med moško in žensko delovno silo upravičena.
Delegati naj na zasedanju zbora združenega dela pri obravnavi navedenih stališč obenem zahtevajo, da predlog teh stališč podajo tudi delegati v republiški skupščini.
Na ptujskem gradu
Sindikalni
Bila je sobota 7. oktobra. Sonce se je zgodaj prikazalo na obzorju. Zato je bilo razpoloženje vseh že zjutraj obetajoče.
Odpeljali smo se z dvema avtobusoma. Pot nas je vodila preko Trojan, Savinjske doline, kjer smo pri Arji vasi zavili na novo cesto Sloveniko. Dalje mimo Slovenske Bistrice ;in končno smo okrog desete ure prispeli na naš cilj, ki je bil to pot Ptuj, ptujski grad s svojimi muzeji in znamenitostmi.
Ptujski grad je ires enkraten. Vredno si ga je 'ogledati. Ob spremljavi in razlagi izkušenega vodiča smo veliko videli in izvedeli. Naj vam posredujem nekaj od tega, kar nam je ostalo posebno v spominu.
Ptuj — Petovio, se omenja že leta 890. Prvotni grad iz 9. stoletja so razdejali Madžari. Nov obrambni grad pa je bil zgrajen leta 1120 do leta 1147. Od leta 1873 dalje je bil last Herbersteinov. Zadnji lastnik grof Jožef Herberstein je stavbo prenovil in preuredil.
Danes je ves grad en sam muzej. V posameznih sobah, ki smo si jih ogledali, se nam je nudilo vse razkošje .in umetnost tedanjega časa. Videli smo sobe, katerih stene so vse obložene z gobelini neprecenljive vrednosti. Vodič nam je povedal, da je en tak gobelin delalo deset žena deset let.
Ustavljali smo se ob portretih in Slikah raznih mojstrov. Nekatere slike so vredne tudi do 120 starih milijonov. Občudovali smo pohištvo v stilu rokokoja, bidermajerja itd. Posebno pozornost so pritegnile razne intarzije, to je okrasno vlaganje drugobarvnih lesov v lesene površine pohištva.
Ves grad je en sam muzej
izlet DSSS
Po ogledu gradu smo krenili mimo 200 let starega drevesa — sekvoje — do nekdanjih žitnih kašč, v katerih je sedaj etnografski in vinski muzej. Posebno etnografski muzej je čudovit. V njem je zajeta vsa kultura in način življenja s ptujskega polja z njegovimi znamenitimi Kurenti.
Pretekli mesec (6. 10. 1978) so se v Induplati sestali predstavniki DOS in ostalih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov naše DO s predstavniki Občinskega sindikalnega sveta Domžale, da bi se posvetovali o delu našili OOS pred kongresom ZSS in ZSJ.
V pogovoru so na široko zajeli problematiko gospodarjenja v Induplati in se ob tem ponovno dotaknili tekstilne industrije nasploh, iskali rešitve za problematična obrata konfekcije v Pečah in Mokronogu, razpravljali o uresničevanju zakona o združenem delu, ocenili delo sindikata in ostalih družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organov in delegacij, razpravljali o kadrovski problematiki, zaposlovanju in izobraževanju, o življenjskih in delovnih razmerah delavcev, o reševanju stanovanjskih in drugih vprašanj, o reševanju problema invalidnih delavcev, o varstvu pri delu ter o zdravstveno socialni problematiki.
Poudarjeno je bilo, naj bi sindikat veliko več preventivno deloval, najsibodi pri sprejemanju samoupravnih aktov in sporazumov kot
No, končno je bilo treba tudi jesti. Po vožnji med vinorodnimi goricami, preko Ormoža, nas je čakala pogrnjena miza v prijetnem hotelu Jeruzalem v Ljutomeru. Pa ne samo pogrnjena miza ;in kosilo, čakal nas je tudi plesni ansambel »Magnet«, ki nam je igral vse do večera. Mi pa smo plesali, peli in se res luštno imeli. Kdor ni šel z nami, naj to stori drugo leto, ne bo mu žal.
Dana Pavlin
tudi pri ostalih konkretnih nalogah v zvezi z rezultati dela delavcev, njihovimi osebnimi dohodki, socialnim položajem itd. Glede na to, da spadamo v industrijsko panogo, ki zaposluje pretežno žensko delovno silo, je tu vrsta odprtin perečih vprašanj, kot so: Koliko sindikat spremlja problematiko porodniških dopustov in bolniških izostankov zaradi nege otrok? Kaj lahko sindikat naredi glede uslužnostnih dejavnosti oz. t. i. servisov, ki naj bi razbremenili matere — delavke gospodinjskih del? Kaj narediti za še boljšo organiziranost varstva otrok v VVZ? Koliko sindikat vpliva na zmanjšanje števila nesreč pri delu v obratih? Kako reševati problem ostarelih delavk, ki so včasih delale v drugačnih pogojih dela kot danes? Na katerih delih zaposlovati invalidne delavke oz. kako rešiti problem invalidnih oseb v DO?
Na posvetu so na koncu ugotovili, da kljub razčlenitvi nekaterih aktualnih vprašanj, ostajajo še mnoga, o katerih se bo potrebno še posvetovati in o njih razmišljati, da bi čimprej našli zadovoljive rešitve.
Urednica
Posvet sindikalistov
Ali lahko komerciala in proizvodnja živita v sožitju ?
(1. del objavljen v 6. št.)
Razloge za spore na občutljivih področjih, ki jih lahko pojasnimo, lahko razdelimo v dve skupini — eno, ki jo sestavljajo osnovni vzroki in jo najdemo pri vseh proizvajalcih industrijskih dobrin in drugi, ki sestavljajo dodatne otežujoče postavke, ki spremljajo osnovne vzroke v določenih situacijah. Na tem mestu bomo pregledali osnovne razloge oz. vzroke, v naslednjem odseku pa dodatne otežujoče postavke.
Vrednotenje in nagrajevanje
Eden od osnovnih vzrokov za spore med komercialo in proizvodnjo je v načinu vrednotenja po različnih kriterijih in v nagrajevanju za različne uspehe. Na eni strani so delavci v komerciali, ki so vrednoteni na osnovi uspešne rasti podjetja v smislu prodaje, deleža na trgu, novih tržišč. Na žalost so delavci v komerciali velikokrat bolj usmerjeni v prodajo kot v ustvarjanje dohodka in ostanka dohodka. Na drugi strani so delavci v proizvodnji mnogokrat vrednoteni glede na čim bolj nemoten potek proizvodnje in glede na minimalne stroške proizvodnje. Podobno kot delavci v komerciali so na žalost orientirani na stroškovno plat in premalo na dohodkovno.
Sistem vrednotenja in nagrajevanja ima za posledico to, da so delavci v komerciali vzpodbujani k spremembam, ki so ljuč do konkurenčnosti na trgu. Da so lahko nagrajeni, morajo vzpodbuditi razvoj novih izdelkov, morajo omogočiti prodor na nova tržišča, morajo najti nove programe. Toda delavci v proizvodnji so pvrednoteni in nagrajeni tako, da sprejemajo spremembe le, če občutno znižajo njihove stroške.
Ker oboji, delavci v komerciali in delavci v proizvodnji žele pozitivno ovrednotenje svojega dela in tudi primerno nagrajevanje, se obnašajo tako, da kvarijo lastne interese.
Narava stroškov na problematičnih področjih povečuje razlike v načinu vrednotenja in nagrajevanja. Razprava o širini produkcijske linije je dober dokaz za to trditev. Ker so stroški širjenja produkcijske linije predvsem na področju proizvodnje, se vodja proizvodnje zavzema za čim ožjo produkcijsko linijo. Nasprotno je pri vodji komerciale: razmere do-* besedno silijo vsakega od vodij v nasprotovanje. Vsak od njih izvaja pritisk za izvajanje take poslovne politike, ki bi kar se da zmanjšala njegove stroške, povečala njegove prednosti ter s tem pripeljala do pozitivnega vrednotenja in ustreznega nagrajevanja njegove službe.
Vscstranost problemov
Težave so še večje, zaradi vsestranosti problemov, ki se pojavljajo na posameznih področjih. Običajno potrebuje vodilni kader podatke vsaj od dveh različnih funkcij, še več, podatki so mešanica »mehkih« (kvalitativnih) podatkov komerciale in »trdih« (to je kvantitativnih) podatkov proizvodnje. S pogleda razširjanja kapacitet, na primer, je prilično lahko ugotoviti ceno stroškov in prednosti opreme, vendar pa je težko predvidevati prodajo in uporabo (izkoriščenost) kapacitet.
Področja problemov so zamotana tudi glede na organiziranost podjetja. V mnogih pogledih predstavljata prodaja in proizvodnja gonilno silo podjetja. Sta osnovi za planiranje, finance in kontrolo. Zato vsako nerazumevanje med njima vključuje jedro tovarne.
Pravtako je očitna zamotanost —■ v zasnovi in v izvajanju — pri politiki podjetja. Podatki prihajajo z obeh strani, ljudje, ki so odgovorni, so na obeh straneh. In tudi rezultati se čutijo na obeh straneh.
Orientacija in izkušnje
. Efici. osnovnih vzrokov nesporazumov je v življenjski poti vodilni n uslužbencev. V povprečju začne komercialist v industrijskem podjetju kot prodajni regent, ki »živi« s svojimi kupci. Šef komerciale in celo šef marketinga, oba se v. Prvi vrsti ukvarjata s problemi potrošnika. Področje problemov se lahko širi, orientacija pa je še vedno ista: k potrošniku.
Vodstveni kader komerciale ima ponavadi pisarne zraven najbolj operativnih ljudi, z njimi dela vsak dan, celo obiskuje prodajna mesta in kupce, zato se najlažje istoveti s problemi potrošnika.
Njihovi »nasprotniki« v proizvodnji začenjajo kariero kot mojstri in se prebijajo po lestvici vodstvenega kadra v proizvodnji. Zavedajo se problemov proizvodnje, te probleme razumejo, z njimi se srečajo vsak dan. Vsak dan so v stiku z ljudmi, katerih glavna skrb je tekoča proizvodnja. Neprimerno večkrat obiščejo ljudi v proizvodnji, neposredno za stroji, kot pa kupce-potrošnike.
Vsak vodja komerciale in vsak vodja proizvodnje se bolje zaveda svojih problemov in svoje organizacije. Prav tako se bolje ujema s svojimi delavci, z njimi izmenjuje izkušnje in poglede na stvari. Razume njihova nagnjenja in navade — torej tudi misli, da je njihovo stališče pravilno.
Razlike v osebnostih
Ponavadi so tudi razlike v osebnem življenju in v življenjskih nazorih med šefom komerciale in šefom proizvodnje velike. S preučevanjem in statistično obdelavo so prišli do naslednjih značilnosti:
—	šef komerciale začne svojo kariero kot prodajni referent, menja več podjetij, preden zasede vodilno delovno mesto. Ponavadi ima smisel za ekstravaganco, njegovi hobiji so tenis, golf in poker.
—	Sef proizvodnje dela kariero v enem podjetju, prične kot obratovodja in se prebija k vrhu. Po naravi je garač, njegovi hobiji so povezani z naravo (vrtnarjenje, lov).
Avtor članka Benson P. Shapiro pravi, da izjeme sicer obstajajo, vendar je povprečje dokazano.
Jasno je, da te razlike otežkočajo prijateljski kontakt med obema šefoma. Ce ta občutljivi, a vendar pomembni vzrok za nesporazume dodamo k ostalim, lahko razumemo, da odnosi niso vedno najbolj-
Dodatnc *ežave
V nekaterih industrijskih podjetjih se služba komerciale in proizvodnje srečuje še z inženiringom in razvojem. Iz dveh »strank« postanejo tri ali štiri. To je posebno težavno na področju novih izdelkov, kjer sta razvoj in inženiring ključni funkciji. V mnogih podjetjih z električnimi strojnimi izdelki je šef inženiringa koordinator med komercialo in proizvodnjo, če je kot osebnost močan je lahko tudi edini, ki uravnava spore med komercialo in proizvodnjo.
Prav tako Je mnenje vodilnih v finančnem sektorju bistveno pri odločanju o možnostih investiranja in pri odločanju o izkoriščanju kapacitet.
Spori so pogostejši v podjetjih s široko in raznoliko produkcijsko linijo in v podjetjih s hitro rastjo. Čeprav je v obeh primerih potreba po sodelovanju še /ečja, so rezultati obratni.
Skoraj v vseh podjetjih pa so občutni zunanji vplivi. Cikli prodaje so ozko povezani z gospodarskimi cikli. Predvidevanje prodaje je vedno težje, napake imajo hujše posledice. Tudi tehnologija se hitreje spreminja. Izdelki hitreje zastarijo.
Končno tudi s širjenjem podjetja postaja sporazumevanje težje, kajti vpletenih je več ljudi.
Položaj pa vendarle ni obupen.
Odpravljanje nasprotij
Tako kot konkurenca na trgu, lahko tudi nasprotja med komercialo in proizvodnjo dajo pozitivne rezultate, če sc obe službi zavedata nujnosti ravnotežja, pri čemer vsaka še vedno zastopa svoje interese.
Jasna politika podjetja
Eden od b.stvenih pogojev za zmanjšanje sporov je jasna usmeritev (politika) podjetja. Komerciala in nroizvudnja se naprimer ne moreta veliko prepirati o širini produkcijske linije, če je poslovna politika podjetja jasna. Naprimer, če se je podjetje odločilo za ozek asortiman in velike serije ter zato nizke cene, ali
pa za določeno kategorijo proizvodov z mnogimi različicami in zato sorazmerno višjimi cenami. Pravila so torej jasna, večina problemov s širino produkcijske linije odpade.
Spremenjen način nagrajevanja
Način nagrajevanja lahko spremenimo tako, da vzpodbuja sodelovanje med obema funkcijama. Komercialisti so lahko npr. vrednoteni po dobrem predvidevanju prodaje ne pa po tem, za koliko presežejo prodajno kvoto. Ljudi v proizvodnji pa lahko nagradimo za inovacije, hitrost dobav, ipd. Poleg stroškovnega vidika moramo gledati tudi na izboljšanje kvalitete in uvajanje novih izdelkov.
Sistem nagrajevanja je lahko uspešen le, če obstajajo podatki in kriteriji in če so le-ti ozko povezani s planiranjem. Naprimer najboljši način vrednotenja predvidevanja prodaje je primerjava dejanske prodaje s planirano.
Za osnovo planov moramo postaviti tudi potrebe potrošnika. Ce je npr. pomembno vedeti (za nagrajevanje) koliko stane neko popravilo, kolikokrat se povprečno ponovi, koliko časa se porabi zanj, je prav tako važno, da vprašamo potrošnika, ali je zadovoljen s kvaliteto popravila ali pa z odnosom serviserjev.
Ljudje so pomembni
Najenostavnejši način pospeševanja sodelovanja med ljudmi je pospeševanje neformalnih stikov med ljudmi.
Morda najuspešnejši način pa je »mešana« kariera. S tem, da vodstveni delavec v svojem razvoju dela na večjih področjih, bolje razume njihove težave in potrebe. Tako dobimo tudi vodilne ljudi, ki so širši in bolj nepristranski. V mnogih podjetjih se takega načina otepajo, ker se boje stroškov. Ali pa pravijo: »Ta komercialni tip bo sindikat dobesedno požrl« in »Nočem, da mi ta obra-tovski tip zapravi dobrega kupca«. Take skrbi so sicer upravičene, vendar problemi niso nepremostljivi. Važno pa je, da se program usposabljanja začne dovolj zgodaj v karieri, tako da je tveganje za velike napake neznatno.
Izmenjava mišljenj in razčiščevanje sta potrebna, vendar morata potekati v duhu sodelovanja in se morata opirati na dejstva.
Jačanje obeli služb
Za zmanjšanje sporov je pomembno, da postane vsaka od njiju bolj odvisna od potreb druge. Komercialisti morajo graditi svoje programe na kapacitetah proizvodnih enot. Tako mora šef komerciale analizirati^ poleg potrošnika tudi proizvodne možnosti. Potem mora trg razdeliti na segmente in izbrati tiste, katerih potrebe lahko izpolni. Končno mora razviti asortiman izdelkov, ki je osnovan na možnostih proizvodnje in ustreza potrošnikom na izbranih segmentih.
To strategijo je mnogo lažje opisati kot pa izvajati. Zahteva veliko discipline vodilnega kadra. Brez nje pa lahko postane podjetje proizvajalec »vseh stvari za vsakogar«, kar vodi v to, da končno postane »nič za nikogar«.
Naloga komerciale je torej, izbrati potrošnika, ki jim izdelki podjetja ustrezajo. Naloga proizvodnje pa je, da se s svojimi kapacitetami prilagaja trgu. V zadnjih 12. letih sta bila razvita dva koncepta, ki pomagata uresničevati to nalogo.
Martin K. Starr je predlagal, da nai bodo izdelki oblikovani tako, da ima več izdelkov isti modul. S tem dobimo raznolikost za potrošnika, cena pa ostane zaradi serijske proizvodnje nizka.
Se več pa lahko naredi natančno in pravilno organiziranje proizvodnje in planiranje proizvodnih kapacitet. VVickham Skinner je dokazal, da je boljša konkurenčnost posledica gledanja na podjetje kot na omejen, čvrst skupek izdelkov, tehnologij in tržišč. Posamezne proizvodne linije in pa dodatne dejavnosti moramo organizirati tako, da vsaka služi le
(Nadaljevanje na 13. strani)
Ušivost in garje zatrimo!
Koncentracija večjega števila ljudi na manjšem področju (vzgojno varstvene ustanove, šole, javna prevozna sredstva, kulturne ustanove, delovne organizacije itd.) torej tesnejši kontakt, pomeni v somatični medicini večjo možnost prehajanja infekta od enega človeka na drugega. Če vzamemo v obzir še onesnaženje našega ljubega okolja, oz. da ni več kotička naše zemlje, ki ne bi bil prepojen s kemičnimi snovmi, ter da živimo v času polnem nenehnim sprememb na vseh področjih materialnega in nematerialnega sveta in toliko jih je, da se včasih skoraj ne znajdemo več, ko vse te spremembe presežejo adaptacijske zmogljivosti posameznikovega organizma — potem ni presenetljivo pa vendar resnično, da v času, vse večje izgradnje sodobnih higiensko opremljenih stanovanj in v času vse večje zdravstvene pro-svetljenosti ter veliki potrošnji sredstev, ki so namenjena za osebno higieno, zasledimo kar naenkrat pojave bolezni, na katere smo po drugi svetovni vojni že skoraj pozabili. Uši in garja-vost so danes konkretna stvarnost, razširjene po vsem svetu, s katero tudi naša sodobna družba in današnje zdravstvo ne prideta na kraj. Pot v zdravo prihodnost pa je speljana žal čez sedanjost, zato moramo v danem primeru vedeti, da dobiti uši ali garje ni sramotno, pač pa je sramota če se proti ušivosti in garjavosti ne borimo prav vsi — otroci in odrasli, da bi jih omejili in zatrli. Torej na začetku ne bo odveč, da obnovimo znanje glede vrste uši, njihovih življenjskih pogojev, sredstev za zatiranje in enako za garje. Na človeku živijo 3 vrste uši:
—	naglavna uš, po domače siva uš
—	bela uš, po domače gvantna
—	osramna uš, po domače kršelj.
Gostitelj teh uši je samo človek, ker
se hranijo pač s krvjo človeka.
Siva uš — naglavna
Življenje samcev traja 15—20 dni, samice pa 30—40 dni in v tem času izleže 100 do 300 jajčec svetle barve, 1 mm velikih in zelo odpornih. Samica prilepi jajčeca ali gnide z lepljivo tekočino na lase v bližini kože. Razvoj gnid je odvisen od temperature. Po šetih do osmih dneh se iz gnide izleže ličinka — larva, ki se trikrat prelevi in v kakih treh tednih doraste v odraslega parazita, ki je sposoben za razmnoževanje. Če pade temperatura pod 15° C, se larve ne razvijejo. Nizko temperaturo uši lažje prenašajo (celo do —10° C) in so pri njej lahko brez hrane do 10 dni. Višjo temperaturo prenašajo težko, tako da pri 37° C brez hrane zdržijo le 24 ur. Pri temperaturi 45° C poginejo uši v 50 minutah. Uš se giblje počasi, do 15 cm v minuti. Hrani se večkrat dnevno — najmanj 2—3 obroki dnevno. Brez hrane živi nekaj dni. Uš živi na človeku 6—8 tednov.
Za razsuševanje lahko uporabimo različna sredstva in ni potrebno, da si ostrižemo lase. Cc pa smo si lase ostrigli, moramo paziti, da damo ostrižene lase na papir, jih dobro zavijemo in zažgemo — skratka uničimo. Sredstva za razuševanje glavnih uši so:
1.	petrolej z oljem (po možnosti olivno). Z mešanico petroleja in olja (1 del olja, 1 del petroleja) dobro namažemo lase od korena do vrha in jih pokrijemo z nepoškodovano polivinilno vrečko ter čeznjo zavežemo še ruto. Tekočino nanašamo na lase s primerno velikim kosom vate, namočenim v to mešanico in pazimo, da osebi, ki jo razušujemo, zavarujemo oči. Po treh do petih urah umijemo lase. Postopek še dvakrat ponovimo v presledku enega tedna, ker s to mešanico ne uničimo tudi gnid.
Na uši delujejo petrolejski hlapi, zato morajo biti lasje pokriti z nepoškodovano polivinilno vrečko in dobro zavezani z ruto.
2.	V lekarni lahko nabavimo solutio benzil benzoata ,in sicer 20 > raztopino benzil benzoata v 90i)/o alkoholu. Sredstvo pustimo delovati 6—8 ur, sicer je postopek enak kot s petrolejem in oljem.
3.	Pitroid prašek. Z njim enakomerno narašimo lase. Nato pokrijemo lase z ruto tako, da jo okrog glave tesno zavežemo in pustimo povezano 6—8 ur. Pri uporabi Pitroid praška zavarujemo oči in usta osebi, ki jo razušujemo. Lase nato umijemo in postopek ponovimo še dvakrat v presledku enega tedna, ker tudi s praškom ne uničimo gnid.
Umivanje las
Ne glede na to, katero sredstvo uporabimo za razuševanje, je postopek umivanja po končanem delovanju insekticida enak. Lase umijemo v topli vodi s šamponom in jih dobro speremo s toplo vodo. Oprane lase nazadnje še namočimo v topel 5 % kis, pri občutljivi koži pa dodamo kisu malo tople vode. Tako oprane lase razčešemo z gostim glavnikom nad belim enobarvnim papirjem, da takoj opazimo, če pade z las uš ali gnida (kis povzroči, da se zlepljene gnide laže odlepijo). Po končanem razčesavanju papir zažgemo! Naglavno ruto namočimo takoj po uporabi za 2 uri v toplo vodo z dodatkom pralnega praška in to temeljito speremo ter zlikamo z vročim likalnikom. Glavnike, krtače za lase namočimo v 50/ raztopino vročega kisa. Postelnino (odeje) in tla razkužimo lahko s kontaktnim insekticidom npr:	Baygon sprey, Nuvan
spray, Pitroid plus spray. Kape razkužimo z ustreznim desinsekcijskim sredstvom ali v 5n'() raztopini vročega kisa. Osebno in posteljno perilo pa operemo in prekuhamo z dodatkom detergenta, posušeno pa prelikamo z vročim likalnikom.
Bela uš — gvantna
Je od človeških uši največja in ima velik medicinski ter socialni pomen. Samica ižvi dlje kot samec, 6—8 tednov in izleže 200—300 jajčec — gnid, ki so prozorna in zelo odporna. Gnide zalepi z lepljivo tekočino (izločkom, ki se na zraku strdi) na dlake tkanine na notranjo stran oblačil, zlasti v šive in gube, najpogosteje okrog vratu in pasu. Razvoj gnid traja 3—16 dni ,pač glede na temperaturo med kožo in perilom. Po 6—8 dneh se iz gnid izležejo ličinke — larve. Te sesajo kri dvakrat dnevno,
hitrost njihove rasti pa je odvisna zopet od temperature med kožo in perilom. Preden dozorijo, se še enkrat prelevijo. Uš je sposobna za razmnoževanje 16—20 dni po razvoju in že tretji dan po zadnji preobrazbi lahko mlade samice ležejo gnide. Tudi bela uš lažje prenaša nizko temperaturo kot visoko in tudi te pri 45° poginejo v 45 minutah. V vodi uš živi do 24 ur. Hrani se 2—3-krat dnevno in živi brez hrane samo nekaj dni (pri temperaturi 37° C je uš lahko brez hrane samo 24 ur pri nizki temperaturi pa celo do 10 dni). Ta podatek je zelo važen, ker kaže, da je ušiva obleka nevarna za prenos uši, čeprav je ne nosimo. Uš živi sicer v oblačilih in prihaja na telo samo po hrano. Človeka z visoko temperaturo gvantne uši zapuščajo in se zadržujejo na zunanji strani obleke ali odeje ter tako tudi najlaže preidejo na zdravo osebo. Pri močni ušivosti jih lahko najdemo tudi na dlakah spolovila ali pod pazduho.
Zatiranje gvantne uši ima velik epidemiološki pomen, ker ta uš lahko prenaša hude bolezni:
—	povzročitelja pegavice (Rickettsia prowazeki)
—	povzročitelja evropske povratne mrzlice (Fabris recurrens)
—	povzročitelja volinjske vročice (Rickettsia quintana).
V eni minuti napravi uš do 20 cm poti, kar omogoča širjenje bolezni tam, kjer živijo ljudje na gosto skupaj. Po petih dneh, ko se je uš okužila pri bolniku, postane kužna in so njeni iztrebki polni povzročiteljev nevarnih bolezni (v ušji slini ni povzročiteljev nevarnih bolezni). Povzročitelj pegavice — rikecija lahko preživi do 10 dni v osušenem ušjem iztrebku. Človek se zaradi srbenja praska, pri čemer vtira ušje iztrebke v kožo in se tako lahko okuži. Razpraskana koža pa je tudi lahko pogoj za dodatno okužbo.
Preprečevanje ušivosti oz. postopek razuševanja je, da obleko, odeje, kape itd. posujemo s praškom npr.: Pitroid. Obleko posipamo zlasti v predelu vratnih in podpazdušnih gub ter ob šivih. Nato jo damo v vrečko, ki jo zavežemo in po njej krepko udarjamo, da se prašek porazdeli še po ostali obleki. Zavezano pustimo vsaj 6—8 ur. Zaprašitev ponovimo čez 1 teden. Postelnjino in druge predmete, ki jih lahko prekuhamo, prekuhamo z dodatkom pralnega praška. Predmete, ki jih ne smemo prekuhavati, pa namakamo vsaj 1 uro v vodi, ki smo ji dodali pralni prašek in šele nato operemo na običajen način.
Osramna uš — kršelj
Je najmanjša uš, ki živi na človeku. Samica izleže v svojem življenju 40—50 gnid in jih prilepi na dlake. Ličinka potrebuje za razvoj ca. teden dni. Noge so opremljene z zelo močnimi krempeljci, s katerimi se uš prime dlake in se zagrebe v kožo poraščenih delov telesa, navadno ob spolovilu. Uš, ki se hrani s krvjo, včasih drži rilček v koži po več ur. Zaradi jedke sline nastane na mestu vboda precejšnja rdečina, velika od 1—2 cm. Zaradi srbenja in moč-
nega praskanja se koža poškoduje in vname. Osramna uš se prenaša pri spolnem občevanju in pri ležanju v skupni postelji .
Postopek razuševanja je pogosto menjavanje osebnega in posteljnega perila, prekuhavanje posteljnine in spodnjega perila z dodatkom pralnega praška, likanje posebno spodnjega perila in obleke po šivih. Perilo namakamo vsaj 1 uro v vodi, ki smo ji dodali pralni prašek in šele nato operemo na običajen način. Ušiva obleka mora dlakava mesta obriti (dlake sežgati) in po kopeli s toplo vodo in milom dele dobro posuti s Pitroid praškom ali namazati z mazilom proti osramnim ušem in se po 6 do 8 urah okopati. Postopek ponovimo po enem tednu, ker s praškom ali mazilom tudi teh gnid ne uničimo.
Za popoln uspeh razušitve je vselej potrebno, da razušimo vse ostale ožje člane družine, če se pri komu najdejo uši ali gnide!
Garje — skabies
So nenavadno nalezljiva, zajedalska kožna bolezen. Povzroča jih parazit, ki sodi med grinje — imenovan pršica, srbeč ali ascarus skabiei. Bolezen se prenaša s človeka na človeka in s tesnim dotikom (tudi preko ljuke). Samica pršice se zarije v vrhnjično roženino kože, kjer si izkoplje krive rove. Vanje leže vsak dan 1 jajčece, iz katerih se v nekaj dneh izležejo ličinke, ki po večkratni levitvi zrastejo v zrele pršice. Na vdornem mestu se dela vneta bunčica, ki zelo srbi. Zato jo bolnik razpraska in se večkrat še dodatno rada okuži. Srbež je posebno hud ponoči. Garje se lokalizirajo predvsem med prsti rok, okrog pasu, na sprednji pazdušni gubi, na zapestju, v okolici prsne bradavice ali na spolovilu. Na lasišču, obrazu ali vratu se ne pojavijo. Samo dojenčki imajo garje tudi na podplatih ali celo na obrazu, kjer se jih pri dojenju nalezejo od matere. Zdraviti se morajo vsi člani prizadete življenjske skupnosti! Najpomembnejša je skrb za telesno čistočo in higieno nasploh. Garje torej odpravimo tako, da se najprej okopamo s toplo vodo in milom, da se kožne pore razširijo. Po osušitvi vtiramo v kožo zdravilo, ki ga predpiše zdravnik in ga dobimo v lekarni. Oblečemo se v sveže perilo in obleko ter to ponavljamo nekaj dni, dokler garje ne izginejo. Okuženo perilo, obleko, posteljno perilo, odeje, vzglavnike in žimnice razkužimo. Razkužimo na ta način, da perilo in obleke bombažnega ter lanenega sestava prekuhamo z dodatkom pralnega praška ter dalje operemo na običajen način. Obleke in perilo volnenega ter sintetičnega sestava pa preperemo v vodi z nižjo temperaturo z nekoliko več pralnega sredstva. Vrhnja oblačila (plašče) in ostalo posteljnino (žimnice, prešite odeje, volnene odeje) pa prelikamo ž vročim likalnikom preko mokre krpe.
Vsi sc zavedamo, da je zdravje izredna dobrina, zato bodimo vselej pripravljeni (kar pa pogosto nismo), da za svoje zdravje in za zdravje skupnosti vložimo potrebne napore — uspeh ne bo izostal. Zatrli bomo tudi garje in uši-vost.
Viš. med. sestra Majda Škrinjar
šport
Naši športniki.
Dne 16. septembra letošnjega leta je bil v Kamniku troboj ekip Svilanita, To-same in Induplati. Tekmovanje je bilo organizirano v počastitev 30-letnice tekstilne tovarne SVILANIT Kamnik.
Razpisane so bile sledeče discipline: kegljanje moški in ženske, streljanje moški in ženske, odbojka moški, namizni tenis moški, ter šah. Naši športniki so ekipno osvojili štiri prva mesta izmed sedmih razpisanih in to je bilo dovolj za osvojitev prvega mesta v skupnem plasmanu in s tem tudi lični pokal v trajno last. Ekipno smo prvo mesto dosegli v sledečih disciplinah: kegljanju ženske, streljanju moški, namiznem tenisu ter v šahu. Med posamezniki naj omenim rekord podrtih kegljev Daneta Adromako s 455 podrtimi keglji, ravno tako so se izkazale kegljačice Darinka Marolt, Mija Gorjan in Vesna Maravič, ki so osvojile prva tri mesta.
KEGLJANJE:
REZULTATI:
EKIPNO MOŠKI:
1.	Svilanit 2.355 p. kegljev
2.	Tosama 2.292
3.	Induplati 2.195
EKIPNO ZENSKE:
1.	Induplati 713 p. kegljev
2.	Tosama 652
3.	Svilanit 643
POSAMEZNIKI:
1.	Andromako D. (Induplati) 455 p. kegljev
2.	Kerč Jože (Tosama) 428
3.	Novak Franc (Svilanit) 424
POSAMEZNICE:
1.	Marolt Darinka (Iduplati) 180 p. kegljev
2.	Gorjan Mija 180
3.	Maravič Vesna 178
STRELJANJE:
EKIPNO MOŠKI:
1.	Induplati 476 krogov
2.	Tosama 414
3.	Svilanit 392
EKIPNO ŽENSKE:
1.	Svilanit 360 krogov
osvojili pokal
2.	Induplati 340
3.	Tosama 203
POSAMEZNIKI:
1.	Rihtar (Induplati) 169 krogov
2.	Lautar (Induplati) 163
3.	Kos (Tosama) 148 POSAMEZNICE:
1.	Ferin (Svilanit) 135 krogov
2.	Porenta (Induplati) 129
3.	Koprivšek (Svilanit) 120
ODBOJKA:
1.	Svilanit 2 zmagi
2.	Induplati 1 zmaga
3.	Tosama 0 zmag NAMIZNI TENIS:
1.	Induplati 2 zmagi
2.	Svilanit 1 zmaga
3.	Tosama 0 zmag
SAH:
1.	Induplati 16,5 točk
2.	Svilanit 15,5
POSAMEZNIKI:
1.	Ogrin (Svilanit) 6,5 točk
2.	Jagodic (Svilanit) 6
3.	Hajdinjak (Induplati) 5,5
V EKIPNEM SEŠTEVKU SO SLEDEČI REZULTATI:
1.	INDUPLATI Jarše 62 točk
2.	SVILANIT Kamnik 58 točk
3.	TOSAMA Domžale 42 točk
Rajko Kavčič
(Nadaljevanje z 11. strani)
enemu jasnemu proizvodnemu namenu. Tak pristop omogoča podjetju, da zgradi svoje proizvodne zmogljivosti glede na točno določene zahteve točno določenih delov trga.
Najnovejša dognanja, ki kažejo na to, da ni nujno, da so velika podjetja uspešna, potrjujejo ta koncept. Tako se je npr. velik proizvajalec avtomobilskih delov razdelil na več podjetij z največ 500 ljudmi. Delitev je bila narejena na osnovi specifičnih zahtev protrošnikov in pa glede na tehnologijo proizvodnje. Tak pristop je daleč od principa poenotenja proizvodnih operacij, ki je veljal v preteklosti.
Na koncu postavlja avtor članka nekaj ključnih ugotovitev:
—	problemi med komercialo in proizvodnjo so resnični in pomembni
—	vzroki so mnogoteri, vendar razumljivi
—	položaj se lahko izboljša le, če se razvija dobro premišljen program, ki povečuje sodelovanje
—	podjetje bo uspevalo, ko bosta komerciala in proizvodnja delali v vzdušju sodelovanja in ko bosta spoznali, da ima vsaka od njiju svojo vlogo in svoje potrebe. Nobena od obeh funkcij ne more biti pomembnejša od druge.
po članku v Harward Business Revievv povzela
Cirila Črne, dipl. ing.
Vtisi z evropskega prvenstva v letalskem modelarstvo
Vsako leto je na športnem koledarju FAI določen čas in mesto evropskega prvenstva v letalskem modelarstvu, Državna reprezentanca Jugoslavije se ga je do sedaj udeležila trikrat.
Letos se je to prvenstvo odvijalo v ZR Nemčiji, in sicer v mestu Ansbach, približno 50 km jugozahodno od Nurenberga, Jugoslavija, kot dvakratni zaporedni zmagovalec evropskega prvenstva, se je temeljito pripravljala. Same priprave so potekale v naslednjem vrstnem redu:
1.	Izbira državne reprezentance
2.	Trening celotne ekipe pred prvenstvom
3.	Tekmovanje na prvenstvu
1.	Sam izbor tekmovalcev oz. širša selekcija se okvirno določa že predhodno leto (t. j. 1977). Ob zaključku sezone v letu 1977, se je po doseženih rezultatih rangiralo 10 tekmovalcev, ki so se nato v letu 1978 uvrstili v ožji izbor za državno ekipo. Pred pričetkom letalske sezone v 1. 1978 se je določilo tekmovanja, na katerih se 10 tekmovalcev bori za vstop v ekipo za evropsko prvenstvo.
Ta tekmovanja so: Pokal bratstva in enotnosti, državno prvenstvo ter 3 rezultati, ki jih vsak tekmovalec doseže na izbirnem tekmovanju, ki traja 3 dni. Seštevek vseh petih rezultatov da vrstni red 10 tekmovalcev, odnosno vrstni red prvih treh za ekipo Jugoslavije. Sam izbor je torej dolgotrajen in zahteven, ter izključuje možnost slučajnega ali slabega izbora za udeležbo na vrhunskih tekmovanjih.
2.	Trening državne ekipe je potekal v dveh delih: pred odhodom v ZR Nemčijo in trening na samem mestu tekmovanja, pred pričetkom prvenstva v Nemčiji .
Ekipa se je po programu sestala 15. IX. 1978 popoldne v Čakovcu, kjer je bil sestanek vseh tekmovalcev ter strokovnega teama. Trener ekipe je podal plan vseh priprav ter razpored tekmovanja na prvenstvu:
4 dni trening na letališču v Čakovcu,
19. IX. odhod na letališče Zagreb ter let do Munchna, nato prevoz do mesta tekmovanja,
3 dni trening ekipe na letališču Ansbach,
3 dni tekmovanje za evropsko prvenstvo,
25. ali 26. IX. povratek v Jugoslavijo v večernih urah.
Kot sem že omenil, je trening v Čakovcu potekal 3 dni. Ekipa se je vsak dan zbrala ob 6,15 uri in se po zajtrku odpeljala na bližnje letališče, kjer so treningi potekali od 7—15. ure vsak dan.
Zjutraj je ob prihodu vsak član sestavil in pregledal svoj model in ga nato prijavil trenerju ekipe, ki je vpisal osnovne tehnične podatke v evidenco dnevnega letenja. Vsak tekmovalec je s prijavljenim modelom opravil 10 do 12 letov, ki jih je trener ekipe pozorno spremljal in beležil pomanjkljivosti. Po vsakem dnevu treninga je bil posvetovalni sestanek ekipe.
Treningi sami so fizično naporni, saj je dobra kondicija v teku eden izmed faktorjev dobrega uspeha na tekmovanju.
Zadnji dan tekmovanja smo posvetili pripravam za pot v Nemčijo. Modele zavili in zložili v transportne kovčke, kajti često se zgodi, da se na dolgi poti poškodujejo.
Let do Munchna je potekal brez težav. Po vseh formalnostih na carini in v zvezi s prevozom smo po dveh urah vožnje prispeli v Ansbach, kjer smo imeli v privatnem motelu rezervirana prenočišča. Utrujeni od dolge poti smo komaj čakali počitka, čakali pa so nas še naslednji naporni dnevi.
Ze drugega dne nam je vreme temeljito zagodlo. Bili smo slabe volje, saj je temperatura padla na 10° C in pihal je močan veter.
Prav take vremenske razmere so za tekmovanje v letalskem modelarstvu najslabše. Ko smo se spomnili na vreme v Jugoslaviji, kjer smo na treningih imeli temperaturo do 25° C, nas je še bolj mrazilo.
Mraz in veter sta najhujša sovražnika modelov. Veter jih lahko odnese do 4 km daleč in če nočeš ostati brez modela, ne preostane drugega kot da dobro nabrusiš pete.
Na tekmovanju lahko tekmuješ s tremi modeli. Na razpolago imaš 7 Startov, pri tem pa moraš paziti, da dosežeš dober rezultat in da ne izgubiš modela. Ker je bilo do pričetka še nekaj dni, smo upali, da se bo vreme ustalilo.
Kljub slabemu vremenu smo se odpravili na trening, ki smo ga časovno nekoliko bolj omejili. Tako so bili časi leta modela od maksimalne meje 180 sekund zmanjšani za 10 ali 15 sekund. Tudi teren, kjer smo trenirali, je bil izredno slab, hribovit, preprežen z jarki polnimi vode ter zorano zemljo. Tako si nismo dovolili večjega rizika, saj smo se bali za modele. Poleg vsega pa nas je pošteno zeblo in smo bili ostale dneve oblečeni v vse, kar je kdo premogel oz. vzel s seboj od doma.
Dan pred pričetkom tekmovanja je bila na »letališču« pred klubsko hišico
domačega aerokluba otvoritev tekmovanja, na katero smo šli že malce nejevoljni, saj smo bili »prepiha« siti že tri dni.
Sam zbor tekmovalcev iz vse Evrope je potekal precej neorganizirano in vsekakor ni bil na višini takega tekmovanja. Govornikov ni bilo ne konca ne kraja, tako da smo vsi premraženi poskakovali in se nazadnje stisnili v eno samo kepo ljudi, v katerih je vsak iskal čim globlje v sredi zavetja.
Po kočani otvoritvi smo v hotelu poskrbeli za svoje normalne temperature s pomočjo »zdravil«, ki smo jih za vsak slučaj prinesli s seboj od doma.
Naslednji dan ob 8. uri se je pričelo tekmovanje. Vreme se ni spremenilo. Na štartnem mestu smo bili že uro pred tekmovanjem zato, da smo sestavili modele. Tekmovali smo z modeli kategorije FIB (modeli na pogon z gumo). Pri teh modelih se guma, ki se nahaja v modelu, navije na priblišno 380 obratov. Odvijanje gumijastega traku s pomočjo elise ustvarja vlečno moč, ki pomika model naprej .
Tekmovanje je potekalo v sedmih turnusih, ki so bili časovno dolgi 50 minut.
Kakor tudi na dnevih treninga je tudi sedaj oviral tekmovalce močan veter, ki je nosil tekmovalne modele dokaj daleč. Pomoč pri iskanju modelov je potekala sigurno, saj smo imeli na voljo dve radijski postaji, tako da smo bili v stalni zvezi s startnim mestom.
Najbolje uvrščeni Jugoslovan je bil na 11. mestu od skupno 42 udeležencev. 2e po večerji smo ugotovili, da se nam z vremenom tudi naslednji dan ne obeta nič dobrega. Začelo je namreč še rositi, veter pa se je ojačal in pihal celo noč.
Zjutraj je vreme ostalo nespremenjeno in prepričani smo bili, da bo tekmovanje preloženo. Toda o tem ni nihče hotel nič slišati.
ing. Tone Videnšek,
(Nadaljevanje prihodnjič)
obvestila iz Kadrovske službe
POROČILO O GIBANJU OD ZA SEPTEMBER 1978
Vrednost točke za mesec september je znašala din 0,0561.
Odstotki menjajočega dela osebnih dohodkov so bili izplačani:
R-D-Z za TOZD-1 in DSSS je znašal 109,5%,
R-D za TOZD-1 in DSSS je znašal 106,5 " o,
TOZD Industrijska prodajalna je znašal 115 11 '0,
TOZD Restav. in počit, domovi je znašal 110,5%,
TOZD Konfekcija Radomlje je znašal 106,5 %.
Pri izplačilu OD za mesec september se je obračunala razlika menjajočega dela OD za avgust, in sicer: R-D-Z 3,5 R-D 1,5 % in R-4 1,5 %
Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče:
TOZD Proizvodnja	din 4.633,—
TOČD Industr. prodaj, din 5.862,— TOZD Rest. in
poč. domovi	din 5.510,—
TOZD Konfekcija	din 4.611,—
DSSS	din 6.834,—
TOZD proizvodnja
Razred
2500 do 3000 3000 do 3500 3500 do 4000 4000 do 4500 4500 do 5000 5000 do 5500
d
a
5
9
22
22
20
9
I
2
16
44
33
6
i
9
28
92
53
10
9
18
16
21
7
D .•
Si;
1
3
12
9
7
Q o-
Q . OS
gg
11
12
40
93
58
29
m
V)
cn a
3
8
14
.11
:i2
TOZD Proizvodnja
Vstopi:
1.	Mohar Ljubica, dvoj en j e v pred., vstopila 2. 10. 1978,
2.	Horvat Vera, p revij, v pred., vstopila 3. 10. 1978,
3.	Gabrovec Zdravko, pom. tkal. mojstra, vstopil 9. 10. 1978,
4.	Pestotnik Marko, pom. tkal. mojstra, vstopil 23. 10. 1978.
Izstopi:
1.	Pandža Ivanka, tkalka, izstopila 22. 9. 1978,
2.	Pandža Mile, transp. v pred., izstopil 29. 9. 1978,
3.	Avdijaj Halit, not. tran. v tkal., izstopil 2. 10. 1978,
4.	Durmiši Rašit, not. tran. v prip., izstopil 2. 10. 1978,
5.	Tomc Marija, previjanje, upokojena 14. 10. 1978,
6.	Serko Dušan, moj. izmene v pred., izstopil 26. 9. 1978,
7.	Podgoršek Kati, previjanje, upokojena 30. 9. 1978,
8.	Kramar Majda, p revij, v pred., izstopila 25. 10. 1978.
9.	Matuš Marija, p revij, v pred., izstopila 25. 10. 1978,
5500 do 6000 6000 do 6500	2 2	3 1	4 16	13 3	3 7	3	6 2	23 11	23 9	TOZD Konfekcija
6500 do 7000	1	3	5	3				2	7	Izstop:
7000 do 7500 7500 do 8000 8000 in več	1 1	1	4 2	2	1 1 1	3	1 2	1 1 5	8 10 47	1. Rebolj Marija, šivilja v obr. Peče, izstopila 25. 10. 1978.
Skupaj	94	109	223	92	45	19	23	286	172	Delovna skupnost skupnih služb:
naj nižji OD	2830	3383	3172	3295	3485	4395	3973	2030	317.4	1. Pirc Ivan, tehnolog v razvoju,
najvišji OD	9662	8173	10006	9511	93 j 1	11373	10351	11948	15904	vstopil 11. 10. 1978.
povprečni OD	4388	4544	4623	4707	5088	5JG2	5510	4611	6834	
POROČILI SO SE:
Vera Habjan	i. VUK ANDA, poročena PEJIČ.
ZAHVALE
DOS Konfekciji se zahvaljujem za denarno pomoč in obisk, ko sem bila v bolniškem staležu.
Vlu j driča Marija
Ob boleči izgubi naše drage mame
NEŽE GJERGJEK
sc iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem iz prejemarne in tkalnice za izraze sožalja in denarno pomoč
žalujoči hčerki Kristina Semen Marija Drolc
KRIŽAN KA
1	2	3	4	5	6	7		8	9	10	11	12
13								14				
15				0	0	16	1?		0	0	K	
19				©	20			9	9	9	21	
22			0	23			0	24	25	26		
		27	28			9	29					
30	31				0	32						
33				9	34							
35		0	©	36					9	37	38	35
40		9	9	41				9	42			
43			9	44			9	9	45			
46			♦ 7			4*	49	50				
51						52						
VODORAVNO:
1. spreten nastopajoči v cirkusu, 8. nadležna žuželka, 13. načelo, 14. neprijetna stvar, spor, 15. domače žensko ime, 16. italijanska reka, 18. začetek abecede, 19. prvotni prebivalec Apeninskega polotoka, 20. važna začimba, 21. Belič Uroš, 22. tekstilna rastlina, 23. dolina, 24. osvežilna pijača, 27. pritisk, 29. neodvisna republika v severni Afriki, 30. nizozemski slikar (Jan, 1626—1679), 32. umrli slovenski gledališki in filmski igralec (Stane, umrl 1962), 33. nemški pisatelj, 34. sedež, 35. začetnici imena in priimka češkega politika in državnika (1884—1948), 36. gozdna žival, 37. drevesna skorja, 40. enaki črki, 41. spojina amonij aka, 42. prečni drog, 43. okrajšava za ekonomista, 44. era, 45, grški junak, 46. igralec Žigon, 48. okrasne sobne rastline, 51. prebivalec SZ ob srednji Volgi in južnem Uralu, 52. valovit.
NAVPIČNO:
1. pomladni mesec, 2. največji grški otok, 3. rušilen, 4. posoda jajčaste oblike, 5. pomožni glagol, 6. Anton Linhart,
7.	visoko drevo, pogosto v drevoredih,
8.	banja, 9. Osvobodilna fronta, 10. avtomobilska oznaka Messine, 11. največji polotok, 12. rogovilež, zdrahar, 17. kemični simbol za aluminij, 20. brezalkoholna pijača, 23. del tedna, 24. tovarna v Kamniku, 25. starogrška utež in novec, 26. sovjetski kozmonavt (Andrijan Gri-rorgijevič), 28. nedelaven, 29. tkanina za
lovske obleke, 30. pogumnost, 31. posebna oblika zdravila, 32. ptič s plavalno kožico in vrečo v grlu, 34. tvorba za razmnoževanje rastlin, 36. listnato drevo, 38. utajitve, 39. pripovedka o živalih z moralnim podukom, 42. Vojvodinec, 47. Valjevo, 49. avtomobilska oznaka Zenice, 50. površinska mera.
Sestavila: Danica Bleje
(Nadaljevanje s 1. strani) slušali poročila komisij, sprejeli poročilo o delu ZSS med obema kongresoma in poročilo nadzornega odbora, razrešili republiški svet in nadzorni odbor, sprejeli nov statut ZSS in nazadnje izvolili nov 88-član-ski republiški svet.
Prebrali so pozdravno pismo tovarišu Titu, ki so ga sprejeli z glasnim ploskanjem, prav tako tudi sklep, da bo novo sindikalno vodstvo seznanilo tovariša Kardelja o delu in sklepih kongresa.
Zvečer se je na svoji prvi seji sestal novo izvoljeni republiški svet ZSS, ki je za predsednika soglasno in z odobravanjem izvolil tovariša Vinka Hafnerja, za podpredsednika Mirana Potrča ter za sekretarja Ivana Godca. Soglasno je tudi izvolil novi 25-članski republiški svet in 5-članski sekretariat.
Naš cilj je:
višja kvaliteta, nižji stroški!
Odpravili bomo naslednje naše napake:
—	znižali slabo kvaliteto,
—	dvignili storilnost,
—	povečali izkoristek časa,
—	zmanjšali nepotrebni del režije,
—	znižali porabo osnovnega in pomožnega materiala,
—	bolje čistili in pazili na stroje, orodje in transportna sredstva,
—	izboljšali bomo naš odnos do dela,
—	bomo bolj disciplinirani, samozavestni in ponosni proizvajalci.
NOVICE
Bolgari pidelujejo (proizvajajo) kapro-laktan
V	Stari Zagori v Bolgariji so dokončali z izgradnjo tovarne za izdelovanje kapro-laktana. Računajo, da ga bodo letno proizvedli 15.000 ton.
OMEJITEV UVOZA NA JAPONSKEM
Tekstilci na Japonskem so zahtevali od državnih organov, da nadzorujejo uvoz važnejših tekstilnih izdelkov. Kot poročajo naj bi omejili uvoz bombažne in poliester preje, pletenih moških srajc, nogavic, brisač in izdelkov iz jute.
TEŽAVE TUDI V ŠVICI
V	švicarskih tovarnah volnenega blaga je zaposlenih 2.100 delavcev. Tovarne pa svojim delavcem ne morejo zagotoviti mirnega jutrijšnjega dne, ker je proizvodnja, zaradi opravičljivih razlogov, vedna dražja in postaja predraga. Visok kurz švicarskega franka zavira izvoz obenem pa se vse bolj uveljavlja uvoz enakovrednega, toda mnogo cenejšega volnenega blaga. Podobne prilike veljajo tudi za industrijo svile, kjer so restriktivni ukrepi nedavno že prizadeli 450 delavcev.
NOV PLETILNI STROJ
V	tovarni pletenin RAŠICA so izdelali nov pletilni stroj. Značilnosti novega stroja so, poleg velike hitrosti delovanja, na poseben način nameščene specialne igle, ki se premikajo v kritičnih fazah delovanja v raznih hitrostih v sinoidni krivulji. To jim omogoča nemoteno delo med drsnimi tračnicami, ne da bi se pri tem medsebojno dotikale. Stroj je opremljen tudi s posebno hladilno napravo za igle in ima odprašcvalnik za ostanke volne.
Z novim strojem RAŠICA je mogoče močno povečati količinsko in kakovostno proizvodnjo.
Izdaja v 1000 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Marija JEREB, Vida KOŽELJ, Cilka MRDENOVIC, Ingo PAS, Janko UKMAR in Ivana SEIFERT — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)