Izhaja v Trstu vsaK Detele- ob 5, pop. Rokopisi hu ne vra-ftajo. Nefrankovina pisma se ne sprejemajo. i OieflništTO la jprtriliro ul. del Uvatoio št. I, I. Telefon 18-0/. Posamezne štev. M prodajajo po 6 štet Inserati se računajo na milimetre y fiiro-kosti na kolone, ta sicer po 8 stot. se vsaki mm. Za več nego lDkratno objavo pa po dogovora. Naročnina za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmemo. Glasilo ,,Narodne delavske organizacije" in „Zveze jugoslovanskih železničarjev". sklicuje v soboto, dne 10. dfecembra, ob 8. uri zvečer, v gledal ski dvorani , Narodnega doma v Trstu DNEVNI RED: ; Položaj, IM. D. O. Odgovor delavstva. Vabimo vštj narodno, delavstvo v Trstu in okolici, da se udeleži tega shoda, v čim riajobilnejšem: številu, da zavzame na njem - svoje stališče naprani raznim napadom na narodno delavstvo, njegovo , organizacijo in tudi posameznike, ki so posvetili svoje dejo narodnemu delavstvu. Vabimo pa tudi iste naše nasprotnike, da se udeleže tega 'shoda, in naj tu vpričo nas? povedo, kaj imajo proti nam! Napravimo čist račun ! TRST, 30. novembra J 910. Sklicatelji. v Cist račun! Jutri večer se Vrši v gledališki dvorani Narodnega doma javen shod, ki je največjega pomena za ves bodoči razvoj N. D. O. Bilo je namreč v zadnjih časih rstznih očitanj, raznih podtikanj, raznih ogovarjanj in obrekovanj, naperjenih na eni strani proti NDO kot celoti, na drugi pa zopet proti posameznim o ebam, ki so delovale v organizaciji. Vse to se je vršilo kolikor toliko v javnosti, v javnem časopisju, bilo pa je tudi dovolj skrivnega, zahrbtnega rovanja. Našli so se ljudje, ki so napadali NDO in v njej delujoče osebe v časopisju, ki je naklonjeno organizaciji,1 našli so se zopet drugi, ki so odiegali svoje sovraštvo napram NDO in njenim voditeljem v časopisju, ki je bilo organizaciji .že od njenega začetka sovražno, kolikor pač more biti le kdo sovražen komu. Bili so ljudje, kr so vstopih v organizacijo z edinim namenom, da bi v njej zadostili morda svoji osebni časti, a ker je morda niso 'dosegli, zato rujejo proti njej skrivoma zahrbtno. So zopet drugi, ki zavidajo možem, ki delajo v organizaciji uspehe njihovega dela, katere buli vsak uspeh drugega, ker to m njihov uspeh, a se obenem boje, da ne bi zaradi uspehov, ki so jih dosegli drugi s svojim delom v organizaciji, zatemnili onih uspehov, ki so jih oni sami že dosegli na drugem polju. Sp tudi taki, ki se boje vsakega uspeha NDO, ker NDO koti nepolitična, strogo strokovna, na stanovskoraz-rednem delavskem stališču stoječa organizacija ne more in ne sme plavati v tisti vodi, po kateri bi oni radi krmarili žnjo, češ ker bi vsled tega morda zašla NDO Ua „kriva", to se pravi, na samostojna Pota. Bilo bi še več „ takih in takih", a omenimo naj le še one, ki »ploh zabavljajo proti vsečemur in proti Vsakomur, pa naj bo dobro ah slabo, pa naj je pošten ali lump. Za zgled naj Omenimo samo tako mimogrede, da se je našel človek, ki se je v svoji zlobi ob priliki zadnjega občnega zbora NDO norčeval iz moža, kateremu ni vreden niti da bi mu črevlje odvezal, češ, glejte ga, lani so ga obsipali s cv tlicami, danes se niti ne zmenijo zanj! Našel se je zopet drug, ki je spisal dopis za ugleden izventržaški dnevnik, ki ne sprejema dopisov od vsakogar, temveč samo od dobro priporočene strani, ki je v tem dopisu v organizaciji od njenega začetka odlično sodelujočo osebo, ki jo celi Trst, slovenski in italijanski, pozna kot narodnjaka, ki ga je treba postavljati v zgled drugim, imenoval—„nar odnj aka“ („—“ !), češ ker ima v svoji hiši furlansko — dojiljo! Ali ne bi človek pljunil, debelo pljunil, na tako nesramnost! In zakaj vse to? Odgovor na vse to na jutrišnjem shodu. Ne rečemo, da .ee bi bilo tudi v NDO kaj gnilega, ne, saj ga ni drevesa, ki bi rodilo samo zdrav sad, saj se povsod najde kaj nezdravega, kaj bolnega, kaj manjvrednega, slabega, zavrgljivega, toda, da 'bi zaradi takih odpadkov, lu so se žal, morda v.slt-d komoditeie ali pa vsled ne-poznanja dosedaj še trpeli v organizaciji, moralo s kolom biti po vsej organizaciji, zlasti pa po njenih voditeljih, to potem še odobravati in izkoriščati v svoj lastni „bene“, in to, podčrtano, vse v domačih, tudi narodnih vrstah-------, ne, rajši ne ponovimo zgornjega, svojega izreka, temveč čist račun na jutrišnjem shodu. Marsikaj, da, marsikaj bi se še dalo napisati, toda nočemo posegati preveč daleč, naprej, temveč prepuščamo vse jutrišnjemu shodu. Mogli bi n. pr. napisati lepo storjo, kako se zna delaželjnemu človeku zagreniti delo, mogli bi povedati, kaka sredstva so se uporabljala in se morda še uporabljajo, samo da bi s 3 dobra stvar zadušila že v njeni kali, toda, kakor rečeno : vse to na jutrišnjem shodu ! Prav je imelo narodno delavstvo, da je sklicalo ta shod, da se na njem napravijo čisti računi. Prav je imelo, saj je to njegova pravica, da čuje čisto resnico o svoji organizaciji. Zato pa tudi vabimo vse narodno delavstvo, vse prijatelje naše in vse naše sovražnike : pridite na Jutrišnji shod in poglejmo si moško lice v lice 1 Tu naj se pokaže, kdo je naš, kdo pa proti nam ! Proč s hinavstvom, proč z zahrbtnostjo ! Odkrito na dan z resnico in proč žnjirn, kdor se boji! Napravimo čist račun! In čista bo NDO, čista bo njena pot v tako zagotovljeno bodočnost! Narodni delavci, sklicatelji jutrišnjega shoda. Volitev v zavarovalnico proti nezgodam. Volitev v zavarovalnico proti nezgodam je razpisana n a 29. decembra t. 1. Voliti je treba izmed delavstva po enega člana in enega namestnika v predstojništvo in sicer v lil (proizvajanje razsvetljave, kuriva, kemičnih proizvodov, barvil, živil itd.), IV. (kamnarska, stevbena obrt, gledališča, gasilstvo itd.) in V. (tiskarstvo, tekstilna industrija itd.) kategoriji. Nadalje se še voli v razsodišče I pri-sednik in 3 namestniki. V razsodišče volijo člani vseh kategorij. Volitve v zavarovalnico proti nezgodam so velikanskega pomena ,za.....zavaro- vano delavstvo, zato tudi poživljamo vse delavstvo, da se pravočasno pobriga za to stvar. V namen pravilne izvedbe volitev, ki so jako komplicirane in ki se raztezajo na vrše v tej zavarovalnici zavarovano delavstvo na Primorskem, Kranjskem in v Dalmaciji, se je sestavil v Trstu n a -rodni volilni odbor, ki vodi celo zadevo. Specielno pa naj se obrne vsakdo za vsa pojasnila ali na strokovno tajništvo NDO, ali pa g. dr. Slavika, odvetnika, v Trstu. Zlasti poudarjamo eno, česar naj delavstvo nikakor ne pozabi storiti, ako hoče dd bodo njegove glasovnice veljavne in to je : Delavske glasovnice morajo biti podpisane po gospodarju in po .enem zaupniku delavstva! Sporazumno z vsem narodnim delavstvom, ne glede na kako politično strankarsko stališče, se postavijo kan didatje,Jcateriih imena 'priobčimo prihodnjič,) ZVEZA JOGOSLOTANSIS ŽELEZNIČARJEV. ■_"1. Rdeči papež. Svobodom selnost je lepa beseda, no, pa tudi svobodomiselnost sama .je lepa, če je ta svobodomiselnost .res prava. O svobodomiselnosti se dandanes mnogo govori in piše, bijejo se velikanski boji za njo in proti njej, toda marsikaterikrat tiči za to svobodomiselnostjo vse kaj drugega, kakor pa svobodomiselnost. Kolikokrat se pač dogaja, da ravno tisti, ki imajo Svobodo misli vedno in vtdno na jeziku, vendar sami nimajo niti pojma o njej. Da, morda ga imajo, toda samo tedaj in samo toliko, kolikor se pač želi ndm prav v njihovo lastijo korist. Jako hitro 'pa 'izgine njihova svobodomiselnost, kedar bi se pokapala vsled nje kaka izguba. V zadnjem; času se je mnogo pisalo o gotovih ukazih rim-kega papeža, s katerimi naj bi bilo preprečeno vsako mo derno, svobodno gibanje med duhovščino itd. Splošno je znano, kako se uporabljajo v gotovi stranki vsa mogoča sredstva, samo da ne bi ljudstvo izvedelo, kako mislijo drugi ljudje, samo da bi ljudstvo ne začelo morda samostojno misliti. Naša stvar ni, da bi se podrobnejše spuščali v taka vprašanja, ki spadajo v politične strankarske liste, ue pa v naš strokovni list, in zato tudi ne rešujemo, vprašanja, ali je tako ravnanje pravo in dobro, ali rie. Pripomnimo naj le tu, da so bili sbcialni de-mokratje (vedno tisti, ki so vsako tako vplivanje na ljudstvo, vsako tako omejevanje svobodnega mišljenja obsojali kar najstrožje kot pravo srednjeveško mračnjaštvo, kot pravi atentat na ljudstvo, na njegov razvoj itd. itd. Zlasti se je s so-cialnodemokratične strani strogo obsojala vsaka beseda, ki je šla za tem, naj bi se ne čitalo tako ali tako časopisje, naj bi vsak čital le to, kar mu je priporočano od njegovih strankinih voditeljev. Obsojali so to, ker se je godilo izven njihovih vrst, toda kako pa je v njihovih vrstah samih ? Socialni demokrati so bili pred leti veliki gospodje pri železnici. Vse, kar je bilo tu organiziranega, in koliko pa je tako nezavednih železničarjev, da bi ne bili organizirani, vse je bilo v njihovem taboru. Toda kakor je začela stvar hitro rasti in je tudi hitro zrastla, tako je tudi začela hitro padati in je že tudi padla. Polom se je začel najprej na Češkem, kjer so češki narodni godalci odvzeli socialnim demokratom velikansko število članstva, a tudi socialncdemokratični češki železničarji ne kažejo prav nobene volje več, da bi še oddajaii svoje težko zaslužene vinarje so-cialnodemokratični dunajski centrali. Na-rodnosocialnim Cehom so sledili tudi Poljak^ a:(^mal1u.se js^BatOiižačelo enako gibanje proti socialni demokraciji tudi med železničarji nemške narodnosti, ki so si začeli ustanavljati svoje, na nemškonarodni podlagi sloneče organizacije. Končno je tudi pri nas na jugu zasvitalo in ustanovila se je naša tako lepo se razvijajoča ZJZ. Umljivo je, da vse to protisocialno-demokratično gibanje nikakor ne more biti všeč socialnim demokratom, seveda ne toliko navadnim, preprostim članom, prostakom, pač pa Djihovi veliki gospodi in tistim, ki sp vsaj .najbližji polnim koritoip, kajti tu se najbolj čuti vedno skrčevanje „mase“, seveda preneseno y; krone- ■ Ako pa tega ; protisocialnodemokratičnega gibanja ne čuti samo na sebi toliko preprosto članstvo, pa čuti to članstvo prav dobro nekaj drugega, namreč da se po-lašča njigovih vpditeljev od časa do časa neki posebep. pemir, neka huda nervoznost, da so razdražljivi kakor ose, da skdfraj ni mogpče govoriti ž njimi. .Odurni so proti . članstvu^ zabavljajo proti vsemu, kar jim pride na .um, kriče, robne, da član krat--komalo .-izgubi volje prihajati "jim pred oči. V socialnodemokratičnem časopisju 'je vedno ob takih prilikah čitati najhujših napadov' na nesocialnočlemokratične organizacije, obenem pa tudi skoraj v vsaki vrsti, pridušanj e'lastnih članov, da naj se trdnč oklenejo rdeče internacijonale in redho plačujejo svoje članske prispevke. Ko se stvar nekoliku umiri, se potem izve, da so gospodih rdeči generali izgubili kje kako veliko).bitko., da so ga kje imenitno polomili, da .je morda ta ali ona blagajna prazna, vse to p& tako lepo zavito v izgovore in opravičevanji, da se končno največji greh pokaže popolnoma neznaten, ali pa celo izpremeni v dobro. Vedno'pa šledi takim zavijanjem resnice debelo tiskati poziv : s o d r u g i, č i-tajte le naša strankina glasila. Gorje potem članu socijalno-demokratične organizaciie, ako ga vidi zaupnik) da ima v roki kako nasprotnjško glasilo, v katerem je stvar povedana tako, kakor se je zgodila v resnici. Vsi skupaj pa morajo na celi vrsti shodov, sestankov in sej poslušati vedno in vedno se ponavljajoči klic : „s o c i j al n i demokrati, čitajte samo naše č a s o pj s e ! N ečit a j t e slabih časopis-vv, kajti tako vam ne morejo škodovati!" Ali je to potem svobodomiselnost, 8 katero se tako radi bahajo socijalni demokrati kot „edini njeni zastopniki" ? Ali je to svobodomiselno, da se prepoveduje svojim pristašem čuti dva zvona ? Ali je to svobodomiselno, da rdeči generali svojim prostakom kratkomalo vsiljujejo svoje misli, da jim sploh ne puste priti do resnice ? To naj bi se reklo vzgajati maso v Svobodi mišljenja ! Ne, to ni svobodomiselnost, to je naravnost duševno robstvo, v katerem, hočejo socijalno-demokratični voditelji imeti vkovane svoje pristaše, samo da jih morejo izkoriščati in izrabljati v vsaki priliki v svoje strankarske, večkrat pa tudi v svoje laBtne omazane osebne namene. ,,Ne čitajte »slabega« časopisja", tako kriče tudi naši socijalno-demokratični frajtarji in kaproli, seveda ..slabega" zato, ker to „slabo“ časopisje brez usmiljenja razkriva vso gnjilobo, ki se je tekom let nagromadila v rdečem taboru. Tako pridigujejo na svojih shodih in sestankih, tako pišejo v svojem časopisju, ker jim to veleva tako njihova strankarska, njihova osebna korist, ker tako komand ra veliki rdeči papež na Dunaju, sedeč na delavskih, železničarskih žuljih, kakor trot ua satu, ki so ga napolnile pridne čebele-delavke. Toda naj le pridigajo o „slabem“ časopisju, naj le grade okolu svojih pristašev zid laži in podtikanj, resnica najde svojo pot preko vseh takih navideznih zaprek. Železničarstvo je začeloJizpoznavati, kje je resnica, kje pa laž in hinavstvo, ter namenoma obrača hrbet rdečemu papežu, njegovi cenzuri ter njegovim priganjačem. Le še bolj kričite, da n^j železničar čita le vaše časopise, tembolj bo iskal resnice drugje. In našel je bo. Toda ko jo najde, potem zbogom rdeča internacij onala ! To pa tudi želimo vsakemu železničarju prav iz srca, kajti bo mu le v korist! zjž— Iz Bohinjske Bistrice. V nedeljo, dne 4. t. m., je sklicala Z. J Ž. pri nas shod, ki se je obnesel zelo po volj no. Ob vsem slabem vremenu in oddaljenosti bivališč, se je udeležilo shoda veliko Število železničarjev. Centrala nam je poslala dva zastopnika, katera sta nam zelo temeljito razložila pomen Z. J. Ž, za železničarje sploh in Se posebno pa za nas slovenske železničarje. Železničarji smo potrebni organizacije kakor riba vode, in kakor riba ne more živeti brez vode, tako tudi mi ne moremo obstojati brez organizacije. Ker pa ni vsaka voda dobra za ribo, pač pa so nekatere vode celo pogubne, tako tudi nam vsiljujejo od nekih strani take organizacije, katere so za nas naravnost škodljive. Biti pa moramo sami toliko razsodni, da razločujemo, katera organizacija je za nas prava, katera nam tudi nudi res kaj koristnega. Tovariši, ako ste zasledovali delovanje železniških organizacij sploh in potem ako ste primerjali druge organizacije in Z. J. Ž., mislimo, da ste prišli gotovo do pravega spoznanja da je, in ostane edina prava organizacija za nas slovenske železničarje, ako nam je‘kaj ležeče na našem v obstanku, edino le Zveza Jugoslovanskih Železničarjev. Zato tovariši se nimamo ničesar več premišljevati, časi so resni, nam je treba moči, močni pa bomo 'le, ako si vsi roke podamo, in se oklenemo naše ZJŽ, katera je bila edino za nas ustanovljena, in katera edina je sposobna nam "varovati v vsakem pogledu naše koristi. Zato vsi v Z. J. Ž. 1 Po vsestranskih pojasnilih so se vsi navzoči izjavili za pristop k Z. J. Ž. Ne bo dolgo ko bomo torej imeli na Bohinjski Bistrici svojo podružnico ZJŽ. \ zjž— „Ki se smeje zadnji...“ „Za danes o stvari ne zgubljamo več besed ; rečemo le toliko, da se oni smeje najbolje, ki se smeje zadnji". — Velika samozavest v teh besedah, toda stvar dobi takoj drugo lice, ako pripomnimo, da je te besede napisal — »Železničar" in sicer k poročilu o obravnavi prožnega mojstra V a 1 e s a v Kanalu proti znanim njegovim socialno demokratičnim obrekovalcem Tomažu. D o b r i 11 i, Francu C e r e r j u in Alojziju Jonke. Bili so namreč tedaj, namreč 28. septembra t. 1., ti ljubeznivi rdeči bratci obsojeni na 40 K globe, oziroma po 4 dni zapora in povračilo sodnih stroškov, ki so tedaj iznašali okroglo 1300 K. »Železničar" je tedaj oblastoo pisal, da se bo vršila vzklicna obravnava in da se bo oni najbolje smejal, ki se bo smejal zadnji. No, in sedaj ? V soboto, dne 3. t. m,, se je vršila v Gorici pred c. kr. okrožnim kot vzklicnim sodiščem vzklicna obravnava in c. kr. okrožno sodišče je potrdilo v polnem obsegu razsodbo okrajnega sodišča v Kanalu. Sodfugi Dobrilla, Cerer jn Jonke so torej končno o sojeni na Isto kazen, kakor Jim je prisodilo prvo sodišče In na povračilo stroškov, ki so pa na-rastll še za stroške vzklicne obravnave, torej deleč nad 1300 K Pravica je zmagala, laž in obrekovanje je dobilo svoje plačilo, kakor je zaslužilo« Vzklicna obravnava je bila nekaj imenitnega, kajti obtožence je zagovarjal znani temeljiti zagovornik sodrug dr. Šolar iz Trsta. Mož se je trudil in zvijal na vse načine, da bi opral zamorce, toda zaman ves trud, kar je črnega, je pač črno. Njegove sofisterije pač lepo pristojajo lažnjivemu kljukcu »Železničarju", .a za sodno dvorano pa niso. Sodišče jim namreč nikakor ni hotelo verjeti* še manj se pa strinjati z njegovim tolmačenjem paragrafov. Marsikateri nasmešek je privabil njegov „fulminantni“ govor gg. sodnikom na usta. »Držati" tudi ni hotela njegova »dobra vera", da jo bilo obrekovanje njegovih varovancev upravičeno, češ ker so biji prizadeti njihovi »idealni" in materijalni interesi, zato so pač tudi v Gorici ;dobili, kar jim je šlo, namreč vsak po 40 K obrekovalske doklade, pardon, globe, ah pa po 4 dni ričeta, za priboljšek pa š« stroške. Dober > tekl Po tem lepem nauku se bodo vendar ti rdeči junaki odvadili enkrat obrekovati naše člane in jim krasti čast. Svet se pač čudno suče. Rdečkarji po navadi iščejo Svoje časti pred sodiščem, a najdejo pač vedno le hr- sramoto ! In to se jim bo tudi vedno dogajalo, kadar Be bodo spuščali v boj z nami, kajti kdpr pri nas česa išče, tndi gotovo najde! Zato so pa tudi Dobrilla in sodruga dobili, kar jim je šlo! -*<1 M—LhEj%iblodv6r8ke restavracije na Opčinah. E'ozlri^ti 'iia ieit pod tem naslovom' y zadhji Številki našega lista nam je' poslkla' ga, Jdšiptpa Staudaher, zakup-biča kolodvorske restavracije na Opčinah, sklicujoč se' ria § ‘J9 tisk. zakona, »popravek", v katerem pravi, da omenjeni dopis v našem lištu he 'Odgovarja resnici, ,temveč da 'so cene mnogtr nižje, kakor jih je navedel naš dopisnik. »Popravka" sicer ne moremo priobčiti, ker ne odgovarja določbam § 19 tisk. zakona, a posnemamo iz Oj ega trditev gospe zakupnicp, da toči vino po 80 vin., klobasice so po 40 vin. in da se dobi pri njej tudi za 20 vin. slanine. Prepuščamo pa našemu dopisniku, da dokaže svojo trditev. zjž— Pozor zaupniki! Vse zaupnike c. kr. državne želeleznice pri sv. Andreju in v prosti luki vabim, da se udeleže zaupnega sestanka, ki se vrši dne 13. t. m. točno ob 6. uri in pol zvečer v društvenih prostorih v ul. Lavatoio št. 1. Glavni zaupnik. zjž— Z državnega kolodvora v Trstu nam pišejo: Naš gospod postajena-čelnik ima včasih prav čndne muhe. Pride namreč večkrat na tovorno postajo tako razburjen in jezen, da mu ni nobena stvar več všeč. Ne vemo, kdo ga razburi in razjezi, a koncem konca so tisti, nad katerimi stresa svojo jezo, le ubogi ogibalni čuvaji, katere v’ svoji razburjenosti in jezi kaznuje prav brez vsakega povoda. To vendar ne . gre. Naj bi se postajenačelnik vendar prepričal, ali dotičnik res rasluži kazen, ali ne. Ogibalni čuvaji že itak nimajo najlažje službe in si trdo zaslužijo one krajcarje, ki jih dobe, potem naj bi pa še plačevali globe popolnoma po krivem. Tore>, gospod inšpektor, prepričajte se prej, predno kaznujete koga, ali je dotičnik tudi res storil kaj kazni vrednega, sicer bomo morali nastopati proti vam kot človeku, ki zlorablja svojo službeno oblast proti podrejenemu osobju. Upamo, da bo to zadostovalo za danes, ako pa ne, izpregovorimo vdrugo malo drugače. Več prizadetih. zjž— Prvi železničarski ples priredi Z. J. Ž. v lepi dvorani »Dalmatinskega skupa" ul Sanita št. 16, I. in sicer dne 7. januarja 1911. Začetek ob 9. uri zvečer. Zato opozarja ZJŽ narodna društva na to prireditev in prosi, da bi se ozirala pri določitvi svojih prireditev na ta dan. zjž— člane centrale Z. J. Ž v Trstu poživljamo, da naj kolikor mogoče kmalu poravnajo svoje mesečne prispevke za mesec december, da se morejo potem knjige pravočasno zaključiti. i I Peželna organizacija N, P. 0. za Trat In okolico vabi na izredni ittti zbor ki se vrši v nedeljo, dne 18. decembra 1910 ob 9 V* uri predp. v gledališki dvor. »Narodnega doma" v Trstu. DNEVNI RED: 1. Pojasnila o novih glavnih pravilih In organizacijskem Statutu. 2. Volitev deželnega izrševalnega odbora. 3 Razno. »Deželna organizacija NDO za Trst in okolioo" obsega vse na tržaškem ozemlju še nahajajoče podružnice iD skupine NDO ter v Borštu, Dolini in Ricmanjih obstoječe podružnice. Na čelu ji stoji »deželni izvr-ševalni odbor", ki obstoji iz predsednika, 10 odbornikov in 2 namestnikov, ki jih voli občni zbor deželne organizacije, ter po enega delegata podružnic v Borštu, Dolipi in Ricmanjih, izvoljenih na občnem zboru teh podružnic, s pravicami in dolži nostmi odbornika. Občni zbor deželne organizacije tvorijo na občnem zboru zbrani člani vseh podružnic, utelešenih v deželni organizaciji, . ki imajo pravico udeleževati se ra sprave te)? glasovati. Volitev se vrši le po listih, ki se dO zaključka volilnega akta lahko dopošljejo tudi po pošti. V l ol . ; Za sklepčnost je treba, da je navzoča na občnem zboru vstg tretjina rednih članov. Ako bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se skliče pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. Glasovnice so veljavne le tedtg, ako so obeležene s pečatom Narodne Delavske Organizacije v Trstu. Dobivajo se glasovnice od dne 11. decembra t. 1. naprej pri strokovnem tajništvu NDO ob uradnih urah ter pred in med občnim zborom na volišču. V smislu § 8 točke 5 društvenih pravil imajo aktivno in pasivno volilno pra-pravico vsi udje, moški in ženski, ki niso v smislu § 9 zaostali nad 4 tedne z vpla-čanjem udnine. Kdor je zaostal s članarino nad 4 tedne, nima pravice voliti in voljen biti. — Volitev je tajna. V TRSTU, dne 30. novembra 1910. Odbor NDO. Domače vesti. d— Članstvo NDO opozarjamo na vabilo na izredni občni zbor, ki ga priobčujemo na drugem mestu. Občni zbor je največje važnosti za nadaljni razvoj NDO, zato bi se morali tudi člani NDO zanimati zanj muogo bolj, kakor pa za vsako drugo društveno zadevo. Delovanje organizacij je popolnoma odvisno od njenega vodstva. Kakoršen odbor, tako delo v organizaciji. In ker se voli na tem izreduem občem zboru odbor za tržaško deželno organizacijo, je torej nujno potrebno, da se članstvo udeleži občnega zbora v največjem številu in tako pokaže svojo voljo glede prihodnjega vodstva organizacije v Trstu. Obenem z vabilom, da se udeleži članstvo v največjem številu izrednega občnega zbora, pa opozarjamo članstvo tudi na določbe, ki veljajo za občni zbor in smo jih doda ljali vabilu. Občni zbor se mora izvršiti pravilno, kakor določajo pravila, in zato je treba da se članstvo pouči o teh določbah, da ne bo pozneje morebiti neljubih pogreškov. d. — Gibanje delavstva v mestni plinarni. Celi ta teden stoji tržaško delavstvo pod vtisom delavskega gibanja v plinarni, ki je zavzelo velikanske dimenzije. Kakor znano, je svoj čas hotela uprava mestne plinarne skleniti pogodbo s »Kranjsko industrijsko družbo" v Skednju, da bi ške-denjski plavži oddajali mestni plinarni na leto po 10 milijonov kubičnih.metrov plina. Tedaj je skupno nastopilo vse delavstvo v mestni plinarni in s svojim odločnim nastopom doseglo, da se je preprečila za ta čas sklenitev pogodbe. Toda stvar ni dala miru gotovim ljudem, ki bi najbrž pri celi tej kupčiji, vsled katere bi bilo odpuščenih skoraj polovice vseh plinarniških delavcev, vtaknili lepe tisočake v svoj žep. Spravili so stvar zopet na dan, naročili so si iz Curiha v Švici tamošnjega vo^jo plinarne inž. Weissa, da jim je priporočil to kupčijo, in sedaj je zopet uprava mestne plinarne prišla s pogodbo s Skedenj skimi pla ži. Izpremenili so stvar le toliko, da naj bi mestna plinarna dobivala iz škedeDjskih plavžev le pet milijonov kubičnih metrov plina in to skozi pet let, kar bi značilo za delavstvo odpustitev okrog 150 delavcev. Seveda je delavstvo v mestni plinarni vstalo kakor en mož, in da se upre tej nakani. Ali ni še dovolj, da bi bilo odpuščenega toliko delavstva, pogodba obsega še neko točko, ki bije naravnost v obraz vsemu plinarniškemu delavstvu. Določa se namreč v pogodbi, da bi v slučaju štrajka v škedenjskih plavžd» mestna plinarna s svojimi delavci proizvajala v Skedenj skih plavžih toliko plina, do kolikor ga ima pravico po pogodbi. To se pravi, da bi bili v tem slučaju prisiljeni delavci v mestni plinarni igrati ulogo krumirjev nasproti delavstvu v škedenjskih plavžih. Kai tako škandaloznega, tako nesramnega, kakor je ta določba, si pač more izmisliti le človek, ki je izgubil že ves čut za pravico. Umljivo je torej, da se je delavstvo v mestni plinarni postavilo po robu taki nakani. NDO je v tej zadevi sklicala dva -*—f- shoda pri sv. Jakobu, na katerih se je stvar natančno pojasnila in razsvetlila. Drugega shoda NDO se je judeležilo tudi večje število delavstva italijanske narodnosti in sklenilo se je, da bo delavstvo v mestni plinarni ne glede na razliko narodnosti ali strankarskega prepričanja nastopalo popolnoma solidarno. Vršil seje nato v torek tudi shod italijansko govorečega delavstva iz mestne plinarne. Shoda se je udeležilo tudi naše delavstvo in govoril je na njem tudi tov. dr. M a n d i č ob splošnem odobravanju. Sklenila se je ostra resolucjja in pa tudi to, da pride v sredo zvečer, ko se je stvar imela obravnavati v mestnem občinskem svetu, vse delavstvo na veliki trg, da tako manifestira svojo solidarnost z delavstvom v mestni plinarni proti oni zloglasni pogodbi V sredo se je torej vršila seja mestnega občinskega sveta. Gospoda v upravnem svetu mestne plinarne so bili zelo »kunštni" in se niti niso upali pokazati pogodbe občinskemu svetu, da bi se razpravljalo o njej. Postavili so na dnevni red štiri točke, zadevajoče mestno plinarno, ne pa pogodbe, češ, da je uprava mestne plinarne itak sama upravičena sklepati pogodbo s ške-denjskimi plavži, in so zahtevali le 380;000 kron za naprave, ki so potrebne za napeljavo in čiščenje plina iz škedenjskih plavžev. No, stvar se je zasukala drugače. Slovenski in socijalno-demokratični mestni svetovalci so se odločno uprli nakani uprave mestne plinarne in so zahtevali, da se predloži pogodba mestnemu svetu v obravnavo. Po temeljitih izvajanjih slovenskih in socijalno-demokratičnih mestnih svetovalcev je bil sicer tozadevni predlog odklonjen s 33 glasovi proti 15 (za predlog je glasovalo 5 slovenskih in 9 socijalno-demokratičnih občinskih svetovalcev in obč. svetovalec Zanolla), a vendar se ni niti obravnal predmet sam kot tak in tudi ni bilo nikakega sklepanja o dovolitvi omenjenih 380.000 K 'za napeljavo in čiščerje plina iz škedenjskih plavžev. Ker ima pogodba določbo, da se čuti vezana »Kranjska industrijska družba" na vzdržanje pogodbe, ako se pogodba sklene do 10. decembra t. 1. in vsaj za danes ni sklicana seja mestnega občinskega sveta, se bo morda vendar stvar še rešila ugodno za delavstvo. Pred otvoritvijo seje mestnega občinskega sveta v sredo je izročila mestnemu županu deputacija narodnega delavstva v mestni plinarni ostro resolucijo, tako ostro, da je župan ni prečital v seji, češ, ker bi bila sicer lahko užaljena »Kranjska industrijska družba". Povedal pa je približno vsebino resolucije. V času, ko se je vršila seja mestnega občinskega sveta, se je zbrala pred mestnim magistratom na Velikem trgu precejšnja množica delavstva, v veliki večini ali pa skoraj izključno našega. Ker se je pa stvar vlekla predolgo, in je začela policija razganjati množico, je del zbranega delavstva odkorakal v prostore NDO', kjer so dr. Mandič in drugi govorniki pojasnili položaj. Nato se je delavstvo zopet vrnilo na Veliki trg in počakalo konec seje. Raznesla se je potem pomotoma med delavstvom vest, da je mestni občinski svet odklonil por godbo s škedenjskimi plavži, kar pa, kakog smo zgoraj povedali, ne odgovarja resnici. Čudno se nam je zd-lo in se nam zdi še danes, da se socijaluo demokratično delav^ stvo ni bogve kako zanimalo za stvari kajti na Velikem trgu je bilo videti silno malo socijalistov. Kako se bo stvar končala, je danes težko reči, toda eno se pač lahko reče: delavstvo v mestni plinarni je sol darno in če bo uprava mestne plinarne res preko delavstva sklenila ono zloglasno pogodbo, bo doživela posledice, ki jih ne bodo najprijetnejše Delavstvo se bo borila za svoje pravice, za svoj kruh, za svoj obstanek z vsemi razpoložljenimi sredstvi, in če ne gre drugače, tudi s — temo! d— Dove xe T rlnomato rifornta-tof del scarico e carico della Coope-rativa in Punto franco ? ! Tako se vpra šujejo danzadnevom tisti ljudje, ki so svoj čas trobili na ves glas, da se bo kar čez noč .reformiralo" delo v prosti luki, ko je stopil na čelo znani »cooperativi1* veliki socialuodemokratični »reformator* — Zollia. O seveda, mož je zbal prav imenitno »reformirati — »scarico" in ca-, rico", toda kje in kako ! Imel je mbž res naravnost imenitne talente za ta ,.gšeft", zlasti so morali biti prav moderno rtfof-mirani njegovi rdeči žepi! To je bil »carico Mam TT Ofl(jOY 'HOjJtfbbo SLOVENSKE: ŽfcNE! ; mt»vajte:Y vselit trgovinah samo prlsnlgh, KOLINSKO CIKORIJO prodaja se v korist ar. društvom iz EDINE slov. tovarne v Ljubljani. in scarico" ! In sedaj, kako že poje tista pesem — njega ni, oh, njega od nikoder ni! „Čez ograjo vrtno gleda, deva bleda, deva bleda; njega od nikoder ni* ! E, da, saj je lahko bleda, saj ji je odnesel lepo — „doto“, pravijo, da okrog 9000 K. No, to res ima mačje solze. Zato tudi ni čudno, da gre tako trda pri hiši za cvenk, da že kar groze s tožbo, ako se ne plača „tekom treh dni*, zato tudi marsikdo praska za ušesi in s strahom povprašuje: „E la CaBsa 8trettual?“ Ne, ne, to res ni več špas! Come va, sior Puecher ? d— Iz proste luke nam pišejo: K dopisu v zadnji številki „Nar. Delavca* o našem nadpometaču Sossichu bi bilo nekaj še treba pripomniti. Zadnji dopis je polnoma resnične, samo da je dopisnik'povedal še premalo. Sossichu seveda dopis ni bil všeč in zato je tudi trdil, da ni resnično ! Ali ni morda res, da Sosich že na vse zgodaj vpije in kriči po prosti luki in vse ono drugo, kar se je pisalo! Saj ga vendar sliši lahko vsak, kdor pride v prosto luko. Ali še nekaj drugega imamo s Sossi-chem. On je namreč tisti, ki zadržuje, da pometači v prosti luki ne dobe povišane plače. Saj je vendar Sossich rekel gospodom v prosti luki, da delavstvu' ni treba zvišati plače, češ da dobi lahko delavce po 1.60 K na Opčinah. Najbrž pa je Sossich vse to pozabil, ker jako rad pozabi, kar ni zanj dobro. No, poskrbeli bomo da Sosicha ne bo preveč zapuščal spomin, in mu bomo na vsako toliko časa postregli s kakim primernim opominom, kakor mu z druge strani tudi rada postregla s svojim podpihovanjem njegova ministranta Janez in Andrej. Torej na svidenje zopet kmalu, gospod Jaka z Opčin! Pometač. d— Volitve v zavarovalnico proti nezgodam. Glede na te velevažne volitve opozarjamo delavstvo na to, da dobe vo-lilci v III., IV., in V. kategoriji, katere sedaj voli o vsaka po enega člana in po enega namestnika v predstojništvo zavarovalnice, dvojne glasovnice. Bele glasovnice veljajo za volitev enega člana in treh namestnikov v razsodišče. Take glasovnice dobe tudi vsi ostali člani zavarovalnice, ker vsi volijo v razsodišče. Člani, pripadajoči zgoraj omenjenim trem kategorijam, pa volijo poleg tega še v pred-itojništvo in zato dobe še druge, nn barvastem papirju tiskane glasovnice, ki ki veljajo le za volitev v pred s topništvo. Opozarjamo delavstvo nato, da ne bo zamenjalo obeh glasovnic, ki postanete vsied zamenjave neveljavni. Glede reklamacij opozarjamo nato, da jih je treba izvršiti v najkrajšem času, ker bo sicer prepozno. Za vse take slučaje je najboljše, de se obrnejo na g. dr. S1 a-v i k a, odvetnika v Trstu. Pravilno podpisane glasovnice naj se dopošljejo potem ali strokovnemu tajništvu NDO ali pa g. dr. Slaviku, da se potem na dan volitev izroče na pristojnem mestu. Opozarjamo na te volitve zlasti ono naše delavstvo, ki je nameščeno pri naših narodnih nasprotnikih. Naj si tu ne da kratiti pravice, temveč Be v celoti izreče za kandidate, katere bomo mi predlagali. Vsekako poživljamo delavstvo, da se zavzame z vsemi svojimi silami za stvar, potem nam je Zmaga zagotovljena. d— Velika nesreča se je pripetila v torek dopoludne v tehničnem zavodu pri sv. Marku. Delavca Josipa Benčina je zadela veriga in ga izpodbila, da je padel 11 m globoko ter ostal na mestu mrtev. Bilo je kratko pred obedom in kmalu potem, ko se je zgodila nesreča, je prinesla žena ponesrečenčeva kosilo zanj. Lahko si je mislili obup žene, ko je našla svojega moža mrtvega. Delavstvo je zapustilo delo in spremilo ponesrečenčevo truplo do mr- tvašnice. Benčina sicer ni bil našega mišljenja, a bil je človek, blag mu spomin ! — Ob tej žalostni priliki pa moramo ponavljati, da so take nesreče v tehničnem zavodu nekaj navadnega. Na vsako toliko časa je čuti, da je kdo ponesrečil in če bo vpraša, kdo je kriv tej in oni nesreči, bodo gospodje v tehničnem zavodu vedno odgovarjali, da delavec sam, češ ker premalo pazi. Zš to gospodo je stvar lahka, kajti ponesrečenec je mrtev in ne more več govoriti ter imenovati pravega krivca, ki je edino le vodstvo zavoda, ki ne skrbi dovolj za varnost delavskega življenja. Gospodje velekapitalisti rabijo le delavčevo delavno silo, kaj jih briga potem, ali dela potem ta ali oni, samo da je delo storjeno in blagajna vedno polnejša, če je eden mrtev, pa stopi drugi na njegovo mesto. Tako si pač mislijo ta gospoda ob svojih denarnih kupih in zato jim je tudi pro-kleto malo mar, ali je dovolj poskrbljeno za varnost človeškega življenja, če je ta človek delavec, ne pa kapitalist. In izmo-driti se ne dajo in se tudi ne bodo dali, dokler delavstvo samo ne poseže z vso odločnostjo vmes in ne uporabi svoje moči v svojo lastno obrambo. Iz Pule. p. — Zadnji sastanak fiduciara, obdržavan u subotu, bavio se je raznim organizatornim stvarima, te je popunio raznih zaključaka u pogledu organizacije nearsenalskog radničtva, za proširenje lista, za ustanovljenje „pučke kuhinje* i druga pitanja, koja če se u svojo doba objaviti. p. — Sastanak u Vink uranu U nedjelju po podne bio je sastanak u Vin-kuranu, kod kojega je učestvovalo i nekoliko tamburaša „Mladenačkog odsjeka“, koji su razveseljavali družtvo udaranjem. Na sastanku je govorio drug Vran-k o v i č o organizaciji i o popisu pučanstva. Pozvao je radnike iz Vinkurana, da se organiziraju i u tu svrhu je bio izabran odbor od drugova: Rosanda Vazmnoslav, Rosanda Antun ml. i Ivo Kapuralin. Upozoiio ih je na popis pučanstva i pod-učio na svrhu i dužnost, da svati pripazi kako ga zapišu. Drug M a r k o n pozvao je i seljačtvo, da se organizira, •jer i njih biju ista zla kao i radnike. V i t a s o v i č je na koncu zaželio, da budemo čim prije imali ustrojenu predielnu skupinu u Vin-kuranu. »TRŽAŠKA POSOJILNICA in HRANILNICA* registrovana zadruga z omejenim poroštvom. piazz >0 o Ia uuvv TELEFON 16-83 S£ Na obroke 33 ____. ... __________________ Uelika zaloga izdelanih oblek Velika Izbira zimskih oblek za gospode la deške, oeken|, pevrinikov kratkih ter dolgih kožuhov vseh kakovosti. - Specialiteta v vezaji. Adolf Kostorls, ul. S. Glovonnl 16, L n. zraven ..BUF^ET AUTOMATICO" POZORI Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju. A POZOR I Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropja. V a ~ s z m n < o A Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lmtulce ln ladajateljlc*: NARODNA DELAV8KA ORGANIZACIJA v Trata. Tlaki: TISKARNA ..EDINOST« v Trata. Delavci! zahajajte v prodajalne Konsumne zadruge! Novo pogrebno podjetje se Je preselilo v Corso št. 49. (vogal Trg Goldoni). Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18. Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v Odprti, kakor tudi v 8 kristalom zaprtih vozovih. ImR bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurenc«. Za slučaj potrebč se uljndno priporočajo HENRICH 8TIBELJ in drugi. S3 Telefon *t. 1402 J mm NAŠIM GOSPODARSTVAM priporočujemo priznano najboljši pridatek za kavo „ZAGREBŠKI pravi FRANCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek. jfojvečja slovenska manijakoma Jrgovtoa v črstu. KRIŽMANČ1Č & BREŠČAK ulica Nuoya $t. 37. D zalogi se nahaja velikanska Izbira vsakovrstnega modernega blaga, za spomlad In leto, motke tn ženske obleke, raznovrstno perilo, preproge zavese itd. Velikanska izbira vsakorstne drobnarije, za Šivilje in krojače vse po na)nižjih konkurenčnih cenah. 19* Udomjf. ]). 0. dajeva 10° |0 popusta ~VM- Q Priporoča ee kot Slovenoa slav. občinstvu za najobllnejil oblak. Q J * "■■■. .—»S*# ■ sg-a iliJT Delniška glavnica: & 16,000.000. Telefon 19-95. r.: OSREDNJA BANKA $ ČEŠKIH HRANILNIC mlttoV Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso S. W vioe dioirr ** Kll5>ft^000 vloge na knjižice. Premijeiie vloge C 4 /0 MENJALNICA. - BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih ^ zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinskb-varne 4 °/0 bančne obligacije. VA ' ^ I n—krttAjivran; _ / Je namenjen le B »veti at vari I_ H aBBaBHIHr Gostilna članov N, P, 0. (Hrnko Kosič) Trst, ulica Carradorl In Ghega (.blizu južnega kolodvora) se priporoča slavnemu občinstvu. Pristni kraški teran, vipavsko, ister-sko in dalmatinsko vino. Češko budje-viško pivo. Izvrstna kuhinja. r- - ^ ■ ■ 00001000 Tovariši! •. Širite naše glasilo. QQQ@1QQQ ISSSSSBSV B3 ISSSSSSI Književne novosti: K 3 20 CIRIL, ŠUC TRST — ulica Cojscordia $t. 4. — TRST. Priporoča slavnemu občinstvu svojo trgovino jebtvin kolonijalnega blaga. Testenine „P e k a t e t", domače in napolitanske, trevizanske (Treuso) ter iz tovarne bratov Zatlta. — Vino v steklenicah. Pošilja se tudi na dom ter po pošti. Paketi od 5 kilogramov rtaprej. ! Cene brez konkurence ! :IE J GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. vezano*1 GOVEKAR: „D bra goapodloja*, gospodarska knjiga za naše mlade 1 •-gospodinje, vezano . . . .Štiri ruske .Uke-‘ povesti . . . BKNES: ..Brodskoveki odvetnik1 Kip Gregorčiča . . . . .. . . . . Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. 2-80 —•60 1 50 4-— NOVOST! NOVOST ! Rukltl za duorane In urste url , — zabavah — v bblo-modro-rudečiu barvali, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50.. 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Josip Gorenjec Trst, Via della Caserma 16. Popisani naznanja sl. občinstvu da je prevzel pekarno in sladščičarno ui. Moliti Grande štv 9. kjer ima na razpolago trikrat ca dan svež kruh in razne sladšijice, potice itd. Udani Josip Taučar. Filip Ivaniševič' : zaloga dalmatinskega vina ? lastni pridelek v Jesenicah prt Omlšn v ulici Valdlrlvo 17 (Telefon 1406) v kateri prodaja ha malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gost > e „AllAdrla“ ul. N nova štv. 11 in „AI fratelli dalmati“ ulici Zndeoehe šiv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst. £ ugodna PRILIKA 5 cP v veliki fini botiljerijl i slaščičarni s, | vogal ul. Ohega | [f in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in Fabrisa) ^ («i Bogat izbor najbuljjb vin in likerjev jp cP prvih tovaren naše države. — Izvrstne li slaščice. Cene zmerne. # [J Asti Spumanti, Refošk, zagrebški Pe S tP linkovac in Sokol. Posebne vrste : % 4 Ruse po najzmernejših cenah. £> g - - FAVE po 2 K kg.-------------g tffctfltifltdPfttfltltfftltBljtffttfljtfljifl] Anton, Zavadlal TRST, ul. Istria 12. (pri sv. Jakobu.) Priporoča svojo PEKARNO in SLAŠČIČARNO Večkrat na dan svež kruli in slaščice. Zaloga moke vsake vrste iz prvih mlinov. Likerji in vino ,v steklenicah. Postrežba na dbm. — Priporoča tudi svojo staro in dobroznano pekarno v ulici Marco Pollo (t. 6 (vogal Concordia). Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Aoque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih nuj finejših in starih vin r bnteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razde slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in'tamarindo. m Gostilna „Pri vijokah" Ta gostilna, katera je popolnoma na novo urejena in katera se nahaja v slovenskih rokah na prejš-meir. mestu v ul. S. Lazzaro št 22. Točijo se najizbornejša vina vsake vrste. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. Zraven tega so vedno na razpolago „K0L1NE“, krvavke itd. — Za obilen obisk se toplo priporoča slav. slovenskemu občinstvu udana lastnica JULIJA VINTER. m članom N. D. O. pozor Po služite se vsi ur in zlatanine ulica del Rivo 26 Alojz Povh Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti. Članom N. 0. 0, so zn Žane cene. Slovensko podjetje! Slovenska trgovina! ,.Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici'* vpisana zadruga z omenjeno zadrugo je odprla svojo prodajalno v Trstu, ul. Bariera vechia = st. 38. --------- dobijo se vsakovstne obuvhla od najpriproshga pa do najfinejšega ter sprejema tudi poprave. Naročila se izvršujejo točno. ! Slovenke! KUPUJTE VSE Kolinsko kavino primes! Slavnemu občinstvu v Trstu in okolici! Usojam si vam priporočati mojo trgovino K CVENKEL TRST - Corso št. 32. - TRST z vejiko zalogo kobukov, dežnikov, nogavic, ovratnikov, srajc rokavice itd. itd. Vse blago naročujem iz prvih tovaren in zagotavljam za solidno in točno postrežbo. K. Cvenkel. * J Česky hostinec v Terstu Kila Meridiinale Čampo Bel a dere Češka gostilna v Trstu ll r k ■ ■ ■ ■ žganjarno : | ulica Petronlo številka 1. -A. B. Osi Slovenci v slovensko trgovino V. DOBAUSCHEK TRST - ulica Giosue Carducci II. - TRST 1 ■ ■ Omenjena tvrdka si dovoljuje naznaniti cenjenim odjemalcem kakor sl. občinstvu da ima popolno zalogo naj novejšega jesenskega in zimskega blaga. Bogata izbira oblek za moške in’ dečke zimskih suken (Palto, Ulsker, Raglan) površnikov, zimskih jopičev, joj l pičev, telovnikov, hlač, kostumov, sukenj za dečke, nepre-" močljive pelerine i. dr. ; Nadalje ima veliko izbiro perila, kakor srajce, spodnje hlače, jopice, nogavice, ovratnike, zapestnice, kravate, čepice, dežnike, i. t. d. Velika izbira pralnih hlač lastnega izdelka za delavce, monture modre, - rujave in rumene, za kovače, strojevodje in mehaniste. /gotovi jajo se moške obleke po meri v lastni krojačnici. Postrežba točna in solidna in cene jal^o nizke Priporočajoč se za blagohotno naklonjenost. - , udani V. DOBAUSCHEK. AVSTRO - AMERIK AN A - TRST —.--*------- ............. Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. Prvi odhodi iz Trsta: 5. novembra parnik ,.AIice“ Nowi-York via Patrasso-Palermo. 10 novembra parnik „Atlanta“ v Buonos-Aires via Almena-Las Palmas. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksozniml i inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, ulica Kolin Ploooio it. 3. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. ’> Cene nizke M. AITE brez konkurence —JADRANSKA BANKA v TRSTU —j Via della KUPUJE IN PRODAJA VSEDfiOSTflE pflp IHUE (RENTE, OBLIGACIJE ZASTAVfiA PISMA, PRIJURITETE, DELNICE, SREČKE 1. t. d.) — VALUTE IN DEVIZE---------- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. 11 Uradne ure : 9 — Cassa dl Risparmio št. 5. (lastno poslopje). 12 EsKdpl menic in Maso, borna naročila $#FE-DEPOSITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menjalnica 2-30 — 5-30. — Brzojavi: .JADRANSKA*^ VLOGE NA KNJIŽICE — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN— VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITf PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA___________ Trat. —“Telefon: 1463 in 973. ————————— 141 I CfTT* /ATA Velika zaloga z manifakturnim blagom ulica Nuova št. 36, vogal ul. S. Lazzaro, s podružnico ul- S. Lazzaro 5. V obeh prodaialnicah dobiva se razno blago boljše t kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi velikanska izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtičev ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltri lastnega izdelka. Pletenike, svilenine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. VELIKANSKI IZBOR SNOVI ZA NARODNE ZASTAVE IN DRUŠTVENE ZNAKE. Kupljeno blago, katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali pa se deuar vrne brez ulkakih zadržkov, poskusiti in sc prepričati