PoStnlna plačana v gotovini Spedizione in abbonamento postale Prezzo * Cena Ur 0.50 Štev. 135 V Ljubljani, v sredo, 10. junija 1943-XXI I.eto VIII. Izključna pooblaščenka ca oglaševanje Italijanskega in lojega | Uredništvo lo opravat Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concesslonarla esclnsiva per la pnbblidtš dl proventenza Italiana / izvora: Union« Pubblicita Italiana S. A, Milano. = Hedazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lobiana. §1 ed esteras Union« Pubblicita Italiana H. A. Milano. zadnjih sklepov fašisfovske stranke Vojno poročilo 1116: Drzen podmorniški napad na nasprotnikov konvoj En 10.000 tonski parnik potopljen, 7 zadetih Italijansko uradno vojno poročilo št. 1116 pravi: Na zahodnem delu Sredozemskega morja je naša podmornica, ki ji poveljuje poročnik bojne ladje Luigi Andreotti iz Spezie, dvakrat na površini drzno napadla konvoj, ki je plul v močnem spremstvu, ter zadela dva parnika po približno 10.000 ton, od katerih kaže, da se je eden potopil. Nemško letalstvo je napadlo pomorske cilje v vodah okoli Pantellerije, zadelo z bombami eno izkrcevalno vozilo ter 6 srednje velikih prevoznih ladij. Nasprotnikovo letalstvo, ki je včeraj nastopalo nad Castelvetranom, je včeraj izgubilo 6 strojev, in sicer tri nad Pantellerijo, enega nad rtom Spartivento v boju, enega na predelu pri Castelvetranu po zaslugi protiletalskega topništva, eno pa je v plamenih treščilo na tla v okolici Maršale. Angleška letala so s strojnicami obstreljevala grške motorne jadrnice blizu Jonskih otokov. Nemški lovci so se zapletli v boj z njimi ter sestrelili dve letali vrste »Bristol Blenhcim«. Hitlerjev glavni stan. 16. junija. Nemško vrhovno psoveljstvo jo včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Severno od Kuhana pa na odseku pri Bjc-lovu so se izjalovili krajevni sovjetski napadi. Na morju pri Pantelieriji so brza bojna letala dosegla bombne zadetke na sedmih prevoznih ladjah srednje velikosti. Nemška težka bojna letala so bombardirala preteklo noč pristaniške naprave v Boni. Pri oboroždnih ogledniških poletih nad Atlantikom so nemška bojna letala hudo poškodovala pred potugaisko obalo neko trgovsko ladjo ter sestrelila v letalskih bojih štiri sovražna letala. Angleški bombniki so prileteli preteklo noč nad zahodno nemško ozemlje. Zaradi bombnih zadetkov v stanovanjskih predelih, ki so povzročili znatna razdejanja, je imelo predvsem prebivalstvo mesta Oberhausen izgube. Doslej so ugotovili, da je bilo sestreljenih 20 bombnikov. V noči na 15. junija je letalstvo napadlo z bombami težkega kalibra posamezne cilje na področju Londona in v vzhodni Angliji. Pri včeraj javljenem napadu sovražnega letalskega oddelka na nemški ladijski sprevod se Mogočen odmev Berlin, 16. junija, s. Tukajšnji časopisi priobčujejo dolge razglase k besedilu poslanice, ki jo je tajnik fašistovske stranke naslovil na Du-ceja. Pripominjajo, da je ta poslanica najgloblji izraz čustev, ki prevevajo danes ves italijanski narod. Čim težji postaja položaj, — tako zatrjujejo — tem bolj kaže italijanski narod odločen sklep, da bo vztrajal in se boril do končne zmago. Fa-sislovska zvestoba in odločnost sta dobili v teh dneh — pi§e »DAZ« — izraza ne samo v besedah, temveč pogostokrat tudi v dejanjih. Pod tem vidikom je treba presojati načrt, ki obsega devet točk, načrt, ki si ga je postavilo vodstvo fašistovske stranke, ter vse ukrepe, ki bodo v zvezi s tem še izdani. Medtem ko sovražnik še vedno neumno govori o oslabitvi italijanskega notranjega bojišča, je govor tajnika fašistovske stranke jasen dokaz, da se je italijanska volja za boj okrepila. Dočim je sovražnik pokazal, da računa na zlom italijanskega notranjega bojišča, pa govor kaže, da so se najodločneje strnile vse sile. Tudi glede tega, da hočejo z vso trdovratnostjo dopovedati, da jo preteklost enaka sedanjosti, za Angleže in Ainerikance ne bodo izostale kar naj-žalostnejše posledice. Nova Italija se je rodila v boju in v boju je tudi preskusila svoje ude. Italijanski narod se zaveda, kaj je njegova odločna naloga v sedanjem trenutku: dati skrajni dokaz svoji jekleni volji v sedanjem boju, volji, s katero se bori za svoj obstoj in za dosego pravičnega mesta med narodi na svetu. >Berliner Biirsen Zeitungc pa piše, da je vedenje Italije v vsem in povsem vredno najbolj je po zaključnih poročilih število sestreljenih letal povišalo na skupno 8 bombnikov in torpednih letal. Ena lastna enota, katere posadko pa je bilo po večini mogoče rešiti, se je polopila. Rim, (6. junija, s. Pod predsedstvom senatorja Sulate in v navzočnosti državnih tajnikov za zunanje zadeve iri finance 6e je sešla komisija za zunanje zadeve, za trgovsko zamenjavo in za carinsko zakonodajo. Senator Salata se je zahvalil predsedniku senata za imenovanje ter je prisrčno pozdravil člane komisije. Potem je poslal vdan pozdrav Duceju, predsedniku vlade in zunanjemu ministru, ter prosil državnega tajnika Bastianinija, ki Duceju tako vrlo pomaga pri voflstvu ministrstva, naj bo tolmač čustev vse komisije. Na koncu je povzdignil misel k Vel. Kralju in Cesarju, simbolu in poroštvu za edinost in bodočnost Italije. (Živo odobravanje.) Komisija je potem razpravljala vzvišenih izročil njene zgodovine. »Njen afriški imperij,« piše omenjeni list, »je zasedel sovražnik. Njeni hrabri bojevniki so pretrpeli žalostne izgube, njeno prebivalstvo je podvrženo načrtnim letalskim napadom angleško-ameriških gangsterjev, vojna se jc približala njenim obalam, toda Italija zdaj bolj krčevito kakor kdaj koli stiska v svoji roki meč.« Nasproti sovražnikovim buda-lostim se postavlja danes geslo: »Verovati, pokoriti se, boriti sel«, geslo, ki ga je razglasil fa-šjzem, ter geslo »Zmagali bomo!«, ki je ponosni bojni krik 45 milijonov Italijanov. Vedenje italijanskega vojaka na bojišču« — nadaljuje omenjeni nemški list — »in vedenje italijanskega civilnega prebivalstva po mestih in drugih krajih, ki jih sovražnik bombardira, kaže, da je ves italijanski narod brez izjeme trdno odločen, boriti se do končne zmage. Mi smo ponosni na te svojo tovariše, s katerimi se Čutimo danes še tesneje | povezani ko kdaj koli. Skratka, — končuje »Ber- I liner Borsen Zeitung« — «skupno prenašajmo da- I nes žrtve boja, jutri pa bosta naša'naroda tudi skupno pobrala sadove zmage, za katero daje poroštvo vojaška in moralna sila osi.« Kopenhagen, 16. junija, s. Tukajšnji listi z velikim poudarkom priobčujejo poslanico, ki jo je vodstvo fušistovske stranke naslovilo na Du-ceja, ter pišejo o odločnem boju. ki ga fašistov-ska stranka bije proti špekulaciji in črni borzi. Listi podčrtavajo poleg tega tudi nezlomljivo voljo, s'katero hoče Itali ja povečati svojo kmetijsko in industrijsko izdelavo, ter pišejo o prizadevanju italijanskega naroda za dosego zmage, ki naj Evropi prinese nov red. Budimpešta, 16. ivinija. s. Poslanica vodstva fašistovske stranke, ki jo je na Duceja naslovil tajnik, je našla močqn odmev v tukajšnjih listih, ki jo priobčujejo na vidnih mestih ter ji pripisujejo velik pomen za dosego ciljev, ki so si jih Italijani v sedanji vojni postavili. Uradna »Budapesti Ertešite« piše naslednje: »Sklepe vodstva fašistovske stranke, ki v svojem jedru pomenijo totalno mobilizacijo v državi, je madžarska javnost sprejela z živim zanimanjem. Ta manifestacija vodstva fašistovske stranke je neizpodbiten dokaz, da je italijanski narod odločen upirati se do zadnjega ter se boriti za živ- o dveh zakonskih načrtih za gospodarsko ureditev preseljevanja tujerodcev in nemških državljanov iz Italije v Nemčijo in za razdelitev bremen, ki izvirajo iz odškodnin tujerodnem in nemškim državljanom, ki se selijo v Nemčijo. V razpravi so sodelovali predsednik, državni tajnik za zunanje zadeve ter poročevalca Giuseppe Gentile in Pittacco. Maršal Antonescu obhaja! 61. rojstni dan Bukarešta, 16. junija, s. Maršal Antonescu je včeraj dopolnil 61. leto starosti. Romunski listi so ob tej priliki tolmačili čustva vsega romunskega naroda, ki vidi v svojem voditelju vzor in voljo po uresničitvi vseh narodnih teženj, ter maršalu izreka najloplejša voščila, da bi zmagovito zaključil boj, ki ga vodi. Listi popisujejo obširno in globoko spremembo v narodovem življenju pod maršalovim vodstvom. Antonescu se je lotil vodstva, ko je bil romunski narod na tem, da utone, in z malo besedami, toda mnogimi dejanji se mu je posrečilo, da je z mečem v roki uklonil zunanjega in notranjega sovražnika. Maršalovo življenje se docela sklada z življenjem naroda samega in njegove težnje so tudi težnje romunskega naroda. Poljske čete morajo prepeljati v Anglijo zarac'i Katyna Ankara, 16. jun. s. Po poročilih, ki so dospela v turško prestolnico, so na podlagi razgovorov med Sikorskim in generalom Wilsonom v Bagdadu sklenili, da bodo postopoma prepeljali vse poljske čete s srednjega vzhoda v Anglijo. Po odkritju strahotnega zverinstva v Katynu je med Poljskimi in sovjetskimi četami v Iranu često Prišlo do hudih spopadov.' Angleške vojaške oblasti menijo, da so poljski vojaki tako pobiti, da je močno dvomljivo, da bi se še hoteli boriti za zavezniške koristi. Zato so se odločile prepeljati jih v Anglijo, češ da jih bodo tu lažje nadzirali. Prve skupine poljskih vojakov so menda že na potu. Rusija ogroža nordijske države Stockholm, 16. jun. s. Rusija se na tihem pripravlja, da bi dobila odločilen vpliv na severne države, zlasti še v Skandinaviji. Že to dejstvo samo bi moralo Švedsko nagniti, da bi bila stalno na straži ter na vse pripravljena. Ni dvoma, da Sovjetska Rusija Švedsko ograža. Če Rusija nasprotuje strnjeni skupnosti nordijskih držav, jo jasno, da ima svoje načrte proti svobodi in neodvisnosti teh držav. V znameniti atlantski izjavi Pa jo bilo rečeno, da bodo zavezniki majhnim narodom jamčili svobodo. Nordijske države bodo storile bolje, če bodo same skrbele za svojo svobodo, ker bi morale po izkustvu vedeti, kako majhno veljavo imajo take izjave, ki imajo samo propagandni namen. admirali, ki so streljali na zaveznike in služili izdajalcu Petainu. Hočejo imeti poštene, sposobne, odkritosrčne in navdušene javne delavce, ljudi, ki bodo vdano prenašali najhujše žrtve. Navzlic slovesnim zagotovilom v Alžiru ni svobode tiska, zborovanj in združevanja. Te komunistične poslance so pred kratkim izpustili iz ječe Maison Carrče, Ijenjske pravice Italije s takšnim junaštvom, kakor ga je že večkrat pokazal. Vsa madžarska javnost« — končuje člankar svoja izvajanja — »brezmejno občuduje neuklonljivo vedenje prijateljskega italijanskega naroda ter z globokimi simpatijami in vero spremlja boj Italije v tem izrednem zgodovinskem trenutku. Italijanski vladar obiskal Livorno Livorno, 16. junija, s. Včeraj zjutraj je nepričakovano dospel v Livorno vladar. V spremstvu župana je obiskal kraje, prizadete po letalskem napadu. , y Tajnik stranke — član velikega fašističnega sveta Rim, 16. jun. s. Uradni list je objavil vladarjev odlok, po katerem fašist Aldo Vidussoni preneha Liti član v funkciji pri velikem fašističnem svetu. Fašistu Carlu Scorzi je priznano svojstvo članstva velikega fašističnega sveta, ker opravlja posle tajnika fašistične stranke, in sicer za ves čas trajanja te funkcije. Lepo pričevanje vere, vdanosti in zvestobe Sassari, 15. junija, s. Pri zadnjem divjaškem letalskem napadu na Alghero je skvadrist Nunzio Caria izgubil šest od svojih desetili otročičev. Skvadrist je zveznemu tajniku v Sassariju poslal tole pismo, ki ganljivo izpričuje vso vero in ponosne občutke vsega sardinskega prebivalstva: »Zahvaljujoč se vam za vse ljubeznive pozornosti, ki ste mi jih izkazali, vas prosim, da bi sprejeli izraze mojega najglobljega spoštovanja ter najgorečnejše vdanosti Duceju in revoluciji. V imenu prvega in drugega sprejmem veliko čast, da sem s krvjo svojih otrok prispeval k posvetitvi naše stvari, za katero se ves narod ob strani vojakov bojuje v prvi bojni črti. Proti uničevalcem omike, proti bogokletnikom in proti morilcem zena, starcev in otrok dvignem prav iz globine svoje duše kot skvadrist in vojak plameneči glas upanja in vere.« Agieško natolcevanje o razpoloženju italijanskega ljudstva Rim, 16. jun. s. Londonski listi še kar naprej slepijo angleško javno mnenje glede pravega duševnega razpoloženja italijanskega naroda. Zdaj je namreč nastopit celo ročilo o tem predavanju jo objavita »Marburger Zeilung« v petek, 11. t. m. V binkošlfti številki tega dnevnika pa je objavljen obširen uvodnik o isti snovi. Uvodnik je napisal glavni urednik A. Gerschak. Zbral je mnoge zgodovinske podatke, ki bodo za* nimuli tudi vse naše zgodovinarje. Dan glasbe v Šoštanju se je pričel z budnico tovarniške godbe. Ob 9 je bil v Woschnaggovi tovarni usnja koncert za delavstvo. Zvečer so nastopili gojenci šoštanjske Glasbene sole. Odlikovala sta so zlasti 9-letni flavtist Relnhold Kloji-schitz in violinist Hans Trojan Dan glasbe je bil zaključen s koncertni šoštanjskih glasbenih učiteljev. — V maju se je v žoštanju. rodilo 6 dečkov in 5 deklic, umrla pa sta 2 moška In i4* ženske. 0 zaščiti pred letalskimi napadi ja objavil v binkoštni številki mariborskega dnevnika daljši članek zvezni vodja Franc Stcindl. Šef civilno uprave na Spodnjem Štajerskem jo z veljavnostjo od 5. maja 1943. uvedel nemške določbe o protiletalski zaščiti. Franc Steindl pa daje podrobna navodila, kako se mora izvesti organizacija. V času od 15. do 30. t. m. se morajo na vseli kra-javnih skupinah na Spodnjem Štajerskem ustanovili združenja za protiletalsko zaščito. Takojšnjo veljavo imajo določbe o zatemnitvi, o čiščenjb podstrešij, o nabavi in pripravi potrebnega orodja in o izgradnji zaklonišč. Parola na Spodnjem Štajerskem se glasi: »Pripravljen biti, to je vse!« Maksimalni cenik za tržno blago (Veljaven za blago pridelano v Ljubljanski pokrajini.) . Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani je dne lt. junija t. 1. X111/2 št: 362/it odobril naslednje tržne cenc veljavne v Ljubljani, veljavne od 14. 6. 1943-XXI dalje. Kislo zelje kg po 4.— lire, kisla repa 250, glavnata Solata 4.—, rudič 5.—, špinača 5.5», ohrovt 5.—, domača cvetača 3.35, nova kolerabj-ca 3.—, redkvica, rdeča bela 5.—, grah tj.—, domači beluši 7.60, rabarbara_6.—, peteršilj 4.—, nova rdeča peso brez perja 3.—, nova repa brez perja 2.—, šopek juhne zelenjave 0.50, čebula 2.80, šalota 4.—. novi češenj z zelenjem 4.50, hren osnažen kg 4.— lire, borovnice liter 5.— lir, gozdne jagode liter 10 lir, češnje I vrste kj; 6.— lir, češnje II vrste kg 5 lir, jajca komad 250 lir. Ljubljana, 15. junija. V vsaki Vojni in v nerednih življenjskih razmerah so se pojavile razne nalezljive kožne bolezni, v času nekaterih vojn celo kuga in tifus, ki sta pomorili na stotisoče ljudi. Tudi na naši zemlji sta ti uničevalki človeškega rodu že večkrat zakraljevali nekaj časa in še danes pričajo znamenja na poljih in v našiti mestih o strašnih dneh, ko so v nekaterih krajih skoraj vsak dan pokopali po sto ljudi ali še več._ Vzroki pojavov takih bolezni v vojni so bili prav naravni. Slabe zdravstvene razmere, pomanjkljiva dobra hrana in- težave s preprečevanjem razširjanja bolezni so bilo in so še danes vzrok raznih kožnih obolenj, ki bi lahko postali nevarni za narode, če ne bi njihove oblasti, pa tudi ljudstvo samo posvetilo dovolj pozornosti in si še v pravem času znalo pomagati. Zato vsa javnost toplo pozdravlja akcijo Higienskega zavoda v Ljubljani in je hvaležno oblasti, ki je pripomogla, da lahko posveča ta zavod vso svojo pozornost in tudi nudi dejansko pomoč našemu ljudstvu, med katerim se je v nekaterih krajih pojavila nalezljiva kožna bolezen srbečica ali garje. Garje — srbečica — scabies Garje so zelo neprijetna nalezljiva kožna bolezen, ki je tudi pri nas v mnogih krajih zelo razširjena. Bolezen se pojavlja tako pri odraslih kot pri otrocih, najrajši na koži med prsti, v pazduhi, v komolčnem pregibu, okrog pasu, vob-čo tam, kjer je koža najtanjša. Sele, če traja bolezen dalj časa, se pojavi tudi na drugih mestih, vendar na glavi ne. Ker povzroča silno srbečico in so bolnik zlasti ponoči pogosto prnska, se na koži radi napravijo izpuščaji in gnojni tvori. Garje se prenašajo naravnost od človeka na človeka, n. pr. pri spanju v isti postelji, pa tudi s predmeti, okuženimi od bolnika (brisače, rjuhe, odeje, obleke, stranišče itd.). Posebna vrsta te bolezni se prenaša z dotikom garjevih domačih živali. Povzročitelj garij je srbeč, to je komaj pol milimetra dolga živalica rumenkaste barve, ki živi navadno očem neviden na bolnem človeku in na domačih živalih. Samica se namreč zarije v kožo in odlaga svoj zarod v vijugastih hodnikih. Iz jajčec se razvijejo ličinke in iz njih (v enem mesecu) dorasli srbci. Dočim žive ličinke v koži, žive odrasle živalice na površini, kjer si z ugrizi srkajo hrano. Gibanje ličink v kožnih rovih in odraslih srbcev na površini povzroča hudo srbenje, ki je posebno mučno, kadar je bolnik na toplem (v postelji, na peči). Zaradi hitrega razmnoževanja srbcev se v nekaj mesecih razširijo garje skoraj po celem telesu. Iz kože pa pridejo srbci tudi na perilo, posteljnino, obleko in druge predmete, ki jih uporablja garjev bolnik, in je torej obilo prilike, da se okužijo tudi drugi ljudje iz bolnikove okolice. Garje je treba zdraviti, čimprej — tem bolje! Važno je, da se zdravijo istočasno vsi člani družine, tudi če pri nekaterih bolezen še ni povsem izražena. Z mazanjem s posebnimi tekočinami ali mazili je treba najprej uničiti vse srbce in njihov zarod v koži in na- koži bolnika. Kako zdravimo garje z rumeno apneno-žvepleno tekočino Pri odraslih in otrocih od 8. leta starosti naprej je postopek sledeč: Bolnika dobro skopljemo v topli vodi in obolela mesta drgnemo z milom (najboljše zeleno, mazavo milo). Nato ga namažemo in drgnemo s tekočino zoper garje po ccloin telesu, spredaj in zadaj, od vratu do konca prstov na rokah in nogah, med prsti in kožnimi gobami. Po vtiranju v kožo moramo pustiti, da se tekočina sama posuši na koži, nakar jo pustimo na koži še pol ure, potem pa se telo nalahno oplakne, samo toliko, da izgino rumena barva. Sedaj se mora koža spet 6ama posušiti (ne brisati sel), in ko je povsem bela (suha) obleče bolnik čisto perilo in obleko. Tri dni se sedaj bolnik po telesu ne sine umivati 1 Šele četrti dan se dobro skoplje v topli vodi in umije z milom. Za otroke od 3. do 8. leta moramo razredčiti tekočino zoper garje približno na polovico z vodo, zdravljenje pa je isto. Mlajših otrok pa ne smemo mazati s to tekočino, ker dobe sicer huda kožna vnetja! — Za zdravljenje garij imamo še razne druge preparate: »Tio« (Zef), Benzoderminn, Bergainon itd., ki se uporabljajo jx> posebnem navodilu. Kljub ozdravljenju pa bi se bolezen kmalu ponovila, če bi bolnik še naprej uporabljal svoje okuženo perilo, brisače, posteljnino, obleke itd. Zato se mora že takoj po prvem zdravljenju preobleči v čisto perilo; obleka mora biti z notranje strani dobro prelikana, v posteljo pa moramo dati čisto posteljnino, zmenjati brisače itd. Slamo ali pleve v ležiščih je najbolje sežgati, odeje, žimnice in slično postavimo za več ur na zrak in sonce in nato tudi prelikamo. Vse telesno in posteljno perilo, ki ga je prej rabil bolnik, mora- mo prekuhali (vre naj pol ure). Stanovanje dobro prezračimo in tla poribamo (vroč lug). Edino na ta način boš rešil sebe in družino te nadležne bolezni. Za naprej pa pomni, da se garjavosti najlaže obvaruješ, če skrbiš čim vest-neje za čistoto v družini in stanovanju. Ne druži se z garjevimi bolniki ali ljudmi, o katerih sumiš, da imajo to nalezljivo bolezcni. Vedno uporabljaj samo svoje ležišče ter lastno telesno in posteljno perilo! Zaradi dotoka ljudstva v Ljubljano se je Higienski zavod najprej odločil, pomagati krajem v ljubljanski okolici. Njihovi zdravniki in desin-fektorji so obiskali do sedaj že Dobrunje, Studenec, Ig in Preserje, te dni pa še Borovnico in Vrhniko. Vse delo vodijo zdravniki Higienskega zavoda (dr. Pirc in dr. Bonač), pri delu pa jima pomagata dva desinfektorja. Da je akcija bila nujno potrebna, nam pričajo že dosedanji uspehi zdravstvene kolone, ki je pomagala stoterim družinam in jih rešila te nadležne bolezni. Delo je uspešno ne le zaradi velikega razumevanja, ki ga ima ljudstvo do te akcije, ampak zlasti zaradi požrtvovalnosti zdravnikov in desinfektorjev, ki vztrajajo pri delu in so zajeli pri akcijah v središčnih krajih, tudi okoliška naselja občine tako, da je zdravljenje učinkovito. Slika s terena Ljudje si z zanimanjem ogledujejo v vasi nenavadno ekspedicijo, ki je prišla v njihov kraj: velik tovorni avtomobil je pripeljal poleg večjih zabojev kopalno banjo s pečjo in rezervoarjem za vodo na vrhu. Voznik je pripeljal že prej voz z velikim kotlom in dimnikom. Možj« so brž uganili, da je to razkuževalni aparat na pj^o, saj so ga že videli pri vojakih, dočim se je med mladino hitro razširila vest, da bodo v kotim kuhali — garjeve otroke. , Dvojica zaščitnih sester in zdravstvenih pomočnikov so sc kar urno spravili na delo. Prostor 60 z rjuhami predelili na dvoje m ze vidimo na eni strani pisarno in sprejemnico za bolnike, la potrpežljivo čakajo, da pridejo na vrsto, z druge strani pregrade pa se sliši čofotanje po vodi. Ce nam zaščitna sestra dovoli, da pogledamo za zastor, opazimo idilično sliko: v kadi 6e namakata dva fantiča, ki ju mati drgne z milom, na deski poleg peči pa sta njuni sestrici, toda — joj — od glave do nog rumeni kot piščeti. Nos nanv hitro pojasni to spremembo, 6aj vonja po žveplu y am-bulanci kot v žveplarni. Zaščitna sestra pojasni, da mažejo bolnike z rumeno apneno žvepleno tekočino, s katero se lahko — seveda le P° pravilnem postopku — najhitreje ozdravi' srbečico ali garje-Ta način zdravljenja ima tudi to prednost, da ne maže telesnega in posteljnega perila kot črna mazila, katera so še mnogim v spominu. Ko stopimo iz ambulance, vidimo zdravstvenega pomočnika, ko'pravkar nosi velik zaboj perua, oblek in odej, ki jih je bil vzel iz kotla razKuze-valnega aparata. Sedaj se bodo lahko oblekli n znanci iz kopalnice in zadovoljni odsu domov, saj so se hitro in čisto zastonj znebili te neprijetne boteznt. Po vsem tem bt človek mislil, da bodo rade-volje prišli na zdravljenje prav vsi bolniki do zadnjega. Zal, ni tako. Zato sta dodeljena zdravstveni koloni še zdravstveni pomočnik in zaščitna sestra, ki obiščeta v občini vse dostopne vasi, da poišceta bolnike na domovih ter jih napotita v ambulanco na zdravljenje- Dela je obilo. Tudi proti vsem tem neprijetnostim ima kolona učinkovita zdravita, katerih se lahko poslužuje prebivalstvo. Higienski zavod bo seveda najprej pomagal najpotrebnejšim krajem, kasneje, pa bo začel s to akcijo v logaškem in kočevskem okraju. Oblasti povsod pomagajo z vsem razumevanjem zdrastveni kolom, zato želimo, da bi tudi ljudstvo pokazalo ves svoj smisel za to važno delo in vsi bolni naj se iz lastne koristi prijavijo potujočim ambulancam, saj je to delo hitro opravljeno, obenem pa nimajo nobenih stroškov. Zlasti opozarjamo na dejstvo, da so garje družinska bolezen ih moramo zatorej v večini primerov smatrati, da jo že cela družina okužena, čeprav so morda vidni le znaki bolezni pri posameznem članu. . I< zdravljenju naj pridejo zato vsi družinski člani naenkrat. S seboj naj prinesejo rabljeno telesno in posteljno perilo, da se bo brez nevarno^ razkužilo v parnem aparatu. Le če bomo razutn prizadevanje naših zdravstvenih ustanov m z upoštevati naklonjenost oblasti, ki je h akcijo, bomo preprečili razširjanje nalezU lezni, katerih nas Bog obvaruj. Jubilej 65 letnega dela. Leta 1878 je prišla 12 letna Apolonija Tepež kot:p»®o{“lc“'v.k’ah,a{° trgovine Berlizg v Rogatcil. D*kll°a a )e prišla iz rogaške okblice in je ostala v h š. do danes, kjer je kmalu napredovala tako, da je vodila vse gospodinjstvo. Se dane* vodi prav vse gospodinjstvo kljub temu- da je stara 77 let. Tr. rodove družine Berlizg J« vzgojila. KI,uh temu, da se ,i bliža že osmi križ, še ne misli na pokoj. c. S. VAN Dl NE: 44 KBIMINAI.NI KOMAN Ilaniju so sc zasvetile oči in zazdelo se mi je, da sem na njegovih ustnicah opazil nekaj zasmehi jivega. _ A Vanceja to pač ui vrglo s tira- Rekel bi, da je kljub temu, čeprav mu je Egipčan tako jezno odgovoril, vendur le zvedel kar je Želel. Po kratkem molku je začel s prstom potrkavati po samovarju ter pripomnil: .vi . „i »Ce pustimo bajeslovje ob strani, se m. zd. da sem razumel, da je gospa Blissova davi poslala Brusila s skodelico kave k vam.« liani komaj da je prikimal. »Kakšne slabosti pn ste imeli?« je vprašal \nncc. »Odkar sem prišel v to deželo,« je odvrnil Hani, »me zelo rad boli želodec. Ko sem sc bil davi zbudil--.-« »Ubogi!« ga je pomiloval Vuuce sočutno. »In zadostovala vam je skodelica kuve?« liani je bil očividno jezen na takšno vprašanje, a v njegovem odgovoru ni bilo niti sledu kakšne zamere. »Res, effendi. Nobena stvar mi ni Slu v slast ■•.« Vanče je bil videti precej začuden- »Da vam po pravici poveni, imel sem vtis, da ste bili prišli iz svoje sobe spod in da ste si nalili iz samovarja še drugo skodelico kave-« Ilanijev obraz je spet dobil nekam moder izraz. Mož se je za trenutek zamislil, preden je odgovoril: »še drugo skodelico?« je ponovil. »Tu, v tej sobi?... O tem mi ni nič znanega.« »Suj to ni važno.« je odgovoril Vanče. »Nekdo je bil tu sam ( pri samovarju. In kdor je bil, - hočem reči, da je bil tu lahko sam kdor koli - tisti je brez dvoma zapleten v Kylejev umor-« »Kako more to vendar biti, effendi?« Ham jo bil tokrat| prvič videti zaskrbljen. . , ..... Vanče mu ni odgovoril- Bil je sklonjen nad mizo in si ogledoval njene okraske. _ »Kuharica Dingle je dejala, da se ji je zazdelo, kakor da je po tistem, ko sta po zajtrku gospa Blissova in gospod Salveter odšla zgor, slišala nekoga tu. Spomnil sem se, da bi utegnili biti to vi • ■ •< Pri tem ga je pazljivo pogledal. »Gotovo je tudi mogoče, da se je gospa Blissova vrnila še po skodelico kave..-ali pa tudi gospod Salveter •»•« . . »Jaz sem bil tisti, ki je prišel sem!« Hani .je 60V0™P?C“' ’ a z močnim poudarkom. »Prišel sem iz svoje sohe s , posredno po tiste in, ko je gospa Mcryt-Amen odšla v sv ‘V. nico- Nalil sem si še drugo skodelico kave, nakar sem se takoj spet vrnil zgor. Dingle je slišula mene... Malo prej -er ,e vam zlagal, ko sem vam bil v muzeju povedal, da se vse dopoldne nisem ganil iz svoje sobe. Pozabil sem na to, da sem sel se enkrat pit kavo... Zame je bila to brezpomembna stvar.« »Dobro, dobro! To pojasnjuje vse.« je odvrnil \ance in sc zamišljeno nasmehnil. »In zdaj. ko ste se spomnili na svoje drugo romanje v tole sobico, ali bi nam zdaj hoteli poveduti, kdo ima pri tej hiši opij v pralni?« Opazoval sem Manija in pričakovat, da bom videl na njegovem obrazu kakšen znak strahu spričo takšnega Vancejevega vprašanja. A njegove brezčutne poteze na obrazu so razodevale J samo začudenje, ne pa kakšnega strahu. Poteklo je dobre pol minute, preden je odgovoril: | »Končno se mi je le posvetilo, zakaj me zaslišujete v zvezi s tisto kavo.« je dejal. »A pošteno sle se zmotili-« j i »E, glej gal« Vanče je zadušil zehanje, • »Rlicsn effendi, davi ni nihče dal uspavalnega praška,« je nadaljeval Egip^", in .čeP;av J? bil njegov glas precej enotiren ie bilo v njem vendar le nekoliko jeze- »F res?--- Pa vam Je rekel, da je dobil uspavalni prašek, Hani?« . »Vaša vprašanja z zvezi s kavo... opijem. ••« »No. pa kaj?« »Nimam ničesar več povedati« .... »Opij smo našli na dnu doktorjeve skodelice,« mu je pojasnil Vanče. Manija je ta novica zares osupnila. »Pa ste o tem popolnoma prepričani, effendi. Meni to ne gre v glavo.« . , . »Zakaj pa bi vam moralo iti?« Vanče se je vstopil predenj in ga pazljivo motril. »Kaj vam je znanega o tem zločinu, Ham.« Egipčan je spet posta! nedostopen. 0 »Ničesar ne vem,« je odvrnil osorno. Vanče je postajal nestrpen- , ? »Vsaj to vam bo znano, kdo ima v tej hiši opij v pranu.« »Da, to mi je znano. Opij v prahu spada med zdravila, ki jih običajno jemljemo s seboj na svoja znanstvena potovanja v Egipt. Bliss sam, effendi, skrbi za te stvari.« Vanče je čakal, kaj bo Hani še povedal. . »Zgoraj imamo veliko stekleno omaro,« je nadaljeval Ham. »Vsa zdravila so spravljena v njej.« »Ali je po navadi zaklenjena?« »Ne, mislim, da ne.« . . »Ali hočete skočiti zgor ift pogledati, če je opij še na svojem mestu?« Hani se je priklonil in brez besede odšel. »Poslušaj, Vanče,« jo spregovoril Markham, ki je medtem vstal in začel hoditi sera in tja po sobi. »Kaj za vraga boš imel od tega, če ugotoviš, ali je opij še v tisti stekleni omari, ali ne več? Sicer pa Haniju tudi ne zaupam preveč.« Dal 7 sl 21 giugno vengono emesse due serie di BUONI DEL TESORO QUiNQUENNALI 57, A PREMI di L. S miliardi ciascuna Interessl e premi esenti da ogni imposta prssente e futura PREZZO di eraissione: L. 97 per ogni cento lire di capitale nominale, oltre interes?! 9% dal 15 giugno fino at ?iorno del versamenfoj per le sotfoscrizioni eseguite dal 7 al 14 giugno vengono invece corrisposti al sottoscrittori gli interessl dal giorno ael versamentp lino a tutto il 14 giugno detto. Le sottoscrizioni vengono eseguite solo in confantl, tna vengono accettate come contante le cedole ammesse in sottoscrizione. PREMI: ciascuna serie di L. 5 miliardi di Buoni concorre annualmente a n. 10 premi per nn ammonlare complessivo di L. 10.000.000 mediante estrazioui semestrali. Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti cbe fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Bauca d’ltalia. \ Banca d'Italia —; Cassa Depositi e PrestiH — Istituto Nazionale detle Assicurazioni — Istitoto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per 1'Assicuraziune contro tli I n tort u ni sul lavoru — Banco dl Napoti — Baneo di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Toriuo — Monte dei 1’aschi di Siena — Bonča Coniraerciale Italiaoa — Credito Italiano — Banco di Itorna — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Rispnrinio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Kisparmio detle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delje Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Bancbe Popolarl — Banca dAmerlra e d Italia — Banca Popolare di Novara — Banco Ambrosinno — Banca Nazionale delTAgricoltura — Banca Popolare dl Milana — Banco Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca Beltinzachi. Milano — Banca Cattolica del Veneto, Vlcenza — Banca di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Agricola Milanese — Banrn Toscana — Banca Provinciale Lombarda. Bergamo — Credito Romagnolo. Bologna — Banca S. Paolo, Brescia — Societn Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali< Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milana — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Rianione Adriatica di Sicurta, Trieste — La Fondiaria, Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio del Regno, Roma; Banca Vonwj'ller — Credito Indnstriale, Venezia — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Gemintano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Uniona Milano — Societa Italiana di Credilo, Milano — Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco ■— Banca del Frinll — Banca Gandenzio Setla & C-, Bieita — Banca Mutua Popolare. Bergamo Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobitiare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banca Alfo Milanese — Banca di Calahria — Banco Popolare Luino — Banca Cooperativa Popolare. Padova — Banca Matua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola. Lodi — Banca Agricola Popolare. Ragosa — Ban<-a Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Bnnco Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrlo — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Co-operat/va. Ravennn — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Pre-stiti per Commcrcio e Industrie, Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Tntte te altre Banche. Banchieri, e Banche Popolarl, noncb& tuttl gli Agenti di Cambio rappresentafi nella firma deU'atto consortile dagll Istituti e dalla Compagnia Finanziaria sopra menzionatL Od 7. do 21. junija bosta emitirani dve seriji 5 letnih 57. ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI vsaka po S milijard lir Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: 97 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 5% obresti od 15. Junija do dneva vplačila; za vpisovanja od 7. do 14. junija pripadajo vpisnikom V/o obresti od dneva vplačila do vključno 14. junija. Vpisovanje se lahko opravi samo v gotovini, toda sprejemajo se kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis. PREMIJEi Nq .vsako serijo 5 milijard lir Bonov odpade letBOriO premij v skupnem zneska 10.000.000 lir, ki se frebajo vsakih šest mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov m zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju pod vodstvom zavoda Banca altalia. Banca dTtalia — Cassa Depositi e Prestitl — Istituto Nazionale delle Assicnrnzlonl — Istituto Nazionale Fascista detla Prevtdenra Sociale — Istituto Nazionale Fascista per i’Assicurazione contru gli Infortuni sul lavoro — Banco di Napuli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolarl — Banca d Ainerica e dltalia — Banca Popolare di Novara — Banco Ambrosinno — Banca Nazionale delTAgricoltura — Banca Popolare di Milano ~ Banco Santo Spirito — (.redito Varesino Credito Commerciale Milano — Banca Bellinzaghi, Milano — Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Agricola Milanese — Banca Toscana — Banca Provinciale Lombarda. Bergamo — Credito Romagnolo. Bolocna — Banca S. Paolo, Brescia Societii Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societn Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta, Trieste — La Fondiaria, Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio del Regno, Roma; Banca Vonwiller — Credito Indnstriale, Venezia — Banca Lombarda di DD. & CC — Banco SL Geminiano e S. Prospero — Bancn di (egnano — Banca Unione, Milano — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariaao — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale,* Reggio Emilia — Banca Piccolo Credilo Bergartiasco — Banca del Friuli — Banca Gaudenzio Sella & C.. Biclla — Banca Mutua Popolare. Bereamo — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Indnstriale Gallaratese — Banca Alto Milanese — Banca di Calabria — Banca Popolare Luino — Banca Cooperativa Popolare. Padova — Banca Mutua Popolare. Verona Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare. Ragnsa — Banca Popolare di Infra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare. Sondrio — Banca Piccolo ('redito Valtellinpse —< Banrn Popolnre Cooperativa. Ravenna — Banca Agricola Mantovnua — Banca' Popolare di Credito. Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Pre-stiti per Commercio e tndustria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Vse ostale Bankfc, Bančniki, Ljudske Posojilnice kakor tudi vsi menjalnični Agenti, ki so člani zgoraj omenjenih zavodov in družbe »Com. pagnia Finanziaria«. »Mapa EIAR - Radio Ljubljana Sred«, 16. junija. 7.50 Slovenska glasba — R Napoved Časa. Poročila v italijanščini Plošče — 12.'so Poročila v slovenščini — 1 tr:,3 Napevi in romance — 13 Napoved časa. I orosila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega lo- veljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 1 "5.12 Klasični orkester — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert malega orkestra, vodi dirigent Stane Lesjak — 15 Poročila v slovenščini —'17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.15 Koncert pianista Adamič-Golob — 10 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko J .e* bon — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Po- I iitičui komentar v slovenščini — 20 Napoved J časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Orkester j »Armonia« vodi dirigent Segurini — 20.50 Orke-I straliio glasbo vodi dirigent Petralia — 21.15 Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta (L. Pfeifer v L violina, A. Dermelj — II. violina, V. Šušteršič — viola, C. Šedlbauer — čelo) — 22 Predavanje v slovenščini — 22.10 Koncert Adamičevega orkestra — 22.43 Poročilu v italijanščini. Ljubljana KoIorite? Čemu se igrate s svojim življenjem? Vaš odpor je brez haska. Častniki vas zapeljujejo k noremu početju. Oni sovražijo vas in vaše družine. Postrelili so vaše zastopnike, ki ste jih bili poslali, da bi razpravljali o pogojih za vdajo. Ne verujte svojim častnikom. Častniki in generali so na strani vaših sovražnikov. Oni hočejo vašo smrt. Vojaki! Pobijte svoje častnike in svoje generale! Ne pokoravajte se poveljem svojih častnikov. Preženite jih iz svoje dežele in le korajžno stopite na našo 6tran, med svoje brate, v rdečo armado! Tu bodo z vami lepo ravnali! Pomislite le na to, da edino rdeča armada lahko reši poljski narod pred nesrečo te vojne in da vam edino rdeča armada lahko da možnost, da začnete spet z mirnim življenjem. Morate nam verjeti! Rdeča armada Sovjetske zveze je vaša edina prijateljica!« Sledi podpis E. Timošcnka, poveljnika na ukrajinskem bojišču. Zmešnjava, lakota in anarhija, to je tisto, kar bi Amerikanci dali Evropi in svetu, če bi zmagali wm mm Zadnjič je govoril nn nekem zamorskem vseučilišču v severni Kanadi ameriški podtajnik Sumner Welles o ureditvi sveta po vojni. Ion njegovega govora — pravi poročilo iz Rima — je bil prav podoben tistemu, ki ga je imel ob koncu prejšnje svetovne vojne ameriški predsednik VVilson. Cilji, ki si jih je zastavil tedaj Wilson — nadaljuje omenjeno poročilo iz Ri,ma — in ki jih je zdaj skoraj dobesedno povzel državni podtajnik Welles, so potem postali podlaga za /vezo narodov, kakor si jo je zamislil \Vilson. Tako VVilson kakor zdaj Sumner VVelles imata v mislih ustanovitev mednarodne armade, mednarodnega sodišča, odpravo drugih armad, ustanovitev posebnega odbora za prerešetavanje gospodarskih in finančnih vprašanj ter dati vsem narodom enake pravice. Glede na to je Sumner Welles dejal: »Ame-rikanci morajo upoštevati, da smo, če smo od prejšnje svetovne vojne dalje mogli igrati svojo vlogo za ohranitev miru na svetu, morali plačati naravnost malenkost v denarju in dobrinah v primeri s tem, kar bi morali plačati zdaj, da zmagamo!« »La. Corrispondenza« pripominja, da si smisla tega stavka nikakor ni mogoče raztolmačiti. Res je, pravi, da so bili Amerikanci po prejšnji svetovni vojni povsem zmožni zagotoviti svetovni mir, ki ga je bil obl jubil narodom Wilson s svojimi štirinajstimi točkami. L. 1918. so bile Združene ameriške države najmočnejša sila in Francija je bila tedaj prav tako kakor Anglija odvisna od njih. Tedaj pa je zadostovala ena sama Wilsonova beseda, da se vzpostavi znosen mir. Toda Amerikanci so sc zadovoljili le s tem, da so povzročili na evropski celini nedopovedljivo zmedo, potem po so tej celini takoj obrnili hrbet. V trenutku, ko bi bila ameriška politika lahko slavila svojo zmago, je izkazala vso svojo nesposobnost. Iz Wellesovega govora se lahko vidi, da Amerikanci tudi v primeru zmage ne bi mogli dati Evropi nič boljšega, kakor pa so ji dali leta 1918. Kakor se je ameriška politika tedaj zadovoljila le s tem. da je zasejala po Evropi nered in zmedo, — piše »La Corrispondenza« — tako je tudi zdaj VVelles, ko je govoril o povojnem času, čisto določno povedal, kako si Amerikanci povojni čas predstavljajo, saj je dejal dobesedno: »Mi vsi se moramo zavzeti za to, da bomo kos položaju, ki bo nastal po končani vojni. Po nekaterih deželah, ki so jih bile zasedle osne sile, bo na milijone in milijone ljudi pomrlo od lakote. Povsod na svetu bo zavladala zmeda in po nekaterdi deželah anarhija. V tej prehodni dobi bodo »zavezniški narodi«, kakor se zdi, imeli .priliko, priti do medsebojnega soglasja glede ureditve sveta.« Ne bi si bilo torej težko predstavljati načrta, ki ga imajo Združene ameriške države z Evropo po vojni: lakota, zmeda in anarhija, edina protiutež pa neka Zveza narodov, kakršna koli že, v kateri bi gospodovala po ozemlju največja evropska sila, ki bi bila v tem primeru Sovjetska zveza, kakor je bila leta 1918. Francija. Pred nami je torej samo druga, še slabša izdaja strašnih let. ki jih je versajska pogodba vsilila Evropi in končno vsemu svetu. Res ni preveč zapeljivo. kar imajo Amerikanci v načrtu, pripominja k temu omenjena italijanska agcucija. Portugalski glasovi o razpustu kominterne Lizbona, 15. junija, s. Portugalski listi ponovno vneto razpravljajo o komunistični spletki, ki jo predstavlja razpust kominterne. List »Diario da Manlia« s posmehom piše o tem', kako je maršal Stalin tretjo internacionalo na videz ustrelil v hrbet, tako da bi bili vsi prepričani, da so posamezne komunistične stranke postale neodvisne in narodne. List 6meši to otročarijo, ki naj bi preslepila samo nevedne in lahkoverne, ter zavrača vsako nevtralnost Portugalski v boju proti vojakom sovjetske Zveze, ki so samo odposlanci ruske komunistične stranke, ker jih vodi in preveva le misel na svetovni komunizem. Komunistična stranka, nadaljuje list, je ena sama stranka, ki ne pozna nobenih mej ter hlepi po oblasti nad vsem svetom po revoluciji. Naj ji spremenijo ime in naj jo razpustijo stokrat, da bi uspavali narodno zavest ter oslabili nasprotnike, komunistična stranka bo vedno živela, dokler ne bosta duša in obraz te spake uničena. List »Voz« pravi, da komunistična nevarnost z raz- pustom kominterne ni odptavljena. Nadalje piše, da listina, ki so jo podpisali Passionaria, kruti Martv in človeška zvet- Dimitrov ter drugi tovariši, nima nobene veljave. Kominterna, čeprav prikrita, ostane isto kakor poprej. Iz New Yorka poročajo, da so lastniki Južnih premogovnikov obvestili predsednika konference za plače, da ne bodo več sodelovali pri pogajanjih z delavskim sindikatom. Odkar je japonska mornarica naznanila, da je začela s pilotskimi tečaji za dijake, se je samo z tokijskih vseučilišč prijavilo okoli 5000 dijakov. Portugalski vojni minister je postavil pod vojno upravo dva portugalska premogovnika, San Pedro da Cova in Podorido, ter pozval vse delavce na delo, ki so bili zadnja tri leta zaposleni v rudniku. Skrivnosti z nevidnega bojišča Vohunski opomini 'iz prve svetovne v o ] ri e Medtem pa sla njegova brala tuhtala in premišljevala islo misel, saj sla oba bila enako zlobna in trdosrčna, namreč, kako bi se znebila najmlajšega brala. tlirez nor uk a nama bo laže živeti v svelu! Veš kaj, kar zdajle med spanjem se ga iznebivah je predlagal najstarejši in srednji brat je bil s lem sporazumen. Športne vosti Važen sestanek članov, tudi tistih, ki so na začasnem bolniškem dopustu, Zbora nogometnih sodnikov, bo danes, v sredo, ob pol sedmih zvečer v posebni sobi restavracije Slamič. Sestanek je strogo obvezen. — Predsednik. . Hermes: lahkoatletska sekcija. Naprošajo se vsi lahkoatleti (moški in ženske), da se udeleže članskega sestanka v sredo, dne 16. junija t. 1. ob 18 v klubskih prostorih na igrišču. — Zaradi razgovora glede bližnjih tekmovanj prosjm točno udeležbo. »SLOVENSKI DOM« izhaja vsak delavnik ob 12. Urejuje: Mirko Javornik. Izdajatelj: inž. Jože Sodja. Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič, vsi v Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva 6. Telefon 40-01 do 40-03. Mesečna naročnina II lir. za tujino 20 lir. — Posamezna številka 50 cent. Dve uri zatem naju jc že nesel brzec proti meji. Med potjo mi je tovariš pripovedoval nekako takole: »Veste, da so udje skrivnostnih političnih združenj na Balkanu, to je ljudje, za katerimi sem vohunijo o meni nekaj sumili. Odkrili so celo — ne vem kako — neobljudeno vilo, ki mi je včasih služila za skrivno pribežališče. A to sem žal zvedel šele pozneje... Tisti dan pred vašim prihodom sem se podal v vilo, da bi ondi skril nekaj listin, ki bi jih moral izročiti vam. Toda prav med tem poslom me je v sobi drugega nadstropja nekdo napadel s surovo silo. Ni dvoma, da je moral biti morilec najet od katerega izmed tistih združenj. Boj je bil zelo trd, toda konec koncev je napadalec le potegnil kratko. No in.zdaj morate razumeti, zakaj se je moralo zgoditi vse tisto, kar je prišlo pozneje. Pričakoval sem, da boste vi prišli nuslednji dan. Ker nisem mogel trupla takoj spraviti s poti, bi vas bil rad kako opozoril, zakaj vila je odslej bila kaj nevaren kraj. Toda vi, drugi tovariš, ste bili prenagli in preveč se vam je mudilo. Ko sem se naslednji večer vrnil v vilo, ste bili vi že notri. Komaj sem se utegnil skriti na hodniku, ko sle prišli po stopnicah iz prvega nadstropja. Ali naj bi vam šel naproti ter. se vam dal spoznati? To bi bilo kaj neprevidno, zakaj f>ri priči sem zapazil, kako ste razburjeni, in videl, da držite v roki samokres ... Po drugi strani pa vas nisem niti poznal. Utegnilo bi se primeriti, da bi v vas namesto na tovariša naletel na drugega zahrbtnega morilca. Mar ne? Zaradi tega sem se moral zateči k hudi nevljudnosti. Moral sem vas z vso močjo mahniti po tilniku, da bi vas omamil. Potem sem vam pregledal žepe in obleko ter sem ondi našel listine, ki so mi povedale, kdo ste in kaj ste. Ni bilo moči dvomiti: bili ste tovariš, katerega sem pričakoval. Saj je vse prav preprosto in razumljivo, kaj? Kar se pa tiče nesrečnika, ki me je napadel in ki je ostal v sobi drugega nadstropja, oh, zaradi tega se pa kar nič ne bojte. •• kmalu do imel spodoben pogreb, kakor ga zasluži. Preden sem odpotoval, sem telefoniral svoj’m sumljivim ^prijateljem« iz skrivne bratovščine, ljudem, ki niso samo izkušeni* ubijalci, temveč tudi spretni grobarji.. Talisman. Bilo nas je sedem. »Sedem pe klenskih čudes«, kakor je imel na vado govoriti šaljivec, kakršen ie bil tovariš Peter Book. Sedeiri ljudi, starih od trideset do štirideset let vsi jeklenih letnikov, bistrih mož. gan in jeter, da je bilo kaj. Vse tc so bile neogibno potrebne reči, če smo hoteli tiste čase dobro delati. Kajti pisalo se je leto 1917, bili smo sredi prve evropske vojne iu delali smo v protivohunski službi, to je, 1 pobijali smp nasprotnikovo vohunstvo doma in v tujini. Orl tistih sedmih fantov so štirje mstili življenje v službi, eden jc eta dvajsetega umrl za logarjem, dva sta pa še na svetu: jaz, ki pišem tc sppmine, in pa Basil Ilor-ner, ki čehlja konje v neki kanadski konjušnici. Zgodbe teh sedmih ljudi so vse zanimive. Toda tukaj bom povedal samo eno, zgodbo Richarda Fester-ja, zakaj prav včeraj se je primerilo nekaj čudnega, kar mi je spet obudilo spomin nanjo. Richard Fester se je na prvi pogled in besedo zdel vse prej kakor irijazen in prijeten človek, kajti jil je videti človek, ki se rad postavlja, kar je vsakogar jezilo in razburjalo. Toda ko ga je človek bolje spoznal, pa bi ga bil najrajši pogladil po buči, ubogega, dobrega Festerja! Njegova zgodba se začenja nekega večera v marcu leta 1917, ko smo vsi bili zbrani v neki pristaniški krčmi v Liverpoolu. * Ze dober mesec smo postavali po nabrežjih ter se delali, da smo mornarji, ki vsi obupani iščejo posla, toda v resnici smo čakali navodil, kdaj in kako naj odrinemo na sovražnikovo ozemlje. Tiste čase je bilo skoraj nemo goče prekoračiti mejo nasprotnikove države po suhem. Zaradi tega so se vohuni zatekali k zvijači, da so se vkrcavali kot mornarji na kako jadrnico, ki ni vzbujala nič suma. Ta jih je odpeljala na široko morje. V ugodnem trenutku so potem v trdi noči prestopili na kako podmornico s katero se jim je pogosto posrečilo doseči kako zapuščeno mesto na sovražnikovem obrežju. Toda tudi ta način je bil precej nevaren, zakaj po pristaniščih je vohunov kar mrgolelo. Toda mi smo bili strokovnjaki in nihče ni mogel nič sumiti o teh sedmih fantih, ki so bil raztrgani in so kazali nasršene brade, ko so ‘srdito listali zamazane mornarske knjižice in zahtevaj1 službe ter udrihali čez podmorni ško vojno, ki je pomorski promet zmanjšala tako zelo, da ga je bilo komaj za drobno nit. »Človek crkava od lakote!« Je r'o velo teh sedem nezaposlenih mornarjev in nihče ni mogel niti slutiti, kakšen je njihov pravi posel. Toda nekega večera .smo pod mrak šli mimo mostu, ki drži cez "Mersey, in sicer prav tam, kjer je sključena starka prodajala tese-nice iz želvjega mesa in druge slaščice. Drobna starka je nekam čudno pogledala Richarda Festerja. Trenutek ptfc-.neje je tovariš že imel v rokah sličico, nn katero je bil posebno pičen. Med sadno mezgo v slaščici je bil listič iz pergamenta nn gosto popisan s številkami. Bilo je šifrirana zapoved, ki jc govorila nekako takole: '»K'apitaw Richard Fester se bo jutri vkrcal nn jadrnico -»Chaldea«. Na krovu bo dooil nadaljnja navodila.« Šc tisti večer smo v krčmi »Pri srebrnem labodu« zapijali tovariša, »ki je konec koncev vendarle dobil delo«. Pri tej priliki sc je Fester raznežil zaradi pijače ter nam pokazal svoj talisman. Bila je to majhna bronasta svetinja, vsa počečkana s čudnimi kljukami. »Dobil sem jo od nekega domačega čarovnika med potovanjem po Vzhodu. S tem talismanom vam grem kamor koli, tudi v pekel, ne da bi se kaj obotavljal!« je vpil prijatelj ter s pestmi bil ob mizo. iil je praznoveren, kakor se spodobi za pravega pomorščaka, ter pripovedoval različne zgodbe, pri katerih jc čudna svetinjica pokazala svojo čarovno moč. Prijateljeve besede so razveseljevale kar vse goste v krčmi- Dosti izmed njih je čudežni talisman hotelo videti ter se ga dotakniti. Ko je Fester zvrnil poslednji kozarec, je vstal, pozdravil druščirfo iu krenil proti vratom- * Vsi smo Festerja spremljali z očmi. Ko sem videl njegov opotekavi korak, nisem mogel drugega kakor občudovati prevejanega tovariša, ki jo svojo vlogo tako dobro igral. Dejal sem polglasno: »To je pravi vrag, ta fester..« Sklonil sem se Petru Booku k ušesu in nadaljeval: »Izmislil si je celo storijo o talismanu, da bi vsa godeja bila videti bolj zares. Kdo bi si bil |n el kaj takega misliti o Peter Book mi ni nič. odgovori , temveč je počasi vzdignil obraz k meni in se mi zagledal v oci. čez čas je rekel: . . ,.rl „ »Naš prijatelj. J° zares tic. Toda... Skratka, zdi se mi, da zgodba s talismanom m gola bajka. Iester je dosti pil >n kadar ga je človek poln • • •< * čez mesec dni so začela prihajati prva tajna poročila, ki jih je kapitan Richard Fester pošiljal s sovražnikovega ozemlja. Bila so res zelo zanimiva poročila. Kadar jih je poveljnik Eddington bral, si je pomaknil naočnike na konec nosu ter si glavo podprl z rokami. Toda nekega grdega dne poročil ni bilo več. Čakali smo, čakali kar' naprej, čakali mesec dni, dva meseca, tri mesece. Potem je Eddington potegnil iz kartoteke listek, na katerem so bili napisani podatki kapitana Festerja in je na listek zapisal eno samo besedo: »Pogrešan.« Preteklo je več ko petnajst let, festerjevo izginjenje bi bilo ostalo za večne čase skrivnost, če me ne bi bilo prav snoči, ko sem bil v gosteh pri nekih prijateljih, prijelo da -sem se- -začel sukati okoli ne prav čisto mlade, toda zelo lepi; dame, katere imena ne bom po-edal. »Saj vas vendar poznam,« jc kar na lepem i^kla dama po krajšem pogovoru, streljala skozi naočnik s pogledom vame ter se mi skrivnostno nasmehnila. »Vi... Vi ste... Oh, oprostite mi, toda steklo je to-^ liko vode pod mostovi, odkar... I seveda, med vojno ste vi bili.. • Da, bili ste v vohunski službi!« Razgovor med nama, ki sem ga začel s precej drznimi pokloni, je tako padel na predmet, ki bi se mu bil prav rad izognil. »Tudi jaz sem tedaj,« je začela ženska in se nepričakovano zresnila, glas pa ji je bil še tišji kukor poprej. »Tudi jaz sem delala kakor vi... Seveda za svojo domovino, ki je tedaj bila vaša sovražnica. Tedaj nisem imela še niti dobrih dvajset let in moja služba je bila ki\j skromna. A vsekakor... Imela sem prste tudi pri stvari, ki se je boste morda spominjali.« Zenska se je ustavila ter se z naočnikom spogledljiva udarna po • ustih. Potem me je nepremično pogledala in spet spregovorila: »Ali se spominjat? kreme »Pri srebrnem labodu« v Liverpoolu? Alt se spominjate .dekline, ki je nosila mornarjem pijačo na mizo? Dekleta z gostimi, slamnatimi lasmi in sinjimi očmi, tako sinjimi?« ,Vi ste bili?« sem jo naglo ustavil ter stisnil zobe, da bi mi ne ušel razburjen vzklik. »Kajpada!« jc odgovorila ženska in sklonila glavo. »Prav jaz. In nekega večera je bil ondi mornar, ki... Mi smo o tistih sedmih mornarjih, med katere je spadal, vedeli prav vse in smo jih seveda skozi nadzorovali. Nekega večera je nekdo izmed vas pokazal neki talisman. Se spominjate? Tudi jaz sem tisto čudno svetinjico držala za trenutek v roki. Tedaj sem vprav jedla in ni mi bilo težko odtisniti talisman v kosec sveže krušne sredice. Ostal nam je odtis, razločen odtis, ki ga ni biio moči zamenjati s katerim drugim. Po odtisu smo naredili fotografijo, ki smo jo poslali vsem, kamor je bilo potrebno. Vaš dobri tovariš je prišel na naše ozemlje in bi bil zatrdno dobro odrezal, če bi ne bilo tistega talismana... Nekega dne ga je po naključju ustavila nasa pat rola. Preiskali so ga in tako naprej. A ta vaš prevejani vohun je ostal miren in se je smehljal* Vedel ie, cin ima vse potrebno in kar se (la izborne listine in da ne nosi pri sebi prw ničesar, kar bi ga utegnilo spraviti v zagato, loda ... V žepu na telovniku so pri njem našli talisman, ki ga je ta praznoverni človek vendarle vzel s seboj na nevarno pot. S pomočjo talismana smo ga razkrinkali... Umrl jc pogumno, kakor sc spodobi vojaku...« / ’ ’