GLAS NARODA IMisloyensldhidelayc^AmeiM TELEFON: CORTLAND T 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., tinder the Act cf Congress of March 3, 1879 NO. 90. — ŠTEV. 90. NEW YORK, WEDNESDAY. APRIL 16. 1924. — SREDA, 16. APRIT.A 1924. Duly in the United States. lamed erery day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2376. SENATORJI 0 IZKLJUČITVI JAPONCEV JOHANA TELL IMA BAJE SOKRIVCA VOLUME XXXII. — LETNIK XXX H. Glasovalo se bo tudi o novem temelju za priseljeniške kvote in predložena sta bila dva amendmenta. — Hughes se boji krize z Japonsko. — Pismo poslanika Hanihare, katero smatrajo za nekako "pretnjo", je izpremenilo stališče številnih senatorjev, ki so se zavzemali dose-daj za "dogovor med gentlemani". Washington, D. C., 15. aprila. — Sonat ho razpravljal danes o dostavku ali amendmentu k priseljeniški predlogi, ki določa popolno izključenje Japoncev, in ki je si i cen določbi v predlogi poslanske zbornice. To bo sledilo vče-rajšni akciji, ko je bil s 76 glasovi proti dvema odklonjen "dogovor med geutleineni" z Japonsko glede priseljevanja, kot priporočeno od državnega tajnika Hughesa. Najnovejše pismo japonskega poslanika Hanihare. v katerem je slednji protestiral proti zakonodaji, ki bi izključevala Japonce, je baje vzrok poraza amendmenta. Številni senatorji, med njimi Lodge, načelnik senatnega komiteja za zunanje zadeve, so izjavili, da je pomenjaU t<» pismo "pretnjo" in da niso mogli raditega podpirati ta-kozvanega "dogovora med gentlemeni". Treba je rešiti še nadaljno važno vprašanje, namreč temelj za nove kvote. V tem ozirat sta bila predložena dva amendmenta in o teh se bo razpravljalo danes. Obe vprašanji pa bosta rešeni še danes. Konečno glasovanje se bo vršilo danes ali pa jutri, ker so dali priseljeniški predlog: prednost pred vsemi drugimi stvarmi, s katerimi se mora peči i senat. Nekateri senatorji so pa mnenja, da predloga najbrž ne bo sprejeta pred koncem tedna. V administracijskih krogih pripisujejo veliko važnost današnji akciji senata, in državni tajnik Hughes je mnenja, da bi bila mednarodna napaka žaliti Japonsko glede tega predmeta. Rekel je, da je v tem oziru deležen tudi podpore predsednika Coolidge-a. Današnjo debato in glasovanje bodo administracijski krogi tesno zasledovali. Mr. Hughes se skoro neprestano posvetuje s predsednikom, v upanju, da bo odvrnil resno krizo. Senatorji so bili povsem' odločni in jasni v svojih izjavah. da ne morejo vspričo pisma japonskega poslanika si i »rit i ničnim drugega kot pojasniti odločno enkrat za vselej, da je priseljevanje notranja, domača zadeva Združenih držav, glede katere bi si no dala ukazovati nobena druga suverena sila. Po glasovanju, ki je izločilo besedilo kot ga je sprejel komitej, ki je priporočil "dogovor med gentlejnani", so objavili senatorji Reed in drugi, da bo izključevalni amendment sestavljen v istem jeziku kot se ga rabi v predlogi, katero je sprejela poslanska zbornica pretekli teden. Nobenega migljaja ni še bilo iz Bele hišo glede stališča, katero bo zavzel predsednik Coolidge v tej zadevi. Razvoji v senatu pa so pokazali, da je v obeh zbornicah zadosti glasov, da se sprejme predlogo tudi preko veta predsednika. Republikanski voditelji v senatu pa so dali privatno izraza svojemu mnenju, da ho predsednik Coolidge odobril predlogo, kljub dejstvu, da se jo administracija potom državnega tajnika Hughesa neprestano upirala zakonodaji, tikajoči se izključitve Japoncev. 10,000 MOŽ PROTI VSTAŠEM. Mexico City, Mehika, 15. aprila. Kampanja proti ustave m v južuo-iztočnlh -državah se bo pričela v teku o«mih dni. Tako je objavil vojni d epa rt m rai t. Deset iLsoč federalnih čet se bo vdeležilo te kom panja pod poveljstvom pen oral a Martinez. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN OZEMLJU lmkt isrrftojejo sanssljtve, kftr» ta p* Dines to nafo cene sledeče: JUGOSLAVIJA MupoSHJ* m nanje jpoite in lsplataje Tcital frkornl mro tilo oblasti, da so pričele dvomiti j kot sedanja skupina, ki zastopa o pristnosti izjav morilke. 'rusko sovjetsko vlado. Detektivi in policisti, ki so preiskali slehrni kotiček osamljeno V splošnem se priznava v časopisju. da je trgovinska uravnava ležeče farme, so prišli do nazi-; 7. Rusijo zaželjiva, a okoliščine so-ranja, da ni bil Blair, kot je i/.- vjetske revolucije, politika muter poročane izja- povedala Mts. Teill, umorjen v kuhinji farme, temveč da je bil ustreljen, ko se je sklonil nad'so predmet gnojišče in tla je bilo pozneje njegovo truplo razsekano ter zakopano v gnojil. Detektivi smatrajo tudi za mogoče, da ji je pomagal neki moški pri izvršitvi dejanja. Na temelju dokazov, ki očivid-no potrjujejo naziranja policije, bodo skušale oblasti v Connecticutu po izročitvi ženske dvigniti proti slednji obtožbo radi umora po prvem redu ter izposlovati njeno obsodbo. Ne bo pa ji manjkalo sredstev za obrambo. Neka neimenovana ženska, koje usmiljenje so vzbudila časnikarska poročila glede nesrečnega življenja katero je.baje vodila Mrs. Tell z Blairom. se je oglasila pri zago vornjku Mrs. Williamu Thomas ter mu izjavila," da je pripravljena pokriti vse stroške obravnave. Dala mu j« naročilo, naj se ne boji nikakih stroškov, da pripomore obtoženi do pravice. Odvetnik noče objaviti imena dotlČ-nt. ženske, vendar pa je rekel, da je bogata in dobro znana v družbi. Tudi neki detektivski »genturi je dala naročilo, naj sodeluje z zagovornikom. Ko so včeraj predstavili Mrv. Teli v Morrisiana policijskem sodišču, so se ji dobro poznale posledice živčne napetosti, kateri je bila izpostavljena v zadnjem času. Izgledala pa je živahnejša kot je bila kedaj izza časa njena aretacije. Tudi njena štirinajst let stara hčerka L/iUian je prišla v sodišče in mati se ji je nasmehnila ter imela pozneje žnjo kratek, a gin1 ljiv sestanek. Pomožni okrajni pravdnik je podal 'kratek pregled celega slučaja, nakar je sodnik Barrett odg od il razpravo do dne 25. aprila, ter ukazal, naj se čaka na prošnjo za izročitev. skovske vlade ve vodilnih Rusov današnjih dni splošnega obsojanja PET AMERIŠKIH UBITIH. VOJAKOV Honolulu, Havajsko otočje, 15. aprila. — Pet mož armade Združenih držav, priid eljenih Shofield barakam, je 'bilo ubitih in pet na-daljnih je hilo poškodovanih, ko se je preobrnil armadni tovorni avtomobil, ki je vozil petnajst mož, na eestii med Shofield In Haileiwa. Nesreča se je pripetila na o. strem ovinku, ki je že od nekdaj nevaren. Preživeli pravijo, da je bila cesta mokra in spolzka. v večini komentarjev. Boljševiški delegaiti lahko črtajo v londonskih listih take migljaje kot je naslednji iz Daily Telegrapha: — Večini Angležev se bo zdelo brezpomembno govoriti o normalnih prijateljskih razpravah glede katerihkoli pogojev z vlado takega značaja in s takim rekordom kot ga ima vlada ki sedi v Moskvi. Vspričo takega razpoloženja pretežnega dela časopisja ni prav nič presenetljivo da je ministrski predsednik MaeDonald včeraj odkrito posvaril ruske delegate. da se morajo tekom posvetovanj vzdržati vsake boljševiške propagaide in celo časopisje se je pohvalno izreklo o tem koraku delavskega ministrskega predse :1-nika. Edinole Daily Xews se zavzema za obiskovalce ter obsoja včeraj.sne kritike Rusov v listih kot protiboljševizma, ki je znorel, nesramen, nečeden in nedomolju-ben. Celo ta list pa hvali korak Mac-Donalda. POČAŠČEN JE PREJŠNE HITSKE KRALJICE. TA- SNEG JE 2ADRŽAT, AMERI-fiSE LETALCE. Seattle, Wash., 15. apiila. — Veliki snežni viharji so preprečili odpotofvanje ameriškega ar-madnega zračnega oddelka iz Seward, Alaska, na nadaljnem poletn krog sveta. Brzojavka pravi nadalje, da so hoteli letalci danes odpotovati jwej- Pariz, Francija, 15. aprila. — Prejšna kraljica Tahiti otočja, madama Marautaroa Tipau A Tati Joana Salmon je bila imenovana kavalirjem Častne legije za usluge, ki si jih je stokla za Fran-cijo. Prejšna kraljica, zadnja iz domače linije, je pripadala z materine strani eni najbolj vplivnih družin na Tahitskem toč ju. Njen stari oee Tati, poglavar rodu Te-vas, je igral tekom vlade slavne kraljice Pomare IV. ulopfo ki je bila zelo ugodna za Francijo. Njena mati se je poročila z nekim Angležem, po imenu Salmon. Poročila se je s kraljem Po-mare V., ki je leta 1880 odstopil Franciji vse svoje pravice na Tabitij.it ni sosednji ho-točjih. Kmalu pn odstopu sta se prejšna vladarja ločila. Madama Marautaroa Salmon pa je igrala še naprej važno ulo-go v kolonaji. Leta 1SS8 je obiskala Francijo ter je bila sprejeta v Elizejski palači, kamor je prišla v spremstvu predsednika republike, Felix Faure-a ter koloni-jalnega tajnika. Družina, pre jšne kraljice je sledila njenemu vzgledu ter*verno služila Franciji in več članov te družine je nosilo v vojni francoske uniforme. Madakna Marautaroa-Salmon ima tri otroke, primccsinji Tesri in Takau-Pomare, ki živita na Ta-hitiju s svojo materjo ter enega sina, Ernest-Salmona. ki je v sedanjem času pomožni sodnik v Bamako, franc, zapadni Afriki. IZVANREDNO VAŽNA ANGLEŠKA IZNAJDBA Odlični londonski elektro-fizik je iznašel stroj, s pomočjo katerega bo lahko priti vsakemu laž-njivcu na sled. — Iznajdba je v razvojnem stanju. i ~ DELAVCI ZAHTEVAJO VIŠJE PLAGE Dva milijona delavcev različnih strok v Angliji zahtevata povišanja plač. — Industrijalni nemir je bolj razširjen kot je bil kdaj izza leta 1921, ko so delodajalci iz-p o slo vali znižanje plač. — Kakšna je nakupna moč angleških in ameriških delavcev. — Štirje funti — minimalna plača. London, Anglija, 15. aprila. — Dva milijona aiujloških delavcev zahtevata višje plače. Izza leta 19*21 ni bilo v deželi še nikakea tako oeiviil- London, Anglija, l."i. aprila. — Kakšen bi postal svet, če bi modi citati misli drugega; če bi ne bilo več mogoče obdržati tajno-'nega indstrijaluega nemira kot ga je opaziti v sedanjih sti; če bi postala vsaka laž ne- dneh. Skoro natančno pred tremi leti je dosegla opozicija mogoča ? Ali bi se mogel nas družabni ustroj ustavljati takemu sttnju zadev? Talca ideja ni nikakor preveč lantastična. da hi mosrli razmi- Vzemiimo živčni sistem človeškega telesa, 'katerega smo pričeli šele v zadnjem času medlo razumevati. Tukaj imamo majhne nitke, žice, ki prenašajo sporočila iz zunanjega sveta našim mož-žanom ter sprejemajo od možganov povelja na naše mišice, ki se jim brezpogojno pokore. Ali je mogoče "prisluškovati" na teh "brzojavnih"' žicah in ali je mogoče citati sporočila, ki prihajajo skozi naše telo ? Kdo bi imel pognm reči .da je to nemogoče v dobi znanosti, ki je dosegla že take uspehe, da pošilja sporočila skozi tisoče milj praznega ozračja? _ O tej zanimivi možnosti se je že pogosto razpravljalo ,a Še nikdar s tako določnostjo kot na ne-= ki zadnjih razstav znanstvenega aparata, ki se je vršila v Surhi- strokovnih unijonistov proti skrčenju plač vsled povojnega poloma trgovine in industrije svoj višek. V tem boju so delodajalci zmagali. Dobroznana delavska trojna zveza, obstoječa iz železničarjev, premoga rje v in transport- ... . . . . nih delavcev, se je izjalovila, ko ie vprizorila poskus, da sjjatt o njej moderni znanstveni-, - , i - r* . 4 - -1- , . preiskusi svojo moc v zvezi s stavko premogariev. Potem si. Ce nLso vse nase misli, kot * „ -- . , ~ . • . 1. .P. , . številni domnevajo le kemične "POgodku so pričele place hitro padati z višin, ki so pre vi a- izpremembe. ki se završe v naših jdovale tekom vojne in neposredno po zaključen ju vojne. možganih, ali bi bilo povsem ne-[ Olede izvora sedanje agitacije prevladuje dvojno mne- mogoče iznajti inštrumente, ki bi nje. Prvo se glasi, da se pojavlja konečno oživljeuje tr- analizirali te izpremembe, jili govine ill da so delavci sklenili udeležiti se dobičkov, ki hi spraviljali v red ter "čitali" na prišli iz tega. ta način to, kar se vrši v naših| Druga šola pa zauikuje to ter vztraja pri liaziranju, glavall? da zahtevajo delavske unije višje plače izključno le radi- tega, ker je na krmilu delavska vlada MacDonalda, brez ozira na to, če je povišanje plač ekonomsko sploh mogoče. Daily Herald, delavski strankarski organ, je objavil naslednjo tabelo delavcev, ki zahtevajo povišanje plač: Premogarji 800,000; gradilne industrije, 720,000. ladjedelnice, 100,000; tekstilni delavci. 50,000; in ostale stroke, 50,000. Skupno, 2,220,000. Poleg tega pa je še več tisoč pristaniških delavcev, 17,000 uslužbencev londonskih pouličnih železnic in uslužbencev na busih pred kratkim stavkalo. Če vzamemo vpoštev povprečne plače, znašajo plače za izurjeno in na tpol izurjeno delo približuj tri funte na teden ter dva funta za neizurjeno. V splošnem se lahko domneva, da znshižijo premogarji in tesarji več kot to in dninarji manj kot znašajo zgoraj navedene povprečne številke. Trije funti znašajo v ameriškem denarju, soglasno s sedanjo valuto, nekako trinajst dolarjev. Ta denar je dnevna plača carpentcrja v Združenih državah, ter se zdi človeku, daje to neizmerno malo kot tedenska plača. Glede tega pa je treba vzeti vpoštev nadaljne važne faktorje. ...... T , ^ Nakupna sila funta je v Angliji dosti večja kot pa nakup- on. V bhzin, Londona Tam je ^ ^ H ?>Q y združenih državah. Za navadnega dela bil razstavljen stroj, katerega je • Te 1 sestavil v sedanji obliki pokojni'j -dr. Waller. odlični londonski elekktro-fizik. Ta stroj lahko dejanski meri ter zaznamuje množino čustvovanja, ki ga imamo ob danem trenutku pod uplivom kakega duševnega ali tesnega ra>.-draženja. Ta stroj dejanski' zaznamuje sporočila, ki gredo skozi živce. Xikdo ne trdi. da čita stroj sporočila razločno, vendar pa zaznamuje intenzivnost občutkov. Vzemimo, da občutite jezo, sarah ali veselje a- dot lenem trenutku, ko se vas preiskusi In emo-tometer vam bo takoj povedal, koliko onega občutka imate. Če vam pove operator kako stvar, ki more vzbuditi le eni čustvo. kot naprimer: To poslopje je ravnokar pričelo goreti! — more vzbuditi le strah., bo >troj natančno premeril sfrrah. ki ga občutirte. To se zfyodi tudi v slučaju, da ne izgovorite niti ene besede in da ne daste izraza svojim čustvom niti toliko, da bi trenili z očesom. Vaš občutek je zaznamovan, čeprav kaže utripanje vaše žile. da so udarci vašega srca prav tako trdni in stalni kot vedno, neprizadeti od tega. kar čutite. Kakšen pa je čudež, s katerim se doseže vse to? Nič drugega ni kot najnovejše razkritje, da bodo spustili živci človeškega telesa skozi večje množine električnega toka, kadar so razburjeni ali zaposleni kot pa kadar počivajo ter so mirni. Če se rveže električno baterijo na tak način, da, bo poslala tok skozi živce, in če se spoji z električnim tokom zadostno občutljive inštrumente, zaznamujejo slednji trenutno čretvefto stanje živčnega sistema. Če je predmet poskusa l-rafcsburjen, bo' tekel najmočnejši električni tok skozi' instrumente, kajti odpor živcev proti elektriki se amahjSa pod npiivom duševnega raiborje^ _ avea ., je še večja kot pa za človeka iz srednjih razredov. V do-emo navesti majhno primero. Cena obeda v prvorazrednem londonskem hotelu ne bo znašala dosti manj kot v kakem hotelu iste vrste v Xew Yorku. Delavec pa lahko vzame v najem hišo v Shoreditch za približno eno četrtino ecne sličnega stanovanja na iztočni strani v Xew Yorku. Treba bi bilo celega zbora štatistikov, da se ugotovi sorazmerno nakupno moč angleških in ameriških delavcev. V splošnem pa lahko rečemo, da odgovarjajo trije funti v Angliji približno dvajsetim dolarjem v Združenih državah. Ameriški standard življenja pa je seveda neizmerno višji kot pa angleški. Statistiki delavske stranke so mnenja, da bi štirje funti vspričo sedanjih cen predstavljali pošteno minimalno plačo. Na temelju tega izplačujejo v London nezaposlenim krajevne podpore. To je povprečna plača londonskih voznikov na busih. Drugi delavci so mnenja, da so ti ljudje dobro plačani. »ja, naj je tega ali onega izvora. Če pa so na drugi strani živci mirni, pod nikakim pritiskom in nerazburjenl. se upirajo električnemu toku in manj elektrike teče skozi inštrumente, ki merijo in zaznamujejo čustvo. Ti inštrumenti so napravljeni tako, da v trenutku pokažejo množino toka, ki teče skozi nje. Na ta način kažejo, kaj se dogaja v živčnem sistemu človeka, s katerim se vrši poskus in koliko stopnjo občutka ima. V PARIZCJ RAZPRAVLJAJO O POGODBI Z ROMUNSKO. Pariz, Francija, 15. apjrila. — Danes je sprejel ravnatelj zunanjega urada Peretti v avdijenci romunskega zunanjega ministra Duca. V navzočnosti nekaterih drugih diplomatov sta razprav« Ijala <> pogodbi med Romunsko in Francijo. Od pogodbe bi imeli baje obe državi veliko korist. * fim 14S*' Dne« je spremil v Pariz roman, l-zveznam. oblastim. skega kralja in kraljico, ki bosta ostala tukaj še par dni kot ofi-cijelna gosta francoske vlade. UREDNIK SE JE SMRTNO PONESREČIL. South Weymouth, Mass., 14. aprila. — Včeraj je padel May-bin W. Brown, urednik "Boston Giobe" pod vlak, ki ga je raztrgal na kosce. Vlak se je že premikal, ko je hotel skočiti nanj Brown. PETDLSET ARETIRANIH V CLEVELANDU. Cleveland, O., 15. aprila. — Petdeset salonerjev, bartender-jev in birtlegarjev so aretirali preko nedelje kombinirane sile mestne policije, prohibicijskega urada ter državne policije v naporu, da se očisti mesto birtlegarjev. Policijski načelnik Graul je rekel, da bo le en slučaj izročen GLAS NA ROPA. 16. -APR. 19?A WGLAS NARODA'' t* M|LY| •n« PubUahatf by PNANR lAMIRr SA C*rp«r«tI • ........ la pal lata ................... Ka iotr* lata •set •1.M Za Naw Yorfc mm tate lato .. Za pot -lata ............... Za Inozamatva aa Mt* MM Za pot iota VJ •ubacrtptlon YyjHy fJ0> Aavorttooment on Aproomant. "Sloo Noroaa** lahaja vwkl a«n livMwil n«d* stopili angleški bankirji v ofenzivo. Objavili memorandum, katerega so poslali angleškemu mil i istrskemu predsedniku Bfcmisavu MacDonaMu. Mi-iitttranduii) vsebuje šest točk. kojih namen jo polnilnima odpraviti rusko suverenost, ter rusko vladno avtoriteto. • i llankirji zahtevajo od Rusijo, da mora priznati vso jav in in j ni vat no dolgove j da liiorii vrniti tujozenieem vse pri-vji ? m< i | >i-i-ii tožen jo: ja v tem: Iur>zemec, katerega prvi papir j«- vsaj dve l«*ti (ne pa čez »edem l» t) siar in ki je živel v ^roženih državah vsaj pet let in v dr-/Jivi. kjer sedaj .stanuje, vsaj leto <1 ui. naj piše #Nxlnomu pisarno-Vodji (Clerk of-the Count) one pošti tiskovino za predhodno prošnjo, takozvani formular No. 2214. Pismo naj sp enostavno glasi: Clerk of the Com rt (naslov sodišča). Please mail form No. 2214 (Prelimiuary Foron for Petition for Naturalization). Ako inozemec dobi to tiskovi-jm> drugje na primer od šole ali kake ame.rUtanizacij.ske organiea-^»j^, je tudi dobro. Na'\*sadc naein pa naj ne izgubi cask in zasluži « tetnt da bi ae v to s vrbo oeebno nikar ne storite; škoro«silcn. kam naj se 'poda skupaj s svojimi pričami v svrho izpraševanja s strani naturalizaeijsflcega urada. Pred no ne dobi takega vafcHa, mu ni treba iti ni na aodidča ni na na- pod^l na aodiiSe ali pa oak> vael turaazac^jaki urad, niti mu ni tre pri tem kake pciSe s seboj. leg* h* nadlegovati .ssoji^ pcif. Ko je A prosilca in priči in najde, da je vse prav po zakonu, jih napori. <^a se takoj še isti dan podajo v urad sodnega klerka. da vložijo predpisano prošnjo za državljanstvo. m S tem je to doseženo, da prosilce vloži prošnjo i*ti dan. ko prvič osebno prijavi, .mesto da bi on in priči zamudili dva dni —"kakor je" bilo to poprej. — onega za vložitev prošnje i ji drugega za predhodni izpit pred naturaliza eijsjpli uradnikom, se sedaj v.se to opravlja v enem dnevu. Ker sc prosilec mora prijaviti s pričama št- ob končnem zaslišanju, značl to, da on in priči sedaj zamudijo le dva dni mesto treh. kakor j< to btlo poprej. To pa pomaga. d,a si prosilec prištedi tretino časa in si roškov. Drnga korist obstoja v tem. da se prosilec snide s naturalizacij-skem uradnikom mnogo pi*ej, tako da dobi pravočasno potrebna navodila, da vzadosti izpitu ob končnem zaslišanju pred sedni kom. Ob enem je prosilec s tem zagotovljen, da bo prošnja pravilno vložena in da ni v nevarno-sii, da bo sodnik odbil prošnjo i.xdi tehničnih in malenkostnih formalnih razlogov ali ker priči •nosta bili primerni. A-ko je kaka ovira, prosilec to dozna, predno vloži prošnjo, in si s tem prihrani nepotrebne Mroške in zamudo ča-sa. Ob/cnom pa je še na času, da popravi in nadoknadi, ako je treba. Poprej je bilo treba v slu c"-aju kake pomanjkljivosti začeti vse znova. Za sodišča, ki so itak preobložena z delom, to novo postopanje pomenja veliko razbremenitev, ^inogo časa se je poprej zamudi lo, ko je sodišče ob končnem zaslišanju odkrilo pomanjkljivosti, ki bi se bile prav lahko dale popraviti pred vložitvijo prošnje, ki pa so prisilile sodnika, da je moral zaslišanje od god iti ali pro šnjo zavrniti in nasvetovati prosilcu, naj vloži novo prošnjo Po starem načinu se je predhodni izpit pred naturalizaeijskim uradnikom vršil kedaj tekom de-v o t desetdnevnega roka med vložitvijo prošnje in končnim zaslišanjem. Dostikrat se ni mogel vršiti prej, kot tik pred končnim zaslišanjem,- dostikrat prav tekom istega. Zato ni imel prosilec nikakega pravočasnega svarila, da-li njegova angleščina zadostuje in da-li je njegovo znanje, o Ameriki zadostno. Dostikrat je moral prosilec priti štirikrat in petkrat na sodišče, predno je dobil državljanstvo. Kake stroške to pomenja, to si vsak lahko predstavi. Dostikrat taka zamuda je imela j ako sitne posledice, zlasti v slučaju osebe, ki je hotela odpotovati v stari kraj z ameriškim potnim listom ali pozvati v Ameriko mrojjo družino. Posebno sitna je bila stvar za onega, ki se je moral preseliti iz delokroga do-tičnega sodišča, kar pamenja, da se >bo moral iz svojega novega fcivaliSča povrniti na dara obrav-nave, pa Še to bre* nikakega zagotovila, /da bo sedaj vse prav. petih tot so ao- m Peter Zgaga logov. Ali izmed teh je bil o najmanj 85.000 prošenj, ki so bile zavrnjene radi formalnih razlogov. Pravočasen nasvet hi h M lahko popravil pomanjkljivosti, m prihranil ogromne neprutrebn« stroške in zamude časa. Sodišča, in občinstvo sedaj že občutijo prednost sedanjega postopanja. Vsakdo .ki se poteguje za ameriško državljanstvo, naj to pa/no čita, da si prihrani žalostne izkušnje, ki so jih mnogi doživeli v preteklosti. Naj so pa tudi zaveda, da mu novo postopanje o-lajšuje pridobitev ameriškega državljanstva in prihranja sit n ost L sprejet a predloga, ki določa, da Pred kratkim mi je sporočil neki Janez z brooklynske Montrose Avenue, da je moje pisanje broz-versko in nemoralno. Na moralo ne bom dosti bob-fial. Povem pa le to-le: Dotični rojak je pustil ženo v starem kraju. Tukaj živi z drugo žensko in ima žnjo par otrok. To-, da rojak ima čisto vest. ker točno plača toliko kolikor gospod od njega zahtevajo ter dobi v zameno odvezo. * Nekoč sem hotel objaviti na tem mestu življenjepis nekaterih hrooklynskih iu newvorskih mož Najsvetejšega Imena. Pravočasno sem se pa preminiti. Kaj lahko bi se namreč primerilo. da hi me zaprli. V Ameriki namreč poprava, da se o svinjariji i-n svinjiu-stvu ne sme pisati. ★ Katoliški shod v New Ynrku ho nekaj velikanskega. Brooklvnski lahkoživček je že naročil "štrevene". da bo lahko z drugimi marširal "v šrlt ★ Možak, ki je osleparil svoje društvo za petintrideset dolarjev, Je zmožen .osleparit i vsakega, k i mu zaupa svoj denar. ★ Zvezni zakladničar je odločil: Poročen moški, ki nima otrok. 1-a ima na leto nad en miljon dolarjev dohodkov, mora plačati v bodoče $398.817.f>0 davka. V poslaneski zbornici j«- bila lugOBUitiattBka Ustanovljena L 1898 IKatol. Srftmrta Inkorporirana 1. l9C»i ' t GLAVNI URAD v ELY, MINN. stroškov in časa. Nevice iz Slovenije. Smrtna isosa. V Marioo-rv. je iiior! pravnik Albin Domicelj. iz znan • narodne rodbine l>r.ni:celj iz Zfl.z- rja pni Št. Petru na Krasu. C mrl i je že lolga leta bolehal: zadnje ]H<» je sk(»»-;ii oslepel: kljub t«*.nu mu mora!« domači vsak dan r-" r n t: napredne liste. P< !.< pnli 1 t';i na po-!: reške m p o k o] )a 11 š u. Dne 2;1. marea i** v ti4. letu svoje starosti i>o dališ< tn noieiianju \nrrl v Novem Mestu ti-.ian Fllv»rt, pr iT novomeškega I*a-pitelja. Pokojnik j»* bil na Kranj ftkem spb šno znana. V žival je v vseh krogih k»>t duhovnik velik ugled in spoštovanje. t<. tembolj, ker se je odlično razločeval od ve-I'-wie ovojih .s -bratov. Ni bil nam-! i m" celot, marveč tudi kot duhovnik kom-ilijanten in toleranten • nož, ki tii odobraval »ne struje med duhov n istvr nn. ki je zanašala, v cerkev politiko ter s tem za--trupljevala odnosa je v naši javnosti. Zato bil dr. Elbert dobrodošel v vsaki, tudi napredni družbi, zlasti ker je bil izboren dru-žalbnik. mož odkritega značaja. Slovel je jto svoji gostoljubnosti, ki je odpirala vrata vsakomur in naj je bil pristaš te ali one stranke. Pokojnik je bil po rojstvu Ne-mee. brat ljubljanskega trgpvca Julija Eibertr. V nasprotju s syo :iini .stanovskimi tovariši se ni rad c meša val v politiko, zato mu tudi ' njegovi predpostavljeni cerkveni krogi nis,(, biLi baš naklonjeni. Umrli so v Ljubljani: P»arbara Z up aa se. go^tačka. 6;> let. — Fran skof. delovodja tobačne tovarne v pokoju, gostilničar in posestnik. 73 let. — Amalija Vincen-vija Koejančič. usmiljen ka. 41 let. — Ciril Peklaj. kočarjev sin. PrBhaia P° Washingtonn s tanko mora tak človek plačati sH-12.090 davka. Senatu je bila predložena predloga. da mora plačati $429.617.50. To bo brez dvoma jako zanimalo vse rojake, ki sicer nimajo otrok, toda imajo nad en miljon dolarjev dohodkov na leto. * Neki nemški pregovor pravi, da poštenost najdalje traja. To je umevno. Tista stvar najdalje trnja, katere se ljudje najmanj poslužujejo. ★ •Japoncem bo prepovedano priseljevanje v deželo. Pater K over-ta bo brez dvoma zapisal, da zato. ker niso naše vere. ★ V bližini ameriške obali plavajo velike ledene gore. V bližini ameriške obali je na stotine angleških ladij ki so napolnjene z žganjem. Pa vzemimo da bi se taka ledena gora trčila ob tako žganjar-sko ladjo in da bi se vse skupaj razbilo. Presneto — to bi bil highball! + Filipinc.i še niso zreli za. samo-: vlado. Morda bodo v sto ali dvesto letih. A mer »kane i. kot kulturen na rod, bodo to stopnjo najbrže pai* let prej dosegli. * Grška je postala republika. Kdo ve, če bo to za Grke dobro aii slabo. Ve se le toliko, da bodo morali Jugoslovani rediti še enega kraljevega žlahtnika. * O Coolidgu poročajo, da se iz- Olavnl odborniki: Fr—tntlr: EDtKHJ1 FEBfiAN, UI I. IU It, CImlaM, Ol Podpredsednik: LOU1Š BALAKT, Bos 1M P««rl Loral«. fajoik: JOSEPH FISHUPR, Ely, Minn. Blfnajnik: JXJJTIS CHAMPA, Box Ml. Ely. Ml HP. aemua^Ajilh ^rOH^: JO&N MOVWLM, UI ^ Ml At*. Omluta. Mlmm. , t+j, Vrtioynl tframlkt Dr. JOB. T. ORAHVK. M An«rieu |t»to Buk BMC-« Mfl Kxta piti^rarM. Vm. Nigral tttari ANTOK SBASNIK, Rook »M Bak«w«U tUc^ M. DUacK mm* Street«, Piuaburtli, Pa. MOHOK MLADIC, UU W. 1« Street. Cklea«o. CL »1AKE »gB A BSC. W» Waaktsctoa mtnmi, Dumt, UONABD BLABODNTK. Boa 4««. Mty. Mlsa. GREGOR J. POHENTA. 110 Stevenaon Bids.. PayaUa*. Ttf mNK COUCH, till St. Clair Ara-. Cl»T*lajiA. a 2*rui*vaLn! adbari , TilJNTIN nitC. Tit London Rd-. N. -----tnf PAUIitNE ERMEXC, S8S Park Str., Milwaukee. Wla. JOSIP flTERLE, 404 E. Uw Avenue. Pueblo, Colo. ANTON CEL.ARC, SSI Market Street. Wavkefaa. DL ■■ Jednojlno ara dno fflaallo: "Glas rti i ". » * » % Vsa vtrarl tik a Jo Se urMolh ndtr kakor tudi Cenam« poiujam kal s« p cm li J« to ca flam era tajnika. V«« prltofba naj m polllja na »rti aednlka porotnesa odbora. ProKnJ« aa sprejeai noTlk UaaoT ta H1*"!?! «knl(«rala nad ne pelilla na irrhorneca adravnlka. Jn*o»lovan«ka Katoliška JednoU m priporoCa nmm Jngosloraaoai as obilen pristop. Kdcr £ell postati 6lan te orgsnlzaclje, na] ■• Efflaat tajnik« blUnjera društva J. 8. K. J. Za v^tanovlteT norih drui&er se pa obralM na mL tajnika. Novo drultxo se Ubko vstanoti a t ŽUbI »h n«mMi.i Iz Jugoslavije. Bilkan&ki pustolovec. !z Beograda se poroda: Takaj--uja policija je prvjela le dni ju^o-h vitns!:e.'ta konzulata v \ie-lis-indriji v Kgiplu pomčilo. da .'<• j»ri rjern v uradni m ki .i i r'e/nanei-. ki s.- .it- predstavil !;«»i ""predsednik juiiO^loVt-n^kt-ga :it»-vin irskega udruženja in prt-s-bii\ ja našega ministrstva /n ^uiiii nj-; zadeve'", .Ji*>;p Pinio iz !>(-•»-•jfru'la. Neznanec j«* dospel v K.ii-ro pr»»d nekaj tetini in m j«- najel -.'»bo v najlepšem hotelu v me^ru. ['ri sebi je imel polni Ii>t na iiue Josip PintC', žurn:ili-it in advokat. V iuefiUi je živel >.el<> razkošno. S svojim \ ef5elirn nastopom ie liapra-\ il dobi t* vtis n i last'ij'ka hotela «n i ud t na plačilnega natakarja, kateremu jf izjavil, da bo pred ir»«bun v>h'fi tega k;>r j.« moral porc'U |>!:u'ati zapatllo menico v /ju skn -lo.Ui.H) Din. S**daj ><• p »-roča tu li iz l*od«s»rača, da bili taki, svojim odhodoir. ž" v-e obračunal., mi katerih gla\« je bila razpiijana V Ka.ru ji- seznanil 7. raznimi' nagrada It.HMAK) I);n. f'o r;i 7.11 i h uglednimi osebami, katerim se je vesteh se predajajo črnogorski od-predstavijal kot še t presbiroja mi- -letniki tega, ker jim je Ira-jrlstrstva za zunanje zadeve v l»eo- -ja ustavila izplačevanj«* deuar--radi;. Izj..vil je, da pnnaja ura- Pripor. Mfd odmetniki se je l-.ma /. nalogo, da s- ogleda Tut- .'avil policiji tudi dr. Vukašin ankhamovo grobnico in {?a por.^"-;1 -'•^•rkovie, ki je bil v odmetništv« o ngicdu beograjski vladi. V vi- j ^ leta. iai 1{. \'lahovlč. na koj.?»a s d*ill družbah se je hvalil, da je '^hivu j. bilo r^zpis-.inih nuo D. ostbni prijatelj češkoslovaškega j ztuianjcga ministra dr. Benešii in GeneJal Vranje! Aristida lirianda. bivšega franco-1 vi nil 2"*. maiea iz Pariza v ?kega ministrskega preti^iednika. Pripovedoval je tudi. da mu je bil •>a ladji ukraden kovčeg k njiga-•11 i in dokumenti v vrednosti pol milijona frankov in H > fun t <0 v sterlings-v v 'ifttovini. S to pretvezo si ji* i/posodil pri gotovih osebah v Kairu velike svote denarja in odpotoval v Aleksandri jo, Kjer .-•:* je izdajal za piedsednika jugo- j eij-uiabiih sil. ki čakajo samo u-sl o venskega udruženja. Nekje jej godnega momenta, da strmoglavi-našel tudi staro violino, o kateri j bo!jš« viški težim. Vrangel je i'1 pripovedoval da je bila nokoč | »i »udi \ e!. kneza Nik -k-jevi-iast Beethovna. Končno pa se jej'-a» ki je. ie glede na visoko sia-dognalo, da je neznanec navaden' ros:. ^ vedno čil in zdrav. Beograd, kjer je p.-n eal svojemu častniškemu zboru o polužaju rr.-.ske oi.iigratiijc \ Franciji in Belgiji. Na tem pot o van.]u se je uen. Vrangel prepričal, da s> .'-asiniki in vojaki »are ruske armade še vedno zvesti ideji nacijonalnega preporoda Rusije. Nekdanjo m-wko armado smatrajo za jedro na- mesecev. — Terezija Luštek. novorojena iiči policijskega agenta — Fran iledvešček, posestnikov sin. 8 dni. — Martin Penčur, rudar. 42 let. — Marija Taneek, dela\1jova žena. 85 let. — Ivana paleico v roki. Brezštevilni washingtonski ka-valirji so že začeli posnem.iti to najnovejšo modo. Za Ooolidge-a bi bilo dosti boljše. da bi vzel v roko velik pasji fttibie, služkinja. >t0 let. — Marija bič ter napravil malo reda krog Kramar, pjsestnikova hči, 19 1. —'sebe. Katarina Dolenc, posfcreščkova vdova, 80 let. — Tor.io Blažanin, brivski pomočnik, 40 let. — Janka Wilfan, samostanska gojenka, odvetnikova hči, v 15. let p. _ Frančiška Možina, Žena .železniškega kurjava, 56 let. Roparski mnor na Brdu Na Brdu pri Kamniku so li^sli neko domačo žeusko mrtvo in oropano. Žetfcr ima več ran na giavi, ki so vse smrtne. Obdukcija se izvršila. Vsi znaki kažejo a« drzen m skiafoo surov n^nfci zpm.t pustolovce in goljuf. Jneoslovan->ke oblasti so že podvzele vse po-11 ebne korake, da se Pinto odpre-i ii v Beograd in uvede proti n jemo kazensko postopanje. Linbavna tragedija. Kakor poročajo iz Bosanskega Broda, se je v tamkajšnjem hotelu ".Jugoslavija" od i gra 1 :t k rva v a Prvo v Jugoslaviji zgrajeno ietalo. Te dn; j»- bil<» vojnemu minis!r-stvn dostavljeno prvo letalo, ki je bilo ugotovljeno v nov^udsi;] t»>-varni * Ikartis". Ponesrečeno vojaško letalo. V Niši! v Srb:ji je iz višine 50 metrov treščilo v globrno voiaško njuni starei p rot vili zakonski zvezi, izvršila samo-oii:r. HamHton je bil sin uglednega meščana v Slavonskem Brudu. Zopet harakiri. Pred dnevi smo jx>ro?ali, da si je v Beogradu končal življenje ogledni meščan Deanovič na ta razbil, dočim sta ostala letalci skoraj nepoškodovana. "Pravaš" sme zopet izhajati. Zagrebška policija je svojedob-no prepovedala nadaljnje izhajanje f ran k o v skega dne\"nika *;Pra-vaš". Proti tej-prepovetli je bila v h. žena pritožba. Sodni sto! v Za- načšn. da si je z britvijo prerezal grebu je pteprr\etl razveljavil. NA KRVAVIH T RPIiBNJE in strahote s bojnOi pghodQT biTftegs skweekega pkiriimkftga 4>olk|U Y knjigi bo popisani vsi bo^ bivšcifi rioTensiegt polka od parvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is Galicije, s Boberdoške planote, s gorovja s T5roJ, Faji* 3r. <4shn>Ja, Pijan I« i ■far ijijgi tsklstrl /M' ' Mtcm^rl'' -'ki' . Ji * se&bi f jftAg'SfAftftP-A.-15.APS. 19Ž4 Zagonetno, toda resnično. Kako strižejo mlade odvetnike. V zadnjih par letih se je vršila značilna izprememba v operacijah sleparjev, ki izkoriščajo lahkovernost ljudi in ta izprememba obstaja v tem, da se je opustilo starodavno teorijo, da je par razredov, katerih nj mogoče osi epa-riti. CM ami v teh razredih so bili odvetniki, o katerih se je domnevalo. da so zavarovani pred vsemi zvijačami kleparjev. Nekoč niso hoteli taki sleparji v splošnem delati v mestih. Domnevali so, da je me>tni človek preveč izkušen v življenju in preveč prt viden, da bi sedel sleparjem na lini. Vsled tega se je vršila večina sleparskih operacij na deželi. Tudi to naziranje je polagoma izginilo. V zadnjih letih so nastopali Lseparji večinoma v mestih ter zanemarjali deželo. Ra zven te ga pa se je dognalo, da ni v mestu nobenega razreda, od najbolj pretkanih finančnikov navzdol, katerega bi ue bilo moigoče preje ali sleje ujeti s kako fino zasnovano sleparijo. Teorija, da so odvetniki vami prefl sleparijami, je bila tako o-majana, da so slej>arji izumili posebne načine sloparjonja. V za/1-njem času je neka sleparska družba v Xew Yorku uspešno poslovala v tem ozirn. Sleparija obstaja iz varineije stare igro "o bolnem inžinirju" in če se jo pravilno izvede, je tudi uspešna. Ta igra ne vključuje nieesaa\ kar lil ne bilo skrbno izdelano vnaprej. Gangra. ki obstaja ponavadi iz treh mož, ki skrbno pre nahaja zemljj^če v Tejas okraju v Missouri, tik poleg oinkovesga di-«rtrikt£. Cink pa ne igra nobene uloge v prvem pogovoru in mladi odevtnik ti^di ne ve, da meji zemljišče na cinkov okraj. Boleimi. tujec, katerega imun, kašelj pravi, da se .piše lirojvn. Qn je glavno kolo v ^trcgji in .najbolj brihtna glava v slepanski ,toI-pl Yrns £e vrti-krog Brojtfna ter jp P^W^fctaODBtl, S; prvotne .teb lahko bori z vsako situacijo in ki zna svojo povest prilagoditi razmeram. V glavnem bo povedal, da je v Missouri ozemlje, kd je njegova last. Rekel bo, da je bilo že leta in leta v posesti družine Brown. On in njegova sestra sta bila edina dediča, a sta se sprla ter nista že več let govorila ali si pisala. Sestra je sedaj umrla in Brown hoče ugotovitu status lastnine. čeprav ni mnenja, da bi bilo posestvo dosti vredno. Kljub temu pa hoče to natančno vedeti ter se prepričati. Odvetnik se prične zanimati za stvar, čeprav ne posebno globoko. Zanj izgleda to kot zadeva, ki bo le nekoliko pripomogla k plačanju najemnajie in poravnavi drugih i zdatkov. Vsled te^a pravi, da bo pisal v Missouri ter vse iznašel. Brown mu navede ime nekega " zemljiškega agenta'*, katerega baje pozna tam v Missonri-ju in odvetnik piše temu pismo. Medtem pa je Brown že odšel. Rekel je, da je slabega zdravja in da bo odšel v Connecticut, da živi tam v koči nekega svojega prijatelja. Poslovi se ml odvetnika In slednji domneva, da pra ne bo nikdar več videl. V primernem času pride pismo od onega "zemljiškega agenta", ka-teremu je pisal mladi od vet ni lv V pismu se glasi da je posestvo lako obremenjen, da nima skoro nobene dejanske vrednosti. Lastnino bo kmalu prevzel lastnik mortgage-a, ker je plačevanje o-bresti že dolgo izostalo. Posestvo se nahaja v grieevitem in siromašnem delu okraja ter ne more nikdar biti dosti vredno. Odvetnik pošlje to pismo Brow-nu ter dobi od njega majhno pristojbino za. svoj trud. O celi zadevi ne čuje ničesar več za me-, sec ali dva. Počasnost, s katero se igra iprro, je tudi njena največja moč. Nato pa .dobi Brown naenkrat brzojavko od onega ''zemljiškega agenta" v Missouri ju in v tej brzojavki se glasi, da bo prišel agent ta in ta dan V New York, po važnih opravkih. Na omenjeni dan plake ta " zemljiški agen-t" katerega hočem-n imenovat i Smith a, in ki je seveda drugi mož v Meparski igri. v urad odvetnika. Novi obiskovalec hoče izvedeti, kje prebiva Brown, ker je postalo posestvo, o katerem je pisal odvetnik, dragoceno. — Cink so našli tam. — pravi "zemljiški agent ", ves razburjen. — To sem izvedel direktno od moža, ki je zasledil na posestvu! cink. Nudi se prilika dobiti po-i sestvo v roke za slepo eeno, če sej nastopi hitro. Ce aie, bo padlo v. roke lastnika mortgage-a in o tem je znano, da nikdar ne izpusti iz svojih rok posestva, katerega s« je enkrat polastiL — Ali je splošno znano glede cinka ? — vpraša odvetnik. Smith pravi, da je to za enkrat še tajnost, da pa je težko reči, da bi ne prišla na dan, kajti take stvari se kmalu izvedo. Nudi se prilika napraviti dosti denarja z majhno o rajše poklical svojega, prijatelja. lastnika koč.e,. ki stanuje malo vjitran. ob glavni cesti. Odvetnik, ki domneva, da mu je že iztrgana iz rok cena. o ka-teni je domneval, da je že njegova last, kajti Brown je by pripravljen podpisati ]>ogodbo. sede na stol ter komaj prikriva .-vojo nestrpnost. Mučno je -praviti v kupčijo nadailjoega človeka, a ta prijatelj Browna bo mogoče prav tako velik eopee kot Brown sam. Brown se vrne s svojim prijateljem ter ga predstavi odvetniku. Odvetnriku se zdi popolnoma čeden človek, a takoj od početka .se odioč-no potegne za pravice Browna. Oče vidno domneva, da mora biti nekaj vrednosti na posestvu čeprav ne reče ničesar o tem ter nikdar ne izgovori besede cink. Počasi se pomakne cena posedi va navzgor. Mesto da bi dobil posestvo za par sto dolarjev, kot je domneval od početka, prične govoriti o tisočih, seveda v teku par kratkih minut. Konečno plača, mladi odvetnik, ki je padel v roke teh izkušenih sleparjev, najvišjo eeno za posestvo, ki je sploh mogoča. Oba sleparja vesta, kedaj morata popustiti. Izvedela sta od Smitha, sleparskega zemljiškega a-geni« ki baje čaka na povratek odvetnika v New York, koliko pritiska more prenesti mladi odvetnik. Mladf odvetnik izpiše sleparjema ček ter se vrne v New York. Tam pa ne najde notbenega Smitha in odvetnik prične z zakasnelimi poizvedovanji. Na ta način iznajde, da je bil pošteno osle-parjen Izgubil je denar, katerega se mu je poverijo, da ga investira. Najde, da je zemljišče v Missouri-ju ničvredno in da ga je kupil Brown šele pred kratkim časom ter plačal zanj par dolarjev, čeprav je rekel odvetniku, da je že več generacij v lasti družine. Sedaj pa pride vprašanje; Vzemimo, da zasleduje odvetnik kleparje, mesto da jih pusti v miru ? Kaj se bo zgodilo l V takem shičaju niso sleparji na slabšem kot takozvani operatorji z zla,to opeko. Brawn. Smith in tretji mož so enostavno izginili, Koča v Connect icutu je zapuščena. Nškdo se jih ne spominja v Missouri-ju. Obla.sti nimajo pravega sledu in odvetnik je deležen v.^e nezaželjive puhlici-; tete. Raditega odnesejo taki sleparji; ponavadi nekaznovan i svoje pets. Čudne poroke sklepajo sedaj v Angliji kakor so oblasti ugotovile. V neštetih primerih se je zgodilo da so si tujke, ki imajo dovoljenje samo za kratko bivaje, preskrbele državljansko pravico s tem, da so se poročile takorekoč le na videz. Saj ni tako težko najti moža ki da samega sebe na posodo. V An-gliji je zelo mnogo nezaposlenih in marsikdo se da zvabiti za dobro plačilo k temu, da da bogati tujki svoje ime in s tem pravico do bivanja v deželi. Večina teh zakonesklh se razide že na poti od urada za vedno. Angleške oblasti doslej še niso mogle najti zakonite poti, da bi zabranile te navidezne poroke, in so zato čisto lire z moči. Največji slovar. Nekaj o pasjUMii. - Malokatera bolezen povzroča tako strašno trpljenje kot steklina, ▼cash deluje strop Jako pogasi, in posledice se šele po tednih ali mesecih pojavijo. Univerza v Oxfordu je izdala velikanski slovar. Lord Herson sei je i&aail. ,4a je to največje lite-, rasno delo, kakršnega dozdaj še ni izdalo nobeno vseučilišče. Od leta 1879 je izhajal v zvezkih iuJ je do danes nabranih v njem že 400,000 hesed, ^končno Mevilo pa. k ho zna#aio ta besed naflt se bo pač zanimal ves kul-je -pripra^jan ^arodati'tnr^i i Nedavno so jse zbrali berlinski lastniki psov in energično protestirali proti eno lelo trajajočemu pasjemu komumaeu. Njihovo o-gorčenje je za vsakega ljubitelja živali razumljivo: vodili psa leto dni na vrvi z negobčnikoin na glavi, sp pravi ovirati psa pri njegovem najmočnejšem nagonu po gibanju. Toda ukrepi vlade o celem svetal epidemija pasje >tekl:ne. Zdr. države in Japonska ilno cepljenje psov. Nemčija Ježi med vzhodom in zapadno frane^-ko državo. kjer je ta epidemija posebno razširjena. Celo v Pragi so leta 1922 registrirati 1119.1 -sluT-ujev pasje stekline. V Berlinu- -ta v z,; In jem ea-u umrli d.ve o^f-bi. ki nista pravočasno uporabile zdravniške pomori. Omenimo naj predvsem slučaj mladeniča, ki ga je meseca novembra ugrizel stekel pes. Mladenič se nI pustil kljub raznim svarilom cepiti. Vsakdo pa. ki srn ugrizne neznan stekel pes ali mae-ka, naj se takoj pu>ti eepiti. Cepljenje iii nevarno in že po dveh tednih je v kr\i toliko proti-strupa, da. je povsem izključeno, da bi mogel strup stekline učinkovat i. Dognano je namreč, da učinkuje ta strup včasih zelo p.j-časi in da nastopijo poslediee šele po nekaj mesecih. Epidemija jt-tako strašna, umiranje tako mučno, da je umestna vsaka previd.-nost. V prvem stadiju se pojavi pri človeku zdražljivost. polagoma se prelevi v krče, ki postajajo sčasoma vedno silne j ši in se pojavijo predvsem pri požiraJnih organih. Že pogled na s tekočino napolnjeno posodo, steklenico, cev povzroči v teh organih take krče. da je vsako zauživanje hranilnih snovi nemogoče. Pri psu pa se poikaže steklime v treh študijah: najprej je tkzv. inkukacijska doba. nato melanholija in končno besonf-t. Pes steče in grize, čim j?a kaj razdraati. Po dosedanjem opazovanju ne poteka epidemija tipično, marveč v raznih oblikah. In ravno tem netipičnim oblikam se j\e pripisuje vedno posebna vavžnost. Rane. ki jih povzročijo z u jedi ja jem taki psi. so navadno majhne in se često zanemarjajo. Tem večje pa. je presenečenje o nenadni obolelosti dotičnjlca, ki ga je ugriznil pes morda že pred me see L. Dogodlo se je celo. da je taki ]>es zbežal, se čez nekaj časa vrnil navidezno zdrav in naenkrat po gin i L Vsa ta. dejstva, o katerih sale površno poučeni celo izo»braž(jne.V xi krogi, nas silijo k opreznosti. S tem, da vodimo psa na vrvi samo preprečujemo, da bi ne prišel v dot »ko s kakim psom, ki je že obolel. Obsodba šentjernejskega župana Krhina potrjena. Nedavno srno poročal; o obsodbi Sentjfmejskega župana pred Ijiib-Ijanskim okrajnim sodiščem. Mož ie namrrč odposlal na oddelek za kmetijstvo vlogo, v kateri je po •rnivem očital državnemu veteri na"!Ju dr. Ktncu p'»hujšliivo za-sel no življenje. Pred rc\nden. Kar "go . spod"' pove lo, je treba vzeti rptLo-1 go previdreje. kakor kar govore domači med seboj. ZMskis^fiimajo Hiiena. Dokler niso poročene, so gospodične, po poroki se pa morajo zadovoliti z imcTiim svojega mo-ia. — Mož je vedno "gospod" pa naj je poročen ali neporočen Prastar ostanek ženske nesvobode je žensko " brezimenstvo*'. Se sedaj se zdi, kakor da žena nima svojega lastnega imea. am-p^i da ji je vsakokratno ime samo posojeno. Dokler je deklica neporočena. je "gospodična", kar p h ne pove prav ničesar: kadar je poročena je pa še manj ; spremeni svoje ime in "posodijo" ji drr-go za toliko časa. dokler ne mi-nj« moža. Razlika med poročeno in neporočeno ženo je. da prv«> na živa j o s skrajno prismojenim nazivom ': milosti ji va gospa". ZdT se. da se bodo morale žene še dolgo boriti, da si pribore pravico do imena in naziva. Dokler ne bo večina sodobnega sveta (recimo pri nas) uverjena. dr. je naziv •'milostlriva gospa*' pri-smodarija, bo ta boj težaven. In te težave bodo trajale še dol«ro, kajti v Ljubljani poznam splošno znanega industrijca. k? j«' sieef majhne (ampak široke) postave, pa ga vendar naziva uslužbenka "gnadlivi gospod" in baje mn celo — roko pol jubi; čeprav j,' že precej v letih, se gospodu ta naziv vendar ne zeli smešen. Dokler bodo mog»če take absurnosti. imajo žene malo upanja, da pribore pravieo do i njena. In vendar ima žena to pravico. Saj ima danes 1 ud i že pravieo plačevati davke, delati i, prežl\-Ijati sebe in otroke, celo moža. Ne sme pa odločevati o* sebi, če sc poroči. T I'd a j je podvržena možu, kajti kakor hitro zamenja žena svojo prostost z zakonsko srečo (aJi nesrečo?), postane takoj nekak privesek. Ona je ''njegova žena tega in tega. Žene z močno izrazito individualnostjo se temu ognejo na ta način, da tudi v zakonu obdrži svoje prejšnje ime, ali pa ga v=r.j pridružijo novemu. Tako delujejo na pr. prav številne uraetni.ee. ki so poročene, tudi tedaj pod svojim prejšnim imenom. Se ved n te prakse zakonski predpi-i ne poznajo; trpi pa se vseeno. Da se povrnemo še enkrat na gospodično in gospo. Ti dve oznaki pravzaprav ne povesta drugega. kakor "poročena" ali "bila poročena" in "neporočena". Mož pa ostane "gospod", najs-i je poročen a-li neporočen. Zato se vči-sih čuje malce čudno, ko naziva jo sedemnajstletnega zel en t-a gospoda, petintridesetletno zrelo samico pa gospodično. Mnogo pri mernejša. bi bila enotna oznaka, kakor imajo na pr. Franeozi: mn-dame. —»■ft1 Ane k te te. t -p-, Cvf; Ciganski vlom. iz Sv. Pavla pri Preboldu pišejo: V va-ti Sv. I« Arene v tukajšnji občin; so dne marca ponoči (-'gani vlomili v trgovino Antona Žoluiria. Tatvina je bila .kmalu opažena in so se spravili orožniki marljivo na delo. Domača orožnika Privctšril: in Mazil sta neumorno tri ure daleč zasledovala vlomilca in ju končno našla pod nekim kozolcem v sladkem spanju. Imela sta pri sebi še vse ukradeno "blago, katero sta morala v spremstvu oraž.iikov »•rniti zopet lastniki, nakar sta bila izročena sodišču. Tatovi na delu. V stanovanje M. Vidmar v R^ož-ni ulici št. 35 v l.jubljani je 2f> marca popoldne vdrl neznan tat :n rdne«el več komadov obleke in delniško knjižico .št. 145 Vzajemne posojilnice. V noči na 25. marca se je priplazil neznan zlikovcc gostilno Ljudovika Dolničarja v Mostah in pobral iz shrambe* razna živila ter nekaj obleke. Storilec je prišel v notranjost j>ro«tai:ov skozi okno, katero je izrezaI in hodil potem po sobi hos. Pri ovojem delu se je bržkone tudj polteno vrezal, ker je bijo o[paz;Jti na tleh sledove krvi. — Čul sem, da je tvoj stric tako t dim bolan, da lahko računate na vse. ne .^ut vse. Podedo- Voltaire in Piron. Oba do^-tipna satirika, sta ne koč stavila, kdo bo drugemu pisal krajše pLsiiwi. Piron. avtor Metrotiianije" je čakal in si prihranil odgovor; jezik pa je stal vsakemur na prosto izbiro. VoN tire si je" izvolil latinščino in poslal protivniku tele besede: *'Eo rus", t. j. grem na kineie. misleč. da je že dobil zmago. Z o j bratno pošto pa je dobil poslanico z eno samo črki: *"I"\ t. j. pojdi. * * * V dobi. kos*1 je mnogo govorilo o nekem možu. ki je bil zaprt iui podlagi Tiralice, po vsem videzu nepristne .je V alt aire vprašal po-! licijskega poročnika lleraulta. kaj se godi z ljudmi ki izdelujejo napačne tiralnic«. — "Obešamo jih", — se je odrezal llerault. — "To je čisto v redu", — je odvrnil Voltaire. — "dokler ne napoči čas. ko >e b«» enako ravnalo z onimi, ki podpisujejo pLstne ii-ralnice ". * * * Rivarol je leta 1792 takole o-značil vladarje, zvezane zoper Francijo: "Vedno zaostajajo za" nami zji eno leto, za eno armado in za eno idejo." * * * Isti jedki Rivarol (17.'»:]—1601) je govoril o viteza P.. ki je hodil izredno zamazan, in za^viujan: "V blatu dda mar«.go". In sr>-dohni dramatik Pierre Ve'be-r je rekel o znanem pisatelj ti, ki čisto nič ne neguje svoje vtuinjosli: '' Preoblač L se v iun a za n o perilo". Neznana utopljenka v Ljubljanici Iz l.jubljrtnitre mi v ^'ostali p.»-teguUi tiupb« neznane žensk", ki je mor:da ležati že najmanj nicse<' d Ji i v Nezaiauka je stani « - »voli 4<> !»■;. j - sr«-.in «e močne p >-stave. < ':ti.glegn l'.-n i>i ki, : st-bi je nosila modro obleko. Obuta je bila \ nove vi-s ike Črne čevlje ter ie n-—ila črn noga v ''-e. Trupli- neznank*. «» pr- -peljali v m rt vaš;tie»». Foskušen samomor. A" gostilni "Pri lipi" v tireg.n-čičevi .-lici se je ži< i ranil z iviy.eni. Prepeljali S'> \ bc«k-ii.šnie«>. me Razlika. — Moja žena. ničvrednica. je hudobno zapustila . . . — Beži, beži! Moja je mnogo hudobnejša. Ostala je namreč hudobno pri meni. Veselite se vdrgutnja s PAIN-EXPEUJiKJEM. Po trdnem dnevn« m «l«-!u si nndrjrnit« rok^-. nc^ge fn hrbet. C"lovt-K. ki d«-la z mrJivumi. n<-Fmf biti bolan. Urit«' se vdr.o. PoskuSuJte vdrpier.jr s Pain-Expellerjem. Pain Expeller i.liranju Zilr.iv«-Ijudi pri zdravju! 25 In 7Ue. stekleni« a \ l^k.ir:t..lt F. AO. RiCHTER & CQ 104-114 So. 4tli St. biOt.lty:i.N.Y Pozor citatelji. Opoiorfte trgoTct is brtnike, pri k&terih kupujete ali naročate in it« ■ njih postrežbo zadovolji da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem bost* ustregli vsem Uprava "GHai Hiroda' SLOVENSKO-AMERIKANSKI za leto 1924 V ZALOGI GA IMAMO ŠE SAMO PAR STO IZTISOV. Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči, da ne bo prepozno. / Cena 40 centov. Za Jugoslavijo je ista cen*. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortiandt Street New York ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH — IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJiE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALUI, AVSTRIJI IN NEMČLJI. Ker pa je zvezana nabava dolarjev za izplačila v Jugoslaviji z znatnimi stroški, smo bili primorani zvišati pristojbino, ki je sedaj naslednja: Za izplačil p, dolarjev brez pogoja: do $25. po $1., od $25. naprej po 4%. Za izplačila proti predložitvi vidiranega potnega lista: do $25. po 75 centov, od $25. naprej po 3%. Denar, nakazan v Jugoslavijo brez j»osroja. se izplača naslon niku takoj ter i.oročamo onim. ki pojejo denar samo za stroške, poslužiti se drugega naeina tor označiti na nakai ei: Izplarati le proti pmlložitvi vidiranega potnega It (pofta.) za Zdrutene države). Ak.» iiotem naslovnik nebi prislložiti takega |M»tnega lista, s«- .stavi nakazani znf zoi»et na razpolago vptačnikn. Pristojbina za izplačila dolarjev v Italiji, Ai in Nemčiji znaša do $25. po 75 centov za nakazil« od $25. naprej po 3%, to je po 3 cente od dc Nakazil za zneske pod ne moremo prevzeti. Vsled t£ mošnjili odredb, ne moremo izplačati v Nemčiji naenkrat eni m isti osebi več kot $20. Znesek za pristojbino nam je poslati obenem z onim. ki naj se izplača. Povrlayamo pa, da je najbolje in najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti, onim. ki bivajo na deželi daleč od banke ter v menjanju dolarjev niso izkušeni. Na zahtevo izvršujemo izplačila tndi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav (Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo, Avstrijo in Nemqijo $4. Vsi oni, ki rega pglasa nebi razumeli, naj nam pišejo za natančno pojasnilo ter pripomnijo, v katero državo žele denar poslati. FRANK SAKSER STATE BANK (Nadaljevanje.) — Zakaj je pa ne pošljete- v -kako višjo šolo, v kak penzijon.it? — - Ni mogoee, ni mogoče. Aioj mož jo ima tako rad, da bi prodal \se posestvo hi takoj kupil penzijonat, samo da bi bil poleg nje. Vi ne veste, koliko učiteljic in vzgojiteljic smo že imeli, pa so vse sle. Nobena ni mogla prenašati njenih neumnosti. — Gospodična Urška je ijubeznjiva, lepa mladeniča, kakoršnih sem v življenju še malo srečal, ali pa nobene. Vsledtega sem mislil ... . Grof Lonen je utilmil. -— Le govorite, gospod grof. Kar govorite. Kar povejte, kaj vam je na sreu. — Dobro, če želite, gospa. Gospodična Urška potrebuje temeljite vzgoje. Veste kaj, pošljite jo za eno zimo na dvor. V dvoranah tn na parketu se bo tako ugladila, da je sploh ne boste več poznali. To bi bilo najboljše zdravilo zanjo. Gospa Kiras ga je debelo pogledala ter vzkliknila: — Urška, da bi šla na dvor Xe, kaj takega pa še nisem slišala. Urška na dvor! — Ne bojte se, vse bo dobro. Pri kraljici je moja stara teta grofica Antigna. Nji se Urško brez skrbi lahko poveri. In'ne bojte se, v dobrih rokah bo, če bo pri nji. — Njo poznam, celo nekaj v rodu sva si. Po teh besedah je sklonila glavo, ter dolgo, dolgo premisijeva-la. Slednjič mu je podala roko rekoč: — Hvala vam za svet. J>obro, bom pa z vami vred skovala zaroto. Lonen se ie zadovoljen poslovil od nje. Medtem se je voz, na katerem sta sedela grof Kiras in Urška, počasi pomikal skozi gozd. Pot je bila precej slaba. Urška je bila zaspana, njen oče je pa neprestano silil vanjo. — No, ali ni lepo, če so vojaške vaje v bližini" —* jo je vpraševal. — Da, danes zjptraj mi je jako ugajalo, posebno tedaj, ko so streljali. Najrajši bi sama vzela puško in legla v jarek. — Potem pa slovo! Kako prijetno je bilo slovo! Desetkrat sili dvajsetkrat so natočili šampanjca že ko sva bila v kočiji. — Ne, dvanajstkrat so ga pritočili. Kozarci niso bili prazni, - -je popravila Urška. - — Lej jo glej. kako dobro se spominja. In veš kaj senv opa: 1 pri tej priliki? — Opazil sem, da te je Lonen neprestano gledal in da je hotel biti napiej in naprej v tvoji družbi. Ti si mu pa neprestano nat:> k^iii. .Zakaj ravno njemu? Urška se je zakrohotaia. -- Zakaj baš njemu, vprašaš? I. zato. ker je najlepši izmed vseh t — O strela božja! Torej veš že tudi to, kateri je lep in kateri j<* k . —•• Za lo *tvar ni treba posebno velike pmer.i. — Ali se hočeš poročiti? Urška se je privila k njemu, ga objela ter mu šepnila: — Da. — No, zamojdel. Toda kakih'sedem ali os^m let bosta še p>-čakala. 1 — Veš kaj, Julče, nekaj ti bom strogo zaupno povedala. Takšnega kot je sedaj, ne morem vzeti. Saj nič ne rečem, da ni lep in da ni ljubem j i v. O, še preveč je lep in še preveč Ijubeznjiv. Samo preveč posposki je. Tak je kot kaka dvorna gospodična. Če bi živel par let pri nas, bi vse zapravil za svojo obleko in čevlje. — Prav imaš, Urška tudi meni se zdi nekoliko prenapet. Toda meni je znano dobro zdravilo zanj. — Kakšno zdTavilo, oč«? -Če bi takole eno leto živel pri nas na kmetih, malo sejal, oral in konje napajal, bi postal povsem, drug^een človek. To bi ga kmain odvadilo elegance in lepih manir. Namesto da bi zahajal na dvorne plese, naj bi se udeležil par žegnanj, pa bi mu kmalu rojile vse drugačne misli po glavi. ' " * -- Kaj pa če bi ne bil s tem zadovoljen* — Vse se da doseči, ako ima človek voljo. — Kako? Povej vendar, oče! * — V privatnem življenju je sodni pristav ali nekaj podobnega. Jaz imam pa pri najvišjem sodišču par dobrih prijateljev. Kaj misliš, kako bi bilo, če bi grof Lonen nenadoma dobil dekret, da je prestavljen kam daleč na kmete? — O, to bi bilo krasno, imenitno! — je vzkliknila Urška ter zaploskala z rokama. -- Vse se bo zgodilo, vse, le brez skrbi bodi. Pa sklenlva zaro-če si zadovoljna, Urška. Jaz mu bom že dal dvorne manire! '(Trška ni vedela, kaj hi počela. Slednjič ga je prijela za obe "t potegnila pa je k sebi ter ga poljubila na nos. * * * Cariniki so se poslavljali. z So bole j je segel Al t emu v roko rekoč:-, --Pozdravljeni, gospod Alten. Hvala vam za vse prijetne ure, jih preživeli skupaj. Težko, da bi se? «e videla kdaj. ten se je varavnal v sedlu ter .odvrnil precej pikro: — Kdo agi knez. JCljnb temu mi pa nekaj pravi, da se bova še sestala, alutirnl je knezu ter -se ozrl v grajska okna. Njegovo oko je od okna do konca ter slednjič obstalo na oknu Lenine spalls I * \ Tudi Sobolej se je ozrl v dotično smer. 1 Zdelo se mn je, da so se za rese narahlo zamajale. Sobolej se je globoko oddahnil. Ločili smo se zavedno — je mrmral. — Njegova sled se bo izgubila v pesku. Hvala Bogu, da je tako znxana, da dame še niso v&tale in da ni treba gledati tistih žalostnih, toliko pomenjajočih pogledov. . . * Poza bdi jo bo in ona .ga bo pozabttaL To je bil le utrinek v življenju, Pred njun ni bilo ničesar m za njim ne bo ničesar. Počasi, kot, na smrt bolan Človek, je odšel v svoje sobane .ter se vrgel na naslonjač. . .. Zdelo se mn je, da bo lahko spal, trdno spal in brez skrbi. Vikar j« žel mimo; — nikjer ve« nobenega otria&ka. Ja »trefc; ki je prežal na jbelo golobico, je^ odletel. Stoklasov Nace. Spisal Cvetko Golar. Lepo nedeljsk) popoldne je b:lo.;ki je bila rdeča od krvi. Mlado S to blagoglasno in starinske sliko, ki je služba vsem našimi dekle ga je peljalo in si brisalo solze, ali to mlado dekle je bilo pisateljem, ki spoš ujejo stare še čedno in lepo in tako prijteno, da bi začel tudi jaz lahko in s je bila videti kot okroglo in zrelo poico pravico svoj » resnrčno na-'jabolko. lo rodno povest. Res je sicer, da še nisem zaslužen mož in da si še nisem pridobil raznih blagrov domovinske ljubezni, res pa je 1 uiti da imam namen biti zaslužen mož ia v dokaz sem porabit gori oras-r.tcno sliko. Lepo nedeljsko popoldne je torej sijalo nad vasjo, prazničen in jasen dan se je veselil in poslušal ubrano in tiho zvonenje, ki je prihajalo z vetrom s Planice, od bele cerkvice, kjer je bilo dopoldne svečano upravilo z možnarji in Staliti. Prazničen in jasen dan je poslušal prešerno rezanje široke harmonike, pojoče v vaški gostilni, veselil se je in si sladil in preganjal dolgočas z razposajenim vriskanjem vaških mladeniče v, s smehom rdečeličnih lepotic, ki so se v belih predpasnikih in rožnih rutah sramežljivo nasmihale za politimi mizami in vstajale na ples. Veselo je bilo, in solnce se je objestno smejalo in se paslo na na svtlem polju med oblački, vas je praznovala. Ali glej, v ta radostni, nedeljski mir je udarilo nenadoma kričanje irf vekanje. Srditi fantovski glasovi so se zaslišali, dekleta so zajokala, in polena in lesene noge so začele tolči ob mize, ob vrata in bntiee. V razburjenem tem dramatskem trenotku, glej, je priteklo in pri-vpilo sem od gostilne 5 ali sedem otročajev. Z rokami so naslovilili in leteli skozi vas, da so jim beli in rumeni lasje trepetali v vetru. Dečki so kričali in deklice za njimi : "Pri Lavričku se tepo! Pri Lov-ričku se tepo! Stoklasov Nace tepe "Melajneževega Martina ..." "Zavoljo Lenke se tepo," je za-vpil prvi med njimi, rdeč in debel bučman. "Stoklasov Nace je stolu nogo odlomil in trem je utrl črepinje." Taka strašna in silna noviea se je razlegala po vasi in je prišla do ušes tudi babama Repiei in Repčnici, ki sta gostovali v Po-lenčevi kajži, gori na griču. Zaslišali sta, in ta vest jih je pre-čudno razveselila in razvrela. Kar za roko sta se prijeli in jo vdrli naravnost na vas po strmi rebri navzdol. Toda ti. dve osebi sta prevažni, da bi se ne seznanili z njima bolj natančno, ker bo naj-fcrže prilika, da ju vidimo Se par-krat v tej resnični in lepi povesti. Kepica in Repenica sta bili babi in sta stanovali skupaj v kajži na griču. Repica je bila lepo o-krogla in je tako hitro govorila, kot bi sladko repo jedla. Covoriti i* znala dva dneva in še tisto noč posredi kar naprej, in ni ji zmanjkalo. Drugače pa je bila brumna ženska in devica. Posebno je častila sveto Nežo in sveto Uršulo -n vseh enajststo čistih devic. — Rep-čnica pa je bila oglata, ni bila dolga, ampak koščena in močna ženska, tudi govorila ni prijetno, ampak se je zadirala, kakor bi zajemala kislo repo. Sicer pa je bila tudi Repenica brumna ženska, a devica ni bila. Zgodilo Se je v njenih mladih letih, da je ujela v Težki vodi prav čednega fantka, Tinček ga je klicala. Sedaj pa se je. ta sinko njen potepal po svetu. Repica in Repčnica sta imeli te navado, da sta se dopoldne kregali, opoldne sta se lagali in popoldne sta se jokali in molili, ali pa kako drugače prebili dan v pobožnem premišljevanju. Tisto znamenito nedeljo sta baš prebirali jagode na molku, ko za-sliiita presunljive glasove, da se pri Ik>vri6kn tepo. Vprav sta prihiteli na vas. ko so otroci raznašali radostno vest. a Repica in Bepčinca sta hoteli videti na svoje oči in slišati jok in .stok, zato sta hiteli proti Lov-riSkovi gostilni. Prišli sta prav t tistem trenutku, ko je stopil Stoklasov Naee skozi vrata. Bile je Med m Stoklasov Naee ni govoril; bilo ga je na prvi pogled zelo sram, in zato ni pogledal ne naprej, ne na stran. Klobuk s krivci je potegnil na čelo in opiraje se na dekleta, je šel skozi črno gručo radovednih- Besarabijo nastopila v več voj gledalcev. Dekleta so jokala in tiščala za njim, zakaj Nace je bil vsem pri srcu. Repica in Repčnica sta planili naravnost v sredo. "Joj. Nace, ali so te? Ali te je Melajnežev, saj * bodo še ob.? Jaz bom pričala zate," je hitela Repica. "Glej jo, no, Lenka, ali so ga res zavoljo tebe?" je vprašala nato dekleta, ki je peljala fanta. Lenka ni odgovorila in ni pogledala. ".Tav, jov, pa so se res tepli, še kri je tekla," je vzdihnila usmiljeno Repčnica. "Jav, jov, bom pa molila zan~, mogoče umrje.** 'Kako pa je bilo. kako pa je bilo?" je zahitela Repica; in s-"* obrnila k svoji znanki, dekli Je-ri, ki je pomagala v kuhinji. "Da me ni bilo zraven !" "A kako?" se je začudila Jera. "Za Lenko se je šlo. Vidiš, to dekle pride z bratom Janezom v gostilno, saj veš, da* je fant še mlad. da je ravno lani nehal hoditi v šolo. Pa pride ta le Melajnežev in mu začne natakati. Kar koj ga je upijanil, pa je fant zaspal na klopi. Sam je pa sedel k Lenki in jo začel objemati. Sro-klasev Naee pa nadenj, s stolom po glavi, a Melajnežev ga snn»- z nožem." "Jej. jej, to so pa res hudobni tile Melajneževi. Pa vsi so takšni! Prav vsi!" "Kaj je pa z Lenko?" se je razburila Repčnica. "Obezala ga je, Stoki asove gn ::i Šla ž njim domov. Prav gotovo ga ima rada." ' "Lenka, praviš, da ga ima. O-jaj pa še kako! Ali ta fant, Naee. pa je tudi prav golnnt!*' ga je pohvalila Repica. Pred Lovričkovo gostilno še dolgo ni potihnil vrišč, ali ker je šla Lenka na vas z Nacetom, ni bilo tam nič več posebnega, in začel se je temniti dolgočasni večer. (Konec sledi.) Zgodovinska pravica Banje na Besarabijo. Že od davnih dob je bila pokrajina med Prutom in Dnjestrom slovanska zemlja, na katero so se začeli Mokiavci prišel jeva* i šele v 14. stoletju. Turška zmaga je naredila konec samostojnosti mol-davske kneževine, ki je skozi več stoletij morado prenašati turški jarem. Peter Veliki je s svojim pohodom na Prut otvoril vrsto bojev za osvobojenje Besarabije izpod carigrajskega gospodstva in Rusija je tekom 18. stoletja za — Ti si gotovo odpovedal službo, ker ne moreš več izhajati s šefom ? — S šefom že, a s plačo ne. nah in tudi razširila svojo oblast na celo deželo na temelju mirovnih pogodb iz let 1736. 1769 in 1787. Leta 1812 ni Rusija s pridobitvijo Besarabije storila Ru-muniji, ki je bila ustvarjena šele pol stoletja pozneje, nikake krivice, temveč nasprotno v bukar^ štanskem miru utrdila privilegije Valaške in Moldavske ter obnovila oblast "gospodarjev" v teh dveh deželah. Pred rumunsko okupacijo leta 1918 ni nikdar cela Besarabija pripadala Rumuni-ji, ki je dobila del te dežele med Prutom in Jalpuhom ter ob Do-tiavu s trdnjavami Ismailo in Ki-1:jo, pa še to samo po zaslugi Napoleona IIL, ki je nameraval na ta način odrezati Rusijo od Duna-va in balkanskih držav. Ta odtrgani kos je pa bil Rusiji zopet vrnjen leta 1878 z berlinsko mirovno pogodbo. Leta 1918 je Ru-munska izrabila brezmočje v ognju državljanske vojne se nahajajoče Rusije in dala 27. novembra v senci bajonetov odgla-sovati v Sfatul Tcaret združenje Besarabije z Rumunijo. Sovjetska Rusija kot naslednica carske Rusije, tega samovoljnega čina romunske vlade nikdar ne bo priznala. _ "V Spalna bolezen na Angleškem. V več delih Anglije posebno pa Lancashiru se je pojavila spalna bolezen, ki se zelo razširja. Tako je bila zadnja dva tedna v enem 97, v drugem 86 slučajev. Zdravniki pravijo, da se ta bolezen pojavi najrajše koncem zime ali začetkom spomladi. Vzroka za njo pa ne vedo nobenega. Največji most v Evropi. Tz Kopenhagena poročajo, da je danski parlament sprejel predlog, da se zgradi čez Mali Belt most, ki bo največja naprava te vrste na kontinentu. Stroški za zgraditev so preračunam na 43 in pol millijona danskih kron. Most bo služil železnici, vozilom in prometu za pešce. Pri zgradbi bodo zaposleni najbolj izkušeni domači in inozemski inženirji. Kretanje parnikov - Shipping News Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriHd dr-jzavljan. Slov.-Angleška Slovnica b \ Prvi del: GLASOSLOVJ*. Dragi del: OBUKOSLOyjB. Tretji del: .VAJE. Četrti del: POGOVORI TZ Peti del: SLOVEN.-AK^LESKI BESEDNJAK. Beeti del: yPRAfiANJA Iff ODGOVORI kateri mora znati vsakdo pri nabavi dišav* Ijanakega papirja. #Vee angleške besede 80 navedene, kako ae pO* Jo in kako ae pravilno angleško izgovore. J» ti knjige je mogoče vsakemu priučiti ae bres učitelja. trdo Publishing 1«. aprila: Homeric, Chirbomg; Auaonla, Char* our*; Prea. Roosevelt, Cherbourg; New Amsterdam. Rotterdam; Rochambaaa. Havre. 13. aprila: Parte, Havre: Berencarta. Cherbourg, ta. aprila: Majestic. Cherbourg; Albanfa, Cherbourg; Prea. Harding. Cherbourg; Orduna. Cherbourg; Cleveland, lumburj. S. aprila: Republic, Cherbourg. 1 ma]a: Leviathan, Cherbourg; Olympic, Char-ourg; Pres. Wilson. Trst; La Bavola Havre; Orbita, Cherbourg. 7. maja: Aqutanla, Cherbourg; g. maja: Belgenland. Cheroburg. 10. maja: Homeric. Cherbourg; America, Cherbourg. - 14. maja: Paris, Havre; Martha Washington. Trst Serenyarla. Cherbourg. B£ 15. msja: Albert Ballln, Cherbourg in Hamburg j Stuttgart, Bremen. 1«. mala: Orca, Cherbourg; Veendam, Bolng-ne; Pres. Roosevelt, Bremen. 17. maja: _ Majestic, Cherbourg. ti. maja: France, Havre; Mauretanla. Cherbourg. 22. maja: 1-upland, Cherbourg. 24. maja: Leviathan. Cherbourg; Olympic, Cherbourg; Tyrrbenia. Cherbourg; Colombo, Genoa. 27. maja: Reliance, Cherbourg In Hamburg: Tort, Bremen. 28. maja: A qui tenia, Cherbourg. 90. maja: Ame-ica, Genoa. 31. maja: Homeric. Cherbourg: Conte Varde Genoa: Prea. Harding. Cherbourg. MOLLANn I J AMERICA LINEW Kratka in direktna črta preko Rotterdama za iz vseh strani JUGOSLAVIJE Nedeljska odplutja. Največje udobnosti. MI vam bomo preskrbeli potrebne listine (affidavit za vzdrževanje). Naši uradniki se brigajo za vse ter vse urede za potnika, dokler ne dospe na določeno mesto. Cene in seznam odplutev se pošlje vsakomur na zahtevo. Za prostore na parnikih in vse podrobnosti piSite lokalnemu ag-entu aH pa na HOLLAND AMERICA LINE 24 State Street New York SfaenchJCLne New York. Plymouth. Havre. Pari. PARIS ...................... 23. aprila ' New York. Havre. Paris ROCHAMBEAU ........... 19. aprila LA SAVO IE ................ 3. maja SUFFREN .................. 13. maja New York. Vigo [SpainJ. Bordeaux ROUSSILLON ............... 6. maja Nila za una libh» iota *H (kni n«l: 19 STATE STREET. NEW YORK Ali nameravate dobiti svojce v Ameriko? Sedaj Je fas. da Be pripravite za novo kvoto, ki se prične dne 1. julija 1924. Cunard Line druiba pomaga vaSim rojakom po vsej Jugoslaviji, da dobe potne liste, v i žeje in vse podrobnosti glede potovanja. v Ameriko. Ti uradi poslujejo s posebnim dovoljenjem jugoslovanske vlade. Vsi potniki se pogljejo naravnost na pamik v osebnem spremstvu družbinega uradnika in sicer brex posebnih strpSkov. Onemu, ki ima Cunardovo karto, ni treba Takati na prostor. Vsak teden odpluje veC-krat Cunardov parnik iz Kvrope. Cunardove karte so dobre za potovanje na najhitrejših svetovnih parnikih. 7.a poja-niia se obrnite na našega lokalnega agenta ali na naft urad. cunard anchor une 25 BmJ*ti New T«(k. Urednik ' Goriške Straže" are- i tiran. V (rigai ju za Sveto goro je bil aretiran Leopold Kempcrlo. ured-nrk ' Gorske Straže", ker je ha-' jo razžalii karabinjerje. Brezposelnost v Idriji narašča. Do 23 let stari <*n z malimi izje-' mami vsi brez dola in brez kruha. Dela lii dobiti nikjer. V idrijskem rudnkepu ni vee kruh i za domačine. dočim .so tujcem odprta vrata. V ali iz JUGOSLAVIJE Kupite rnapraj plačan« karta avojim »prodnikom a a naje črte. White Star Une New York — Cherbourg Majestic 26. apr.: 17. mala: 7. junija (Največji parnik na svatu.) Olympic 3. maja; 24. maja; 14. Junija Homeric 10. maja; 3T. maja; 2t. junija Amfr'CAN LINK Joint WHITE STAR UNE Service New York — Cherbourg — Hamburg Pittsburgh 6. maja; Canopic 20. maja Minrtekahda 29. maja; Mongolia 5. Juni. <3. razred) Red Star Line New York — Cherbourg — Antwerp Lapland 24. aprila; ^Samtand 30. aprila Belgenland 8. maja; Zeeland 29. maja ♦Xaravnost v Antverp. Samo 3. razred. Dobra brana. a*r»rtl prostori. Velika Javna zbirališča. Oglasit« m pri lokalnem agntu ali pri PASSENGER DEPARTMENT! No. 1. Broadway_New York. \ Potovanje v Jugoslavijo. Kdor namerava potovati to spom. Lad ▼ atari kraj na obisk ali stalno, priporočamo, da se odloČi aa parnik "PARIS", največji In najnovejši parnik francoske parobrod-oe družbe, ki odpluje iz New Torka 14. MAJA 1924. Železniška zveza preko Francije, Švice In Avstrije je za Jugoslovane najbolj pripravna po francoski pro tL zlasti pa Se s parnikom 'PARIS In ae pride v devetih dneh v Ljub ljano; oni pa, ki potujejo v zase dno ozemlje, se peljejo ia Pariza ravnost v Trat. S tem parnikom potuje tedaj tod na! uradnik, ki bo spremljal potnike do Ljubljane, In bo pazil ti^i prtljago, da bo Sla naprej vedno ■ Istim vlakom, kot potniki. Tal potniki in. razreda ao na. stanj en i na tem parniku v kabinah po 2-4-6 v eni kabini; kdor Seli potovati takrat na tem parniku, naj nam dopoSlje čl m prej $30.00 are III. razred in $50 za drugi razred, da mu preskrbimo dobro kabino ie) sedaj, 6a ne bodo boljši prostori LdanL Frank Sakaer State Bank New Tack, N. X Prav vsakdo— kdor kaj life; Mai kaj ponuja; kdor kaj kupuj«; kdor kaj prodaja: pri nakdo priznaTa, da imajo iadoill popek mali oglasi Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. I)OR je namenjen potovati t ^ stari kraj, je potrebno, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila., ki vam jih zamoremo dati v sled naSe dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno !•* prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Tudi oni ki še niso amerlSkl državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom šestih mesecev In so pripusčeni brez vsake neprilike v to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali svojea iz starega kraja, naj nam prej pise za pojasnila. Nadaljni priseljenci iz Jugoslavije bodo pripuS-čeni sem zopet po 1. juliju 1B24. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Ako želi kedo naročiti vozni list iz Jugoslavije v C \ N A D O naj nam piSe za pojasnila. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Ji Rad hi izvedel, kje se nahaja M AR J JO EAŽF.V, rojen v Tr. sfu. sednj star 20 let Pred tremi leti je bi vil v Detroitn, Mieh Prosim, ep kdo ve kaj o njem, naj mi sporoči, ali pa naj ae oglasi svoji materi,- ki biva še vedno v Trstu. — Anton E*-bec, 617 Olisco St., Syracuse, N. Y. (15-16—4)