lz celega svetn.« Duhovnlk zaboden. Zaboden je bil 401etni duhovnik Guiseppe Dellavalle iz Monze v kraljevski galeriji v Milanu. Na enkra!.' se mu približa ncznanec ui mu zasacli nož v grlo z besedami: Končal si pridigovati nevednežem. Duiiovnik se zgrud'i in kmalu nar to izdalme. Obiskovalci galerije se vržejo na morilca, a ta potegne revolver in rani smrtno dve gospe. Slednjic so ga razorožili in aretirali. Pri zaslišanju je izja-vil, da je Jiotel ubiti duhovnika, ker jc duhovnik. Po zlati poroki uinorjeii. ¦Porotno sodišce v Plznu je obsodilo na vislice 731etno delavoevo ženoBorik, ki je nekaj dni po zlati poroki ubila svojega 751etnega moža s sekiro. Na uinorjencu se je poznalo 32 udareev, Najvižje sodišče je obsodbo potrdilo. Velikanski viliar na Ogrskem. Po vseji Ogrski je divjal dne 14. maja velik vihar. Na Sedraograškem je bil ta,ko močan, da je v Varaju mnogo ljudi in živali izgubilo življenje. V Nagy Varadu in v Ma,ros Vasarlielyju je pocbi vihar mnogo stavb in odaesel strehe* Velikanski viliar-vrtinec je v Balvaniosu Varalia razrušil od 350 hiš 330. ,Tudi cerkve je vihar porusil. Vojaštvo se je odpeljalo na kraj nesreče. Doslej so izvlekli izpod razvalin 4 mrtvece« Prebivalstvo prebiva na prostem. Tudi v sosednjih krajih Csaba Uifalu Baottli je napravil viliar velikansko škodo ia jili popolaoma opustošil. Skoro popolnoma razdejane so tri vasi. Draga rlba. V nekem bavarskem mestecu so vjeli ribo, težko 11 kg. Nek obrtniški mojster je razglasil, da poje to ribo od 8, ure zjutraj do polnoči sam. Ob 6. uri zvecer pa se mu je uprl želodee, imel je le še 6 kil ribe pred seboj, a jesti revež ni mogel več. Mojster je moral plačati izgubljeno stavo 100 mark (skoraj 120 K) in Se 32 mark 30 pfenigov za ribo. VojaSka pokorščina. Po mučnih vajal/ je človoljen vojakom k^atek počitek. ,,Kdor je truden se lahko vleža" — ukaže narednik. Vse leže v travo, le dva enoletna prostovoljoa ostaneta pokoncu. — ,,Zakaj se ne vsedeta?", zavpije narednik nevoljno. — ,,Nisva nie trudna", gospod narednik, — ,,,To nič ne de", zakrici narednik, ,,semorata pa delati, kakor da bi bila trudna!" Pijane svinje. Prijatelj nam poro&a o sledečem, smešno zanimivem dogodku: Blizo Sv. Kimgote \o nek posestnik pretakal vino,. Postavil je tri Škafe kalnega vina pred klet, da se izčisti. Gospodinja je tisti čas ravno izpustila svinje na pašo,. Sčetinarji so ovohali vonj sladkega vinca in so se spravili nad njega; posrebali so skoraj vse vino, Nasledki so se takoj pokazali. Večje svinje so se kar polegle po tleli in za- spale, mlajše pa so skakale in divjale, se postavlialo na zadnje noge in tulile po svoje. Posestnik ie bil ves preplašen, misleč, da se je pojavila pri sviniah bole zepf božjast, ali kaj takega. Se-le, ko je opazil prazne vinske škafe, je vedel, od kod ta ftudna sprememba pri svinjah. Opaža se, da svmje po tem času niso vpč zdrave, kar je znamenje, da alkohol &e živalim gkoduje. Najdejo pa se ljudje, ki skuša.jo vefekrat posnema>ti ta dogodek. Stekli psi popadli 21 oseb, ena oseba umrla Ob belgijski meji pri Kapellnu ]e izbruhnila med psi pasja steklina. Stekli psi so popadli 21 oseb izmed katerih je 1 mož umrl, ostali se pa nahajajo v Pasteurjevem zavodu v Parizu. 11 čevljev dolga brada. Država North Daeota v Ameriki se sme ponašati, d'a; ima največjega čudaka z dolgo brado na svetu. Ta elovpk se imenuie Jolin N. Langseth, rojen v Norveški. iNjegova bnada meri 11 čevljev in 6 palcev. Izračunal je, da mu je zrasla brada vsako leto za šUri palce. Zopet nesreča na morju. V neposredni bližini smirnskega pristanišča ob turškem obrežju v Aziji se je potopil dne 30. aprila parnik, ,,,Teksas" gr&ko-vzhodne paroplovne družbe ,,Hadži in Daud". Parnik je zadel ob pomorska raino in se je takoj potopil. Razpok parnika je bil strašaoiski. Od druge strani se pa ¦poroča, da parnik ni zadel na mino, temveč da ga ie potopila granatna krogla. Ker je parnik" zaostajal za vodilno ladjo ,,.Montana", so tur&ki topnicarji v svarilo dvakrat slepo, drakrat pa ostro ustrelili. Ob četrtem strelu je zadela krogla v sredo parnika in se je parni kotel razletel. Poveljnik pristanišča v Smirni je takoj prijadral z jadranicami ponesreSrncem na pomofi. Med 108 potniki in 32' mornarjf| ki so se naliajali na ponesrečeni ladji, so jih. reSili 62, ranjenih je med njimi 9, 78 oseb je pa utonilo, Ladja ,,,,Tloksas" je vozila tudi evropsko poSto v Solun. , Pri rešilnera delu so se dogajali srce pretresujoči prizori.. Nekto mlado turško maier so potegnili mrtvo iz morja, v naročju je držala fiVa mrtva otroka. Na ladji so se vozili večinoma grški in albanski otroci. Listi ostro na-paclajo paroplovno družbo, češ, da je maloinarna in da ne pazi na varnost potnikov, Kapitan ponesrečenega parnika je bil zelo drzen mož in je bil baje pijan, kio se je zgodila nesreca. Mlliionarjl na Japjonskem. Japonsko-ruska vojna je nenavadno močno vplivala na razvoj 'Japonske, ki živi v gospodarskem pogledu novo življenje. Japonski listi trde, da je bilo do te vojne na Japonskem samo 440 Ja.poncev, ki so bili milijonarji, a danes jih je 1081. Zadnje ljudsko štetje na Japanu in Formozi izkazuje 50,000,000 prebivalcev, kar znači, da pride na vsakih 50.000 prebivalcev po en milijonar. Najbo- gatejši clovek na Japonskem je neki baron Mičuji, čogar premoženje cenijo na 1,200 milijonov kron. Kilianje — dobro znamenje. Stara navada, da se kihajočemu vošči: Bog pomagaj, Bog daj zdravje, se vedno bolj izgublja. Že dolgo časa sem je samo navadni izraz uljudnosti nasproti kihajoGim. Vfiasih pa ni bilo tako, ampak kihanje je bilo zelo pomenljivo in resno znamenje, ki je poraenilo dober, včasih pa slab dogodek. V starem Rimu je bilo kihanje po dnevi dobro. po noči pa slabo znamenje; odvisno je bilo tudi od tega, ali mesec sveti, ali je temna no5, ravno tako je vplivala na kihanje smer, proti kateri je človekkiknil. Pisatelj Homer pripoveduje, da je prišel ravno takrat, ko je tarnala žena Penelopa čez izgvibo svoje«a raoža Odiseja, k hiši star berafi. Ravno takrat je pa Penelopi.n sin Telemah tako strašno kihnil, da se je po celi luši razlegalo. Penelopa je smatrala to za dobro znamenje in je z velikim veseljem sprejela sta. rega beraža v hišo in ga pogostila. Pod obleko berača se je skrival Odisej. — Vojskovodja Knesolon je na, l^ojneni poliodu proti Perzom zaman prigovarjal svojim vojakom, naj ne sklepajo miru s Perzi; vojaki niso hoteli o tem nic slišati. Kar neki vojak: glasno kiline, vojaki se priklonijo in Rsenoionovo mnenje je zmagalo. Slifine stvari najdemo tudipri pisateljili Plutarhu, Herodotu in drugih, V Italiji je Se zdaj v navadi, da se naštevajo kihajoeemu cele litanije raznih pozdravov in voščil, Četudi nihče vbč ne verjame, da bi kilianje imelo kak poseben pomen. Vlomilec pribil svojo žrtev v posteljo. Vruskem raestu Ušlabina je neznan človek vlomil v hišo neke. ga posestnika, feegar ženo je našel samo doma. Prestrašena žeua je hotela pobegniti iii klicati na pomoč, a lopov jo je zagraJbil in ji zapretil, da jo ubije, ako zine le besedico. Nato je zaŁel iskati po hiši denarja. Ker ni ničesar našel, je hotel izsiliti od žene, da bi mu izročila denar. Začel jo je pretepati, a žena je molčala;. Vlomilec je vsled tega ves pobesneL Vrgel je ženo na posteljo in jo pribil na n]o z žreblji ter ji hotel pribiti tudi roke. V silni bolesti pa je mufiena žena zgrabila zločinoa za obraz ter mui iztaknila okp. Vlomilec je vsied bolečin zakrifeaj in nato pobegnil. Na ženino vpitje so kmalu prihiteli sosedje. NaŠli so ženo vso v krvi ter so'ji le s težavo izruvali iz nog žeblje. Uboga žena je izgubila mnogo krvi in dvomijo, da bi ostala pri življenju. Se ena nesreča na morju. Parnik ,,Domenico Balduino", ki je vozil 1500 laSkih vojalcov iz Tripolisa in Derne nazaj v Italijo, je pri rtu Spartifento v Južni Italiji zavozil na pesek, PristaniŠke oblasti so lz Messine takoj odposlale paxnike na pomofi. Vojaki so baje rešeni, Kapitan se je liotel usmrtiti, a so mu samomor s silo preprecili.