f% polti pro|eman: za •elo leto naprej 26 K — b Ml leta . 13 , — „ fetrt , , 6 „ 60 , ■ie.ec , 2,20, V ■pravnlitvn prejeaaa: M (elo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , l.trt , , 6,-, mesec , 1 n 70 „ Ea pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in Inaorat« sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, ntfrankovata pisma ne ▼sprejemajo. Urednlitvo je v Semenskih ulicah it. 2,1., 17. I> haja vsak dan,izvzemti nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 179. V Ljubljani, v sredo, (i. avgusta 1902. Letnik XXX. Naše gozdarstvo. Primeroma mnogo premalo se pri nas ozira na gospodarstvo z gozdovi. Naša dežela je bila v starih časih prva zakladnica za lesno trgovino. In tudi dandanes je še zakladnica, ampak le za posameznike, ne pa za ljudstvo. Tudi naši gozdovi dele to žalostno usodo. Jako poučna knjiga je ponatis kustosa M ti 11 n e r j a člankov v ,A r go', ki je izšla z naslovom: »D a s W a 1 d w e-s e n in Krain«. V zadnji številki je »Dom in Svet« podal poročilo o zgodovinskem razvoju gozdarstva na Kranjskem, posneto po tej knjigi, katero je tako poučno in zanimivo, da ga tu ponatiskujemo. »Dom in bvet« piše: »Bolj kakor iz šumne svetovne zgodovine, katera našteva blesteča imena kraljev in vojskovodij, spoznava se razvoj človeštva, njegovo napredovanje in nazadovanje, iz kulturne zgodovine, katera nam kaže notranje življenje narodov, njih notranje gospodarske razmere in način, kako so si preskrbovali življenske potrebe na grudi, katero jim je odkazala roka dtvarnikova. Zato smo z zanimanjem čitali Mu lner-jevo delo. Sestavljeno je po listinah iz arhivov. G. pisatelj nam našteva njih vsebino po kronološkem redu, začenši od najstarejših časov. A iz teh posameznih drobcev se sled* njič kakor v velikem mozaiku pokaže celotna Blika gospodarskega razvoja. In le to sliko hočemo posneti iz knjige, ker je za nas velikega praktičnega pomena. Vse kranjsko gozdovje je po selitvi narodov kot »res nullius« postalo last deželnega vladarja, kateri se ga je polastil. Po fevdnem pravu je posamezne dele izročil cerkvam in ministerialom. Ko so izmrle razne rodbine, so prišli gozdovi nazaj v last vladarjevo, kateri jih je oddajal večinoma zopet kot zastave za denarna posojila, a si pridržal vrhovno oblast nad njimi. Podložniki so imeli pravico, da so si iz njih jemali les, potreben jim za hišno gospodarstvo. V krajih, kjer je bilo več rodbin, jih je izročil podjetjem, ki so večinoma pridobivala železo. S tem je hotel vladar koristiti prebivalstvu, in hkrati z obrtjo potegniti tuje kapitalije v deželo, ali pa svoji blagajni pridobiti novih dohodkov v obliki eolnin, mitnic in podobnih davščin. čim bolj se je pa razvijala železna obrt in čim bolj je rastlo prebivalstvo, tem bolj so tudi izkoriščali gozdove. Ogljarji so žgali les in rovtarji (roden = trebiti) bo izseka-vali velike koBe iz gozdov. Začel se je že zgodaj boj med izsekavci in med ohranitelji gozdov. V XVI. stoletju so zato začeli sestavljati gozdne in rudarske rede. Skozi naslednja stoletja se vedno vlečejo prepiri med sekiro ljudstva in obrti ter med branitelji gozdnih pravic. Pri tem je padal polagoma gozd za gozdom. Nastajali so rovti, njive, travniki; ti so se polagoma legitimirali in slednjič vpisali v zemljiške knjige. Potem je pristopila lesna trgovina, ki je izvažala les po Savi na Hrvaško, na Trst, v Benetke in odtod v daljne kraje. »Orientska družba«, ustanovljena 1. 1719, ki je prenehala 1. 1728, je mnogo lesa izvozila iz naše dežele. Izsekavanje gozdov je v XVIII. stoletju že podrlo marsikako lepo, dragoceno šumo. Kmet in meščan, ki se sicer nibta mogla, sta si bila vendar v tem edina, da sta brezobzirno izkoriščevala gozdove. Resno in previdno se je gospodarilo redkokje, in tam, kjer so posamezniki modro branili gozde, kakor n. pr. bistrski opat, je to včasih preprečil urad, da so meBta dobivala les po najnižjih cenah Kmečko ljudstvo, ki se je naselilo v rovtih, je bilo revno in je gojilo večinoma koze, te pa so škodovale nasadom in mnogo pripomogle, da se nisd dvignili novi gozdovi. Iz članov bivše »Academie Oporosorum« se je sestavilo leta 1767. »Društvo poljedelcev in koristnih umetnosti? ; v njem je bil tudi znani botanik Soopoli. Zanimiv je njegov načrt, kako varovati gozde. Zahteval je, da se naj zabrani zapravljiva vporaba lesa pri zidavi, pri kurjavi, v livarnah in apnenicah in nadomesti s šoto in premogom. Za varstvo lesa si je izmislil Scopoli zistem, ki je precej sociališkega značaja. Oa zahteva namreč, da se naj v vseh mestih postavijo skladišča za stavbeni in kurjavni les, za šoto in za premog. Potrebni les naj se oddaja vedno za nizke in enake cene; kar ga je pa čez potrebo, bodi drag »da se ljudje prisilijo, rabiti šoto namesto lesa«. Les iz gozdov sme dati le gosposka, in sicer vedno z listkom, ki naj ima kolek za 3 kr. A to je bil le predlog učenjaka. Les je šel iz kranjskih gozdov vkljub gozdnim redom. Prišla pa je politična in gospodarska revolucija, katera je prevrgla stari družabni red. Podložnik, ki se je bil prej vsilil v gozd svojega fevdnega gospodarja, ga je zdaj zahteval kot svojo last. Iz pravice sekanja se je razvila solast grajščaka in kmeta. Tudi plavži in fužine so začeli smatrati vladarjev gozd kot svojo lastnino. Nova konstituoija je okrepila individualnost proti celoti, in to se je pokazalo v razkosavanju gozdov. Najprej so se odstopali veliki deli gozdov občanom kot skupno imetje. A kmalu so začeli kosati tudi skupno občinsko last v posamezne parcele. Deželni zakon z dne 26. sept. 1887. je dovolil, da se razkosa občinski gozd, če polovica občanov to želi. Postava z dne 3. septembra 1894. pa pravi, da je dovolj, če to želi le tretjina občanov; dvotretjinska večina se ima udati manjšini. To razdeljevanje je v mnogih krajih že končano, v drugih se še vrši. Posestva se smejo zdaj drobiti, gozdovi deliti, in edina meja pri tej gospodarski svobodi je še ta, da se mora izsekani del zopet pogozditi. Iz tega pa sledi tudi pri nas to, kar se je pokazalo že povsod: Majhni posestniki niso vstanu, dabi ohranili svojo gozdno posest. Ko je kmet iz svojega gozda izvlekel dobička, kolikor je mogel, ga mora prodati bogatašu, kateri te drobce zopet komasira. Da se pri tem vr 16 neštevilne goljufije, pri katerih poljedelec v vednih tožbah in pravdah ne izgublja samo gozda, ampak tudi hišo in njive, je znana resnica; posebno na Notranjskem, kjer je lesna trgovina zaradi bližine Reke in Trsta najbolj pospeševala ta gospodarski razpad, se je to pokazalo v najhujši obliki. Tako bodo nastali zopet gozdni latifun-diji, kakor pred stoletji, a s tem razločkom, da bo moral kmet odslej les drago plačevati, ko ga je prej od posestnika ali za malenkostno davščino ali celo zastonj dobival v izobilju. To je vodilna misel, ki jo posnemamo iz Miillnerjeve knjige. Naše narodno gospodarstvo Bi pač iz nje lahko posname koristnih naukov«. Res poučni so ti podatki. Kažejo nam, da jo edina rešitev za naše gozdarstvo edino le v »Lesni zadrugi«, ki bi morala obsegati oelo našo deželo, ki bi bila v o r -ganični zvezi z našo splošno »Gospodarsko zvezo« in bi delala res ne le za internacionalni kapital, ampak le za slovensko ljudstvo. Najmanj more temu odgovarjati gospod dr. Tavčar. Saj je bil ravno on najbolj klasično v »Slovenskem Pravniku« popisal goljufije, ki se gode pri sedanjem individualističnem, liberalnem gospodarstvu z gozdi. Pričakujemo torej, da se združijo vsi slovanski življi v neutrudnem delu za r a -cionalno narodno gospodarstvo z našimi gozdi. »Gospodarska zveza« je pokazala pot. Pričakujemo, da tudi eks-oelenca baron Hein, kateri je milostno sprejel posvečenje Pirčeve, ne preveč duhovite brošure o kranjskem kmetijstvu, pristopi k tej, za našo deželo velevažni akciji. Rudnine bo pod zemljo. Treba jih iskati, in ko se izkopljejo, ne prirasto več na dan. Gozd je pa kapital, kateri se sam obnavlja in tem bolj obrestuje, čim pametnejše se rabi, in tega kapitala si naše ljudstvo ne sme dati iztrgati iz rok. Naloga vsake racionelne deželne uprave je, da gre v tem smislu ljudstvu na roko. Lesna domača obrt, ki že zdaj cvete v raznih krajih, «e bo povzdignila in odprla ljudstvu doslej neznanih virov dohodka. Les, ki se brezpametno uničuje, bo postal zlat zaklad za domačine. Torej na delo, kdor ima kaj smisla za prospeh naših krajov! Razgovor o jezikovnem vprašanja. Razni dunajski listi vedo poročati, da se že v drugi polovici tekočega mes. prično razgovori mej ministerskim predsednikom Korberjem in č e š k i m i i n n e m • škimi voditelji na Češkem, Razprave bi po tem poročilu vlada rada zaključila pred sestankom državnega zbora, torej do konca septembra. Razgovor bo večinoma le o pogojih, pod katerimi bi Nemci bili voljni priznati Čehom njih notr. uradni jezik, oziroma kaj so Cehi voljni dovoliti Nemcem v dosego svojih želj. Vprašanje pa je tudi, naj se li ta načrt izvede naredbenim potom ali pa potom državnega zbora. S prvim načinom bi se bržkone ne strinjala no- LISTEK. Spomini na sv. deželo. PiSe Ivan Knific. (Dalje.) Tlak po jeruzalemskih ulicah je vsepovsod kamenit. Četverovcglati kamni so že tako oglajeni, da moraš paziti na svoje noge, sicer se ti izpodrsne, da padeš po trdem kamenju, kakor si dolg in širok. Bog varuj, da bi jezdil po teh ulicah! Da živali izpod-leti, se pošteno obtolčeš po tlaku. — Tudi hiše bo navadno zidane iz samega kamena. Večinoma imajo eno ali dvoje nadstropij. Nobena hiša pa nima strehe v našem smislu. Le-ta je navadno ravna, in ob jasnih večerih se hodijo Jeruzalemčani hladit vrh svojih hiš. Za snago pa turška vlada skrbi vse premalo. Odpadke mečejo navadno kar na ulico. Da po Jeruzalemu ne diši posebno prijetno, je razumljivo. Najnesnažnejši del pa je judovski oddelek. Ulice ozke in nesnažne, da si slabših ne moremo misliti. Hiše bo napol podrte; vse je umazano do skrajnosti. Raztrgani otroci kriče in se pretepajo; star Jud v razcapani Buknji naju srpo ogleduje ; skozi okno naju motri stara Judinja z razmršenimi lasmi in grda kot noč. Gabi se nama; pospešiva korake, da čim preje prideva iz te ciganske nesnage. Že iz davnih časov je mesto Jeruzalem obenem trdnjava; obkroža ga namreč od vseh strani mogočno ozidje. Dandanašnji res da nima to zidovje mnogo pomena, — z Oljske gore bi sovražniki v par urah raz strelih celo mesto. — vendar pa Turki skrbe za to, da je zid vedno v dobrem stanu. Visok je 12 m. in zelo debel; diči ga 34 močnih stolpov. Skozi to zidovje vodi v mesto sedmero vrat. Najvažnejša so zahodna ali jafska. Pri teh vratih je največ prometa. Tujci in romarji prihajajo semkaj od kolodvora; vsi vozovi in tovorna živina gredo skozi ta vrata. V sosednjih ulicah imajo različne parobrodne i1 in potovalne družbe svoje podružnico; v okolici teh vrat jo nekaj zelo modernih h o- telov, pa tudi elegantnih prodajalnic. Vedno je ob teh vratih vse polno ljudstva; velikokrat vlada tukaj kar naravnost gneča. Ob teh vratih imajo Turki tudi precej močno trdnjavo (citadelo). Obkroža jo mnogo visokih stolpov; po njej Be sprehaja množica turških vojakov. Ta trdnjava je najstarejši del mesta. Pravijo, da je v njej stanoval že kralj David. Ko je rimski cesar Tit razdejal mesto Jeruzalem, je prizanesel samo tej trdnjavi. In kdo ve, koliko križarjev je pod njenim zidovjem izdihnilo svojo hrabro dušo! NajlepSa vrata jeruzalemska pa so severna ali Damaskova. Diči jih mnogo večjih in manjših stolpičev. — Izmed drugih vrat smo že omenili vzhodna ali ^Štefanova" in pa južna ali „sionska". Jeruzalem je torej v oeloti tak kot druga turška mesta. Žalostna resnica je namreč, da na onem mestu, kjer je tekla zibelka krščanstva, že mnogo stoletij gospodari turški paša, da so blišči nad mestom turški polumescc, znamenje mohamedanstva. Nerazumljiva bo nam pota božje modrosti. Od, ki ei je iz- volil judovsko ljudstvo za svoje ljudstvo in Jeruzalem za svoje mesto; On, ki je pripustil, da so neverni Rimljani razdejali Njegov tempelj in razrušili zidovje Njegove sto-lice; On jo tudi dal Jeruzalem v roke še hujših nevernikov, mohamedancev. XVIII. Jeruzalem: judovsko mesto. Prestavimo se v duhu v starodavne čase. Dobrih 1000 let pred Kristom je v malem mestu Betlehemu mlad, pa krepak deček pasel čede svojega očeta. Nekega dne pride v mestece prerok Samuel, se zglasi pri dečkovem očetu ter povprašuje po mladeniču. Pokličejo dečka, in Samuel ga vpričo njegovih bratov mazili kot bodočega kralja judovskega. Mladenič, ime mu jo bilo David, se izkaže hrabrega junaka in po savlovi smrti res zasede kraljevi prestol judovski. Za svojo stolico si izbere Jeruzalem, in od onega časa daljo je bil Jeruzalem glavno mesto judovskega kraljestva in judovskega naroda. (Dalje prih.) Korupcija na Ogrskem. O novem velikem škandalu nam je sporočil zopet včeraj brzojav. Pri mestni upravi v Sobotki (Szabadka) so prišli na sled velikanski delravdaciji, ki bo gotovo dosegla svoto desetih milijonov in brez-dvomno bi bila sedanja mestna uprava docela ruinirala mesto, da ni konečno posegla vlada v to sršenovo gnezdo. — Kajpada so takoj odstavili župana Mamucsicha in vse mestne uradnike ter uvedli proti njim disciplinarno preiskavo. Pri pregledovanju blagajniških knjig so našli, da v zadnjem času mestnih dohodkov sploh niso več sprejemali v glavno blagajno in tudi ne zabeleževali, marveč dotični denar so si »vzorni* funkcionarji kar lepo razdelili mej seboj. V knjigah najgorji nered, vse je prepisano, prečrtano radirano in sploh tako zavoženo, da bržkon niti dognati ne bodo mogli, za koliko milijonov je ogoljufana mestna uprava. — Tako je liberalno gospodarstvo na Ogrskem : tri velikanske nerednosti se odkrijejo v dobrem mesecu. Prav primerno je pisal nedavno neki list, da panamski smrad liberalnega gospodarstva na Ogrskem že prodira do neba. Slučaj Lohning. Poročali smo že na kratko o veliki krivici, ki jo je provzročila pruska vlada svojemu višjemu uradniku, višjemu finančnemu svetniku Lohningu. V pokoj je moral radi tega, ker se je poročil s hčerjo dosluženega narednika, češ taka »plebejka« se ne sme pokazati v krogu uradniških dam. — Sedaj je pa vlada uvidela, da je to res zanjo sramotno, in iztaknila je drug razlog za svoje postopanje. Pravi namreč, da uradnik ni bil suspendiran radi ženitve, marveč radi njegovega politiškega vedenja. No, to je še huje. če je bil Lohning res tak uradnik, da je zaslužil vpokojenje, zakaj ga niso že preje odslovili, marveč čakali šele njegove poroke. — Še bolj bedasta je trditev nekega lista, da se je uradnik že kot 701etni starec v tretje poročil z mlado devojko, ko je v resnici dotičnik dopolnil šele 59. leto in je bilo že mnogo drugih veljakov, ki bo še stareji storili ta korak. Iz vsega se vidr, da skuša pruska vlada na vse mogoče načine prikriti svojo veliko blamaže. bena stranka, o drugem se pa v gotovih | krogih dvomi, da bi prodrl v drž. zboru. No, ta dvom bi ne bil do cela upravičen, bajti če se s tem načinom rešitve zadovolje Cehi in Nemci, ne bodo temu mogle kdove kako ugovarjati ostale stranke. — Vlada je S že izgotovila nov tak jezikovni načrt, v najkrajšem času predloži v presojo a strankama. Stavka v Galiciji iu vlada. Stavka poljedelskih delavcev v Galiciji zavzema vedno večje meje in kmalu skoro ne bo okraja, kjer bi no bila organizirana močna delavska stavka. Zahteve stavkujočih so večinoma popolnoma opravičene, kajti v tako žalostnem položaju, kakor v Galiciji, menda ni delavstvo nikjer v Evropi. Le žal, da vodijo in organizirajo stavko socialisti, ki imajo pri tem, kakor večinoma povsodi, svoje posebne, recimo materielne namene. Eden najhujših organizatorjev je poslanec B r e i t e r, ki roma cd vasi do vasi in na svojo pest s cerkvenim zvonom vabi k sebi kmete. Vkljub temu bi pa vlada ne smela dopuščati takih grozovitosti, kakoršne se dogajajo vsak dan pred njenimi očmi, in o kakoršnih eni poroča rusinski list »Dilo«. Ta list namreč piše: V vasi Buzakovvka so ae imela završiti pogajanja mej delavoi in delodajalci. V to svrho se je zbralo na prostem blizu 500 delavcev, da se konečno dogovore o pogojih in potem sprejmo delo. V hipu pa pridejo na zborovališče ulanci ter jamejo s sabljami razganjati mirne delavce. Ranili so na ta načinmnogo oseb, potem jih pa 173 aretirali, zvezali, odvedli v pol ure oddaljeno vas Bazar, ter ondi potisnili čez noč v hlev, ki je bil kajpada napolnjen do zadnjega kotička. Šele naslednji dan so jih odvedli v ječo v Czartkow. Mnogo ljudi celih 24 ur ni ničesar zavžilo. — To je le en dokaz, kako se postopa z delavstvom, ki se bori le za svoj obstanek. Iz brzojavk. Poslanec II a ase odstopa. Su-perintendent in poslanec dr. Ilaase izjavlja, da ne sprejme več deželnozborskega mandata in da bo odložil tudi državnozborski mandat. — Ministerski predsednik Sagasta pojde. iz Madrida javljajo, da Sagasta v kratkem odstopi. Listi že poročajo o njegovi utrujenosti in lahkem obolenju. — Trajni evropski mir hočeta doseči baje ruski car in italijanski kralj. Ta dva delujeta neki nato, da naj bi služile v bodoče armade le za ohranjenje notranjega miru in varstvo naselbin. Če bi se to zgodilo, bi se vojno breme znatno olajšalo. je °<,(> i Kanonično vmeščen je bil včeraj na župnijo G o j z d pri Kamniku tamošnji dosedanji župni upravitelj č. g. Anton Kocijančič. Novi beneficijat v Kropi. č. gosp. Viktor Šega, bivši frančiškanski kapelan v Ljubljani, pride za benefioijata v Kropo. Prva sveta maša v domovini. Poroča se nam iz Celovca: Naš koroški rojak č. g. Janko Arnejc, doma iz Ledenice blizu baškega jezera, je bil v Rimu, kjer je dovršil svoje nauke v kolegiju »Germani-kum«, dne 22. julija promoviran doktorjem bogoslovja. Sedaj se povrne v domovino in opravi tu slovesno prvo mašo na praznik Marijinega vnebohoda dne 15. avgusta pri podružnici sv. Gregorja ob baškem jezeru, župnija Pečnica. Naj je mlademu gospodu doktorju srečen povratt k v domovino ! Dijamantni doktorski jubilej Strosamayerjev. Iz Slatine se poroča, da so Siovenci in Slovenke predvčerajšnjim priredili biskupu Strossmayerju srčno sere-n a d o. Udeležilo se je je ogromno ljudstva. Osebne vesti. Prometni uradnik in asistent c. kr. državne železnice v Beljaku, g. Josip Šmuc, je imenovan za načelnika postaje Kamnik. — Pravosodni minister je imenoval kaznilniškega pristava v Mariboru, g. Avg. B o t h e , za nadzornika ženske kazn lnice v Begunjah. — Tukajšnji vojaški kapelan I. razreda, č. g. Fran Ivane t i č je premeščen v Gorico. — Službo-banje na gluhonemnici sta na lastno prošnjo opustila učitelja gg. Jos. A r m i č in A n t. A r k o ter sta mesto nju imenovani za ta zavod učiteljici gospodični Uršula Zupančič v Metliki in Pa v 1 a Vod u š e k v Ljubljani. Najnovejši napori štajerskih Nem-oev. Nemci so začeli sedaj agitacijo, ki meri na to, da se nemške šole na Spod. Štajar-skem postavijo pod nadzorstvo popolnoma nemškega okrajnega šolskega sveta, ter tako oproste vsakega upliva okrajnih odborov, v katerih imajo Slovenci večino. Ker se Nemcem ni posrečilo odpraviti okrajnih odborov, hočejo jim sedaj vzeti vsak upliv na nemško šolstvo. Kot načelo proglašajo, da naj imajo o nemškem šolstvu odločevati samo nemške šolske oblasti. Po naši sodbi bi se dalo glede tega vprašanja prav lahko doseči sporazum-Ijenje. Nemci naj le pripoznajo, da to, kar velja sanje, velja tudi za Slovence. Nemci naj pripoznajo, da imajo o slovenskem šolstvu odločevati samo slovenske šolske oblasti, naj pomagajo, da se za Slovence ustanovi poseben slovenski šolski svet in razpor bo hipoma poravnan. V Železnikih je pogorela hiša Antona Klemenčiča. Škode je 2000 K. Strankarski sestanek štajerske soc. demokraoije je bil te dni v Gradcu. Stranka je obsodila stališče nemških strank v zadevi spremembe dež. volivnega reda in je določila, naj noben zaveden delavec pri prihodnjih deželnozborskih volitvah ne podpira nemških strank. Glavno krivdo, da se ni dosegla pravična volivna preosnova, je stranka naprtila nemški ljudski stranki. K uboju kaplana Miklifia piše »Domovina«: »Tudi mi obžalujemo, da je »Stajerčevo« seme pognalo take sadove, in zvračamo vso odgovornost na one, ki v »Štajercu« hujskajo zoper vse, kar je slovenskega. Morda bo državno pravdništvo bolj pazilo na »Štajerčeve« hujskanje. Saj je spravilo enkrnt neki slovenski list pred porotnike, ker je ptujske nemškutarje nekoliko okrcal«. Ponesrečen abiturijent. Dne 31. m. m. se je v Beligrabi pri Poličanah našlo truplo abiturijenta Ivan Hitera. Blizu trupla, ki je ležalo pod visoko apneno skalo, je ležala knjiga »Kletev nezveBtobe«. Ali je bil vzrok smrti samomor, nesreča ali hudodelstvo, se še ne ve. V Slov. Biltrioi so bili v nedeljo na izletu nemški obrtniki iz Gradca, Celja in Maribora. Slavnost tržaškega slovenskega delavstva bo prihodnjo nedeljo. „ Delavsko podporno društvo" bo slavilo 201etnico bla-goslovljenja in razvitja Bvoje društvene zastave.' Slavnost v Gradcu in južna železnica. K nemški pevski slavnosti v Gradcu je južna železnica aranžirala 435 vlakov. Morilka svojih otrok. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je Marija Bau-man vrgla v potok svoje tri otroke, ki so utonili. Vzrok strašnega dejanja je vedni prepir z možem. Morilko so prijeli. Požari — sum požiga. Iz gornje savinjske doline se nam piše: Na Rečici smo doživeli v tem letu veliko strahu. Vsak mesec je kje v trgu gorelo v noči od 11. do 12. ure. Ljudje so bili že čisto zbegani, ker si že nobeden ni bil življenja in premoženja svest. Vse je govorilo, tu ne more biti drugo, kakor da nekdo požiga. In glejte — zadnjič so gnali orožniki vso Perehlinovo družino v luknjo, ker so neki na sumu. To je tisti Perehlin, o katerem je Ant. Žagar v »Slov. Narodu« pisal, da je zelo »Bimpatična« oseba, in nraven človek. Take ljudi jungovci zagovarjajo. Razpisane službe. Na državni gimnaziji v Mariboru je popolniti učiteljsko mesto za klasično filologijo. Prošnje je poslati do 20. t. m. na deželni šolski svet. — Na dvorazredni, v tretjem krajnem razredu se nahajajoči ljudski šoli pri Sv. Janezu na Vinski gori, je popolniti stalno ali začasno učiteljsko službo. Prošnje na krajni šolski svet. — Na enorazredni, v tretjem krajnem razredu se nahajoči ljudski šoli v Breznu je razpisana služba šolskega vodje. Prošnje do 31. avgusta na krajni šolski svet. Novice is Amerike. Slovenska redovnica v Ameriki. Iz Cleve-landa se poroča: V prelepi kapeli čč. sestra Naše ljube Gospe na s>uperior st. in Hun-tington avenue je bilo te dni preoblečenih jednajBt novicijatinj, ki so tudi storile slovesne obljube. Pri slavnostni vel. sv. maši je služil kot dijakon naš rojak č. g. V. Hribar. Za nas Slovence je posebno zanimivo to, da je jedna izmed novih sestra Slovenka, in sicer sestra Manetta, preje Uršula Turek, doma blizo Žužemberka na Kranjskem. Pred tremi leti je prišla sestra Manetta v Ameriko in stopila v zavod Naše ljube Gospe. Sestra Manetta je bila pred odhodom v Ameriko v službi v ljubljanskem Marijanišču. — Strela v cleveland-b k i slovenski cerkvi. V Clevelandu je treščilo v kupolo slovenske cerkve sv. Vida. Okna v kupoli so se vsa pobila, ravnotako je bil poškodovan precejšen kos Strehe. Cerkovnik g. Malovrh in jeden drug delavec sta ravno takrat pometala oerkev. Oba pravita, da nič ne vesta, kako sta prišla iz cerkve, tako sta bila prestrašena. Električne žice v cerkvi, ki so odpeljale strelo, so najbrž rešile, da oerkev ni začela goreti. Skoda se oeni na 300 dolarjev, ki je pa pokrita z zavarovalnino. — V e C naših rojakov je zopet na poti iz \merike v domovino. — Ponesrečen Slovenec. V Bivvabiku, Minn., se je ponesrečil 251etni rojak Franc bprajcar. Delal je v Bivvabik rudniku ; pri prevračanji vozov se ni mogel dovolj hitro umakniti ter je prišel pod voz, ki ga je grozno poškodoval. Ko je 2 uri pozneje prišel na lice meBta duhovnik, je nesrečnik že izdabnil svojo dušo. Rajni je bil samo nekaj čez 3 mesece v Ameriki. Štrajk kavarnarskih uslužbencev v Trstu se bliža koncu, oziroma — fiašku. Mnogo Strajkovcev se je že podalo na delo, a mnogo izmed onih, ki še štrajkajo, se najbrž ne povrnejo več na delo, ker so njih prostori že nameščeni z drugimi. Kavarnarji eo uslužbencem sporočili, da so pripravljeni nadaljevati pogajanja, ali le pod tem pogojem, da se uslužbenci takoj in brezpogojno vrnejo na delo. — Najnovejše vesti poročajo, da so kavarniški uslužbenci s k 1 e • n i 1 i prenehati s š t r a j k o m in so se zadovoljili z dosedanjimi pogoji. Ta stavka je torej končana. Otroka povozil je v Kompoljah minulo soboto 151etni V. Bibič iz Podgore, ko se je imenovanega dno zvečer z vozom vračal s polja in prenaglo vozil skozi vas. Povožena, ki je po preteku treh ur umrla, je 41etna hčerka posestnika Grandovca. Nova stavka v Trstu. 110 delavcev in učencev livarne Tomaž Holt v Trstu je ustavilo delo radi plačilnih nesporazum-ljenj._ Zrtva fantovske zmote je postal v noči 4. t. m. 761etni delavec Gašp. Urankar, ki je bil v delu pri gostilničarju Ziherlu in spal omenjeno noč v njegovem hlevu. Tu sta po navadi prenočevala tudi hlapca Li-povšek in Korošec, na katera so imeli fantje posebno »piko« in ravno to noč prežali na nju pred hlevom. Po nesreči pa je v tem Času prišel iz hleva delavec Urankar. Pre-žarji so takoj planili po njem, meneč, da je eden hlapcev, in ga pobili na tla, da je obležal nezavesten. Drugi dan so ga prepeljali v bolnico. Dejanja sumljiva sta železniški oziroma tovarniški delavec v Zalogu Janez Avsec in Andrej Kačar, ki so ju že prijeli. Tri službe pisarniških pomožnih uradnikov pri tukajšnjem dež. sodišču v Ljubljani so razpisane proti dnevni plači 2 K 40 h. Prošnje do 9. t. m. Mizarsko društvo snujejo v Oorici. Iz Trata jih je prišel dramit Kajner, predsednik tamošnjega mizarskega društva. 47 mizarjev se je odločilo pristopiti v to društvo. Za kanalizacijo Opatije se je vršilo včeraj tam posvetovanje v navzočnosti cesarskega namestnika grola Goessa. Sprejeli so načrt barona Schvvarza. Iz Opatije se je odpeljal grof Gccjb dalje po Istri pregledovat urade. Dohodki osebnega davka so znašali 1. 1901 na Kranjskem 1,773.501 K 1 v. Od te svote je dobila dežela 110.828 K 46 v. O goriški polioiji V pokoj je stopil policijski oficijal g. K r a t k y. Službo je opravljal celih 52 let in se nahaja danes v 75. letu svoje dobe. V Gorici že biva 30 let. Dobrosrčna turista. Poročali smo te dni o grozni nesreči, ki je zadela pred kratkim vodnika Šibenika v Otoški jami, ko je spremljal dva turista iz Nemčije. Šibenik je zapustil 5 mladoletnih otrok. Turista, katera je Šibenik spremljal, sta se prostovoljno zavezala, kolikor jima bo mogoče, skrbeti za uboge otroke. Stavka mizarjev v Zagrebu. Stavka mizarjev tvrdke Bothe in Ehrmann v Zagrebu še vedno traja in ni izključeno, da se razširi tudi na druge delovršbe. Mizarski pomočniki zagrebški so imeli shod, na katerem so sklenili takoj pričeti s splošno Btavko, ako bi mojstri kakorkoli podpirali tvrdko Bothe Ehrmann proti stavkujočim. Tudi mej po- močniki drugih obrti je v Zagrebu veliko gibanje. Ljubljanske novice. Nagla smrt. Včeraj smo poročali, da je umrl bivši veibalec tukajšnjega gasilnega društva g. Klemene. Našli so ga včeraj zjutraj klečečega in naslonjenega na postelji mrtvega. Dr. Frlanov zobozdravniški atelije prevzame g. dr. Edvard B r e 11. Sprememba gostilne. Gostilno v »Katol. Domu« opusti te dni g. C >tič. V to gostilno pride gostilničar od »črnega medveda« g. Rus. Ljubljanska društvena godba ima danes zvečer ob 8. uri koncert pri »Auru«, jutri ob istem času pa pri »Lloydu«. Vstopnina za nečlane 30 vin, za člane je vstop prost. Vspored godbe je popolnoma nov. Sprememba posesti. V bivšo Samasovo hišo v frančiškanskih ulicah, kjer je bil dalje čaBa fotograPiini zavod Landau, so se pre selile frančiškanke. Ne skakajte raz električne železnice. Včeraj je skočila raz elektriškegavoza Marija A n ž u n, stanujoča na sv. Petra cesti št 46, ter se tako pretresla, da so jo morali prepeljati na njen dom. Ponesrečena Bizovičanka. Včeraj se je ponesrečila v Ljubljani Marija Ferkolj iz Bizovika. Prišla je z levo nogo mej svoj voz in mej voz, katerega je vodil hlapec Janez Žan. Ferkolj je močno poškodovana. Izpred sodišča. „Lep* mož. 25 let stari posestnik v Kranju, Žiga Killer, je slabo gospodaril s svojim imetjem, tako, da je bila sodnija pri-morana, izreči ga zapravljivcem in mu postaviti kuratorja. Seveda ga je to jezilo, da je s svojo ženo zelo kruto postopal, jo pre tepal in jej grozil, da jo bode ubil. Že lan sko leto jej je nekokrat porinil nož v pleča, vendar mu je žena odpustila in ga ni ovadila. V Kranju je bil obsojen zaradi raznih prestopkov na 2 meseca zapora. Med tem časom je žena spretno vodila mesarsko obrt, in ko se je vrnil mescca majnika iz zapora domov, zahteval je takoj od svoje žene denarja, ni se brigal ne za delo, ne za obrt, in to je dalo ženi povod, da mu je očitala njegovo počenjanje. To je bil ogenj v strehi, pestal je silovit in prisiljena je bila žena, da se ga obrani, dom zapustiti ter zbežati k stricu, ki je mizar v Kranju. To je obtoženca tako vjezilo, da je zahteval svojo ženo domov, a ker mu je stric rekel, da to ne bo zanaprej več tako šlo — zgrabil je strica za vrat in ga tepel po životu, obenem pa grozil svoji ženi, da jo bode, kadar mu pride v roko. Za to nečuveno surovost je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe, poostrene z enim postom in trdim ležiščem vsak teden. V dveh zaporih na en dati, to je nekaj čudno, a vendar se je pripetilo hlapcu Jožefu Kernu s Primskovega; bil je namreč od okrajnega glavarstva v Kranju ob sojen na 6 ur zapoia, katero kazen je pa hotel pri tamošnjem okr, sodišču nastopiti. Ker se je kazal treznega in se je mirno vedel, sprejel ga je sodni sluga. Komaj pa je Kern prestopil prag zapora, pričel je upiti in razsajati ter je ponesnažil zapor tako, da je bil sodni sluga prisiljen, iztirati ga s pomočjo svojega tovariša iz zapora in ga premestiti v občinski zapor. Tu se je pa dejansko zoperstavil obema sodnima slugama ter sunil enega v prsi, druzega v obraz, obenem ju pa na razne načino psovai, občinskemu redarju pa, ko ga je ta od vedel na stražnico, grozil, da dva meseca ne bo več živ in kadar iz zapora pride, da bo takoj dušo izdihnil. Sodišče mu je priznalo 6 mesecev težke ječe, poostrene z enim postom in trdim ležiščem vsak mesec. Otrok utonil je dne 5. junija t. I. v vodi Belci Ivani Polajnar, kočarjevi ženi v Zg. Beli. B la je sama doma ter se mudila v veži s svojo 2 in pol leta staro hčerko Maričko. Kar jo pokliče njena tašča, da bi jej pomagala kruh na peč znositi. To priliko je porabil otrok, da je zašel v komaj 7 korakov oddaljeno vodo Belco ter tam utonil. Obsojena je bila, ker ni pazila na otroka, v 3dnevni zapor. Zabavljač. Tovarniški delavec Anton Ferčej zabavljal je v neki gostilni v Gorjah Poru-vema fantoma in grozil, da pretepe Jurija Pora. Ta pa zagrabi Ferčeja ter vrže na tla, na kar se ta pobere ter sune Jurija z nožem v levo ramo Ko sta Porova fanta v družbi tretjega tovariša naprej korakala, skoči obtoženec od strani in udari z nekim lesom Janeza Pora po glavi. Obsojen je bil na 4 meseca ječe. Celovško deželno sodišče. Obsojeni nadučitelj. Ilodiški nad učitelj g. ri t a u d a c h e r je stal dne 22. jul. pred celovškim o. kr. okrajnim sodiščem, obtožen radi topenja otrok. 71etno šolarico Tavčar je bil namreč hudo telesno poškodoval. Imela je rani na ušesih in blizu le vega očesa. Sodišče mu je zato prisodilo 10 kron globe ali 24 ur zapora. — Že pred dalje časom je bil isti učitelj obtožen. Ker je pripeljal kot priče celo vrsto otrok, je bil takrat oproščen. Tudi zdaj si je hotel pomagati z otroci kot pričami, a ni šlo I Tatvine. Celovftki gostilničar S. Bornik je vzel v službo svojega nečaka, 201etnega sedlarskega pomočnika. Ta je svojo zahvalo stricu pokazal s tem, da je vkradel 3 ure. D. bil je en mesec zapora. — 21letni ključar A. Rakosa v Gumiču pri Volšbergu je kradel pri svojih tovariših denar in uro. Dobil je tako 3 mesece. »Poginiti mora /« Dne 14. maja bo je 341etni dninar M. Lukan pri Majerniku ob vrbskem jezeru prepiral s svojim gospodarjem. Ranil je moža, ki je hotel prepir ustaviti, z nožem, nekaterim osebam pa je klical: »Ce dobim koga od Vas, mora poginiti!« Prej je bil že llkrat kaznovan. Zidaj je dobil 2'/, leta težke ječe. » Vse to ljubezen sVri!« 271etni dninar T. Pušnik iz Krejanc, obč. Galicija, je dne 18. maja 1 1. obiskal svojo sestro in pri njej stanujočo ljubico Miciko Lindorfer. Našel je tam pa hlapca Kozla in ker je Pušnik zelo ljubosumen, se je s Kozlom kmalu začel prepirati, pozneje pretepati ter pa je z nožem ranil na glavi in ramenih. Ljubosumni fant je dobil mesec zapora, da ohladi prevročo ljubezen. Radi nenravnosti je dobil 291etni Fr. Šturm iz Celovca, ker je hotel posiliti 131etno dekle, šest mesecev ječe. V zapor ni hotel 41 letni Janez W o h 1 r a b. II iteli bo ga v Pliberku zapreti, ker je razsajal v gostilni gosp. Ple-šivčnika. Ko je prišel orožnik ponj, se mu je dejansko zoperatavljal. Dobil je 8 mesecev ječe s postom vsak mesec. Kriva prisega. 291etni Fr. Š v e g 1, pristojen v Naklo na Gorenjskem, je krivo prisegel vrprid posestniku J. Begunterju v Podgorji. Šlo je takrat za 3600 K in mu je Beguter prigovarjal, naj tako priseže. Dabil je svegl 4, Beguter 7 mesecev težke ječe. Pri naboru v Celovcu je hotel dne 9. aprila 21letni delavec V. Samic oprostiti tovariša, ki sta ga dva policaja aretirala. Ko so aretirali še njega, je policaje pošteno ozmerjal in razsajal. Izgovarja ee, da je bil čisto pijan, a mu nič ne pomaga, ter mnra v 2anescčnem zaporu ponavljati spomine na svoj nabor. Razne stvari. — Najnovejše od raznih strani. Grozna toča je v nedeljo v Nagy-Szollosu provzročila veliko opustošenje. Toča je pobila vsa okna. Na polju je padala kakor pest debela in je ubila 4 osebe. Pogubilo se je tudi mnogo živine. Vsa letina na vinu in turščici je uničena. Med ljudstvom je nepopisna beda in velika žalost. — Vlak prodrl v postajno poslopje. V Li Coruni je v nedeljo osobni vlak s tako naglico pridrdral na ondotni kolodvor, da je prodrl zid postajnega poslopja. Ranjenih je bilo več OBeb. — Kitajske delavce za Johannesburg iščejo ondotni angleški podjetniki pri zlatih in diamantnih rudnikih. — Dobrodelni kongres se vrši v Tridentu od 28. do 31. t. m. povodom papeževega jubileja. Udeležila se ga bodo vsa katoliška društva laških Tirol. — Veliki sleparski tolpi so prišli na sled v Varšavi. Nje člani, katerih večino so že prijeli, so ponarejali bankovce po 500 rubljev. — Stroški Pallizzoleve pravde. Ta pravda, ki jo trajala 101/» meseca in h kateri je bilo povabljenih 500 prič, je stala nad 1 milijon lir. — Armenski patriarh O r -m a n i a n je podal ostavko, ker se sultanova vlada noče ozirati na zahteve Armencev. —■ Ustrelila se jo v Marcelji pri Kastvu komaj 9 letna Ana Katic. Igrala se je z nabito puško, ki se je sprožila. Bila je takoj mrtva. — Prostovoljen mučenih znanosti je v Parizu zdravnik dr. Gar-nault. Sedaj se je že drugič infisiral b tu-berkuli od govede, da na lastnem telesu pokaže, da nima prav Koch, ki pravi, da taki tuberkuli niso preneBljivi na človeka. „Z drugim inficiranjem", pravi dr. Girnault, sem se postavil v popolno nevarnost, da na stroške svojega življenja dokažem zmoto dr. Kochu. — Falb in mesec avgust. Falb pravi, da bo prvi teden avgusta precej suh, potem pride nekoliko dežja, od 11 do 24. avg. bodo jako suho, samo kritični dan druzega reda dne 19. avg. bode prinesel nekaj viharjev, ki bodo le semtertje povzročili deževje. Od 25. do 31. avgusta bode vedno deževnejše. — Neguš Menelik je v svoji državi upoljal brzojav. — Ogrski železniški vozovi za Trans-v a a 1. Loydov parnik .Carinta" je priplul na Reko, da Bprejmo 150 na Ogrskem izdelanih železniških vozov za žoleznice v Transvaalu. — 1000 gld. v poštnem nabiralniku so našli v Taboru na Češkem. Neki oddajalec pisem jih je skoro gotovo zamešal mej pisma. — Sanitetni vozovi na železnioah. Za hitro pomoč pri železniških nesrečah je avstrijska državna železnica na večjih postajah nastavila sanitetne vozove. — M a d a m e H u m -bert — blazna. Razni francoski zdravniki bo pričeli na podlagi dejanj llumber-tove dokazovati, da je — ta eleparica blazna in da so vsa nje dejanja povzročena vsled blaznosti. Vsekakor bi bilo želeti, da ti zdravniki poizvedo tudi za sedanje — bivališče gospe Ilumbert, da se tako more natančno preiskati njihove trditve. — Srbski časnikarski kongres se bo vršil 14. sept. v Belgradu. — 12 Bkladišč uničil je ogenj v Brovvnu na Angleškem. — Pre-h i t e r n o t a r. Notar Bela 1 lalas v občini Terbo je dal zapreti nekega mladega moža, ki je bil popolnoma tak, kakeršnega je opisovala tiralica za Keckemetijem. Notar je bil tako prepričan, da je prijel pravega Kecke-metija, da je napravil slovesen obed in je stroške za to vzel iz njemu zaupanih denarjev. Nadejal se je, da itak dobi bogato nagrado. Sedaj so morali aretiranca izpustiti, ker ni Keckemety, notarja so pa radi poneverjenja uradnega denarja zaprli. — U m r 1 j e v Reznu (Regensburgj obče znani knjigar Friderik P u s t e t v dobi 71 let. Pokojnik si je stekel mnogo zaslug za katoliški tisk. — Trust d a m h k i h kroja č e v se snuje v Ameriki. Trust bo pošiljal blago tudi v Evropo in je v prvi vrsti naperjen proti evropskim krojačem damskih oblek. — Iz Pariza v Pekin v 22 dneh se lahko privozi, ako se posluži luksus vlaka transeibirske železnice. — D v o j č k a u m o r i 1 a je v Černovici nezakonska Efrozina Štelinek. — Električna moda. V Ameriki je prišlo ▼ navado, da nosijo gospodje in gospe električne okraske, ki žare od električne luči. — Stavka uslužbencev igralnice v Spaa se nadaljuje. Uslužbenci so priredili demonstracijo. — O ognju v L o u r d u se sedaj pojasnjuje, da se je le pri samovaru vnela obleka nekemu dekletcu, ki se je močno opeklo. Druzega ognja ni bilo. — Bodoča svetovna razstava bode leta 1903 v Manchestru. — — Č u j e č e stekleno oko. Na otoku G ylonu so delavci na neki veliki plantaži takoj prenehali z delom, ako jih ni gospodar nadzoroval. Te dni si je gospodar izmislil nekaj posebnega. Prinesel je seboj oko iz stekla in dejal črncem: »To oko bom tukaj pustil in to oko bo gledalo na vas ter vas nadziralo«, potem pa je odšel. Črnci so s strahom gledali na oko in delali naprej, končno pa je premeten črnec stopil pred stekleno oko in je zakril s steklom. Crnoi so bili prepričani, da jih oko sedaj ne vidi, zato so legli v senco in zaspali. Zopet nesreča v Benetkah — cerkev San Giovanni e San Faolo se je podrla. Ta vest prihaja iz Benetk. Med mašo bo včeraj ljudje, ki bo bili v cerkvi, nakrat začuli, da zidovje poka. Prestrašeni bo ljudje planili na prosto. Skoro na to sta se zrušili veliki stranski okni in podrl se je en del velikih stebrov. Okolu cerkve so takoj napravili ograjo. Ta cerkev, katero tudi imenujejo San Zanipolo, je impozantna dominikanska cerkev, bezidana je bila mej leti 1234 do 1430. V tej cerkvi so grobovi do-žev in spomeniki mnogih slavnih mož. Lahi so brzojavili listom, da je nesreča nastala vsled zračnega tlaka, provzročenega po mogočnem tresku, drugi pa zopet trdijo, da je za B metke res resna nevarnost, da se ne porušijo. V veliki nevarnosti, da se podre, je sedaj palača Reale. Aidovje palače poka in vidijo se že velike razpokline. Porotna obravnava proti zloglasni mafiji v Bologni je odkrila dejstva, ki podajajo najžalostnejšo sliko družabnega življenja v Siciliji. Glavni zločinci Trapanija, bivši poBlanec Palizzola in Fontano bo obsojeni bili, kakor smo kratko že poročali, vsak na 30 let temnice. Dokazalo se je, da Be je četa najpropalejših uradnikov pospela do najvišjih in najuglednejših mest. Kdor jim je bil na potu, tega so odstranili, bodisi z otrovom, revolverjem ali bodalom. Meščani bo živeli v vednem strahu pred to drubaljo. In ne brez vzroka, kajti dan na dan bo se vršili pri belem dnevu najgrozovitejši umori. Tako )e bil umorjei ravnatelj banke v Siciliji Notarbartola sredi pota med Palermo in Trebijo. Prva porotna obravnava I. 1893 do 1896 je bila brezvspešna. Leta 1897 so posadili dva kondukterja na zatožno klop, a so ju morali izpustiti. Leta 1899 se je ponovilo sodnijsko preiskavanje. V dva meseca trajajočem zasedanju so zaslišali čez 140 prič. Sin umorjenega Notarbartole, pomorski poročnik, je trdil v tej razpravi, da je začetnik umora palermski zastopnik Pallizzolo, ki je imel do njegovega očeta sovraštvo radi tega, ker ga je razkrinkal kot goljufa. Paliz-zolovo orodje je bil strup. Med drugimi umori se je dokazalo, da je dal Palizzola umoriti tudi nekega Micelija, in sicer samo zato, ker se je potegoval za neko posestvo. katerega se je hotel prilastiti Palizzola. Razprava proti Palizzolu in njegovim drugonr je trajala nad enajst mesecev. Porotniki so jih proglasili krivim in sodni dvorjihjeob- aodil na najvišjo kazen, katero laški kazenski zakonik pozna, na trideset let temnice. Pri jatelji Palizzolovi so strahovito delali in vplivali, da bi bil Palizzola oproščen. Bili ao tako trdno preverjeni, da bodo porotnike pridobili za se, da so pripravili že slavnostni ■prevod. Društva, ' (Pevsko društvo »Slavec«) v Ljubljani priredi v nedeljo dne 14. septembra t. 1. veliko vrtno slav-nost v Širšem obsegu. Podrobnosti objavijo ae pravočasno. (Vrtno veselico) priredi prostovoljna požarna bramba v Mokronogu ob priliki svoje SOletnice dne 10. avgusta 1902 na vrtu gostilne »Pri Lipi«. Vspored: Pozdrav. Ilumoristični prizori in petje moški in mešani zbor. Tombola. Igra: »Blaznica v I. nadstropji«. (Burka v jednem dejanju.) Prosta zabava. Mej posameznimi točkami svira domača godba in posluje šaljiva pcšta. Pričetek veselice ob 3. uri popoldne. Vstopnina 20 v. za osebo. Preplač.la se hvaležno sprejmejo. Ob ne ugodnem vremenu se vrši veselica v notranjih proBtorih. K obilni udeležbi vabi odbor. .Darovi. Družbi sv. Cirla in Metoda so meseca julija poslali prispevke p. n. gospoda in društva : Upravništvo »Slov. Naroda« zbirke 174 89 K, uredništvo »blovenca« 5 K, Vinccncijeva družba v Tržiču 4C0 K, Čitalnica v Šiški del dohodka veselice 200 K (po »Slov. N.»), Narodna Tiskarna podporo 200 K, advokat dr. Janko Brejc v Ljubljani dar 100 K, tovarnar Ivan Jebačin od kave 200 K, vesela družba v Radovljici 310 K, mariborski bogoslo\ci 1902. 1. 200 K, dve gospici iz Tržiča z geslom : „Iz naroda za narod!" zbirko 20 K, Jos. Vrtovec v Vel. Žabljah iz nabiralnika 4 K, Ježovnikova gostilna v Velenju iz nabiralnika 8 K, koroški Slovenci dar 1000 K, pripravniški abituri-jentje dohodek veselice 100 K (po »SI. N.«); Ciril-Metodov dar: Josip Novak v Lukovici 10 K, nadučitelj Fr. Kovač v Zatičini zbirko 13-20 K, nadučitelj Fr.^Lavtižar v Šmartnem pod Šmarno goro 3 K; posojilnice: v Šmihelu pri Pliberku 28 K, v Žalcu 40 K. v Spod. Dravbergu 50 K, v Pišecah 10 K, v Cerknici 20 K; podružnice: ženska v Trbovljah 69 K, v Ljutomeru 17 10 K, v Tržiču 341 20 K, moška v Novem meistu 107 K, v Litiji 126 K, ženska v Kranju 124 K, moška v Kranju 122 60 K, za Vuhred in okolico 15 K, Pivka na Krasu 34 K, ženska v Trstu 500 K, iz-vanakademična v Gradcu 50 K, ženska v Postojni 50 K, moška šentjakobsko-trnovska v Ljubljani udnine 74 K in Ciril-Metodovega daru 48 K, ženska v Krškem 80 K (po >Š1. Nar.«), v Gorjah pri Bledu 36 K. Družba je imela meseca juiija skupaj 4806 04 K dohodkov in 3832*81 K stroškov. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Telefonska In brzojavna poročila. Železniki, 6. avgusta. Minister W i 11 e k je bil včeraj tu slovesno vsprejet, ko je šel v Podbrdo ogledat si zgradbo predora. !š», 6. avg. (C. B.) Ruraunski kralj je danes odpotoval v kopališče Gastein. Cesar je spremil gosta do kolodvora. Vladarja sta se poslovila zelo prisrčno. Objela sta se in dvakrat poljubila. Slatina, 6. avg. Včeraj se je pod vodstvom dr. Vrbanica poklonila deputacija biskupu Strossmayerju. Rim, 6. avg. Tu in po raznih laških mestih so bili po noči potresi. Madrid, 6. avg. Inženir Gabaro je iznašel minijaturno elektriško železnico, ki se izpelje po zraku in ki najhitrejše opravlja poštno službo. Konstrukcija je tako umetna, da za cel mestni del pri železnici, zadošča pri pismih samo en uradnik. Pariz, 6. avg. V Conetu so ženske policijskega komisarja, ki je hotel zapreti neko kongregacijsko šolo, pobile na tla. V raznih krajih čakajo policijske komisarje na cestah oboroženi kmetje. V Laudernanu je izbrana množica ljudstva okolu samostana in pravi, da se ne umakne. Haag, 6. avgusta. Koncem tekočega meseca bo v vili Kriigerjevi konferenca burskih voditeljev. AJeyer, ki je včeraj obiskal Krugerja, ni povabljen, ker ga radi njegovega govora pri obedu Kitchenerjevern smatrajo za izdajalca. Umrli na: 4 avgusta. Angela Primic, posestnikov* hi1, 2 mes , Opekarska cesta b3, akutni črevesni katar. — Ivan Žitnik, posestnikov sin, 7 dnij. Karolinška zemlja 36, oslabljenje moči 5. avgusta It obe rt Zagorc, pomožni uradni sluga, 37 let, Hrenove ulice 14, se je ubil. — Fran Triller, kontrolor deželne bolnice, 63 let, Zalcška cesta 2, vs'ed raka. — Ignacij Klemens, knjigovez, 77 let, Streliške ulice 6, ostarelost ? bolnišnici: 1. avgusta. Jakob Dimnik, zidar, 48 let, jetika. 2. avgusta .Makso Šircelj, delavčev sin, 4", leta, meningitis. 4. avgusta. Ivan Starman, delavec, 37 let, luptura intest. peritonitis Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm 3 CM upi- IITUil Skuj« turo-nun r BiH. T«?«. n.ltr» po Cfkij} ' a| . v * s ! « t i 5 9. »vež. 736-5 19-4 brezv. jasno 0-0 6 7. zjutr. >. popol. 7386 137 8 16 5 281 brez v. sl. jvzh. javno > Srednja včerajšnja temperatura 19 7°, normale: l'J-6°, Dunajska borza dn6 6. avgusta. Skopni državni dolg v notah ..... 101-90 Skupni driavni dolg v srebrn.....101-70 Avstrijska zlata renta 4%......121 55 Avstrijska kronska renta 4 %.....99 99 Ogerska zlata renta 4*.......12130 Ogerska kronska renta 4<&......98-— Avstro-ogerske bančne danite, 600 gld. . 1596 — Kreditne delnice, 160 gld. .....689 — London vista......................239 75 Nemški drž. bankovci za KO rr. uem drž.velj. 117 02' 20 mark............23-41 30 frankov (napoleondor)......19 08 Italijanski bankovci . . . •.....94 10 C. kr. cekini...........11-26 ° ' V. ^ 'A rc i : a - .-. \ay .. "V .J Lo ' | cr N CT» eo Preoblek^^^Popravilaf priporoča raznovrstne vizititice no nizki ceni. glavnemu občinstvu se vljudno naznanja, da zastran regulacije ceste na Svetega petra cesti se od 4. avgusta naprej bo nahajala gostilna „pri Avstrijskem cesarju" samo od zadej na vrtu. Pekarna Potočnik in prodajalec sadja gospod Bucik bosta imela svoje prodajalnice začasno na Marijinem trgu. Za dosedanjo naklonjenost in obilni obisk se toplo priporočata 916 2-2 Potočnik in Bucek. T.ffT' kovlnaatl, mrzel uporabljiv, v poljubni t boji, za pozlatarje, optike, kleparje itd , je v zalogi pri tvrdki RBATA EBERL v Ljub ljanl, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 521 23 11—3 \) 5«>artnem pri Litiji jo na prodnj t V stoječa pod farovžem, obsegajoča dve sobi, dve kuhinji z vrtom in njivo. Zraven je tudi hlev in svinjak, — Kupne pogoje, ki so ze'.6 ugodni, povč lastnik Ivan Mah v Šmartnem. 911 (2-2) Čevljarsko orodje # s strojem in nekoliko hišne oprave — primerno kakemu čevljarskemu mojstru ali jomočniku, je naprodaj za nizko ceno. Več se izve v Radovljici pred mestom, št. 12. 910 2—2 $ Priznano najboljše sl oljnate barve zmlete z naglo sušečim firnežem na najnovejših strojih, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann w v Ljubljani, 770 12 huH tovarna oljnatih barv, firneža, laka I i t>J4 Gramofon Je najboljši in najglasnejši govorilni stroj na svetu (a trdimi ploščami.) 845 (24-10) ^ Avtomate ^ za gostilne prodaja (tudi na obroke) do največjih in najfinejših Rudolf Weber, urar v Ljubljani, rrrr: Stari trg štev. l(i 1 in steklarskega kleja, llustrovanl ceniki so brezplačno na razpolago. * H PIJANKO BREJC je ofvoril svojo odvetniško pisarno v Ljubljani na Punajski cesti št. 19 (Med jatova hiša). 872 6-5 cd .Si m — B c Is •E.® J* r> C oo cd Cd cd «0 cci > «S -s .Ji eS H > >o JC J O O x s •2*5 * D. OJS _ © 19 » C« <0 N m g •s M J IS C ar •c* © > (M .. « d, >tn IM O a> £< > £Q N s -Š -š 1 ■9 s 3 rt J* « C° S 2o B «0 -S O N O © 0.-J3 © J3 X 3 <*> bdo"0 ;; js M J* :> 03 ca ^ N O 51 N C2o 2 > N tf C N £ o ^ cu£._ E oo C39 ^ o, o a 3 > o a> s ao i. l a> > O W5 > L. a. 6 .s "o a -a • o a, N . © S (M O B cs CQ iS > ^"H S—i cd cd ^ej GO >UD cd s a u rt o a a B a tn « «3 M •>-ri « S I te I o --O al 0 s (X o •J t= oq e « 1 -§J -S N CD č ""g y i -a S I > "3 oo ta g n >o 586 50-17 II M >0Q -C-S § ^ (O 3 o e o,J -3T H J, w o > o b m ® c m 3,1« S a. S © m .9 o 3 S v E «9 ti KO O • h ^ i o v -a U o a. S 00 vo U C 1 © I u i-E '5 N o g SJ3 5 N o g 11 v/.vV.v Trgovina z železnino »MERKUR" PETEH 1AJ0I0 "V OeljvL, Q-raška cesta. štev. 1J3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žeieznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. WT"" Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna. Gene nizke. IS M fi mM iS