Eazgled po šolskem svetu. — Dr. P. Munch o Ijudskih visokib šolah na Danskem. V lanskih »Dokumentih napredka« poroča dr. P. Mimch, bivši notranji minister nai Danskeni'. o ljudskih visokih šolah nastopno: Na Danskem imajo poleg nadaljevalnih šol tudi privatne takozvane vilsoke šole (FoHkehoyskoIer), v katerih žive učenci po 5—6 mesecev v letu kakor v petisiomu, tako da lahko posvečajo ves svoi prosti čas študiju. Pomajveč obiskuje te šcle mladitia v letih od 18.—25. Večino tvcrijo kmetiiški otro^ci, po zimi mladi fantje, poleti mlade deklice. — Prve take visoke šole so bile uvedene leta 1844., v letu 1911. jih je bilo 80, število učencev ie naraslo do 6700 v Lstem letu. Od teh odpade na mlade fante 3600, 3100 pa na tnilade deklice. To je. da obiskuje te šole skoro četrtima vse danske mladine. Oče tega šolskega gibanja ie bil veliki pisatelj in pridigar N. F. S Grundtwig (1783.—1872.) Po njegovem mnenju je najugodnejša doba za učenje in pauk okolo 20. leta. Otroku je lahko, da se nauiči vseh stvari, ki so praktične vrednosti, kakor je čitanje, pisanje in računanje. Toda pouk, ki pretvarja dušo učenčevo, je. ki ga pozneje v letih dobiš med 18. in 20. Sola, ki zasleduje le pripravo učenčeva na izbušnje, ima kvečjemu le sekundarno vrednosi. bistyeno je, da vplivamo ua osebnost mladih Ijudi. da jim okrepimo reiiKiozno čuvstvo in ntjih domovinislko ljubezen. Ni, da bi zahtevali množice dejstev na pamet, glavno sredstvo pouka ie in ostane »živa beseda«. Učitelj zbujaj po~ tom predavanj o velikih vprašatijih živlienja duha učencev in izkušai oblikovalno vplivatli na dmšo mdadih Ijudi. — Taka šola je bila ustanovljejra leta 1844. na Slezvišlkem, kjer se j<e ravno začel nacionalni boj med Danci iin Nemci. toda važnc«t je dobilo gibanje šele po velikih dogodikih leta 1848. Šlezviška vojna v ietai 1848.—1850. je provzročila živahen razmah nacionalnega čuvstva in uvedba splošne in enake volilne pravice je zbudilat splošno, prav močno intelektualno! s:ibanje. Po 2. šlezviškem boju leta 1864. je iznova napredbvalo gibanae. Povsod so ustanovljali nove Ijudske visoke šole, pred vsein privatniki, pastorji in tudi autodidiakti. Tudi so ustanavljali kmetje zadruge da so si preslkrbeli potrebni denar. To je bila doba, ko je zavladal med danskimi kmeti liberalizem in so zavzel,e visoke šote doceia politiški značai Mnogi vodje so biili tudi pridra politiki \n poieg domovinske ljubezni so uičili tudi liberalizem. — Na Danskem obiskuje^o skoro vsi kmetiiški otroci javne ljudske šole, ki jih vodjjo občinski svetovalci pod državnitn nadziranjem. Ko zapušča^o te šole v starosti 14. let, znajo pisati, čitati m računatl in posedujejo nekaj znanja tudi iz dotnovinske zgOdoviTie. V naslednjih letih je vočin>a vposlena ob kmetiškem delu. toda v< starosti med 18. — 20. letom veliko ob!fskuje 5—6 mesecey -liudske visoke šole. — Prcgram teh šol je bil izprva jako omeienu Toda sedaj poučujejo tudi v kmetiških' skoro vse, kakor y višjih šolah. — V emi teh šol, imenovani tjrundtwig, je bil učni red skozi leta: Ob 8. zjutraj začnejo z narcdno pesmijo ali psalmom, nato pre- dava diirektor bodisi o kakšnem predmetu acionialTiie zgodovine, o veliki historicnl osebnostr. o franc. revohucirji ali o temi iz bibl. zgodovine. Od 9.—10. ure čitajo nor- veške in dan. pisatelje; temiu pride polurna okrepčevaLna pavza; pol 11.—11. vaie v gtiliziraaiju; 11.—12. domovinska zgodo- vina; 12.—2. je pavza; 2.— 3. svetovna ^godovina; 3.—4. pouk v danskem jeziku jn jjramatiki; 4.—5. okrepčevafria pavza, 5.—6. zemljepisje in fizika; 6.—7. mate- niatika; 7.-8. pavza; 8.-9. ure danski pouk in1 danska lektira. — Obilen je pouk ročnih del. Razentega pridno slikajo. Na- flslje so kurzi za domovmoznanje in splo- šno v vseh šolah pridnio telovadijo'. Ne- redko prihajajo učenci naslednje leto zo- pet. da bi se pgtobili. To ie posebno v ve- liki Uudski visoki šoli v Askovu. vodk ie Že zavzemal mesto naiičnega mmistra, Veliko učencev, ki< so že bili 5.—6. mese- cev v kaki drugi šoli. dohajaio v Askov, da bi nadalievali svoje študije. To je velik zavod s 300 učenci in mrrogimi učitelji, in prirodno fe tu pouk globokejši kakar v drugih šolah. Tudi v teh šolah ie glavno vzgoino sredstvo predavanje. Vsekakor pa teraio učne knjige veliko večfoi vlogo kakor prej. Med učenci se sedai nahaja tudt precef meščanov, toda so še vedno v veliki manjšmi. Ostale šote so v glalvnem kmetiške. Kmetje, ki so obiskovali te šole. so postali najvvplivnejši možje v občim. Oni so organizatorji velikih produktivnih in konzumnih zadrug. ki so tako izredno okrepile gospodarsko moč danskega kme- tijstva in ki jako vplivajo na niejja pditi- ški položaj. Ta organizaeifa je priporno- gla 1. 1901. do politiške zmage ministr- stvu pod vodistvom kmeta. Duh narodnih visokih šol se ie po te! zmagi nekoMko iz- premenil. Idealizem ie nekoliko opešal. Prej so bile šole v bojni opozipiji, sedai spadajo v vladaiočo stranko. Pref se je večina šol bojevala z gmotirimi težkoča- mi, sedai1 so deloTna iako itnovite. Medtetn ko ie prej državna podpora znašala ma- lenkost 40.000 mark. dosega sedania sub- venciia 500.000. Toda brez drugega so si ohranile kmetiške visoke šole veliko živ- ljensko silo. in v^čina šol so še vedno se- menišča vseh misli, ki služijo povzdigi danskega kmetiškeKa sltanM. — V prospeh hrvaško-madjarskegai priiateHstva je madjarsk-i boigataš Bayer Krucsay daroval 20.000 K. od teh 10.000 kron zagrebškemu reševalneinu društvu, 10.000 K pa — Julijanskim (potnadjaTievalnim) šolam na Hrvaškem. — Ženske na peštanski univerzi. Za pripustitev ženskih slušateljic na pravnp fakulteto v Budimpešti se je zavzel profesor pl. Schwarz; fakulteta je predlogu pritrdila in ga v končno rešitev -predložUa ttiinistrstvu. — Obisk ljudskih šol v Zagrebu. Na yseh zagrebških ljudskih šolah se 3e letos vpisalo 4193 otrok. za 160 več nego lani. — Obsoien pripravnik. Učiteliski pripravnik, Rusin Dziegalo. ki ie ustrelil ptofesorja Butkovskega. ie oibsoien na 14 let ječe. — N^nci proti ItaUjanski pravnl fakulteti. Na letošnji skupščini »Siidmarke« ie bil sprejet tak-le predlog: »Zopetna nevarnost. da se ustanovi italiianska pravna iakultta, ki bi pomenila za nemško ljudsvo v Avstriji oškodovanie kulturno, gospodarsko in narodno. sili »Siidtnarko«. da pozove vse nemSke može in žene vsakega Poklica in stanu. upreti se po svoiih mocrh tej ustanovitvi.« — Tako staližče zavzemajo Nemci proti italifanski prami fakulteti. Če so jim jo podrli v Inomostu. potem se umevno v Inomostu. kjer s& je vršila skupščina, postavljaio zopet proti italijanski pravni fakulteti. Postavilr pa so se Nemci proti temu »svetemu postulatu« Italijanov prav v istem 5asu. ko ie hvalil brezglavi goriški »Corriere« na vse pretege Nemce. kako da sa kultufni, »genie civile« itd, Ravno prav ie prišel mrzel curek iz Inomosta. ali da bi osvežil pamet onim voditeljem italdianske Tiberalne klike. ki vodijo italijanstvo Gorice v pogubo. na to ni misliti. In seveda mi nimamo nič proti temu. Ali zdramili bi se.Iahko mlajši in naredili konec Gorici škodujoči italijansko-nemški ljubezni!