Natisov 15.000. fijerc izhaja vsaki ;, daliran z dnevom »slednje nedelje. čnina velja za Av-So: za celo leto [krone, za pol in četrt i razmerno; za Ogr-I K 50 vin. za celo 1 Nemčijo stane leto 5 kron, za leriko pa 6 kron; Bdrugo inozemstvo se " luni naročnino z ožina visokost pošt-t Naročnino je pla-i naprej. Posamezne t.seprodajajopočv. dništvo in uprav-Ivo se nahajata v loju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inscratov) je za celo stran K 64, za '/, strani K 32, za V* strani K 16, za '/« strani K 8,- za Vi« strani K 4, za '/s> strani K 2, za V«, strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 43. V Ptuju v nedeljo dne 23. oktobra 1910. XI. letnik. 874 22fc ■f* Današnja številka ima 2 strani priloge in ileje torej 10 strani ter 3 slike. 170 |lerikalni polom na Koroškem v deželnem zboru. Razburjenje nad velikansko sleparijo, potom itere so koroški klerikalci vbogira metom več milijonov kron o r o-a 1 i, se še vedno ni poleglo. Dne 13. t. m. se je pečal tudi koroški deželni zbor s to levo. Nemški napredni poslanci so brezobzir-iztrgali politikujoči duhovščini krinko raz raza. V vsej javnosti je doživel »zistem Kahn" rozovito obsodbo. Zanimivo je, da se glavni arikalni voditelj v deželnem zboru, fajmošter 'alcher, seje ni udeležil. Mož je torej pobegnil, |r se ni upal zagovarjati zločine in grehe >jih prijateljev Weissa in Kayserja. Sram ga bilo zločinov teh žegnanih gospodov in zato tal raje doma za pečjo in je držal jezik za i. Tudi naš ljubki orglar Grafenauer je ;1, kakor da bi ga stvar prav nič ne brila. Delal se je, kakor da bi se on kot Slove-za to „nemško zadevo* ne zanimal. Pa je ično, to postopanje drugače tako gotobesed-orglarja. Kajti tudi slovenske posojilnice vsaj deloma pri temu velikanskemu polomu Sploh pa so bili nemški in slovenski :filci vedno v najtesnejši zvezi, ravno tako političnem, kakor v gospodarskem oziru. Do-temu je, da je slovenski monsignore Pod-podnačelnik propadle centralkase in da so ;:i vsakih volitvah klerikalci obeh narodnosti tožno roka v roki nastopali . . . Ponavljati moramo torej: nemški in slovenski elerikal ci sami niso imeli poguma, da bi v deželnem zboru bra-jiili lumparije ,6rne" gospodar-iske organizacije! (Kapredni poslanci seveda so bič prav ne-ismitjeno vihteli. Pokazali so, kako velikanska ftoda naraste iz tega, ako se denarne kaše a iitrankarsko politiko druži. Vsi so tudi odločno phtevali, da se vse krivce zasleduje in ka-nnje, to pa brez ozira na njih stan in ime. ped postavo smo vsi ednaki in | to 86 mora ravno v tem slučaju odločno doka-liati, ker bi drugače pravno čustvo ljudstva glo-lloko -.rpelo in bi se med ljudstvom polagoma lnisel na samopomoč porodila. V kratkem, koli-kor nam prostor dopušča, naj omenimo pogla-litne točke iz govorov naprednih poslancev: Poročevalec dr. W a 1 d n e r je dejal, da K mu ravno tako dozdeva, kakor da bi se sod-o preiskavo kolikor mogoče omejilo, vkljub [■■emn, da se gre tukaj za zločin. Tu k ne gre samo za zasledovanje le ene osebe; totegtiti se mora vse na odgovornost, ki so Jirivi tega poloma. Govornik se čudi, da se ni troti central-kasi že davno konkurz uvedel. ped tega je že ena klerikalnih blagajen pri-jatno tožbo vložila, kar bi se ne moglo zgoditi, ko bi se likvidacijo pravočasno uredilo. Govor-•;k meni tudi, da se preiskava proti krivcem »emilo izvršuje. Pred postavo smo vsi ednaki ■ postava se tudi pred duhovniško suknjo ne pe ostaviti. Nadalje je omenil dr. Waldner slovenske klerikalne posojilnice, ki so na istz'm temelju sezidane, kakor W ems sove. Slovenske posojilnice pa obsegajo Še nadaljno nevarnost, da se koroška dežela raztrga; kajti glavno vodstvo teh slovenskih posojilnic leži izven dežele (na Kranjskem). Govornik omeni slabo kontrolo cerkvenege premoženja in govori sploh proti političnemu duhovniku (»Geschiifts-priester"), ki postane v sgojem zaslepljenju celo zločinec. On želi, da bi prišel na Koroško novi cerkveni poglavar, ki bi duhovnike zopet k njih pravemu poklicu šlo s 1 a 1 (živahno odobravanje in ploskanje). ' Poslanec dr. Artur Lemisch pogreša Wal-cherja, ki bi moral vendar prizadete osebe braniti. Klerikalci bi seveda radi čez celo zadevo travo rasti pustili. Ali naprednjaki bodejo že skrbeli, da se krivce pravilno prime, to se pravi, da sejih zapre. Polom je zadružnemu gibanju sploh škodoval. Vložniki so tako prestrašeni, da jemljejo svoj denar iz posojilnic in g% v]agajo v judovske banke. Govornik je omenil razliko med nekdanjimi škofi grof Salm, Wiery in Funder ter sedanjim. Častni naslov „monsignore", katerega nosita duhovniška zločinca Kayser in Weiss, ni dobil nikdar noben resnično zaslužni duhovnik (klici: samo lump i dobijo ta naslov!). Koroška je vsled tega poloma pred vsem s vetom v slabo luč postavljena. Naprednjaki bodejo skrbeli, da se one pred škodo ob-vari, katere so zapeljivci seboj potegnili . . . Poslanec dr. A n g e r e r pravi, da je ta polom posledica klerikalnega zistema, ki se že stoletja sem v Evropi razširja. Posledica vlado-željnosti klerikalcev so ljudske ustaje. Sodnija je veliko premehka napram tej zadevi. Naj torej deželni odbor odločno preišče vzroke poloma central-kase. Deželni predsednik je še izjavil, da se je na podlagi revizije proti raznim vodilnim osebam preiskavo vpeljalo. Nato je deželni zbor sprejel predlog, v katerem se nalaga deželnemu odboru, da poroča o central-kasi in o posledicah njenega poloma. Tako je končala ta velevažna razprava. Zavijanje in sleparija Narodnega lista". (Nekaj odgovora.) V 41. številki prinesel je celjski »Narodni list" čez celo prvo stran uvodni članek pod naslovom „Zavijanje in sleparija »Štajerca". Gre se tukaj za vprašanje, katera šola jebolj-š a, nemška ali slovenska, in edino zato hočemo temu sicer surovemu in podlemu članku malo odgovarjati. Večidel obsega ta članek le psovke, zavijanja in laži. Že označba, da je »iz peresa slovenskega kmeta", je narodna laž. Radi bi poznati tega »kmeta"! Niti v »narodni stranki" ni nobenega kmeta, ki bi bil tako neumen, da bi take bedarije javnosti izročil. Sicer se pa iz članka takoj vidi, da ga je načečkaril neki Škric, ki ni mogel šolskih izkušenj napraviti in je vsled tega med slovenske „žurnaliste" zašel. Vse psovke dokazujejo to, čeprav ima članek tako malo jedra, da bi ga lahko kakšnemu pastirju pripisovali. . . Clankar se zaganja kakor vaški psiček v našega urednika g. Linharta. Pravi, da g. Linhart „živi" od slovenskega jezika, da »so-vraži smrtno" slovenski jezik in da so Nemci urednika g. Linhrta »kupili" za 8000 goldinarjev, to pa samo zato, da »Slo-vence blati"... Naši čitatelji naj nikar ne mislijo, da zbijamo šale, ne, ta trditev stoji črno na belem v »Narodnem" listu z dne 13. oktobra 1910. Precej visoko pa le našega urednika cenijo. 8000 goldinarjev, to niso mačkine solze. Za vse slovenske „urednike" na spodnjem Štajerskem ne da živ kost niti počenega groša. Saj so se slovenski redakterji že pri »Štajercu" hoteli prodati za posojilo 300 gold. Ali dali smo jim brco! Toliko na osebne napade, ki so nakopičeni v do-tičnem članku. Morda se z njimi še kje drugod popečamo. . . Kaj ima torej dotični članek proti nemški šoli povedati ? Jezi se, da je 80 milijonov Nemcev in pravi, da se med seboj ne razumejo, ker imajo različne dialekte; istina je! Ali skupni slovniški jezik imajo! In mi še nikdar nismo zahtevali, da naj se ljudje zgomještajer-skega dialekta ali »plattdeutsch" učijo; slov-niške nemščine potrebujejo. Slovencev je 1*/» milijona, ali kranjski Ribničan gotovo tudi ne bode našega Haložana razumel. Niti slovniške slovenščine ne razume slovensko ljudstvo. Vprašajte kmete! Nadalje pravi, da je Slovanov veliko nad 100 milijonov. Temu »narodnjaku" povemo najprve, da je Slovanov celo veliko nad 130 milijonov; ali en narod niso, kakor Nemci, enega slovniškega jezika nimajo. Ako bi tako šteli, no, potem bi morali tudi vse Germane šteti in teh je še več kot Slovanov. To smo se v ljudski šoli učili, kaj-ne? Clankar se potem jezi čez našo trditev, da se z Nemčijo lahko po celem svetu pride. Pa je le res, fantek! Vprašaj tiste, ki so že malo dalje prišli, nego iz or-možkih ali ljutomerskih goric do Celja. In s slovenščino, katero gotovo tudi mi ne zaničujemo, kam prideš z njo? Roko na srce! Niti v celjskem »Narodnem domu" ne bode natakarica vedla, da je »Schnitzl" zrezek in »Spritzer" briz-ganec. . . »Za poč't" pa je, ako vpije clankar, da imamo »esperantski jezik" in „Polyglott Kuntze" in da vsled tega nemščina ni potrebna. »Narodni list" naj torej v Božjem imenu slovenskim kmetom odslej priporoča, da se naj učijo »esperanto". Ako dajo njegovega urednika potem v prisilno srajco, nismo mi krivi.. . Potem pride zopet izbruh »narodnih" psovk čez našega urednika Linharta, češ da na Slovence »pljuje". Linhart sploh rad ne pljuje, k večjem ako bere kak »narodni" listič. Slovenski škrici in pisarji seveda ne razumejo, da pomaga tisti slovenskemu ljudstvu, ki mu pove resnico, ne pa tisti, ki ga »iz narodnih ozirov" prvaškemu odiranju izroči. Citajte Cankarjev „Za blagor naroda" in imeli bodete fotografijo slovenske »inteligence"... »Nar. list" piše nadalje, da je laž, ako mi trdimo, da so slovenski uradniki le s pomočjo nemščine to postali, kar so. To je JPri llleidilOJŠCIHU lTemenU 8e priporoča Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo-in prepreči prehlajenje. < torej »laž"! Naj nam položijo na mizo le enega slovenskega uradnika ali duhovnika ali advokata, ki bi bil brez nemščine to postal, kar je. Niti Spindler bi ne bil »šefredakter", ko bi ne znal malo nemškega, ker bi drngaČe ne mogel iz nemških listov prepisavati. In Ploj? Ta „ največji" Štajerski Slovenec še danes pravilno slovensko ne zna. On in ljubljanski slovenski vodje občojejo med seboj v nemškem jeziku. Na vseslovenskih kongresih se govori nemško itd. itd. Tako izgleda torej naša »laž". Kar govori „Nar. list" o nemških učenjakih, ni odgovora vredno. Kaj ve to človeče o Herderju ali Koperniku! Kaj ve sploh o kulturi, ko tiči vendar v vsej svoji nagoti za kitajskim zidom in poje „Hej Slovani"... Jedro vsega tega prepira je pa to-Ii: Kaj je bolje, nemška ali slovenka šola? Sam ,Nar. list" pravi, da mora človek nemščino znati, čeprav jo člankar preje proklinja in zasmehuje. In zdaj vprašamo prvič: ali se more otrok v naših slovenskih šolah in pri naših slovenskih učiteljih nemščine dobro naučiti ? Ne!! Deloma ti učitelji sami nemškega ne znajo. Kar je mlajših slovenskih učiteljev, se sploh iz same lenobe (katero imenujejo potem „ narodno prepričanje") nemščine ne priučijo. In ako že znajo nemško, potem otrokom tega nalašč ne učijo. Nasprotno, otroke odvračajo od učenja nemščine in kaznujejo jih, ako se nemškega učijo. To dejstvo smo že opetovano dokazali! Vprašajte kmete recimo v ptujski okolici, kaj mislijo o slov. nadučitelju Kauklerju! Resnica je: pri današnjih razmerah se otrokvslo-veneki šoli nikdar nemščine naučiti ne more. In zato priporočamo vstop v nemške šole. Kajti drugič je gotovo, da noben otrok v nemški šoli ne bode materinega jezika pozabil. Kdor to trdi, ta ne ve, kaj je materini jeziki Dragi člankar, pri konca smo. Tudi mi pravimo: pa brez zamere! Napravili smo izjemo im smo odgovorili na »Nar. list", ki itak sam ne ve, zakaj in kako in za koga izhaja. In-zdaj, gospodje v Celju, ki se podpisujete za »sloven-ske kmete", ker se menda svoje lastne firme sramujete, zdaj — psnjte in obrekujte naprej. „Štajerčevi" kmetski koledar 1911 r sftXS? II izide Obsegal bode 144 strani in eelo vrsto prekrasnih slik ter izborno leposlovno, podučno, zabavno in gospodarsko vsebino. Cena 60 s postom 70 vin. Kdor proda 10 koledarja, dobi enega zastonj. Naročajte si „koledar"! ~l O I Politični pregled. Državni zbor stopil bode začetkoma novembra skupaj. Sklepati bode imel do konca leta o sledečih zadevah: Uresničenje italijanske pravne fakultete, 6 mesečni proračunski provizorij, na-rodno-politične postavne načrte (ako se doseže na češkem sporazum), volitve delegacij, reformo osebnega dohodninskega davka in davka na dedščine ter provizorično podaljšanje opravilnika do konca 1. 1911. Prestolni govor cesarja pri otvoritvi dele-gacijskega zasedanja je omenil najprve aneksijo Bozne in Hercegovine. Cesar je izjavil svojo za-dovoljnost zlasti vsled tega, ker se je to miraira potom in brez prelivanja krvi zgodilo. Tudi je omenil, da je zveza z Nemčijo in Italijo še močnejša kakor preje. Nadalje se je pečal prestolni govor z vojaškimi zahtevami. Kaj država zopet potrebuje! Kadar pridejo ministri Avstrije in Ogrske skupaj, takrat se vedno kaj skuha, kar morajo davkoplačevalci presneto drago poplačati. Na teh posvetovanjih se namreč v prvi vrsti določi zahteve za vojaške namene. Že preje izgotovljeni skupni proračun za 1910 obsega izdatke, ki so se porabili povodom aneksije Bozne in Hercegovine, i. s. : troški mobilizacije......167 milij. kron organ izačne zadeve.....97 „ » mobilizacija mornarice .... 8 „ „ odškodnina Turčiji......54 „ „ zvišane zahteve za mornarico .71 , „ vse skupaj torej 397 milij. kron Skupni proračun za leto 1911 bode istotako obsegal mnogo večjih zahtevkov. Vpeljava dveletne vojaške službe bi pomenila zvišanje kontingenta rekrutov in s tem baje okroglo 50 milijonov kron večjih troškov. Mornarica zahteva 4 dreadnoughte, ki bi koštali 240 milijonov kron. To so pač številke, ki jih navadni državljan niti razumeti ne more. Pač pa jih čuti, zlasti zdaj v teh groznih časih splošne draginje. Politični umor med klerikalci. Na Tirolskem vlada že leta sem strastni politični boj med starimi klerikalci in krščanskimi socialci. To sovraštvo je dovedlo zdaj do političnega umora. Iz Brixena se namreč poroča, da je bil tam bivši klerikalni deželni poslanec in vodja Fleck-berger ustreljen. Zaprli so člane družine Holz-achtner kot morilce. Dokazano je, da se je izvršil umor edino iz političnih vzrokov, ker je bil umorjeni vodja in jako vplivni član staro-klerikalne stranke. To so kristjani, kaj ?! Pri klerikalcih vseh narodov velja pač geslo: »Und willst du nicht mein Bruder sein, so sehlag' ich dir den Schadel ein . . ." Kaj zahtevajo Madžari? Madžaronska gospoda prihaja zopet z narodnimi zahtevami. Glasom poročila „Vaterlanda" zahtevajo ti večni predrzni nezadovoljneži sledeče točke: 1. V vseh ogrskih garnizijah naj se odpravi cesarsko pe-1 sen „Bog obvari" in naj se jo nadomesti t\ madžarsko kraljevsko himno. — 2. Naslov „dr-žavni vojni minister" naj se odpravi in nadomesti z naslovom »c. in kr. skupni vojni minister'. — 3. Pri vseli ogrskih regimeutah naj se vpelje ogrski grb (Wappen); istega naj se natisne tudi poleg avstrijskega na vseh pasih, knofih in ča-kah. — 4. Vpelje naj se madžarsko komando na ta način, da se vse instrnkcije in pojasnila v tem jeziku zgodijo. — 5. Vpelje naj se samostojne madžarske zastave. Iz tega je razvidno, da gospodje Madžaroni niso posebno ponižni, Mislimo, da se bodejo na Dunaju tem nezmisel-nim zahtevam odločno uprli. Srbska prevzetnost. Srbska vlada je pričela zopet rogoviliti. Politično obzorje se je malo zjasnilo in to tej gospodi že ne prija. Pred kratkem se je vršil zopet v Beligradu shod, na katerem se je protestiralo še enkrat zoper aneksijo Bozne in Hercegovine. Vsi govori so končali seveda s klici! „Doli z Avstrijo!" Srbski listi »Politika" in »Mali" napadajo strupeno našo državo in hnjskajo naravnost v vojsko. Bo p ač treba zopet malo mrzle vode! Še ena revolucija? Najmanjše evropsko kraljestvo Monako stoji baje tudi pred hudimi notranjimi boji. Ljudstvo zahteva parlament in tiskovno svobodo. »Kralj" še ni imel časa, pečati se z zahtevami »svojega" ljudstva, ker baje v Parizu hazardira. Splošni železničarski štrajk se je vršil t« dni na Francoskem. Prišlo je tudi do hudih spopadov, kčr so stavkujoči žice razrezali in proge pokvarili. Vlada je pa stavkujoče edno-stavno k orožnim vajam poklicala in so morali železničarsko službo kot vojaki upravljati. Veliki I ta štrajk je končal z zmago kapitalistov in s I popolnim porazom delavstva. Revolucija v Portugalu. Dom Alfonso v.Braganza Hdnigiri-VVlhv« Amalie V.Portugal rionigAlanutH.vonPorruqal Revolucija na Portugalskem je torej zmagala, kralj je za večne čase odstavljen in prebivalstvo je ob velikanskem navdušenju proglasilo republiko ali ljudovlado. Odločilo je v tem boju vojaštvo z mornarico, ki se je takoj v velikem delu na stran ljudstva in proti kralju postavilo. Vojaški parniki so celo kraljevo palačo bombardirali in na ta način kralja z vso družino prisilili k begn, V splošnem se mora reči, &3* da je revolucija kolikor mogoče malo krvi prelivala. Saj bi ustaši tudi lahko kralja in vso njegovo družino . umorili, kakor se je t« na zverinski način na Srbskem zgodilo. Ali portugalski uporniki so dokazali, da stojijo na kulturno vi-šoki stopinji 5 21 — 3 — Dopisi. Iz Okolice Celja. (Volilne sleparije ^ri zadnjih občinskih volitvah v pel j s k i okolici.) Pri zadnjih občinskih vo-Itvah v okolici celjski so združeni prvaški huj-či, vsi brez razločka v političnem mišljenju, i vsemi močmi in vsemi nepostavnimi sredstvi stno agitirali. Ljudje, ki so si bili pred vo-Ivami nepretrgoma v laseh, namreč liberalni htarji in študentki in dušni pastirji so se ;loma sprijaznili, ter združeni hodili skoraj sec pred volitvami od hiše do hiše, od kajžice kajžice. Ti študentki se niso prestrašili no-nega sredstva, temveč so letali po ves dan do izne noči okoli volilcev in skušali povsod si ridohiii volilne listine protipravno na zvit na-Se po noči niso dali ti nadležueži utrujenim llilcem-delavcem zaželjenega miru. Delavce-vo-e, ki jih niso našli po dnevi doma, so vzbu-poino po noči iz sladkega spanja, jim izva-podpise na vročevalni poli ter potem odne-s seboj brez dovoljenja volilčevega izkaznico glasovnico. Ti volilni sleparji so tudi vsakemu Olilcu zaakazali, du mora priti na dan volitve adejevo gostilno na Bregu, in rekli, da bode dobil jesti in piti in da se bo vsak volilec dobrem zajuterku z vozom odpeljal na vote. Kot dostavljalce volilnih listin je nastavila [okoliška občina celjska veleizobražene (?) ljudi. [Tako je volilcem dostavljal volilne listine sin "ičinskega tajnika, Janez Pere, učenec na c. kr. [višji državni gimnaziji v Celju. (Radovedni smo, kaj bo ukrenilo slavno ravnateljstvo tega zavoda j proti temu nepokornemu učencu). Vročeval je volilne listine tudi Janez Radaj, strastni volilni [agitator prvaški in visokošolec. Oba imenovana volilna agitatorja sta se morala dne 14. t. m. pred tukajšnim razsodnim sodiščem zagovarjati radi prestopka zakona o varstvu volitev. Volil-[nemu agitatorju Janezu Radeju je bilo predvsem na tem ležeče, da odvzame vsakemu volilen [možnost, drugače kakor slovenski voliti. V do-I šego tega namena odvzel je volilcem takoj dojene volilne listine in jih je potem do voli-[tvenega dne shranil v gostilni svojega očeta na Dovoljenje za to manipulacijo si je pridobil s tem, da so volilci vročevalno polo podali in tudi neko polo, na kateri stoji napi- sano, da so dotični volilci s tem zadovoljni. (Gotovo pa agitator Janez Radaj in Janez Pere vsebino te pole nista volilcem prebrala in sigurno je torej tudi, da so dotični volilci to polo ne vedoč, kaj vsebuje, podpisali). Na zadnji poli je tudi podpisan občinski volilec Franc Dom. Toda temu naprednemu volilen sta izvabila oba obtoženca na premeteni način njegov podpis, isto tako sta mu tudi protipravno odvzela volilne listnine. Obtoženca sta prišla dne 18. avgusta t. 1. v Dornovo hišo in Dorn je podpisal dva „volilna izkaza", katera mu je Janez Radaj predložil. Janez Pere, ki je imel volilne dokumente, je te dal nato Radeju, in ta jih je vtaknil v svoj žep. Nobeden obeh obtožencev ni govoril o tem, da naj da Dorn te dokumente njima v hrambo. Franc Dorn se tudi ne spominja, da bi polo podpisal, na vsak način sta mu torej podpis z zvijačo izvabila. Dorn sam je bil le mnenja, da se mu da volitveni dan na znanje, volilnih listin^pa nikoli ni dobil. Obtoženca sta se samo ob sebi umevno zagovarjala s tem, da je Dorn v resnici dal dovoljenje, da se dokumenti shranijo ; toda proti temu zagovoru so vse soglasujoče izpovedbe prič. Vkljub natančnim soglasujočim izpovedbam prič in jasnemu stvarnemu položaju pa je razsodno sodišče oba obtoženca oprostilo. Mi pa lahko trdimo, akoravno jih je sodišče oprostilo, da sta v tem in mnogih drugih slučajih sleparila. To je en slučaj, ki ga je sodnija preiskala, A sedaj pridemo še na druge volilne sleparije. Znano je, da se naprednim kmetom v celjski okolici niso dostavile legitimacije in glasovnice. Zakaj ne, to je zelo jasno. Saj tudi tajnik Pere ve, da bi padel raz tajniški stolec in bi moral zapustiti toli priljubljeno občinsko hišo, ako bi bo vsem napredno mislečim volilcem dostavile volilne listine. Sklical je torej vse agitatorje v občinsko hišo, razdelil med njimi volilne dokumente in jim dal sledeči ukaz: Dostavite vsem našim okoliškim volilcem glasovnice in izkaznice, izpolnite jim glasovnice z našimi kandidati, a vzemite takoj, ko je dotični volilec vročevalno polo podpisal, izkaznico in (jlasovnico zopet s seboj; kajti mogoče je, da le postane kak volilec naši stranki nezvest, in voli z ono stranko ; tega mu pa ni mogoče storiti, ako imamo vse dokumente m i v rokah. Pri naših nasprotnikih pa ne do- feor znano, bil je avni vzrok revolucije pravljivo in proti-gospodarstvo alja, ki je stal po-olnoma pod klerikal-lim vplivom. 2e od ko so prejšnega ilja umorili, širila je nezadovoljnost dnega ljudstva. Naša prva slika kaže na 'sni strani odslovlje-ega kralja Manuela v sredi njegovo nati kraljico-vdovo oalijo, ki je zagri-klerikalka in je slabo vplivala na adega kralja, na evi strani pa kralj e-strica doma Al-;zo de Braganza, ki je junaško proti ornikom boril in je ralja varoval, pri emu pa baje lastno življenje izgubil. Druga naša slika kaže razne fotografije iz glavnega mesta Lissabone. V levem kotu zgoraj vidimo cerkev sv. Jeronymus, v desnem pa glavni trg ,Praca do Commercio", na katerem je bil prej-šni kralj Karol ustreljen. Spodaj vidimo krasno kraljevo palačo, na katero so uporniki streljali in jo tudi hudo poškodovali. Kakor že rečeno, je revolucija začetkoma prav mirno in nekr-vo izvršila. Ali poznejše dni je prišlo do hudih krvavih bojev s klerikalci. Ljudstvo je duhov-uno in zlasti redovnike itak že hndo gledalo, ar so ti v prvi vrsti krivi razmer v deželi. ozneje pa so se menihi in duhovniki sploh ružili in se hoteli upreti proti novi repnbli- Zum Klosrer-sfurm in Fbrtogal čanski vladi. Ljudstvo je nato ndrlo v razne jezuvitske kloštre in je prišlo do prelivanja krvi. Prišlo je do pravih bitk. Menihi, zlasti jeznviti, so iz kloštrov na ljudstvo in vojake streljali. Naša tretja slika kaže glavne lissabonske kloštre in patriarha. Iz kloštra de la Estrella (v desnem kotu zgoraj) so jezuviti na ljudstvo bombe metali. Ko je ljudstvo po večurnem boju v klošter ndrlo, bili so menihi že v nekem podzemeljskem rovu pobegnili. Mnogo menihov je bilo ubitih. Vlada je vse redove razpustila. Notranji boji se seveda še vedno nadaljujejo. Ali upati je, da pridejo oni na površje, ki hočejo mir in red v državi. stavljajte, ampak pojdite le od daleč mimo njihovih hiš in poročajte, da ni bilo mogoče dostaviti volilnih listin, ker jih ni bilo doma. Sedaj pa vprašamo, jeli to ni navadna volilna sleparija ? Dovolj naprednih volilcev-kmetov v tretjem razredu imamo na razpolago, katerim se volilne listine sploh niso dostavljale in tudi nikoli dostavile. Mnogi napredni volilci so prihiteli v zadnjih treh dneh pred volitvami k tajniku in zahtevali od njega izročitev izkaznice in glasovnice ; a ta jih je poslal v gostilno Rada-jevo na Bregu rekoč, da ima vse izkaznice in glasovnice agitator Janez Radaj v rokah, ali pa jim je kratkomalo' povedal, da volilnih listin sploh več ne izroči. Ko so volilci v Radajevi gostilni zahtevali svoje izkaznice in glasovnice, pa se je Janez odrezal: „Na občini je vse; jaz nimam ničesar". Ali to ni podla volilna sleparija? Je li pri Radaju v gostilni občinski urad, kamor Be mora priti v treh dneh pred volitvami po volilne listine? Je-li bil Janez Radaj, znan kot strastni agitator, uradna oseba; ali je bil tudi Janez Pere, ki je še v gimnaziji, uradna oseba? Tako so sleparili pri zadnjih volitvah prvaki, predvsem tajnik Pere, kateremu so se pred volitvami noč in dan hlače tresle, tako so sleparili prvaški študentki in gimnazijci. Kar pa ni šlo s sleparijo, to so skušali prvaki z nasiljem doseči in so v mnogih slučajih tudi dosegli. Grozili so namreč z bojkotom gostilničarjem in gostilničarkam, trgovcem, obrtnikom i. dr. in na ta način mnogo volilcev spravili na njihovo stran. Je-li vse to prvakom dovoljeno ? Kjer pa niti s sleparijo niti z nasiljem ni šlo, tam so obljnbavali gmotne koristi in raznim kmetom tudi gospodarske koristi in druge olajšave. Nekemu trgovcu v Celju so obljubili dušni pastirji oziroma neki advokat klerikalnega mišljenja v Celju, da bodo prišli vsi klerikalci k njemu kupovat, ako dobi od svoje sorodnice volilno pooblastilo za prvaško stranko. In res je dala ta žena volilno pooblastilo, s katerim je na dan volitev znani klerikalni agitator-faruce!j v prvem razredu volil. S temi sredstvi, s sleparijo ali z nasilstvom ali z obljubovanjem gmotnih koristij 80 delovali in agitirali prvaki pri občinskih volitvah v celjski okolici. Zato je samo ob sebi umevno, da take volitve, pri katerih so se godile take sleparije in taka nasilstva, morajo biti razveljavljene. Sv. Lenart v Slov. gor. (Nemcem prijaznim naprednim etarišemvprev-d a r e k !). Vpisovanje v nemško Šolo napreduje prav lepo. Skozinskoz zlagani članki prvaških listov so za nas le nekaka reklama. Saj vejo vendar že vsi ljudje, da je poduk popolnoma brezplačen. Kdor tega še ne ve, pa naj vpraša tiste stariše, ki so že lansko leto svoje otroke v prepotrebno to nemško šolo pošiljali. Zato le pridite, napredni stariši, in pripeljajte nam vašo deco! Ne bojite se nikogar in ne pustite se z lažmi brezvestnih hujskačev zapeljati. Ose ne gredo k najslabšemu sadju ! pravi stari pregovor. Nemška šola je velekoristna in zato se zaganjajo vanjo prvaški hujskači in jo v strupeni jezi obrekujejo. Ali pametni stariši jih ne bodejo poslušali! Nikdo vam ne more zabraniti,da priskrbite svoji deci dobro nemško šolsko izobraz-b o. Tudi gospod kaplan vam tega ne sme in ne more zabraniti. Ta gospod bi moral imeti sploh veselje nad nemško šolo. Saj podučuje vendar on sam na nemški šoli; za vsako uro poduka pa zahteva in dobi izplačanih 6 kron. Lep zaslužek ! Kako potrebna je nemška šola, dokazuje nam sledeči slučaj: Neki učenec tukajšnega kraja učil se je v slovenski šoli tudi nemškega. Letos hotel je napraviti vsprejemno izkušnjo na mariborskem učiteljišču. Ali odslovili so ga, ker ni znal dovolj nemškega. Na slovenski šoli se nikdo nemščine pravilno in dobro ne priuči. In to ni čudno! Saj je n. pr. tukajšni slovenski nadnčitelj tako zagrizen, da je pred par dnevi nemško spisano stanovalno listo občine zavrnil, to pa samo zaradi tega, kčr je bila nemško pisana, čeprav ve dobro, da je trg sv. Lenart v nemških rokah. In ta prvaško zagrizeni nadnčitelj mora na svoji šoli tudi nemščino podučevati. Kako jo podučuje, to si potem laljko vsakdo misli! Mož je gotovo že vso nemščino pozabil, ako jo je sploh kedaj popolnoma razumel. — — Mnogo otrok je že na nemški šoli naznanjenih in vpisanih. Ker je pa prostor omejen, je naglica potrebna. Dne 4. novembra se prične šolsko leto s slavnostno Božjo službo. In z Božjo pomočjo bode šlo naprej! Zanimivo je, da dobiva novi nemški g. nadučitelj, ki je štajerski rojak, nepodpisana grozilna pisma. To je dokaz, kako brez-sramno in podlo nastopa zagrizena prvaška banda. Lopovi ne vedo, da sa jih nikdo ne boji in so taka grozilna pisma le znamenje neolike in podle surovosti. — — Vi pa napredai, pametno misleči stariši, pokažite s vo j o lj ub e z e n do lastnih otrok a tem, da jih pošljete v nemško šolo, v kateri si bodejo tistega znanja pridobili, katerega v življenju rabijo. Čuvajte in varujte vrlo našo nemško šolo v sv. Lenartu! Iz Ptujske gore. Juri Topolovec p. d. Jur-ček kot občinski predstojnik je dne 1. majnika divjal; — v mesecu oktobru pa nori on sam; ali bo tudi večina odbora z njim vred norela, tega smo radovedni davkoplačevalci gorske občine. Vsak je gotovo radoveden, kakega kozla da je zopet Jurček ustrelil; zatoraj Vam moram tudi povedati. Zadnjo nedeljo je pustil Jurček Topolovec naznaniti, da zamorejo volilci si proračun za leto 1911 pri Jurčeku vpogledati. Proračun je res napravil, pa ne kakor pravilno zakon zahteva, da morajo prej računi v redu biti in da se ima občinsko premično in nepremično na novo sestaviti ali inventuro narediti. Jurček tega vsega noče; že kar je on rihtar, ni napravil računa od sejmov trga Gora, tako tudi inventure ne; občinski krampi grejo po posodi seveda samo k Kupčiči in zaveznikom, popravljajo in kupujejo se pa na občinski račun... Lansko leto smo imeli 150% občinskih doklad, s katerimi je 4 mesece 1 km. ceste popravljal od Do-klec do Slap; cesto, ki pelja zgorej v Naraplje, pa že dve leti ni šodral. Vsakdo to ve, da bo drugo leto biti moglo v proračuni, pa ni duha ne sluha od nje. Za leto 1911 predlaga 70% občinskih doklad. Kako to mogoče, naj earn Bog razume: eno leto 150%, ko on sam trdi, da še denarja primanjkuje, zanaprej pa on misli da bo 70% zadosti??! Iz tega sledi, da pri rednem občinskem gospodarstvu gorski občini ni potrebno 150% občinskih doklad! Davkoplačevalci na Gori pa se na Jurčekove norije ne razumejo; zato so predložili rekurs proti proračunu iz vzrokov, da se ima prej inventar narediti, potem račun od sejmov trga občinskemu odboru predložiti in se tirja, da se tudi »bolete" k računi priložijo ; nadalje se zahteva, da se tudi od trga inventar in proračun napravi, ako ima svojo gospodarstvo; to ne gre, da bi Jurček kar »po domače" sam gospodaril kakor kaki turški paša... Tisti odborniki, kateri se pri proračunu na zgoraj omenjene točke ne bojo ozirali in slepo proračun podpisali, niso vredni, da bi še jih kedaj več v občinski odbor volili. Mi davkoplačevalci tudi pridemo k proračunu in bomo vidli, kateri odborniki bodo »noreli" kakor Jurček s svojim proračunom; pride vsako ime v javnost, to bo že .Štajerc" priskrbel! Telegram. Genf, 19. oktobra. V svoji celici seje danes ponoči morilec naše cesarice Lucheni obesil. Ko so ga našli, bil je že mrtev. Tako se je sam sodil. Schicht Stearin=sveče LEDA najfinejša vseh mark 1 Apartni, elegantni zavoj 1 Ne tečejo! Ne kadijo! Ne dišijo 1 Ne delajo saj 1 Gorijo s svetlim, mirnim plamenom. 872 Novice. Stariši, pozor! V nekem slovenskem listu brali smo te dni m. dr. sledeče: — „Janez je moj stari znanec. Onkrat sem ga zopet obiskal. „Janez, se še nisi oženil? Se vedno sam knhaš in pečeš?" se pošalim jaz. — „Kje pa? Saj so same organizirane! Ali ves te še za pošteno slovensko dekle?" — 4 — pravi on". . . Tako smo brali in te besede ni napisal kakšni „ brezverec" ali »Štajercijanec" ali »liberalec" ali „framon" ... Te besed« j^e napisal slovenski župnik F. S. S e g u 1 a. Katoliški duhovnik je s temi besedami grozovito ojstro in vendar pravično obsodil vsa klerikalna društva mladenk in dekliške »Marijine družbe". Katoliški duhovnik F. S. Segula odreka torej tako rekoč poštenje vsem dekletam, ki se vlačijo po raznih klerikalnih društvih, v katerih imajo večidel za ušesam še mokri, razuzdani kaplani prvo besedo. Katoliški duhovnik trdi torej iayno isto, kar smo mi že opetovano trdili! Napredni, pametni kmetji so nam verjeli in niso pustili svojih poštenih hčerk v takšna razuzdana društva, v katerih se pozno v noč v društvi opijanjenih fantalinov vse mogoče »teatre" igra, katerih posledica so potem dostikrat — nezakonski otroci in detomori. Klerikalni kmetje in kmetice seveda našemu svarilu niso verjeli; nasprotno, bili so ponosni na svojo hčerko, s katero „so kaplan tako prijazno občevali". No, zdaj je katoliški duhovnik F. S. Segula naše svarilo javno potrdil! Stariši, ali zdaj verujete ? Ali zdaj razumete veliko nevarnost, v katero pošilja sleherna lahkomiselna mati svojega otroka, ako ga pusti v klerikalnih društvih? Stariši, katoliški duhovnik je najojstreje obsodil ta »katoliška" mladinska društva. Vsi, ki ljubite svoje otroke, ravnajte v zmi-slu tega svarila! Zarubljeno uredništvo. V Ljubljani izhaja nekaj časa sem revolver-list »Jutro", o katerem se je splošno trdilo, da ga podpira srbska vlada. Ako je to res, potem je menda srbski vladi zdaj nakrat drobiža zmanjkalo. Kajti te dni so prišli eksekutorji in so celo uredništvo zarubili. Vzeli so mize, stole, tintnike, svinčnike, celo glavnemu uredniku Plutu je baje ekseku-tor »cegelček" na nos pripopal. Le manuskripte niso zarubili, ker so bili — brez vrednosti . . Pozneje se je pa izvedelo, da je uredniško pohištvo lastnina neke nemške firme. Oj, ti smola ti! »Jutro" je sicer rrradikalno slovensko-srbsko glasilo in stoji v prijateljskem razmerju s celjskim »Narodnim dnevnikom", kateri ima tudi več dolga nego misli . . . Iz Spodnje-Stajerskega. Torej niči Dne 14. t. m. so se zbrali v Gradcu poslanci nemških, v Mariboru pa poslanci slovenskih deželnozborskih strank. Vlada je napravila namreč s podporo veleposestnikov še en poizkus, da doseže delazmožnost deželnega zbora in konča brezvestno slovensko obstruk-cijo. Tudi ta zadnji poizkus seje izjalovil. Slovenski poslanci so v svoji neverjetni zagrizenosti in trdovratnosti sklenili, da »se ne podajo", to se pravi, da iz zgolj političnih vzrokov ne dopustijo nikakor snega go s p o d ar sk eg a delav štajerskem deželnem zboru. S tem sklepom je izrečena usoda štajerskega deželnega zbora. Zadnjo upanje, da se zopet h kratkemu zasedanju skliče, je izginilo. Štajerski deželni zbor ne bode zdaj v jeseni, bržkone pa tudi ne pozneje sklican. Sploh je verovati, da bode končno razpuščen. . . Najgorostašneje pri vsem temu je, da se tukaj ne gre za nikakoršno zadevo, ki bi bila ljudstvu v korist, marveč edino za politiko. Na komando Čehov so pričeli štajerski slovenski poslanci z obstrukcijo. Ali zdaj so celo Čehi ponehali in je pričakovati, da pride tam gori do narodnostnega sporazuma, v kolikor je to pri danih razmerah sploh mogoče. Slovenski poslanci pa nadaljujejo svoje razdiralno delo. Oni kratkomalo nočejo sporazuma, nočejo dela. Posledice tega političnega zločina bodejo seveda za celo štajersko deželo posebno hnde; najbolj pa bode te posledice občutilo spodnještajersko kmetsko ljudstvo, torej večidel samo volilci slovenskih poslancev. Kaj so ti slovenski poslanci kmetske-mu ljudstvu začasa volitev vse obljubo vali! Celo dr. Korošec je o hmelju govoril, čeprav o temu prav ničesar ne razume. Hoteli so takrat poka-ziti, koliko gospodarskega zmisla imajo. Hoteli so se postavljati kot pravi kmetski poslanci... In zdaj? Kaj ima slovenski kmet od teh slovenskih »kmetskih" (?) poslancev? Škodo, vedno škodo, velikansko, nebovpi- jočo škodo!!! Deželni odbor V3led s ske obstrukcije nima postavno dovoljenih sredstev. Vse svoje izdatke bode moral znižati al pa sploh črtati. Na deželne podpore] zdaj niti misliti ni, ravno tako ne n| posojila, na zgradbe cest, na reguliranje poto-| kov. 1q ako bi stvar še dolgo trajala, potem ki se morale šole in bolnišnice zapreti. Vsakdo,] kdor ima le iskrico ljubezni do vbogega kmet-skega ljudstva, gleda z največjo skrbjo v bodočnost. Slovenski poslanci pa se bahajo po svojiil listih, kakor da bi bogve kaj dosegli!.. Kaj i»| Meško in Ozmec in Novak o vzrokih in posle- Jmen dicah cele te komedije... Ali dr. Korošec, dr Benkovič, dr. Verstovšek, profesor Robič, ti vedo prav dobro, kaj so naredili, ti niso na nejasnem Pa tem ljudem seveda ne teče voda v grlo, kakor nesrečnemu kmetu!... Iz vseh okrajev pri-] šla bodejo kmalu poročila o posledicah slovenske obstrukcije. Kar je ptujski okrajni odbor moral skleniti, to bodejo morali storiti tudi ostali okrajni zastopi, najsi bodejo potem v nemških ali slovenskih rokah. In tako bode [ goma ljudstvo v svojem obupanju izpoznalo škodljivost izdajalske slovensko-prvaške politike, čas obračuna, vi e junaški slovenski poslanci, čas obračuna t za vas prišel. .. Kakor bomba zadelo je naše poročilo sklepov ptujskega okrajnega zastopa z oziram na slovensko obstrukcijo v štajerskem deželnei zboru sovražnike ljudstva. Zvijajo se kakor kače, katere sikajo pod trdim podplatom. In naravnost nebovpijočo neumnostjo se zagovarjajo slovenski poslanci zlasti v »Slov. Gospodarju". Klerikalni listi imajo sicer sveto pravico, da pišejo neumno; ne, oni imajo celo dolžnost, pisariti zabito in bedasto, kajti neumnost je temelj vse klerikalne politike in vsled neumno-] sti je postala ta stranka velika. Ali — to klerikalna neumnost mora imeti gotove meji Končno se dobi med klerikalci vendar kakšnoj človeka, ki poskuša semtertja malo »potnhtati1 Kaj si bodejo ti redki klerikalci mislili, akoi jih v »Gospodarju" tako neznansko farba?? m »Gospodarju" stoji namreč črno na belem, dal £ slovenski poslanci nedolžni kot novorojenčki nad gospodarsko revščino v deželi, da so vsej« hudobni Nemci krivi, da je ptujski okrajoi za-stop vsled Ornigovega slabeg stne zgradbe ustavil, cestarjem plače s vse podpore odklonil itd. Nam seveda niti t] glavo ne pade, da bi se s tistimi „šmirfinki" prepirali, katere si je dr. po raznih krajih nalovil. Povemo vsled tegale eno : Ne grč se za druzega, nego za dejstvo, da so slovenski deželni poslanci v zločinski brezvestnosti brei vsakega pametnega vzroka deželni zbor razbili. Vsled tega ne dobi ptujski okrajni z a s t o p od dežele! pričakovanih podpor v znoskučeij 30 tisoč kron. K temu pride še dejstvo,da so okrajne doklade vsled suše zadnjih dveh let' za 32.000 kron manj prinesle. Ako bi deželni zbor deloval, potem bi se i to svoto potom podpor pridobilo ali vsaj znižalo. Tako pa primanjkuje 62.000 kron. In ta primanjkljaj imajo slovenski poslanci na svoji vesti, ako imajo kot politiki sploh še kaj vesti! Vsled tega primanjkljaja pa je moral okrajni odbor vse važnejše izdatke črtati. To razume vsak otrok. In vsak otrok tudi vč, da vso otročje zavijanje klerikal-, nih listov ne pomaga čez dejstvo, da so s 1 o-| venski poslanci krivi dogodkovv] ptujskem okraju. S tem : punktnm! Obstrukcija in učiteljstvo. Kakor vsi stanovi. so tudi učitelji vsled slovenske obstrukcije: v štajerskem deželnem zboru hudo prizadeti. Učitelji okrajev Eiscncrz in St. Gallen so sprejeli te dni na svojem zborovanju sledečo rezo-lucijo: »Štajersko učiteljstvo bilo je v svojem na osvoboditev iz gospodarske bede zopet varano. Neka mala stranka deželnega zbora (Slovenci) je njegovo delovanje zopet ustavila. Štajersko učiteljstvo goni to postopanje naravnost v npor... Ker je razburjenje, ki vlada med očiteljstvom, zelo slabega vpliva na duševni razvitek ljudstva, zahtevamo, da se ljudstvu sovražno delovanje (slovenske) stranke takoj ustavi"... Tako sodijo nemški učitelji. In slovenski? Nekaj časa zimi čas teh Veči druž slnži moč ■ sta del hote rose nasi kovi zadr oseb ne ' opet nam tora Pra\ teh tisn: javlj stra: rat bit te g nj e zlo hofr os 1 smo tore pa ! sten ske| lažj. 'libe _> Ploj miši njeg mu vene »Sle zope bese so (o te | sk k d K fo za ča s' P< si d Kor pre; Mar tinji ske; odg. niši [190 v I gla\ bilo nek kro Ta Slo- tovi žen zan soje iSVO oven- j te pastili od dr. Kukovca za nos voditi. Ali sred- j le jim menda tudi že jasni! ti ali Tudi posledica slovenske obstrukcije. IV ) o re i je cela vrsta štajerskih učiteljev, ki so svoj m na kot podučitelji služili, prosilo za vračunjenje poto- let, da bi na ta način ,Quin, ka- lici pokoriti politični kaplanokratiji in dr. Ko-' pri- liec nima nobenega rešpekta pred hofratskim jven- .lovom. Nekaj časa sta se borila ta dva edna-»dbor ;redna gospoda s političnimi argumenti. V tudi iajem času pa sta zašla popolnoma na pot nem- j Anega boja. Mi naprednjaki nismo zaljubljeni pola- 1 t hofrata Ploja, katerega lažnivost smo že i vso etovano odkrili, ne v kaplana dr. Korošca, ki i k o- j nje pravi tip politikujočega farja. Mi se avni, Kj ne potegujemo ne za enega ne za druzega. ide i ravični hočemo biti napram prvemu in drugemu I i slovenskih prvakov . . . Zadnjič smo poua-, , nili ilanek „Plojeva provizija", ki je bil ob-J fijeo v glavnem listu slovensko-klerikalne »nke .Slovencu". V tem članku se je hof-ita P loju naravnost očitalo, da mora Hvladini hlapec, to pa zaradi k a, ker je vlada ustavila proti [emu nap er j eno p re iska vo zaradi očina oskrumbe. »Slovenec" je torej Ifrata PIoju precej odkrito očital, da je skrunil nedolžnega otroka. Mi io o tej stvari že svoj čas pisali; ne bodemo svojega mnenja ponavljali. Na vsak način S smo pričakovali, — in z nami pač vsa polna javnost — da bode hofrat Ploj ljubljan-,Slovenca" tožil. To bi možakar tem-ije storil, k&r so ljubljanski porotniki večidel ieralci in bi torej gotovo ne bili strankarski prid klerikalnemu listu. Ali — Ploj ne toži! loj se boji sodišča kot hudič križa! To daje Miti! Nam seveda to ni nič mar ; ako je Ploju osebna čast tako malo vredna, potem !fc ni za pomagati . . . Ploj pa skuša na „ Slo-ačeve" napade odgovarjati v svojem lističu Sloga" z ednakimi osebnimi napadi. In to nas ipet zanima. Zadnja „Sloga" piše namreč do-sedno : •Kakor nima v jeseni prašiča nlkdir dovolj (ocnatih tikov ali buč, tako se zalaga širokih ust Štefe (arednik) v »Slovencu« že dve leti s »hofratom«, katero si:er častno besedo bi rad kot psovko v sloven- sko i urnalis iko uvedel v m a ib o rs ke m d i aš- kerr sem e n i >ču na šk odo stradajo čih d,j; kov nak r m 1 j e n i u Sni prefekt T one Kor ošec, obe lem pra an št ajerski dopisnik in tele- lonis »Slovenca« . Če že mora biti, naj bo, mi b omo »cel »Slov Šcefeto vo kr vičflo (?) blatenje iati žlin dro 1 Huj šeg i imena pač n a tu ni ka ko r d r. Žl in dr a, kaj-ne, go spod posla nec d . ŠaŠteršiČr mamo s h anj Za prefekta ene zgodovin Ko- .oš :apa ške spi e o r ado stih v M a r ib o ru »pri G ro z- du«, o po nor skih r o ž i c ah, pa tudi naj- ejše, n a prime r o 1 epi trafikant nj i n, d- o-:o id. Zadnjič smo vprašali hofrata Ploja, kaj je Slovenčevim" očitanjem. Danes vprašamo dr, brošca, kaj je s „Sloginim" očitanjem? Smo neto radovedni, kaj se je pri „grozdu" v [ariborn godilo in kaj je s tisto lepo trafikan- i?! . . . Ploj in Korošec, voditelja sloven- a ljudstva, kristalno čista značaja, vun z Idgovorom! Operita svojo hofratsko in duhov- lisko čast! Prvaki, ali vas je sram? Po izgredih leta 08 je neki 17 letni učenec pasarja Tratnika - Mariboru po imenu Verdonik nastopil kot Javna priča proti Nemcem. Prisegal je, da je ilo veselje. Pozneje pa se je dognalo, da so »ki slovenski voditelji tega smrkolina za 30 ion kupili, da izpove in vohuni proti Nemcem. 'a falot, ki bi imel biti „rešitelj mariborskih plovencev", je potem 1. 1908 z nekim ednakim bvarišem izvršil roparski napad na 64 letno Iraško. Tri dni potem roparskem napadu je bil ■radi krivega pričanja na 3 mesece ječe obojen. Vsled roparskega napada je dobil vsled iroje mladosti le 8 mesecev težke ječe. Te dni — 5 — pa se je imel zopet zaradi tatvine zagovarjati. Okradel je z nekim tovarišem več kolesov. Tovariš Jolian Strohmaier je pri Trojani iz ukradenega kolesa padel in fee ubil. Verdonika pa bo dobili io obsodili na 15 mesecev težke ječe. In ta propali subjekt bil je .priča" prvaških vodij mariborskih. Prvakom pač nikdo ni preslab. Celo v svojih govorih v državnem zboru so se slovenski poslanci na izpovedi tega lopova opirali. Zdaj pa molčijo prvaški listi kakor grob. Ne vemo. ali jih je morda res sram postalo ? Pravi »Monte Carlo" je prvaška gostilna Mahorič v Ptuju. Opetovano že smo povedali, da se tam hazardira. Preteklo sredo zvečer se je zopet igralo prepovedne igre i. s. sta bila glavna igralca „kriegerski" vodja, žnidar Vesiak ter znani posojilnični šribar Babic, ki zna tako lepo prisegati. Končno je Vesiak v zuani svoji surovosti pričel pretepavati. Cela stvar je sod-niji naznanjena. Upamo, da se bode tej večni lumpariji v Mohoričevi krčmi konec napravil. Krčmar se je doslej sicer vedno zmuznil, ali roka pravice ga bode že doseglo. Več poročamo po obravnavi. Iz Hrastnika se poroča, da se Roševemn Mihčetu presneto slabo godi. Fant je učitelj, ima pa ravno isto ošabnost in prevzetnost v sebi, kakor njegov očka Ferdo, ki se še do danes ni svoje časti opral. Ze leta sem spada Mihce med najgrše narodnjaške hujskače in ima tudi celo vrsto drugih napak. Pač misli, da je Boševemu sinu vse dovoljeno. Celo Slovenci se nad počenjanjem tega predrzneža zgražajo. Ze 3 leta sem so se stariši nemških otrok, kakor tudi slovenski obrtniki, kmetje itd. pri okrajnemu šolskemu svetu pritoževali. Pa je bilo doslej vse zamauj. Vsled tega je postal Mihce še bolj ošaben. Zdaj pa so se združili merodajni občinski možje z veleindastrijci in so prosili uči-teljstvo, da naj temu škandalu konec napravi. In glejte, tudi slovenski učitelji so se na konferenci v Laškem ojstro proti Mihčetu izjavili. Konferenca je sklenila zahtevati iz službenih ozirov, da se Mihčeta iz Hrastnika na kakšno drugo šolo prestavi. Tej prošnji bode morala šolska oblast ugoditi. Stariši in vsi ljudje sploh bodejo s tem zadovoljni. Le Mihce in oča Ferdo bodeta premišljevala, kako je njuna slava minula. Proti nemški šoli v Hrastniku so prvaški hajskači že od nekdaj z vsemi sredstvi rogovi-lili. Prve naskoke so napravili Roševci, ki so pa zdaj precej tihi, odkar so oča Roš politično in moralično penzionirani. Nemška šola v Hrastniku je pokazala takoj prav lepi napredek in čez to dejstvo ni pomagalo nobeno hujskanje. Številke šolo obiskujočih otrok so prejasno govorile. Veliki šunder pa je nastal v prvaškem taboru, ko je šolska oblast sklenila nemško šolo javni proglasiti. To jim ni šlo v glavo. In občinski zastopi Trbovlje, Dol, Sv. Krištof ter kraj-ni šolski svet v Hrastniku, v katerih imajo prvaki večino, vložili so proti temu rekurz na mi-nisterstvo za poduk. Ravnokar pa se poroča, da je ministerstvo ta nevtemeljeni rekurz zavrglo. S tem je nemška javna šola v Hrast-niku za večne čase zasigurjena. Vrhovna šolska oblast je priznala potrebo te nemške šole. Dokaz te potrebe je že dejstvo, da je število otrok v nemški šoli v 3 letih od 158 na 208 naraslo. Kar smo pred leti pisali, se je zgodilo — vkljub vsem napadom živi, cveti in napreduje nemška šola! Občinske volitve v Trbovljah se vršijo koncem tega leta. Baje se poteguje že zdaj štiri strank za gospodstvo v tej veliki industrijski občini. Tako imajo socialni demokratje upanje, da spravijo par svojih pristašev v občinski za-stop. Nadalje pričenjajo tudi klerikalci glavo precej visoko nositi, odkar jih je „hausmeister" Zupan s svojim „Društvenim domom" rešil. Slovenski „liberalci" ali ^narodnjaki" so baje v dva tabora razkoljeni; eni so Trboveljci in držijo z Voduškom. Drugih pa ni sram, da se držijo še zdaj tistega Rosa, kateri si še vedno ni svoje časti opral. Nekateri listi poročajo, da hočejo socialisti z Rošem „kompromis" napraviti. Tega ne verujemo! Kajti socialisti vendar ne morejo pozabiti, da je bila Roševa korumpirana banda vedno najhujša nasprotnica rudarjev. Ro-ševci so na Dunaj telefonirali, da naj se štraj-. kujoče rudarje postreli. S temi v vsakem oziru bankerotnimi ljudmi pač no morejo socialisti iti. Kandidirala bode bržkone tudi nemška, odnosno Nemcem prijazna industrijska stranka. 0 celi volitvi bodemo še obširneje govorili. Na vsak način pa je gotovo, da potrebuje občina odločno naprednega in gospodarsko mislečega zastopa. Pravičen in b r e z s tr an k arsk i za Nemce in Slovence mora biti trboveljski zastop. Roševa korupcija ne sme nikdar več v Trbovljah na krmilo priti . . . Zopet preklic. Te dni je moral Vekoslav Spindler zopet v „Narodnem dnevniku" podati „castno izjavo". V njegovem listu se je namreč zopet g. sodniku Doxa čast kradla. Ko se je dalo Spindlerju priliko, da dokaže obrekovanje, zlezel je po stari njegovi navadi pod klop in je milo za odpuščanje prosil. To je pa že naravnost škandal ! Ali g. Spindler res nima prav nobenega pojma o časnikarski dostojnosti? Ali je njegov list res že na stališču navadnega „revol-ver-žurnala"? Kar na tucate „častnih izjav" prinaša Spindler in vedno se še ni naučil vrhovnega časnikarskega gesla: Vsak članek mora biti resničen, zlasti ako obsega osebne napade. Ej, gospodine Spindler, ali se ne sramujete pred Čenčičom in Kemperlom ? Ta dva možica gotovo ne dobita spomenikov, ali toliko smole le nimata, kakor Vi! ... V kratkem prinesel bode sicer g. Spindler zopet par „častnih izjav". Ljudje imajo ravno predobro srce in mož se jim smili. Ali enkrat naletel bo na napačnega! Na vsak način pa naj Spindler grč v kot in naj joka. Kajti pesniška muza mu je nezvesta in žurnalistika ga tudi ne mara . . . Grda gonja proti nemški šoli v Čeršaku (Zierberg). Iz Št. Ilja slov. gor. se poroča: Kar delajo zagrizeni prvaški hujskači v tej občini, to je že skoraj neverjetno. Na spodnjem Štajerskem je prvaško hujskanje doma; ali v malo katerem kraju je gonja tako očitna, tako brezobzirna in podla. Da je to istina, naj označi sledeči do pičice resnični slučaj. Doslej so namreč le odrašeni ljudje naprednega mišljenja trpeli pod brezvestno prvaško hujskarijo. Ali tej zagrizeni bandi, ki onečašča ime slovenskega ljudstva, niti nedolžna deca ni sveta. Le poslušajte! G. Zechner, ki je dal svojo hišo nemškemu „Schulvereinu" v najem, da se je tam nemška Šola nastanila, prinesel je iz Dunaja neko občinsko sirotico Sofi Wiespointner. Ravnal je z njo kakor z lastnimi otroemi in nikdar se ni deklica zaradi slabega ravnanja pritožila; vedno je bila v hiši svojega dobrotnika zadovoljna. Proti tej revni deklini obrnila se je zdaj jeza prvaških hujskačev. Delovali so nato, da bi deklico odstranili in s tem zopet novo nemško šolo oslabeli. Deklica je bila pridna, vbogljiva, poštena. Ali da bi jo prvaki proč spravili, razširili so lažnivo in nesramno govorico, da občuje deklica spolno s sinom g. Zechnerja!! Gre se tukaj za dva otroka, ki obadva še dolgo ne bodeta šoli odrasla!! In na tako nedolžno deco se meče blato obrekovanja! Piuj Teafel! AH to še ni dovolj. Pred 14 dnevi prišel je slovenski občinski predstojnik v spremstvu orožnika v Zech-nerjevo hišo. In pričel je stariše ter otroka ojstro izpraševati. Poleg tega je še oba otroka seboj vzel in nanjo vpil, da bi mn svoj »zločin priznala". Pomisliti je treba položaj; otroka sta se tresla od strahu, gospa Zechner je jokala, — ni čuda, da je jeza čez to pobalinsko govorico prikipela do vrhunca. G. Zechner je peljal drugi dan otroka k zdravniku. Uspeh zdravniške preiskave je tak, da bodejo prvaški obrekovalci še nanj mislili! Ali prvaški lopovi so svoje laži tudi na Dunaju razširjali. In čez teden dni prišel je neki dunajski uradni sluga in je odpeljal nesrečno deklico, ki se je branila in jokala in ki niti kosila ni, zopet od svojih dobrotnikov proč na Dunaj... Tako so prvaki z najpod-lejšimi, lopovskimi sredstvi nemško šolo za enega otroka oškodovali. Pri tem so v prav „ krščanski" ljubezni dobro ime nedolžne sirote spod-grebli in žalost čez pošteno družino prinesli. Vboga gospa Zechner, ki je otroka prisrčno ljubila, joka vedno in je težko na živcih zbolela. Učitelj nemške šole, ki je deklico vendar natanko poznal, dal ji je najboljše spričevalo kot pridnemu in mirnemu otroku. No, skrbelo se bode, da bodejo na Dunaju zdaj tudi drngo plat zvonca slišali in lnmpovstvo prvaških hujskačev izpoznali. Nekaj pa je že danes gotovo: tudi s takimi zločinskimi sredstvi Be ne bode nemške šole premagalo. Pritisk rodi odpor. In ljudstvo samo se ne pusti več od slovenskih oderuhov za nos voditi. Pametni stariši poznajo že dolgo veliko potrebo nemške šole in bodejo po tem ravnali! Vranično vnetje. PosestnikBastevc v Šmarju pri Jelšah pustil je neko bolano telico zaklati. Ko so truplo razdelili, opazili so, da je bila na vraničnem vnetju (Milzbrand) bolana. Vranice so proč vrgli, meso pa v vasi prodali. Bastevc sicer ni mesa pokusil, vendar pa je zbolel ze drugi dan. Čez 5 dni je šel v celjsko bolnico, da bi se pustil operirati. Ali vsaka pomo6 je bila izključena in nesrečnež je umrl. Trgatev se je že pričela. V kolikor se more reči, priraslo je vina za 50% manj kakor lani. Cene so od 40 do 50 h. Sadja je veliko in košta kila od 10 do 16 vin. Prestavljen je g. okrajni šolski nadzornik Dreflak iz Ptuja v Mariboru. Na njegovo mesto prišel je dosedanji nadučitelj iz Cirkovcih, g. Herič. Istotako je prestavljen g. okr. zdravnik dr. Mauczka in pride na njegovo mesto g. dr. Back iz Grobminga. Sejem v Ptuju, ki se je vršil 19. t. m. bil je tako-le: Konjev se je prignalo 270, govede 912, svinj 911. Cene so bile: biki 56 do 64 K, voli 78 do 86, krave 48 do 70 K- pri 100 kg, svinje 1 K do K l-20 pri kg žive teže. Trgovina je bila pri govedi z malo višjimi, pri svinjah z znižanimi cenami zelo dobra in se je prignano živino prodalo. Prihodnji konjski, goveji in svinjski sejem se vrši 2. nov., prihodnji svinjski sejem pa že 26. oktobra. Umrla je v Ptuju hišna posestnica in soproga čevljarskega mojstra Matiaschitsch. Naj počiva v miru! Napad na princesinje. V Novivasi pri Konjicah sta jahali princesinji Luisa in Viljemina Windischgratz. Kar nakrat zadene prva v žico, ki je bila čez cesto napeta. Ako bi hitro jahala, zgodila bi se velika nesreča. Zlobneža so že sodniji naznanili. Požar. Pogorelo je gospodarsko poslopje posestnika čebelarja v Grobelnem. Cela vas je bila v veliki nevarnosti, ker so hiše večidel s slamo krite. Pri reševanju je dobil Čebelar težke opekline. Otroci požigalci. V sv. Barbari v Halozah pogorela je hiše posestnika Koletnik. Zažgali so otroci, ki so se z užigalicami igrali. Hiša ni bila zavarovana. Težko ranjen je bil pri zgradbi šole na Bregu pri Ptuju zidar Anton Simič. Nesrečnež je padel iz „grušta". Bržkone ne bode mogel več delati. Zaradi kaplana v Dravo. Neka viničarska hčerka je bila k uradnemu dnevu okr. glavarstva v Zgornji Badgoni povabljena, češ da je kaplanu nepodpisano žaljivo pismo pisala. Nakrat je v razburjenju pobegnila in hotela v Dravo skoči. Komaj da so jo pred samomorom obdržali. Zdaj ima dotični kaplan menda vendar dosti. Lepi „duhovnik"! Iz Gradca se poroča, da je „odpotoval" ravnatelj zavoda za slepce, duhovni svetnik Anton Kratzer. Vzrok odpoto-vanja je grozen. Možakar se je namreč baje grdo zagrešil nad slepimi deklicami. Stvar še ni dokazana. Ali ako se potrdi, potem se le čudimo, da nosi takšna oseba — človeško obličje. Vlak zadel je pri Mariboru voz špeharja Johana Brumec, na katerem je bila poleg njega tudi posestnica Hribaršek. Obadva sta padla iz voza in bila težko poškodovana. Iz Koroškega 1^^ Pozor! Naše cenjene čitatelje na Koroškem opozarjamo na članek ^Klerikalni polom naKoroškem v deželnem zboru", ki ga objavljamo na strani današnje šte- vilke „Stajerca<'. „Popravkarji", katerim se naši čitatelji iz polnega srca smejijo, ker vsi dobro vedo, da SO v resnici koroški črni klerikalci vboge kmete za več milijonov kron ogoljufali in oropali, nam še vedno ,,popravke" pošiljajo. Evo še enega: Gospod Karol Linhart, odgovorni urednik n Štajerca" v Ptoju. Na podlagi § 19 tiskovnega zakona zahtevamo glede na članek „ Velikanski klerikalni polom'1. „Miljoni kmetskega denarja zapravljeni", objavljen v Vašem listu z dne 28. augusta t. 1., da objavite na postaven način nastopni popravek.' Ni res, da so v Weissovi centralni kaši (Centralkasse der Landwirtschaft-lichen Genossenschaften) združene tudi vse slovenske posojilnice, in ni res, da bodo te posojilnice vse svoje denarje izgubile. Nasprotno je res, da podpisana slovenska posojilnica ni članica nemške centralkasse, ter da s to nemško centralno kašo, kateri načelnik je bil Nemec monsignor Weiss, nima prav nobene niti najmanjše zveze in zato tudi vsled poloma v nemškem taboru podpisana po so j ilnica , ne more niti vinarja zgubiti. Hranilnica in posojilnica v Tinjah na Koroškem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, dne 1. septembra 1910. Volbenk Serajnik, načelnik. Jožef Lavre, načelnikov namestnik. Silvester Rapp, tajnik. — Kaj je „popravljeno"? Nič!!! Kmetje so vkljub temu za svoj krvavo prisluženi denar opeharjeni. Popravki po § 19, ki so v pretežni večini slučajev navadna predrzna laž, so se zdaj vdo-mačili pri politikujočih farjih na Koroškem. Sko-cijanski fajmošter nam je tudi ta-le „popravek" poslal: „Sklicevanje se na § 19 tisk. zak. zahtevam, da ponatisnete v postavno določenem času, na istem mesta in z istim črkama naslednji popravek: Z oziroma na notico „Vlak povozil" t 41. štev. ,Štajerca" od 9. oktobra 1910 izjavljam: 1. Ni res, da je prišla k meni hčerka ponesrečenceva prosit dovoljenja za prevoz v Kamensko faro, ampak res je, da je prosila za to ž e n a - v d o v a, katero je hčerka le spremljala. 2. Ni res, da bi bil jaz odgovoril na to prošnjo z besedami: „Oj spravi ga, oj, saj tukaj itak ni kaj za prislužit", marveč res je, da sem ji kot župnijski predstojnik škoci-janski z ozirom na to, da je pokopanih več po-nesrečencevih otrok v Kamenu, v dostojni obliki izrekel dovoljenje za prevoz. 3. Ni res podtikovanje, da bi se z denarjem pri meni vse doseglo, temveč je res, da ubogim delavcem za duhovno opravilo pri pogrebu, poroki itd., kakor pri izpisovanju krstnih listov za svojo osebo načeloma nič ne"računam. — V Škocijanu, 10. vinotoka 1910. Vinko Poljanec, župnih ško-cijanski. — Koliko je ta prismojena pisarija vredna, bodejo naši čitatelji sami izpoznali. Poljanec pravi, da ni res, da bi prišla k njemu hčerka ponesrečenca, potem pa sam piše, da je le prišla. To je navadno zavijanje, katerega se je ta gospod pač v ligunorijanski šoli priučil. Naš dopisnik bode na ta popravek odgovoril. Ze danes pa pribijemo, daje res, kar smo mi pisali in daje vsled tega ta „popravek" od začetka do konca — zlagan. Posojilnica V Velikevcu toži našega urednika, češ ta ni njenega § 19 popravka objavil. Razprava se je vršila preteklo sredo, bila je pa preložena, ker je posojilnični zastopnik (dr. Rosina) popolnoma nepripravljen prišel. Več poročamo svoj čas. Po ljubljanski Šegi. V Fiirnitza so zdaj vse cestne napise le v slovenskem jeziku napravili. To je posledica hujskarije nekaterih prvaških privandrancev. Ej, morda se bodete še kesali. Koroški slovenski kmetje ne marajo kranjskih šeg . . . K farškemu polomu. Kakor znano, oddala je posojilnica v Zgornji Beli svoje denarne prihranke farški central-kasi. Ti prihranki so znašali svoto 500.000 kron. Zdaj je prišel nakrat polom in v Zgornji Beli so se pričeli tresti za svoj denar. Posojilnica je takoj denar od central-kase nazaj zahtevala. Ker to ni pomagalo, je posojilnica tožila. Central-kasa na tožbo niti odgovorila ni in je bila vsled tega obsojena, da plača izposojenih 500.000 K posojilnici nazaj, ker bi bila drugačo zarubljena. Obravnava se je vršila 7. t. m. Zdaj se je seveda takoj ekseku-cija izvršila. Ker je posojilnica v Zgornji Beli prva tožila, ima tudi prvo rubežno pravico in bode vsaj deloma svoj denar nazaj dobila. A 1 i vsled tega bodejo vsi drugi upniki za svoj denar opeharjeni; kajti aktive central-kase niti posojilnici v Zg. Beli zadoščali ne bodo . . . Vse to je zvijačni klerikalni manever. Isto se je dogodilo pri špeku-lantovski firmi Kayser & Palese. Tam je društvo sv. Jožefa sporazumno s temi špekulanti takoj in pravočasno vse zarubilo, tako da so bili ostali upniki opeharjeni. En klerikalni upnik in zarubi pravočasno, vse druge posojili se lahko pod nosom obrišejo. Ali velika nap. se je tudi tukaj zgodila. Kajti glasom : postave mora predstojništvo pri lastni nosti konkurz napovedati, ako premož krije dolgov. Ako stoji stvar tako, pot« predstojništvo krivo prestopka po § zak, po katerem se kaznuje z strogim za[ od 3 mesecev do enega leta. Radovedni kako bode oblast vsemu temu švindlerske: čenjanju konec napravila . . . 1160 kron ukradenih je bilo zasetraital] Schilcher, ko je prenočil v Foderaunu. Iz zapora ušel je v Beljaku 19 letni] Spies3, ki so ga hoteli odpeljati v ljublja prisilno delavnico. Patrone (Knallpatronen) položil je uradnik Filermo iz Pontebe na železniško | Vsled tega se je tovorni vlak ustavil. VroS nega Laha so zaprli. Dezerterja Miha Ruhri ao v Grebinjn i niki vjeli in sodniji oddali. Zaprli so v Beljaku kuharico Lojzo ki je ua razne načine sleparila. Po navadi i najela voz, peljala v gostilno, napravila potem rekla, da nima denarja. Zdaj je „lušn(j življenja konec. Povožen je bil v Sinčivasi hlapec Jo Doujak. Dobil je take rane, da je kmalu j umrl. Po svetu. Škof ustrelil. V Kotarju se je ustrelil vich. Prišli so baje pomanjkanju raznih denarjev? 80000 K na sled. Škof ni počakal izida preiskave, več si je raje življenje vzel. Smrt na morja. Pri Jutlandu se je potopi nik >Sophie«. 7 mornarjev je utonilo, ostale so veliko težavo rešili. — Pri Fheringhamu se je [ neki parnih izGlasgowa; 16 oseb je utonilo in le se rešili. Istotako se je potopil parnik >Craford<; je 20 oseb. Na afrikanskem obrežju pri Dualli se jej topila barka ; utonilo je 6 oseb. >e: Loterijske številke. Grradec dne 15 oktobra : 35, 38; 6, ~i Trat, dne 8 oktobra: 12, 44. 4. 32 m Probirati je več kot štadirati. Potom poizkusoT najbolje potrebnost gnojenja z zemljišča ali to poizkusno se ne sme napačno napraviti. Kdor daje tja v en dan enm: lju le kalij, drugemu pa recimo le Tomazovo moko ali dofll gnojilo, da bi videl, kaj najbolje vpliva, ta porabi umetaj napačno. Kdor hoče bogate žetve doseči, gnojili mora 11 tremi redilnimi snovmi, s fosforjevo kislino, s kalijem in m Mednarodna lovska raestava »a Dunaja. Z avslrijiij žavnim dobitkom odlikovani bili so znani Magpijevi izdelki A jeva primes, Maggijeve kocke za govejo juho in MaggijeTeju tabletah), kateri se vsled svoje izborne kakovosti, praktične! raoljivosti — in cenosti splošne priljubljenosti razveseljujejo. Kmeta breme in kmeta sramota so slabi travniki. ! gnoji svoje travnike, dobi lepo krmo, ima mnogo živine. mnogo hlevskega gnoja, prinese njivo do polne plodovilosti;i krma pa vstvari vse gospodarstvo. Pridni kmet se pe& skrbno s travniki, uredi vodne in zemeljske razmere, Ani dobri temelj, .u'aoji s potrebnimi redilnimi snovmi. Za gooji )p»| travnikov se potrebuje Tomaževo moko. v začetku 600-800. zneje 400—6J0 kg za ba v zvezi s kajhitom. V jeseni in po se v tem oziru najbolje gnoji. N.č ne stori, ako Tomaže«' tudi na tanko plaSČnega potrosi. Vedno ednako poceni vkljub trajnemu podraženju vseh življen- skih sredstev je I jeva primes (Wiirze) s križevo ■«► zvezdo Ona pomaga gospodinji štediti in obenem dobro ter okusno kuhati. W$ Poiskusna steklenica 12 h Proda se poceni posestv«, ki leži na državni cesti Velikovec, spodnji Drauburg na nnaj najboljšem stavbenem stanu. Hiša ima 'i sobi za tujce i MhH nom, stanovalno in gospodarska poslopja zidana, njive in r arondirani i. s. njiv 18 ha, travnika 3 ha, goxla (mlade; ' Več pove g. graščinski oskrtnik 890 Domnig, Lavamiind (KotoSg .l/UUtJl loH • Zdravi želodec imamo in ne tišči nas v želodcu, nimamo več bolečin, odkar rabimo Fellerjeve odvajajoče Rhabarber-krogljice z zn. „EkapiUen". vam iz izkušnje, poskusite jih tudi, one uredijo odvajanje in pospešujejo prebavljanje. 6 škatljic frauko 4 kron. Izdelovatelj in apotekar E V. Feller. Subici. Elsaolatz št. 241. (Hi Učenec 920 šolsko izobrazbo, ki govori nemško in ko ter je zdrav, se takoj sprejme, istotako en hlapec Naslov: -Josef Srimz, Celje. Krepki laški » sprejme pri g. V. Leposcha v Ptuju. yes Najnovejše f pripončljive za kmetijstvo in obrtnike, lahko ?,ho in 8I; | lljive in trpežne od 1000 K naprej z 2 do Joha: [S, tudi prevozno, ali pa na sezajoči plin |) do 200 PS za večje obrti, priporoča pod k jamstvom in ugodnimi pogoji Josip " iitz, strojni stavbenik, pošta Grafenstein, iko. NB. Odgovarjam, ter pošljem cenike, če naznani, za katero rabo, ozir. silo, naj bode služil motor. •presenečenje nikdar v življenju več ta prilika 1 600 kosov samo K 4-20. ma pozlač. prec. ankcr-ura z verižico, gre" natanko, se gall leta, 1 modema zidana kravata za gospode, H kosi najf. II nežni prstan za gospode zim. prav. kam., 1 nežna eleg. I danskega kinča, obstoji iz 1 krasn. koljerja iz orient 1. ženski kinč s patcnt-zatvorora, 2 eleg. brazleti za dame, .mov s patent-haknom, 1 krasno žepno zrcalo za toaleto, t denarnica. 1 par raanš. knofov, 3 gradni duble" zlato s phorom, 1 veleeleg. album za razgledn., najlepši razgledi Simešni predmeti, veliki smeh za mlade in stare, prakt. 1 ljubavnih pisem za gospode in dame, 20 predmetov za denco, in Se čez 600 v hiši potrebnih predmetov. Vse j uro, ki je sama ta denar vredna, košta le K 4-20. Pošlje tttju aii naprej plačilu dunajska centralna razpošiljevalna L Litt, trakova, st. 361). NB. Ako se dva zavoja naročita, priča angleško britev. Kar ne dopade, denar nazaj.- -912 ibri jedilni krompir [Telikih množinah nakupuje od oskrbništva peine hiralnice (Siechen-haus) v Ptuju. 916 15 noj3iajuBqJnJ9|U| — -g^SI '1 PaJd uuar[AOue)s;i (Bnjg sye[Vd) S W»W JaqoH 'I [eunrj 'i|0Bq|8H!H s B)|9jodB-„sq8j>)" =^ '51 I »f«3 e8ousjd CoAEz \ == »tutsruEcaz ni afuofjiuiod ^ biuoinois £ as iqop 'atjjod rjRi'es oiv — -udji| z ouao «z |qop as'— ;o[dnji qoiaj 3fuafuEJi( ui afuEfiAuqoid 'jiiod« i^dAod ipm, 'ajnfid |iitH tAi|d'i ui VodBsfuEuiz 'f|dŠB5| lABisn 'ampi iisndžsj | losid iui»f[qBJodA uiouodsn uiuqop z oupoA 'luotiuuu cud iijAOjns insfioqCcu ofaouiod s afauisoAfBu" »X dnj|8-„jnBj)|U9Bunn" u| ,/P[BX}S5|9 l{0II0SaAVZ^ldg" = :ocd?ojodiid o^sjUMupz eus|oq ueonfid eu bz ze) eb- Climax- motorji (Zweltakt) za Najcenejši promet. Nobene finančne kontrole. Najmanjša potreba vode. Nobene nevarnosti za razstrelite. BACH RICH & Co., Dunaj XJX./6 Heiligenstadterstr. 83. ( Mesto 40 K samo 6 K Priložnostni nakup pod. jelenovi bradi, nova, zelo lepa. 15 cm dolga, dlaka, z lepo Btaro srebrno cevko in Hubcrtovim križem, skupaj samo 6 K. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju izdelovalec gamsovih brad Fenichel, Dunaj IX, Altmiittergasse 3/123. Mnogo priznalnib pisem. 903 Na prodaj je 622 O zemljišče % tri četrt ure od Maribora v kat. občini Vodole (VVadlberg) občina Leitersberg v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amtrikanskim nasadom, 2 orala boste, njive, travniki in lep sadonosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudba na Karola Sark, c. kr. uradnik v pokoju, Maribor, postna ul. 9. Oeo«0«DOO«DODODOnO s*" I 1Tj& ^ od SPY a ■ ■ o pozna že vsakdo!; ♦ Iris-tkanle23 m Kil —* a ' a O Permanent cefir *> % 18 cm za 6 srajc K 8-60 % ? Uecardia Kanevas 5 p 23 m K 10-60 n a Gorska tkalnica d | S torek & Machane o o SPY, št. 4, Orlova gora o d (Češko.) 800 o Pridni 834 pekovski učenec se sprejme pri Antonu Gett- hardt. parna pekarija, l.anko- \vilz ». Kdllach. Suhe gobe kupuje Hans Sirk, Maribor, ________Hauntplatz. 720 i Epilepsija, Krči, SNervozno stanje. Izredni uspehi potom g ,JSpileptikom" post. varov. Cena K 7'—. Zahtevaj le zdravmiako raz- ! pravo št. 36 zastonj od . glavne zaloge. Aptthekt ur Austria, Dunaj IX, ali Pi naravnost od fabnke: Nv. Srhwanenapotlieke, Frankfurt an Main. Zaslužek!! 799. 2—i K na dan in stalno skozi prevzetje lahke Strikarije doma. Edino moja mašina za hitro štrikanje „Patenthebel" ima ickušene jeklene dele, štrika zanesij. nogavice, modne in športne izdelke. Predzn. nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. Troški mali. Pism. garanc. trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, trg. sodn. protokol. Kari VVolt, Dunaj, Mariahilf, Nelkengasse 1,06. Šivalni stroj 911 dobro ohranjen, se proda. Izve se v Ptuja, Herrengasse o. Brivski učenec 907 (frizč-) se pod dobrimi pogoji sprejme pri g. flust. Paiduch, brivec v Brežicah na Savi. Potrebujem Jtt viničarja |£ s tremi delavskimi močmi za manjšo viničarijo in pri tem še ima poleg dobro službo. Trezni in pošteni ljudje morajo hiti, v F ram 11 8iev. 53. M. K. 910 Pri revmatizmu glavo in zobo-bolti tudi najhuj3e vrste je nedosežen rzdra vilnem vplivu. 6 steklenic franko i, 6 K. 10 steklenic franko 10 K. Edina racpoSiljntev skozi ces. svetn. in apotekarja S. Edelmann, Sambor Ringplatz at. 39. 853 Višjega štabnega zdravnika- in lizika dr. Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tecenje iz uše*, šumenje po ušesih in nagln-Imsl tudi ako je Se zastarano. Steklenica stane 2 gld. z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni 772 Apotheke „Zur Sonne", Jako-miniplatz 24, Gradec. g Kupite ^ nič druzega proti I ase hripavosti, katarhu, za-slinjenosti, krčnemu in oslovskemo kašlju kakor fino oksne I prsne karamele s „tremi smrekami" nih jamči gotovi uspeh. Zavo] 20 in 40 vinarjev. Duza CO vinarjev. Dobi se pri H. Mtlitbr ap'oteka v Ptuju, Ig Behrlbalk, apoteka v Ptuju, Kari Herrm»nn, Laški trg, A. Elsbacher, Laški trg, A. Plunger, apoteka, Podčetrtek. 886 Priložnostni nakup. Zaradi zgradbe turbine se po ce-ni odda celo žago (I leseni Stirnrad) z 144 les. zobmi kol' ben, 22 žel. zob, Vorlegwcllc, 80 mm v sredini, 2 Metall-la-gerja, šajba za jermena 2 m v sredini, 30 cm široka, vse kakor novo. Christ. Macher, val-Icni mlin. Radgoua. 905 ne pod 40 leti stara, se takoj sprejme. Več povo komando c. k. orožniške postaje v Oplot- nlol pri Koojioah. 901 900 l travnika se prodata, eden na zgornjem, drugi na spodnjem Bregu pri Pluju. Ved pove oprava ,,Štajerca". Fant za vrt, strogo soliden, se takoj sprejme v graščinski vrtnariji gras-oine Turnlae pri Ptuju. 923 Ženitna ponudba. Samica 26 let stara, s premoženjem od 2000 do »000 kron želi se omožiti, na kako sred-no posestvo z ledičnim ali vdovcem od 30 do 60 leta starosti, pošlje naj fotografijo in pismeni odgovor na pošto Fram pri Ko|irivnikn poste restante na naslov štev. „63 E. B." 909 Učenca zdravega in močnega, ki ima veselje do pekovske obrti, ki bode zaslužil najmanj 25 kron na mesec in vse prosto, sprejme Matias SchuBej, Bibniea na ___________Pohorja. 918 modni 919 Korespondenčna karta zadostuje, da se dobi velezanimiro knjižico gratis in franko. Ta brošura je znanstvena razprava, ki obravuava v lahko razumljivem, poljudnem jeziku električno zdravljenje in bolnik, ki trpi na splošni slabosti živcev, revmatizmu, nevralgiji. nervoznemu motenju prenavljanja. uirpljiMiju podobnem stanju, pomanjkanju spanja, glavobolu, slabosti vsake vrste, smatral bode knjižico gotovo za vredno darilo. Nikdar Se se ni v Avstriji tolik« vredno knjigo zastonj razdelilo. Mi pa hočemo žrtev prinesti, da opozarjamo trpeče človeštvo na blagonosni vpliv elektrike. Vsakdo, kdor se na nas obrne, dobi gratis in franko *VI brez vsake obveznosti to velezanimivo brošuro. S Elektro - terapeutična ordinacija, Dunaj, L, Schvvangasse 1, Mezzanin odd. 74. Kupon za brezplačno knjigo: N. spr. 23./10. 1910. Elektro-terapeutična ordinacija DUNAJ, I„ Schwangasse 1, mezz. odd. 74. Prosim pošljite mi knjigo: ,,Ra/prsva o moderni elektro-terapiji" zastonj in franko — Ime: Naslov : Presenetljiva novost! 600 kosov le K 4*20. 1 krasna pozi. prec. anker-ura z verižico, natančna, 3 letna garancija; 1 moderna zidana kravata za gospode; H IT. žepni robci; 1 krasni prstan za gospode z imit. biserom; 1 krasna eleg. garnitura ženskega kinča, ki obsega 1 krasni kolje iz orient, biserov, mod. damski kinč s patent-zaklepom, 2 eleg. damska braceleta, 1 par ušesnikov s patent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo; 1 usnjala denarnica; 1 p. gumb za manšete, 3 gradno duble-zlato s patent-zaklepom; 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta; H zabavni predmeti, velika veselost za mlado in staro, 1 zelo praktičen seznamek ljub. pisem za gospode in dame, 20 koresp. predmetov in Se Čez 500 rabnih predmetov, v hiši neobhodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, košta le K 4*20. Pošlje po povzetju dunajska centralna razpošiljalnica Ch. Jungvvirth, Krakova št. 38. 913 NB. Pri naročbi dveh paketov se priloži 1 prima angleška britev. Za kar ne dopade, denar nazaj. B 70 klafter drv. = (Priigelholz) per klaftra 20 kron od železniške postaje Po-ličane ee proda pri g. takoj sprejme pri Jos. Ornig, Ptuj. 921 Hans Wouk, Poličane. Malo posestvo obstoječo iz 2 sob, hlevi, skedenj, preša, klet, vse v dobrem stanu, 3 njive, sadonosnik, brajde i. t. d. se zavoljo drnžbinskih razmer po jako ugodni ceni proda; posojilnice je 800 K. —■ Vpraša se pri Apoloniji Visočnik, po domače V i-h e r na P i v o 1 i, Pošta Hoče pri Mariboru. — „Sudbahn-Lebensmittel Maga-zin" v Mariboru kupi večjo množino prima jedilnega krompirja ter pričakuje ponudbe. go± Sprejme se takoj en = mlinarski pomočnik == in = i mlirarski učenec = v valjanem mlinu pri g. Antonu Polanc, Radeče pri Zidanem mostu. Nastop takoj. Plača po dogovoru. 906 Ueliko presenečenje! 600 k. za le K 4--. Ena krasna poilač, 36 urna prec. anker-ura z verižico, gre natanko, se garantira 3 leta, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 najf. žepni robci, 1 prstan za gospode z imit. dragocenim kamenjem. 1 špic za cigare z bernsteinom, 1 eleg. broša za dame (no-nost), 1 krasno žepno zrcalo za toaleto, 1 denarnica :z usnja, 1 žepni nož, 1 par gumbov za manšete. 3 prsne gumbe, vse double-zlato s patent-zatvorom, 1 nežni album za slike, obsega 36 najlepših slik sveta, 5 jux-predmelov, veliko veselja za mlade in stare, 1 koristni „Briefsteller", 20 predmetov za korespondenco in še 600 k. div. predmetov. V hiši neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro, ki je že sama denar vredna, košta samo K 4-—. Naslov: Dunajska hiša blaga P. Windiwh. Krakova st. G/10. NB. Kar ne dopade, denar nazaj. 914 Veliko manufakturno trgovino * JohannKoss, Celje na kolodvorskem prostori na voglu (Stadt Wienl ■ priporočamo earadinj one »olidnosti in nizkih cen najtoplejše. Na pravočasno naročenje Tomaževe moke v svrho gnojenja lin, pas in pen. se tem potom opozarja. Mi garantiramo za čisto in polnovredno Tomaževo moko in oddajamo jo izključno v plombiranih vrečah z varstveno znamko in oznankom vsebine. StotjfZMifa Fabrike Tomaževih fosfatoY Sta^b* (Thomasphosphat-Fabrlken) G. m. b. H. BERLIN W 35. Kmetje, zahtevajte od vaših liferantov gnoja Tomaževo moko „Križeva marka". Gratis- knjižice o porabi iste se dobijo od zgoraj- šne firme. 915 Varstvena marka „Anker" Liniment Caspici cemp. nadomestilo za anker-pain-expsIlBr -»i je znano kot odpeljajoče, livratil Id bolečine odstr&njajoee aredstro pri prehlaienju itd. Dobi ao t vseh apotekah po 80 h, V40 in K 2'—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenica v skatljah z našo varstveno znamko „Anker", potem se dobi pristno _______ to sredstvo. Dr. Richter-Jeva apoteka ,,zlati In" V Pragi, Elisabetstr. It. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. 637 Tozički za otroke (Kinder-Sitz- und Liegewagen,) v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 12, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. 847 BBftTft SLAW1TSCH. trgovina ¥ PTUJU so vendar najboljši. IDofoij© se povsod. Otročji vozički ▼ zelo velikem i«-biru se dobivajo že od 12 kron naprej r nori veliki ma-nufakturni trgovini lobarm Ro$$ Celje ■a kolodvorskem štora. pro- Na zahtevanja h pailja cenik paatnin* prosto. Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno! 276 Prevzetje edine razprodaje me spravi v položaj, za le K 4*90 oferirati elegantno, ekstra ploščo amerik. 14 kar. zlato-dable Švic. žepno uro. Ista ima dobro idoče do urno Anker-kolesje premirane znamke „Speciosau in je na električni poti s pravim zlatom prevlečena. Garancija za preciznost 4 leta. 1 k. K 4 90 2 k. K 9 30 Vsaki"uri doda se fino pozlačeno verižico zastonj. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev. denar nazaj. — Posije po povzetju E. HOLZER, Krakova, Stradom I8|26. 40—45 metrov restov za 16 kron. Resti so 3—12 metrov dolgi od dobrega flanela, barhenta, kanevasa, oksforda, platna itd. Garantirano zelo solidna postrežba. Pošlje po povzetju. Pri naročbi naj se natančno naslov napravi. Wenasel Prousa, Hertin št. 15 b. Eipel (Češko). 728 Zelo ugodna kupčija Na prodaj je v nekem mestu na spodnjem ils-jerskem fijakerija "*p^ z 5 konji, 5 vozov, 3 sani, več parov konji oprave, lepa hiša, stala in gospodarsko Cena 19.000 kron. Zamenja se tudi za Vpraša se v apravništvu „Štajerca". ,-5la pele n Nar Slrij 3 ki leta sko leto za c Ani za c raci rorr nini čati štei Ure niši Ptu s- loge >. lil ■ iu- koDjd gostil«. 1 Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin obse prporoča najnovejše vitale mlatilne stroje, stroji za rezanje krme, irot-mline, za rezanje rep«, rebler za koruzo, aeaalnioe za gnojnic6, tri-jerje. stroje za mah, grabijo za mrvo, tatu grabijo iHandschlepp- und Pferdeheurechen) xa am obračati, stroj za košnjo travo in iitja, Dajoo-\ejS- gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčki racmane, hidravlične prest, preže za sadje b viuo. (Orig. Oberdruck Differential Hebelpressweni) patent ..Duchicher". daje največ tekočine, se dobije« p*i meoi. AngleJke nože (Gusstahl), reiemt dele, prodaja m*- šia na čas in garano^o. -Cm.k Z4&tonj in tranko. (spii pov &ss&as MM Ysaka ura 8 dni na poizkus po povzetju od K 12#—. srebrna anker-rcmontoar-ura elegantna, moderna fasija, natanko glasom podob, z jzbornim pravim švicarskim kolesjem, teft T Za priit- Nikelj-Iloskopf-urc.....K 3"— I Prava srebrna ura, c. k. punc. K 6'— Železniške palent-ure .... K 4'— l*kar. zlata ura, c. k. punc. K 18-— Plošče jeklene ure.....K &■— \ Original-Omega-ura, kovina . K 20 — Le dobro solidno blago! 3 letna pismena garancija dvojni mantelj (3 srebrni manteljni), c. k. puncirana. rutinskih kamenjih, natanko regulirana; lavezom ne, kar ni zaželjeno, tekom 8 dni franko nepoškodovano nazaj vzeti in svoto takoj vrniti. nost srebra in da gre dobro, 8 leta pismene garancije. sar- Cena za kos K 12—. Ista odprta K 10'—. "»J» Nadalje oferiram po fabriških cenah:' Niklasteverižice.dolg.alikratk. K l-— j UranapendeIj,bijekoUvon.70cmK 10— Kuhinjska ura K 3—, 8 dni lliMa^tr; ii.ii«>iuc,uvii, aiiAiam, » i ---- uioiiotvuuig, uij-n Srebrne verižice, c. k. punc. K 2-— Ista, 90 cm dolga Zlate verižice, c. k. punc. . . K20 — ] llra-kukavica, 2 oteže Kdor enkrat kupi, ta kupi zopet! Pošlje po povzetju! . .K 12— Ura-budilnica, nikelj . . . K 7*— | Ura-budilnica, cifernica sveti Kiziko popolnoma izključen! Za kar ne dopade, denar nazaj! .K6-.Kr-.K3- lv£as: ZBoIb-zxel, ZDuj^aj, ITT. 2v£arg*areterLstrasse .27p5 *^lZ^%$r Zahtevajte moj veliki Rlavai cenik z nad 6000 podobami o najnovejših nrah, zlatim in sreberneai blagu, ki se vsakomur brez kupne obveznosti franko posije^ I Korespondenona karta z natančnim naslovom zadostuje. ^B Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart Tiskal: W. Blanke v Ptuja. D11B