MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
UrednKtvo In uprava: Maribor, Goepoeka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprava 2458 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejemat* v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani i PoStnl čekovni račun St. 11.409
99
JUTRA
99
Ozadia in nameni
Razčlemba velikega
Sklenitev vzhodnega pakta, kateremu naj bi pozneje sledili še drugi, je danes tisto vprašanje, ki okupira vse delo evropske diplomacije in tiska. Prvi začetki dela za ta pakt so bili storjeni že za časa zadnjega zasedanja razorožitve-ne konference v Ženevi, širša javnost si pa takrat še ni mogla ustvariti prave podobe o ozadjih in namenih. Šele polagoma, kos za kosom, je pronikalo izza diplomatskih kulis soozn.vtje, ki ga sedaj lahko že izoblikujemo v precej točno predstavo. Iniciativo za pakt je dala Francija, dasi so prvi jasno govorili
o	njem prav za prav Rusi. Rodila jo je tista težnja, ki je osrednja os vse povojne francoske zunanje politike, želja po varnosti njenih vzhodnih mej. Dobro je znano, da je Francija že pred leti poizkusila vse, da bi obnovila staro »entente cordiale« med Parizom in Londonom, ker bi se z njo čutila varno, toda Anglija ni hotela o tem ničesar slišati, ker se ni hotela vezati na eventuelne neljube ji evropske dogodke in bi se, če bi bilo mogoče, rada otresla celo še obveznosti, ki ji jih nalaga takozvani l o c a r n s k i pakt. Pozneje, ko se je sešla ženevska razorožitvena konferenca, je Francija od klanjala svojo razorožitev in oborožitev Nemčije tako dolgo, dokler ji Anglija z jasno in nespremenljivo pogodbo ne zagotovi varnosti meja, to se pravi, dokler se ne obveže, da ji bo prihitela z vso svojo oboroženo silo na pomoč, če bi jo Nemčija kljub temu napadla. Toda tudi sedaj je Anglija iz istih razlogov odklanjala tako zagotovilo.
rrancija je. da bi nazadnje le dobila angleško garancijo, napravila v zadnjih ebh mnogo manjših in večjih koncesij angleški ^ politiki, med katere moramo šteti tudi svoječasni pristanek na mrtvorojen: pakt štirih velesil, toda zadeva zaradi tega ni prišla niti korak dalje. — Razorožitvena konferenca je zaradi tega propadala in bi bila tudi zares propadla, da je letos ni vsaj začasno rešila s for-melno po Rusiji in Turčiji predlaganimi varnostnimi pakti, katerim Anglija in Italija takrat sicer nista bili naklonjeni, sta pa morali hočeš nočeš dovoliti o njih vsaj diskusijo. Med tem se je pa v evrop ski politiki marsikaj spremenilo. Poljsko-nemška pogodba ■ je odtujila Rusijo od Nemčije in jo približala Franciji, nemški pritisk v Avstrijo in v Podonavje je pa odtujil od Berlina tudi Rini ter še bolj zbližal Francijo in malo antanto. Vse to je spretno izkoristila Francija, ki je doumela, da mora za svojo varnost i*aHi nadomestila za nepopustljivo Anglijo drugod. Našla jo je v — vzhodnem paktu. Ko je Barthou obrazložil sedaj v Londonu, da Francija ne zahteva od Anglije nobenih obvez več za svojo varnost, če Anglija odobri in pomaga uresničiti vzhodu: pakt, so sir Simon in drugi angleški državniki ta predlog brez oklevanja sprejeli. Isto je storila tudi Italija, ki je tesno navezana na Lon-
vzhodnega pakta
francoskega načrta
don, dasi iz drugih motivov kakor Anglija, in pričela se je generalna diplomatska ofenziva proti tistima dvema silama, ki za ta pakt nista navdušeni, t. j. N e m-či ji in Poljski.
Anglija se s tem, da pomaga Franciji uresničiti vzhodni pakt, otrese njenega pritiskanja za prevzem garancij, doseže pa tudi vsaj za dogledno dobo izključitev neposredne vojne nevarnosti v Evropi, ker ji je mir potreben za njeno imperijsko politiko, in to ne da bi sama za vse to karkoli žrtvovala. Če se sklene vzhodni pakt, bo Anglija lahko zapustila Evropo in se umaknila v svoj imperij, ki ga tvorijo poleg nje njeni dominioni in kolonije po vseh petih kontinentih. Sovjetska R u s i j a se bo pa s paktom zavarovala pred Nemčijo in vso ostalo Evropo, da bo, podobno kakor Anglija, tudi lahko zapustila naš kontinent in se vsa posvetila Aziji, pred vsem seveda Daljnjemu vzhodu. Na evropski celini bi tako ostala kot dominirajoča velesila Francija, ki bi, če bi se Nemčija pridružila paktu, priznala od Berlina tako dolgo zahtevano popolno enakopravnost, zlasti tudi glede oboroževanja. Nato bi bil hitro mogoč tudi razorožit veni sporazum. Francija bi garantirala Rusiji evropske meje, istotako tudi Nemčija, Poljska, Češkoslovaška in baltiške države, Rusija in vse navedene države bi pa garantirale Franciji njene vzhodne meje. Kakor hitro bi n. pr. Nemčija prekršila ta pakt in napada Francijo, bi imela proti sebi razen Francije tudi Rusijo. Poljsko, Češkoslovaško in baltiške države, dočimbi naj Anglija in Italija ostali n e u t r a 1110 ob strani.
To so ozadja in nameni vzhodnega pakta, ki se dajo resumirati v naslednje točke: 1. Anglija se osvobodi garancij in dobi proste roke v svojem imperiju, 2. Francija dobi zagotovilo varnosti svojih vzhodnih inej, 3. Italija izgubi nevarnost nemške akcije v Podonavju, 4. Rusija dobi varnost evropskih mej in proste roke v Aziji, 5. Nemčija dobi popolno enakopravnost, 6. omogoči se sprejetje razorožltvene konvencije. Načrt jc torej grandiozen in prav take bi bile njegove posledice, če bi se uresničil. Vendar mu v Berlinu in v Varšavi niso naklonjeni. To sta edini oviri, na kateri je naletel. Nemčija bi se v taki družbi (dveh glavnih svojih nasprotnic, Francije in Rusije) ne počutila dobro in urnik Anglije s kontinenta bi jo podredil absolutni francoski nadoblasti v evropski politiki. Njena vrnitev v Ženevo, ki jc s tem zvezana, bi pomenil zanjo C a 11 o s o, vstop Rusije v Društvo narodov pa njeno izolacijo v tej instituciji. Mimo tega bi bile uničene vse sanje narodnega socializma o kakršnikoli spremembi položaja, zlasti še teritorialnega, v nemško korist. Njena enakopravnost bi s tem postala le fikcija, saj je sicer Francija nikoli ne bi priznala. Poljska se pa boji pri tem pritiska Rusije.	-r.
Francoski svarilni glasovi
Prvi resni pomisleki francoskih listov o pravilnosti snovanja vzhodnega pakta s sodelovanjem Rusije
PARIZ, 19. julija. V francoskem tisku so se pričeli pojavljati prvi pomisleki proti vzhodnemu paktu. Tako je objavil »Matin« razmotrivanja svojega zunanjepolitičnega sotrudnika de Corabbea. Pisec izraža težek dvom zaradi zasnovanega vzhodnega‘pakta, in sicer z ozirom na sovjetsko Rusijo, ki bi na ta način postala vojaška zavez nica Francije. Corabbe zastopa mnenje, da komunizem ni v stanu nuditi Franciji zaželjeno varnost, a z ostalimi podpisnicami pakta, razen Nemčije, obstojajo že itak dolgoletne prijateljske vezi. Francosko-ritsko prijateljstvo bi ustvarilo mnogo nevarnih komplikacij. Francija ne more biti zaveznica onega, katerega edina in glavna naloga je pripraviti svetovno revolucijo. Iz vse, tudi iz najmanjše francoske literature, ie razvidno, da nima sovjetska Rusija nikakega interesa braniti sedanji status mio v Evropi. Prav nasprotno. Rusiji ie prav vsaka forma vladavine, ki ji pomaga pripra-
viti zmago komunizma. Ruska vojska je zaradi tega zelo dvomljiva tovarišica za demokratsko Francijo. Francija bi morala razmisliti, zakaj se drži Poljska tako rezervirano, tista Poli ska, ki gotovo bolje pozna svojega so seda, kakor Francija. Poljsko stališče je popolnoma pravilno, ker njena meč deli sovjetsko Rusijo od Nemčije fn ostale Evrope, je vsekakor najsolid-nejša mirovna garancija v tem delu Evrope. V »Agence Economiuue« ie pa napisal podoben članek predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve Beranger, ki opozarja francosko vlado na revarnosti njene akcije ter jo svari pred eksperimenti. Lahko se zgcdl, pravi Beranger, in se najbrže tudi bo, da si bo Francija naložila nase več’e breme, kakor ga bo mogla nosi i. Francija dela prav. ko učvrščuje svoja prijateljstva, ko brani in utrjuje svo* je meje, a tega ne sme delati preko svojih moči in na temelju načel, ki ne ustrezajo njeni demokraciji.
Nemčija Fo zahtevala konces^e
BERLIN SE BO POSLUŽIL ZAVLAČE VALNE TAKTIKE.
HOČE NAJPREJ PAKT.
'FRANCIJA PA
PARIZ, 19. julija. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje po informacijah iz Berlina, da nemška vlada ne bo kar naenkrat odbila predloga za pristop k vzhodnem paktu. Nemška vlada bo po svoji stari taktiki poizkusila zavleči vso stvar z dolgimi pogajanji, v katerih bo proučila vse pozitivne In negativne strani predlaganega pakta. Pri tem se bo sklicevala na izjave angleške vlade, da se politika Nemčije ne more spremeniti preko noči; zato bo zahtevala, da se vodijo pogajanja diplomatskim potom in tako zavlečejo v nedogled. S tem se hoče osvoboditi vsakega pritiska. V pogajanjih bo skušala izbiti za sebe čim več
koristi in bo šele potem eventualno pristala na pakt. Predvsem bo skušala ures ničiti svoje zahteve glede oboroževanja in bo sprejela predlog šele tedaj, če bodo vnaprej uresničene te njene želje. Če bodo pa pogajanja glede tega vprašanja izpadla negativno, bo Nemčija zavzela isto stališče kakor ga je zavzemala na-pram vsem načrtom, ki so bili stavljeni v Ženevi, to se pravi, da se bi) izmakniia. Vendar je gotovo, da Francija ne bo pri stala na nobene koncesije Nemčiji, dokler ne pristopi k paktu. Najprej pakt, potem šeie pogajanja o nemških zahtevah.
Katastrofalna povoden! v Ga'*c‘ii
CELE POKRAJINE JUŽNE POLJSKE POD VODO. DOSLEJ 200 MRTVIH-UNIČENI VSI POLJSKI PRIDE LKI. REŠEVALNA DELA.
NAPADALCI VPOKLICANI.
:RLIN. 19. Julija. Vodstvo narodno-ilističnc stranke je sklenilo pok liže koncem tega tedna z dopusta vse :	napadalnih	oddelkov.	Takoj po
;licu se bo pričela temeljita reorga-■ij 1 Izvzete so samo napadalne čete m-Brandenburg, ki so najbolj demo-iranc.
iRTHOU ODGODIL POT V RIM.
(RIZ. 19. julija. V dobro poučenih ih se zatrjuje, da je zunanji minister hou odgodil svoje potovanje v Rim
0 poletja in bo odpotoval k Musso-
1 šele na jesen.
RUSKI POSLANIK V PRAGI.
PRAGA. 19. julija. Včeraj je Masa-ryk sprejel v nastopni avdienci Sergeja Alcksandrovskega, prvega poslanika sovjetske Rusije na Češkoslovaškem.
JAPONSKE POMORSKE VAJE.
TOKIO, 19. julija. Japonska vlada pripravlja za jesen velike pomorske vojaške vaje, pri katerih bo sodelovalo okoli 400 bojnih ladij in 200 hidroplanov. To bodo največje pomorske vojaške vaje v zgodovini Japonske ter obenem odgovor na nedavne vaje ameriškega bojnega brodovja.
VARŠAVA, 19. julija. V južni Poljski so nastale strahovite poplave. Voda je poplavila cele pokrajine, razdrla ceste in železnice ter porušila tudi mnogo vasi. Doslej se je po prvih vesteh ponesrečilo v poplavljenem ozemlju že preko 201) ljudi. Povodenj je uničila vse poljske pridelke in napravila ogromno škodo. Na pomoč je bilo odposlano vojaštvo.
VARŠAVA, 19. julija. Položaj se je v poplavljenih pokrajinah Galicije v noči od včeraj na danes tako poslabšal, da so
se morali celo prebivalci nižje ležečih delov Krakova izseliti iz svojih stanovanj. Železniška proga med Krakovom In Lvovom je pod vodo in počiva ves promet. Silno narasla reka San ogroža Prze-miysl. Petsto skavtov, ki so taborili v bližini Krakova, so rešili le z največjim naporom smrti v valovih. Zaradi pomani kanja tople hrane je več ljudi obolelo, tako, da se boje epidemij, iz Varšave so odleteli vojaški letalci, da pripravijo vs" potrebno za reševalna dela.
Komunistično ozadše
SAN FRANCISCO, 19. julija. V kalifornijski splošni stavki je nastal nenadoma preobrat. Krvavi izgredi so odpHl oči treznejšim delavcem in strokovnim združenjem, da so spoznali, da so nemiri le delo iz Moskve poslanih komunističnih provokatorjev. Osrednji stavkovni odbor je že pozval delavce, naj se vrnejo na delo. Policija zapira v množicah tuje komuniste, ki bodo vsi izgnani Iz Združenih držav. Vse razburjenje delavstva se je sedaj obrnilo proti komunt-stom. ki heže pred jezo množice. Za do-sego sporazuma med delavci in deloda-jalci se je zavzel sedaj tudi predsednik
Roosevelt s posebno posredovalno akcijo.
PoSoiaj v Avstriji
DUNAJ, 19. julija. Snoči o polnoč! Je potekel rok za oddajo eksploziv. Nekateri so v strahu pred posledicami res sle dlli pozivu vlade, httlerjevcl in komunisti pa so oddali le manjši del zalog. VViener Zeitung« jih poziva, naj Izkoristijo vsaj milostni termin in eksploziva uničijo. Iz tega sledi, da se je akcija vlade precej ponesrečila. Narodni socialisti so pa sporočili vladi, da bodo za vsakega tovariša, ki ho obešen, razstrelili po eno javno zgradbo.
Dnevne vesti
Predrzen vlom sredi mesta
Ko se ie danes zjutraj okoli 3. ure vrnil domov g. Cverlin. lastnik manufaktur-ne trgovine in krojaškega ateljeja v Gosposki ulici, je opazil v lokalu senco, ki se ie takoj potuhnila, ko je začula korake. G. Cverlin je takoj stopil po stražnika in z njim sta previdno stopila v lokal. I.zgledaIo je ko da vlomilca ni več, ali pa da se je g. Cverlin v svoji domnevi zmotil, a preiskala sta vendar vse kotičke. Ko pa sta se približala velikemu izložbenemu oknu, je izza razstavljenega blaga in oblek skočil vlomilec in z vso močjo udaril po ogromni šipi izložbenega okna, ki se je na mah zdrobila v tisoč kosov.
V	tem pa že tudi zločinca ni bilo več. Z
veliko spretnostjo je skočil skozi okno in steRel po Gosposki ulici proti parku. G. Cverlin ga je zasledoval vse do parka, kjer pa je med gostim drevjem izgubil za njim vsako sled. Vlomilec ni utegnil odnesti ničesar, pripravil pa si je že 3 kompletne obleke, 3 plašče in usnjato suknjo in bi tako bil njegov plen precej obilen. Z razbito šipo je napravil gosp. Cverlinu okoli 5000 dinarjev škode. — Doslej še ni točno dognano, kje je vlomilec prišel v lokal. Domneva se, da so je skril v kleti in nato s pnoarejeninii ključi ali vetrihi odprl dvoriščna vrata lokala. Za vlomilcem z vso vestnostjo poizveduje policija.
Iz železniške službe. Za podnačelnika mariborskega glavnega kolodvora je imenovam dosedanji tajnik kontrolor g. Božidar Gajšek. Čestitamo!
Iz sodnopisarniške službe. V višjo položajno skupino sta napredovala sodno-pisarniška oficiala v Mariboru Franc Perhavec in Julija Amaliettijeva.
Iz odvetniške službe. Odvetniška zbornica je odvetniku dr. Andreju Ve-bletu v Brežicah dovolila za preselitev pisarne v Maribor skrajšani rok, da se lahko preseli s 14. avgustom.
Iz poštne službe. Z odlokom ministra ,ošte in brzojava je premeščena s poštnega urada Maribor I. Ana Kokoljeva, pomožna rnanipulantinja 10. položajne skupine na poštni urad v Bosanskem Petrovou.
Iz davčne službe. S kraljevim ukazom
o	o postavljeni: za davčnega inšpektorja 6. p. s. pri davčni upravi v Ormožu Al. Štrekelj. inšpektor pri davčni upravi v Laškem; za višjega davčnega kontrolorja 6. p. s. pri davčni upravi Mairibor-okolica Franc Gril, davčni inšpektor v Slovenski Bistrici in za davčnega kontrolorja 7. p. s. pri davčni upravi v Slov. Bistrici Dragotin 'Čeplak v Dolnji Lendavi.
S kraljevim ukazom je postavljen za višjega svetnika ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v 4. pol. skup dr. Ivan Matko, šef notranjega oddelka splošne bolnišnice v Mariboru.
Iz zdravniške službe. V imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bila vpisana zdravnik v Ptuju dr. Jože Munda in zdravnik v Vurbergu pri Ptuju dr. Nikolaj Bauman.
Promenadni koncert. Drevi ob 20.30 bo v mestnem parku promenadni koncert. Igrala bo mariborska mestna godba pod taktirko g. Koudelke.
Za uprizoritev Nolieve komedije »Kulturna prireditev v Črni mlaki« na prostem potrebuje gledališče več deklic in dečkov, ki bodo sodelovali pri predstavi. Priglase sprejema gledališka pisarna vsak dan dopoldne od 10. do pol 13. ure.
Zopet dva Pogorelca na Dravskem polju. V Račah je upepelil podtaknjeni o-genj bratoma Štefanu in Andreju Koro-teju gospodarsko poslopje. Škoda znaša 37.000 Din. V Varošu pa je pogorela domačija posestnika Štefana Kužnarja. Obe uničeni poslopji sta bili leseni in kriti s slamo. Ogenj je zanetila iskra, ker je bila hiša brez dimnika. Škoda znaša 30.000 Din.
Nezgoda. K posestnici Mariji Dobajevi, stanujoči v Slivnici pri Mariboru, je prišel mlad krošnjar ter ji ponujal svojo pisano roko. Končno sta se zedinila da kc*M .oosestwr:3 paši /a podgane. Krošnjar je razkazoval mehanizem pasti, ki se nastavlja s pomočjo močne jeklene zmeti, naenkrat pa ie kavelj pri zmeti popustil, past se je sprožila in je železo udarilo posestnico naravnost v oko. Po-nesrečenka je dobila na očesu zelo nevarno poškodbo in so jo spravili v mariborsko bolnišnico.
Huda nezgoda. V Puškinovi nlici stanujoči 13-letni učenec Ernest Mlakar je pri giri tako nesrečno padel, da je dobil hujše poškodbe naglavi. Poklicani reševalci so ga prepeljali v bolnišnico.
V	Avstriji dobijo nove znamke. Avstrijska vlada bo izdala nove poštne znamke, na katerih bodo deloma narod ne noše avstrijskih pokrajin, deloma pa pokrajinske slike. Prva serija nov:h znamk bo izšla 4- avgusta t. !.
Sokolsko društvo Maribor III, Krčevina Košaki, vprizori v nedeljo 29. jul. ob 20.
uri na svojem letnem telovadišču (podaljšana Aškerčeva ul.) narodno igro s petjem »Rokovnjači«. Režira dr. Albert Sentočnik. Sodeluje mariborski orkester.*
Rdeči križ Krčevina-Košaki. Preteklo nedeljo zaradi slabega vremena onemogočena ljudska veselica na vrtu gostilne Glavič v Košakih bo v nedeljo 22. jul. ob 15. uri. Med drugim je na programu kegljanje in streljanje za dobitke. Godba poštnih služiteljev na pihala! Vstopnina prosta.
Iz krajevne organizacije JNS za IV. mestni okraj. Krajevna organizacija JNS za IV. mestni okraj ima v torek 24. tm. ob 20. uri v prostorih gostilne pri »Levu« na Vodnikovem trgu svoj članski se-
Druzabna potovanja v avtokaru. Grofi-glockner za 3 dni, odhod 29. julija 350 Din, Maria Zeli za 2 dni, odhod 19. in 26. julija 210 Din, Miinchen, Oberammergau, Salzburg, Tirol za 8 dni, odhod 3. avgusta, pavšalna cena 1600 Din, Rogaška Slatina za 1 dan, odhod 22. julija 55 Din, Slovenske gorice, krožni izlet, cena z obedom in zajtrkom, odhod 22 julija, 70 Din. Potovalna pisarna »Putnik«, Maribor, Aleksandrova 35, Tel. int. 21-22.
Krožni izlet po Slovenskih goricah. Lanski izleti z avtobusom v naše lepe, žal še premalo poznate Slovenske gorice, katere je priredil »Putnik« v Maribor«, so ostale vsem udeležencem v nepozabnem spominu in je splošna želja, da se ti izleti letos ponovijo. Zato priredi »Putnik« v nedeljo, dne 22. t. m. krožni izlet z avtokaroin v Slovenske gorice z odhodom iz Maribora izpred hotela »Orel« ob 7. uri zjutraj. Pot bo peljala čez Št. lij po novi cesti do Cmu-reka in od tam preko Gornje Radgone v Slatino Radence in na Kapelo, kjer se bo odprl udeležencem razgled po vsej lepoti valovitih Slovenskih goric. V Kapeli bo obed v dobroznan1 Horvatovi gostilni, nato pa krene avtokar preko Sv. Lenarta zopet proti Maribora, kamor dospe ob približno 22. uri zvečer. Nadaljnje informacije in prijave do 19. tm. pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. int. 21-32._____________
Pri ishijasu sledi na kozarev naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muke izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja._________________________________
Natakarji proti napitnini. Preteklo nedeljo so zborovali v Zagrebu natakarji, ki so odločno nastopih proti napitnini v
stanek, na katerem bo poročal mestni I kakršnikoli obliki. Napitnina se ne bi
župan g. dr. Lipold. Dolžnost vsakega člana je, da se tega sestanka sigurno u-deleži. Vabljeni pa so tudi vsi naši somišljeniki in prijatelji našega pokreta, ki še niso člani krajevne organizacije.
Železničarji dobili znižano voznino na rečnih parnikih. Na osnov: člena 27. pravilnika o brezplačni in znižani voznini na državnih železnicah za osebje državnih prometnih ustanov, je generalna direkcija državnih železnic odredila recipročnost za zasebna potovanja nameščencev državnih prometnih ustanov na ladjah direkcije rečne plovbe, oziroma nameščencev direkcije rečne plovbe na progah jugoslovanskih državnih železnic.
Nova telefonska zveza. S 25. julijem t. 1. se začne telefonski promet med Gor. Radgono in Genovo. Cena triminutnemu govoru bo 3.25 zlatih frankov.
Ustanovitev farmakološke fakultete.
Na občnem zboru, lekarniške zbornice za donavsko banovino v Novem Sadu je bila najvažnejša točka ideja ustanovitve farmakološke fakultete. Namesto sedanjega farmacevtskega študija na filozofski fakulteti s poslušanjem nekaterih disciplin, naj se ustanovi posebna farmakološka faknlteta za vso državo, ki bo združevala ves farmacevtski študij, in namesto dosedanjega naslova magistra farmacije pod običajnimi vseučiliškinvi pogoji dajala absolventom naslov doktorja farmakologije. Kje bi se ustanovila tafaktuleta. še ni znano, todalekarji bi jo imeli najrajše v donavski banovini, in se ne bi priključila enemu ali drugemu vse-1 učilišču, temveč ostala sama v Novem Sadu. ki bi tako pridobil vsaj del vseučilišča, kakor ga imata Subotica s svojo pravno in Skoplje s filozofsko fakulteto.
Vpisovanje v tekstilno šolo v Leskov
cu. V prvi razred se sprejemajo učenci z nižjim tečajnim izpitom gimnazije ali njej enakovredne šole, ali pa z dovršnim izpitom meščanske šole. Srednja tehnična tekstilna šola v Leskovcu (drinska banovina) je edina šola te vrste v državi. Ima veljavo srednje šole, traja štiri leta in opravljajo učenci po štirih letih za-vršne diplomske izpite. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo šole.
Pokojninsko zavarovanje privatnih na niešcencev. Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja se je obrnilo na vse vpoštev prihajajoče ustanove in organizacije, naj se izjavjo o izvedbi pooblastila, ki ga je dobil minister v finančnem zakonu 1934-35. da lahko razširi pokojninsko zavarovanje na privatns narne-vs* <
Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Joseio-ve« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da. ^e človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah hi špecerijskih trgovinah.
smela pobirati niti v obliki doplačila na račun gostov. Nekateri delodajalci kar pridrže doplačilo. Zagrebški natakarji zahtevajo, da se zajamči natakarjem minimalni zaslužek 60 Din na dan, za čez-urno delo 50%, za nočno delo pa 100%, kakor določa zakon. Natakar mora dobi vati svežo in izdatno hrano ali pa 400 Din na račun hrane.
Kongres Poljsko - jugoslovanskih lig bo letos v naši držav5 in se bo pričel 4. septembra v Beogradu. Pokroviteljstvo kongresa ie prevzel prosvetni minister dr. Šumenkovič.
Mednarodni kongres geometrov in geodetov bo v času od 18. do 22. tm. v Londonu. Jugoslovansko združenje geodetov in geometrov bosta zastopala na kongresu višji uradnik finančnega ministrstva dr. Zvonimir Kralj in geodet Stje-pan Vukšič.
Vpisovanje na montanistični visoki šoli v Leobuu bo v času od 8. do 20. oktobra, in sicer za prvi letnik na visoki tehniški šoli v Gradcu (Rečhbauerstrasse 12), za drugi, tretji in četrti letnik pa na montanistični visoki šoli v Leobnu.
Vajaška glasbena šola v Vršen sprejme 50 gojencev v starosti od 14 do 16 let. Natančnejša pojasnila daje kapelnik Josip Petrovič v Narodnem domu, in sicer vsak dan od 9. do 11. ure.
Veliki mednarodni šahovski turnir v Curihu se .ie pričel preteklo soboto. Turnirja se udeležuje 9 tujih velemojstrov in mojstrov in sicer dr. Aljehin, dr. Emanuel Lasker, Bogoljubov, dr. Euve, Niemcevič, dr. Bernstein, Flohr, Stahl-berg in Roselli ter 7 Švicarjev mlade šahovske generacije.
Radio Ljubljana. Spored za petek 20. t. m.: Ob 12.15: reproducirana angleška plesna glasba; 12.45: poročila; 13.00: čas, bolgarske narodne pesmi (plošče); 18.00: vojaške godbe igrajo na gramofonskih ploščah; 18.,30: izleti za nedeljo; 19.00: potek športnikovega dne; 19.30: predavanje ZKD; 20.00: prenos iz Zagreba; 22.00: čas, poročila; 22.15: valčki in polke v reproducirani glasbi.
Grajski kino. Samo še dva dni najboljši in najveselejši film Frančiške Gaalove »Škandal v Budimpešti«. Prihodnji spored: »Vohuni na delu«; Karl Ludvig Diclil in Brigita Helm.
Kino Union. Od danes četrtka dalje veliki senzacijski film »Mumija«. Dejanje se vrši deloma v mondenskem Kairu, deloma pa na mestih staroegiptskih kraljevih grobnic. Velezatiimiv in napet, film. Sledi »V taini službi« (če žena lju-' hi); Brigita Helm. Wili Fritsch. K. L.
I	DieM ie Qjjm taste	.	^
Novo pevsko društvo v Kamnici. Preteklo nedeljo se je vršil v Pavešičevi gostilni v Kamnici ustanovni občni zbor pevskega društva, ki si je nadelo inie »Kobanci«. Dolgo so bili Kamničani brez svojega pevskega društva, končno pa so se le zganili. Na pobudo g. Maruška so se pred meseci pričeli zbirati idealni fantje, večinoma kmečki, ki imajo veselje do petja ter vaditi pod vodstvom g. Al. Poliča iz Maribora. Zbor šteje okrog 20 pevcev, ki pridno obiskujejo pevske vaje. Nekateri pevci pridejo celo poldrugo uro daleč. Zbor ima že danes lep repertoar, da bi se upal nastopiti pred manj kritično publiko. Pristopil bo tudi k Ipavčevi pevski župi. Društvo »Kobanci« je ustanovljeno na zdravi podlagi in zasluži vso moralno in gmotno podporo, ki je jc zlasti sedaj v začetku zelo potrebno. Velika opora društva je gostilničar g. Lavrenčič, ki mu daje za pevske vaje lokal in »lasovir brezplačno na-razpolago. Na ustanovnem občnem zboru je bila izvoljena naslednja uprava: predsednik Hiter, podpredsednik Pave-šič, tajnik Šajna, blagajnik Dimc, odbornika pa Marinšek in Breznik. Pozdravljamo ustanovitev društva »Kobanci«, Kamničanom pa čestitamo, da jim je prav v sedanji težki dobi uspelo ustanoviti svoj pevski zbor. Le s korajžo naprej in se kmalu pokažite!
Okradena mlekarica. Veliko je bilo začuden je mlekarice Josipine Z., ko je včeraj zjutraj prišla iz neke hiše na Glavnem tngu in ni več našla svojega vozička, ki ga je pustila pred vrati. K^r sama se ie podala za njim in ga res na$l» v Jurčičevi ulici. Z njega pa je izginil 6-literski vrč z mlekom. Tatvino je prija-vila policiji, ker je tako oškodovana za 72 Din.
Po obsodbi je šel zopet krast. Pred kratkim so poročali o razpravi proti kolesarskemu tatu Antonu Ljubši, delavcu iz Kukave, ki je bil 15. julija t. m. pred tukajšnjim okrožnim sodiščem pogojno obsojen na 1 leto zapora, ker je na drzen način ukradel 7 koles. Tretji dan po kazenski razpravi je odšel Ljubša v Ptuj, kjer je iz veže mestnega načelstva ukradel Rudolfu Vriclu 1.300 Din vredno kolo znamke »Glorija«. Obtoženec je odstranil evidenčno številko in zvonec ter se s kolesom odpeljal iz mesta. Hotel je prodati kolo mehaniku Simoniču, ki pa ie takoj sumil tatvino. Prijavil je zadevo policiji, ki je nepoboljšljivca izročila mariborskemu okrožnemu sodišču. V torek se je vršila pred tričlanskim kazenskim senatom ponovno razprava, na kateri je bil Ljubša obsojen na 1 leto in 2 meseca ječe ter izgubo častnih državljanskih pra vic za dobo 2 let.
Izpred sodišča. V torek dopoldne se je vršila pred tukajšnjim malim kazenskim senatom okrožnega sodišča razprava prot: 20lctnemu Janezu Vugi, delavcu brez stalnega bivališča. Obtožnica mu očita, da je prišel v januarju 11. ves pre-mražen k posestniku Kranjcu v Lancovi vasi ter ga prosil za bivališče toliko časa, da dobi službo. Kranjc se je brezposelnega mladeniča res.usmilil ter ga vzel pod streho. Toda čez teden dni je ponoči izginil, z njim pa tudi 3.000 Din v gotovini in nekaj perila. Nehvaležnež je z dletom vdrl v omaro svojega dobrotnika in ukradel denar. Toda Vuga je prišel kmalu v roke pravice. Obsojen je bil na 14 mesecev strogega zapora. Tako ubijajo brezvestneži zaupanje do brez poselnih, med katerimi je mnogo res pomoči potrebnih.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 23.4 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 16.2 stopinj C nad ničlo: barometer je kazal pri 22 stopinjah 736.3, reduciran na ničlo pa 733.7; relativna vlaga 66: vreme ie jasno in vroče. Vremenska napoved pravi, da s&. bo vreme sjvjsmssttte-
v Mariboru, 'dne 15. VSI. i$g.
Marffiorsfil »V e 5 e r n 1 k« Jufra
■wws^wHfloapny>fi'ig,'«
Stran 3.
Za zensko srednjo šolo v Mariboru
Nujnost ustanovitve
Naši zavodi so prenapolnjeni ženske realne gimnazije
Pol meseca je že minilo, kar so se za-pffla vrata naših šol, pol meseca se naša mladina, j izjemami seveda, veseli doseženih uspehov: n.ieno geslo je: izrabi počitnice^ lil prav je tako. Saj naš dijak, ki se večino leta gnete v zatohlih, prenapolnjenih razredih, potrebuje zraka, solnca in gibanja.
h te misli pa vstaja, kot ozadje v tej Potrebi, problem mariborskega šolstva:
Kam z našo mladino?
Število učencev leto za letom raste, a novih prostorov, novih šol, za katere je dejanska potreba žc zdavnaj dokazana, od nikoder ni in jih tudi v doglednem času ne bo.
Dejstvo je, da je z uredbami in zakoni iz ^zadnjih let visoko poskočila vrednost nižje srednje šole v primeri z dogotov-ijeno meščansko šolo in njsnim završnim izpitom, odkar so zaprta vrata učiteljišč absolventom meščanskih šol in tudi prestopni izpiti na srednje šole niso več mogoči. Iz tega nujno sledi naval na srednje šole. kajti mnogi starši vedo. kaj pomeni boljša kvalifikacija v življenjskem boju. Zato dajejo v srednjo šolo tudi otroke, ki so jih namenili obrti, trgovini in pisarniškim poslom (pa tudi tukaj imajo že močno konkurenco s strani delovnih moči s celotno srednješolsko izobrazbo in maturo, primer: mnoge ste-notipistke in trgovske sotrudnice s končano trgovsko akademijo). Te mlade čc-te.^ki se vsako leto znova zbirajo, dajejo našemu šolstvu težko vprašanje:
Kje nam boste našli streho? Ali nas bo zopet 50 iti še več stisnjenih v razredih, ki so zidani za maksimalno 35 učencev, ali se bomo v teh sobah zopet menjavali kakor rudarji na šiliti: 50 dopoldne. 50 popoldne? Ali bomo zopet mi krivi slabih odstotkov koncem šolskega leta ?
Da, tu je vkljub krizi in gospodarski stagnaciji največja krivica in najtežji greh. ki ga delamo nad mladino, ki ga delamo nad onimi, ki jih v svojih, od Ustnega ganotja zahlipanih govorih ime-nuJenio »up naroda«. Tu je tudi izvor !az«ieroma slabih uspehov koncem lota, kako moremo zahtevati od profesorja z is urami učne obveznosti na te-
i	pn. ki Se s](0raj vedno zviša na 20 ur n	fooučuje torej približno v 5.
rf*jju 00 ^ "re na teden), da v razredih z do 55 učenci pritegne vsakega posameznika k intenzivnemu šolskemu delu?
Najzgovornejši primer v naši neposredni bližini je mariborska realna gimnazija. Poslopje, fcj p0ieg vsega drugega tudi zahtevam higijene ne ustreza in je bilo izročeno -namenu v častitljivem letu 1873., je bilo zidano za sedem raz-
redno realko s prostorom za 300 do maksimalno 500 učencev. In ta zavod ima danes preko 1200 učencev! Kam z
njimi? Kje najti mladega človeka dostojno bivališče za 5 ur. ki jih mora prebiti vsak dan med šolskimi stenami pri delu za svojo eksistenco? Ali ste že kedaj razmišljali o tem? Najverjetnejši odgovor: — še nikdar! Zato, pa o tem tem bolj premišljujejo oni. ki so najbolj prizadeti. kajti čas beži — čez poldrugi mesec se bo mlada vojska vrnila in zahtevala prostora, na drugi strani pa je uradni konjiček včasih tako zelo muhast. *
Mnogo se je pri nas o tem že govorilo. tudi v časnike se je kdaj pa kdaj vrinila kaka vrstica iz teh pogovorov: ali v vsem tem ni bilo one informiranosti in treznosti, ki bi bila za tako vitalno stvar naše študirajoče mladine, naše ecclesiae militans, potrebna. Širši krogi. razumljivo, o tem ne morejo biti podrobneje informirani, kajti sedanji bojevniki za naše šolstvo ne obešajo svojega delovanja in svojih uspehov na veliki zvon. Ker imam mnogo prilike za razgovore o tej temi in imam vpogled v potrebni statistični material, iznašam predlog z željo, da javnost o tem vprašanju premišljuje in pri delu za korist našega dijaka pomaga (»Šola in dom« naj združeno z vsemi starši sestavi resolucijo in nanjo pobere podpise ter jo dostavi ministrstvu in banski upravi):
Ustanovi naj se ženska realna gimnazija
Šolska izvestja zadnjih let izkazuje.io ogromen prirastek učenk. Njih število povečuje v glavnem število nižješolk. Povprečno število učenk na realni gimnaziji v Mariboru je bilo v letih od prevrata do leta 1929. v vseh razredih skupaj približno 50. Od tedaj pa število stalno raste. 1 ako imamo v šolskem letu 1929-30 84. v 1030-31 175, v 1931-32 37-1, v 1932-33 402 in v 1933-34 žc 413 učenk. Večina teli deklet obiskuje že danes obstoječe čisto ženske razrede. Tako je imel zavod čisto ženske oddelke: 2 v l„
2 v II., 2 v III. razredu. Pri letošnjih spre jemnili izpitih pa je bilo ugodno ocenjenih 81 deklet, ki bodo tvorile z repetent-kami dva močna razreda. Na ta način dobimo kompletno nižjo žensko realno gimnazijo: 4 razredi s 4 paralelkami! Ti oddelki bi bili trden temelj zavodu, ki bi se mogel leto za letom izpopolnjevati v popolno žensko realno gimnazijo.
Ustanovitev je tem lažja, ker je dijaški material že sistematično urejen in je potrebno le administrativno dodeljenje teh oddelkov novemu zavodu. Isto velja za profesorski zbor.
nje prostorov. Pa tudi tu moremo pri količkaj dobri volji dobiti zadovoljive odgovore. Žensko učiteljišče je bilo zdru ženo z moškim. Zadnje maturantke tega zavoda so letos zapustile srednjo šolo. Na razpolago je torej prostor, ki bi namenom nižje srednje šole popolnoma ustrezal. Mestna občina mariborska naj te prostore prepusti brezplačno v trajno uporabo banski upravi pod pogojem, da v njih ustanovi žensko realno gimnazijo. Morebitni ugovor: — oškodovanje mestnih financ, namreč izostanek najemnine za prostore, ki jih sedaj oddajajo banski upravi za državno realno gimnazijo, mora odpasti ob dejstvu, da je v nižjih razredih naših državnih srednjih šol ogromno mestnih šoloobveznih otrok, za katere bi moralo sicer mesto najti prostore v svojih osnovnih šolah!
Druga možnost:	Državno učiteljišče
izgublja na številu letnikov. II. letnika letos sploh ne bo. Tudi I. letnik še visi v zraku, kajti dovoljen je baje le za dečke in zelo verjetno je, da jih bo premalo, ako ostane zanimanje pri njih tako, kakor do sedaj. Ako bo šlo to tako naprej, potem izgubimo junija 1937. leta v Ma-
riboru srednješolski žavod. z njim vrsto državnih uradnikov Višjih 'skupin m zopet se bo poznala izguba, kakor pri vseh amputacijah, ki so se v zadnjih letih izvršile na našem mestu. Da se to prepreči, se lahko dodeli ženska realna gimnazija državnemu učiteljišču v upravo, saj se je pred leti prvi slovenski realčni razred dodelil v upravo klasični gimnaziji in do prevrata so imeli samostojni nem-ško-slovenski oddelki v Celju lastno pedagoško vodstvo in bili upravno združeni z nemško gimnazijo.
Isto kar velja za državno učiteljišče,1 velja tudi za zasebno učiteljišče šolskih sester, namreč: — izumiranje (letos bo na tem zavodu obstojal le IV. in V. letnik). Prosto postane poslopje učiteljišča šolskih sester, ki je po zidavi, posebno pa po situaciji ena najlepših mariborskih šol. Morda bi bili tudi ti prostori proti odškodnini na razpolago v tn namen?
Tu je nekaj donosov k temu važnem" vprašanju. Morda dosežejo ob sodelovanju javnosti in potrebnem razumevanju odgovornih krogov uspeh, kateremu so namenjene.	abc.
Uspela turneia
mariborskih harmonikarjev Pomladka Rdečega križa
Veliki uspehi, katere je imel g. Vilko Šušterič lani s svojim zborom harmonikarjev na kraljevskem dvorcu na Bledu, so ga opogumili, da je ustanovil svoj zbor malih harmonikarjev Pomladka Rdečega križa, da bi na ta način vcepljal 5 do 10-letnim malčkom Ijubesen do bližnjega in prelepe narodne pesmi. Z geslom: »Z mladino za mladino!« je žel zbor PRK pod vodstvom g. Šušteršiča velike uspehe.
Prav to je navdušilo oblastni odbor Jadranske straže in mestni odbor Rdečega križa, da sta priredila na povabilo raznih obmorskih mest turnejo na Jadran. Pretekli teden so odpotovali mali harmonikarji PRK v spremstvu mamic v Bakarac, kjer so bili nadvse gostoljubno sprejeti v počitniški koloniji RK, katero vodi gdč. Herma Bračičeva iz Maribora. Prvi nastop ljubkih harmonikarjev v pestrih narodnih nošah je bil v Bakru, kjer so bili poslušalci nad otroško neprisiljenostjo igranja vzhičeni in so morali zaradi oglušujočih aplavzov skoraj ves obširni spored ponoviti. Prav tak je bil tudi uspeh pomladkarjev v razkošnem morskem kopališču Crikvenici, kier so malčke že nestrpno pričakovali.
V	Kraljeviči so jih izredno ljubeznivo sprejeli Slovenci, nastanjeni v domu Franje Tavčarjeve, in pa učitelji iz vseh krajev države, ki so bili tam na tečaju.
Po poslovilnem večeru v Bakarcu so se naši mali odpeljali z modernim parnikom »Prestolonaslednikom Petrom« v Split. Kapitan parnika g. Mate Tonkovič je bil nad ljubkostjo naših malih godbe-
Več dela in žrtev pa zahteva vpraša-1 nikov tako navdušen, da jih je na željo
Georges Duhamel:
Mecierova smrt
Mercier je umrl in jaz sem videl joka-i njegovo truplo... Nisem vedel, da je kat takega mogoče.
Pravkar so mu počesali sive lase in umili obraz.
Rekel sem mti:
»Vi še nimate štirideset let, moj ubogi Mercier. in vaši lasje so že skoro beli.«
-To ,ie odtod, ker je bilo moje življenje zelo mučno in ker sem bil često žalosten. Toliko sem delal, toliko delal! In tako bore malo sem imel sreče...«
Čez ves njegov obraz so razprežene bolestne, drobne gube; tisoč ponižani je pustilo v njih neizbrisne sledove. Vendar se njegove oči neprestano smehljajo. Med uvelimi potezami se bleste te oči v posebni odkritosti in v tako čistem upanju!
»Rešili me boste in morda bom v bodoče bolj srečen.«
Rečem mu: »Da.« Mislim pa: »Oj, nikdar, nikdar!«
Toda hipoma me pokliče. Velik saja-stočrn kolobar se mu vdolbe okrog smeli ta joči h se oči. Preko čela mu curlja bled Pot;
»Pridite. pojdite sem,« mi pravi, »nekaj strašnega me grabi. Gotovo bom umrl.*
IJrno se zberemo okrog ubogega ohromelega telesa. Samo obraz mu poskuša izražati bojazen. Komaj, da se roke malo premikajo na rjuhi. Karteča mu je ločila vse ostalo od živih virov.
Žurimo se, ampak že čutim, da mu peša srce in da usta z mučnimi napori prosijo kapljo, eno samo kapljo iz neskončne čaše zraka.
Polagoma uhaja peklenskim bolečinam. Uganil sem, da se njegova roka pre giblje, da bi zadržala mojo.
»Ostanite pri meni,« mi pravi, »bojim sc...«
Ostanem pri njem. Pot usiha na njegovem čelu. Strašne bolečine izginjajo. Zrak znova lije v njegova razbolena pljuča. Sladek pogled se ni nehal smehljati.
»Rešili me boste kljub temu.« pravi. »Prežalostno, prcuborno sem živel, da bi že umrl, kaj ne, gospod?«
Stiskam mu roko, da bi mu vlil zaupanja, in čutim, da je njegova trda roka srečna v moji. Ugrebel sem svoje prste v njegovo meso, kri je tekla na mojo roko. To zadostuje, da ustvari močne vezi med dvema možema.
Zdi sc mi da se mu je popolnoma povrnil mir. Govorim mu o njegovem lepem domačem kraju. Bil je pek v neki cantalski vasi. Spominjava se skupaj brinjevega vonja v poletnih dneh. na zelenih pobočjih in čudovito okusnih mi-
neralnih studencih, ki izvirajo v gori.
»Oh,« mi pravi, »vedno vas bom videl.«
»Vi me boste videli. Mercier?« Zelo priprost mož je, rad bi se izrazil, pa pristavi samo:
»V očeh... vedno vas bom videl v očeh...«
Kaj pa vendar vidi še? Katera druga stvar odseva nenadoma v njegovih očeh?
»Mislim... Oh. že spet se pričenja.«
Resnično, kriza se ponavlja. Strašna je. Kaj bi storili, uničila bo žrtev, to pot ne moremo ničesar več.
»Čutim, da bom umrl,« pravi.
Smehljajoče oči še prosijo:
»Toda rešili me boste, rešili me boste.«
Mercierov obraz je že spačen od smrti.
Reče mi:	i
»Ostanite pri meni!«
»Da, ostal bom pri tebi in stiskal ti bom roko. Ali res ne morem storiti ničesar drugega zate?«
Nosnice mu trepetajo. Težko je biti štirideset let nesrečen in se za vselej odpovedati ponižnemu veselju, ki ga zbu ja v srcu grenki vonj po brinju...
Ustnice se mu že krčijo in se polagoma pobešajo, žalostne. Težko je trpeti štirideset let in si ne ugasiti poslednje žeje
gostov povabil v bar I. razreda, kjer so odigrali svoj spored. Bilo je med poslušalci tudi mnogo tujcev, ki bodo gotovo odnesli najlepše vtise od tega nastopa na parniku, ki je bil prvi te vrste, in ponesli preko meja sloves naših pomladkarjev. Po prisrčnem sprejemu tisočgla-ve množice v pristanišču v Siplitu so priredili mali harmonikarji nastop na Narodnem trgu, kjer se je zbralo preko 3 tisoč poslušalcev, ki se kar niso mogli ločiti od naših malčkov. Še ir. še so morali zaigrati, posebno pa 5-letni Paveši-čev Štefuc iz Kamnice, ki je s solospe-vom »Ti boš pa doma ostala« povsod žel burne aplavze. Na izrecno željo Splitčanov se je naslednjega večera nastop ponovil s prav takim uspehom.
Na brzojavna povabila za nastope v Kninu, Hvaru, Gospiču, Dubrovniku, Bio-gradu itd. se mali harmonikarji žal niso mogli odzvati, ker so si preveč želeli domov k svojim tatekom, bratcem in sestricam. Kljub temu so pa v polni meri uresničili svoj program. Igrali so z ljubeznijo, ki je mogoča edinole pri nežnem otroku, saj so vedeli, da pomagajo s svojimi nastopi graditi na Jadranu dom Pomladka Jadranske straže in Rdečega križa, kjer bo našlo zatočišče toliko revnih in solnca potrebnih otrok. Ponesli so med brate v Primorju tam doli na solnčni jug prelepo našo narodno pesem ir. videli naše veličastno morje, katerega bodo odslej še bolj vedeli ceniti. To so bili cilji in nagibi uspele turneje malih mariborskih harmonikarjev Ppmladka Rdečega križa.
s čudodelno vodo studencev, ki izvirajo na domačih gorah...
Pot, črni pot lije znova po bledem čelu. Oh, kako težko je umreti po štiridesetih letih naporov, ne da bi si mogel otreti čelo. ki je bilo vselej nagnjeno nad delom!
Neizmerna je žrtev in ni mogoče izbirati ure. vdati se je treba, kadar se dvigne glas in pokliče.
človek mora odložiti orodje, vstati ir reči samo: »Tukaj sem!«
Kako težko je pustiti to življenje, ki je vse narejeno le iz dela in bolesti. ;
Oči se še slabotno smehljajo. Smehljajo se do poslednjega trenutka.
Nič več ne govori. Nič več ne diha. Srce se je upiralo, upiralo, zdaj pa je negibno kot truden dirkač.
Mercier je mrtev. Zenice se mu svečano razširijo preko steklenega prepada. Vse je končano. Ne bo rešen...
Tedaj se iz mrtvih oči izvijejo težke solze, ki mu polže po licih. Vidim, kako se mu pačijo poteze, da bo jokal vso večnost.
Še dolge minute držim mrtvečevo roko v svojih rokah ...
MARIJ SKALAN:
108
Roman iz prazgodovine človeštva.
»Ne izpustim te. Izvedeti hočem, kako si prišla v kip. kako si mogla govoriti v imenu Najvišjega in zakaj si mi narekovala stvari, ki sem jih izvršil?«
»Ne uniči zadnje rešitve!«
»Molči!«
»Potem si izgubljen.«
Upehani so planili v sobo Nefteramis, Amarazis in Ibiskis ter prestrašeni vztre petali, ko so zagledali pred seboj čarovnico.
»Poklical sem vas,« je dejal faraon, »da mi pomagate razrešiti uganko, ki kmalu ne bo več uganka. 'Amarazis, pomnoži straže in pazi, da čarovnica ne pobegne, a ti, Ibiskis, preišči ozadje porušenega kipa. Od kod in kako je prišla čarovnica do moje sobe? Kam vodi odprtina?«
Ibiskis je stopil k steni in posvetil v tesno špranjo. Opazil je odprtino, komaj dovelj veliko, da more vanjo človek sred nje debeline. Ko si jo je natanko ogledal, je spoznal, da ie v njej dvigalo na vzvod, ki ne deluje.
»To je tajen dohod iz podzetnlja, oskrbljen z dvigalom,« je dejal po krat-
kem molku. »Zakrival ga je zlati kip Najvišjega. Po njem je mogla čarovnica priti neopaženo do njega in obstati v votlini. Potres, ki je porušil kip, je pokvaril tudi dvigalo in spuščevalno napravo. Morali bi jo šele natanko preiskati in popraviti, da bi mogli dognati, kam vodi. Sicer pa, naj govori čarovnica sama.«
»Kam vodi dvigalo? Odkod si prišla?« je vprašal faraon.
Arikdinila je ostala negibna kakor kip. Ni odgovorila, in na njenem obličju se ni genila niti ena sama mišica.
»Govori!« je ukazal veliki.
Zastonj.
»Dobro. Ugotovili bomo sami. Sedaj razumem vse. Če je bil votel ta kip in je skrival tajni dohod iz podzemlja, potem je votel tudi oni, ki stoji v sobi pobegle princese iz dežele večernih gora. Preiščimo ga!«
Faraon, Nefteramis, Amarazis in Ibiskis so se napotili v palačo ljubimk. Za njimi so stražniki vlekli nemo Arikdini-
lo.	Ibiskis ie udaril po kipu božanstva, nastavil uho na kovino in prisluhnil.
»Tudi ta je votel...« je dejal.
»Odstranite ga!« je ukazal faraon.
Ibiskis je poklical stražarje in evnuhe ir. jim dal navodila za delo. Skušali so kip najprej omajati, a ker se ni vdal, so prinesli dleta in pričeli razbijati kamenje, h kateremu je bil pritrjen s kovinskimi vezmi. Ko so jih odstranili, se .ie kip sam odluščil od stene in — za njim se je pokazala prav taka odprtina, kakor za kipom v faraonovi sobi.
»To je pot, po kateri je pobegnila princesa,« je dejal Amarazis.
»Da,« je pritrdil faraon.
»A kako je mogla kip odstraniti in spet postaviti na prejšnje mesto?« je vzkliknil Nefteramis.
»Tudi to skrivnost razrešimo,« je dejal Ibiskis in pričel preiskovati kip sam. Kmalu je ugotovil, da je sestavljen iz dveh polovic, iz zadnje, ki je tvorila nekake podboje, in iz prednje, podobne vratom. Poseben mehanizem je omogočal prednji pokrov odpreti, toda samo od notranje strani. Ko je bil zopet zaprt, se od zunaj ni dal premakniti.
»Komplicirana naprava, velika mojstrovina,« je vzkliknil graditelj. »Sedaj je dvigalo spuščeno in počiva nekje v neznani globini. Človek, ki pozna napravo. pride lahko do nje, se dvigne v njej do kipa, ga od znotraj odpre, opravi svo-ie delo v sobi, se vrne v kip, ga spet
zapre ter odide po isti poti in na isti način v podzemlje.«
»Tako je napravil tisti, ki je odpeljal princeso,« je dejal Nefteramis.
»Torej sama tega ni mogia storiti?« je vprašal faraon.
»Nikoli,« je odgovoril Ibiskis.
»Skrivnost je razrešena,« je dejal Semiš Ofiris. »Ta tajna pota je doslej poznala samo čarovnica.«
»In ona je odpeljala Evalasto,« je vzkliknil Amarasiz.
»Da,« je pritrdil faraon. »Samo ona, nihče drugi. Potem se je obrnil k zvezani Arikdinili in dejal ukazujoče:
»Priznaj!«
Starka ni odgovorila.
»Odgovori gospodu svojemu, faraonu faraonov!« je dejal Nefteramis.
Zaman.
»Govori!« je kriknil divje faraon.
Starka je molčala.
»Pošljem te v mučilnico, tam boš govorila!« je siknil veliki.
Tedaj se je čarovnica vzravnala, pogledala mu zaničljivo v oči in dejala:
»Arikdinila ne odgovarja onim, ki jih je preklela. Če je v tebi moč, je v meni sovraštvo, ki ie še močnejše. Svarila sem te, Seinis Ofiris! Preživela sem vrsto tvojih prednikov, strla jih je moja kletev. Nad njimi je bilo moje uaščevanie.
Šport
SK Ilirija vendar prvak’ LNP! JNS je
na torkovi seji med drugim obravnaval tudi definitivno uvrstitev podzveznih prvakov v posamezne skupine za drž. prvenstvena tekmovanja. Po teh sklepih je SK Ilirija dokončno uvrščena med klube, ki sodelujejo v državnem prvenstvu. Potemtakem so postali brezpredmetni vsi protesti in sklepi, ki so se nanašali na to vprašanje. Protesti mariborskih klubov ISSK Maribora, SK Železničarja in SK Rapida torej niso ničesar zalegli.
Srednjeevropski pokal. Sinoči se je odigrala na Dunaju tekma med praško Sparto in dainajsko Admiro, ki se je končala z visoko zmago Dunajčanov v razmerju 4:0 (3:0). Revanžna tekma bo v nedeljo v Pragi; zmagovalec pojde v semifinale z Juventusom.
Proti odločitvi JNS glede imenovanja SK Ilirije za prvaka LNP bodo mariborski klubi ISSK Maribor, SK Železničar in SK Rapid vložili protest pri ministrstvu za telesno vzgojo naroda.
Okrožni odbor LNP, službeno. Razpored tekem za nedeljo 22. t. m.: na igrišču SK Železničarja ob 8. prijateljska tekma SK Železničar II. mladina:SK Svoboda
li.	mladina; ob 9. prijateljska tekma ISSK Maribor I. mladina :SK Železničar I. mladina in ob 10. prijateljska tekma ISSK Maribor :SK Železničar. Službujoči odbornik g. Ilovar. Na. igrišču SK Svobode ob 15. prijateljska tekma SK Železničar rezerva:SK fevoboda rezerva in ob 17.30 prvenstvena tekma SK Svoboda :SK Dobrna. Službujoči odbornik g. Fišer.
Mednarodni tableteniški turnir na Bledu. Pod pokroviteljstvom kraljeviča Andreja priredi SK Ilirija v dneh 1. in 2. avgusta na Bledu II. mednarodni table-teniški turnir. Tekmovalo se bo v naslednjih disciplinah: gospodje posamezno, dame posamezno, juniorji posamezno gospodje v dvoje, juniorji v dvoje, mešani pari verificirani in ncverificirani ter hotelsfe; moštva. Prijave je treba poslati do 29. t. m. na naslov SK Ilirija, table-tenjška sekcija, Ljubljana, ali na g. Ernesta Nagyja, Bled, »Park hotel«. Prijavnina se plača pred turnirjem. Morebitne želje glede turnirja se morajo omeniti v prijavah.
SK Svoboda:SK Dobrna. V nedeljo 22. tm. se bo odigrala v Mariboru prva kvalifikacijska nogometna teknia za vstop v podzvezno ligo LNP med SK Svobodo in SK Dobrno iz Trbovelj. Tekma se bo odigrala na igrišču SK Svobode s pričetkom ob 17.30.
■Jadralni letalci! V soboto in nedeljo vež banje za prvo in drugo skupino pri
skakalnici. Pridite vsi!
Sokolstvo
Sokol Poljčane pripravlja v režiji br. Ritonje za začetek avgusta Anzengruber jevo kmečko komedijo v 5 dej. »Slaba vest«.
Sokol Maribor Matica. Bratje Sokoli, prijavite se za zlet v Zagreb danes in jutri v društveni pisarni v Narodnem domu od 18. do 19. ure. Poznejše prijave se ne bodo upoštevale.
sicer posestnikova sina Ivan Zajc in Anton Zajc iz Apač pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Imenovana si nista v nikakem sorodstvu, gojita pa že delj časa medsebojno sovraštvo. Predvčerajšnjim sta se zopet sporekla in končno tako premlatila, da je Anton Zajc ranjen obležal. Dobil je tako hudo rano na gla-
vi, da so ga morali pripeljati v bolnišr.:-co.
Pretep z nožem. V ptujsko bolnišnico so pripeljali 20-letnega Iranca Zavca, viničarskega sina iz Vurberga. Pretek!" noč so ga napadli nekateri neznanci je dobil pri napadu globoke bodljaje v hrbet. Njegovo stanje je resno.
Ptuj
Poroka. V proštijski cerkvi v Ptuju sta se poročila Avguštin Pevec, bivši narednik pilot in Marija Mariničeva, rojena Vogrinčeva, oba iz Ptuja. Bilo srečno!
Velike gasilske vaje, ki so se vršile sinoči skupno z vojaštvom, so prav dobro izpadle. Namišljeni objekt požara je bil bivši dominikanski samostan.
Davlca. V ptujski okolici se je zopet pojavil nov primer davicc. Triletnega otroka Miha Purga iz Majšperga so pripeljali v bolnišnico, kier je za posledicami te nevarne bolezni tudi umrl.
Nepreviden kolesar. Ko je v nedeljo 15. t. m. prišla iz cerkve sv. Petra in Pavla na Minoritski trg Marija Polanče-va, posestnica iz Kicarja, je privozil neki neznan kolesar s tako silo. da jo je podrl na tla in ie obležala na tleh s težkimi poškodbami na levi nogi. Z njo so bili tudi njeni trije otroci, ki so napravili veliko krika, da se je zbrala okoli množica ljudi. Rcševalci so jo prepeljali v ptujsko bolnišnico. Kolesar pa je v zmešnjavi pobegnil in ga do sedaj še niso izsledili.
Cestni pretep s hudimi posledicami. Do
krvavega sta se pretepla dva Zajca, in
japonska lepa smrt
Samomor mlade deklice
Tudi za budhizem je značilna ona stoična mirnost in ravnovesje, ki more odlikovati vsakega pravega budhističnega vernika. »Nobena stvar te ne sme pretresti!«, to je čarobno geslo, ki omamlja in prevzame vse japonske duše. Če pa je trpljenje za naravne moči pretežko, če se zdi človekovemu umu nesreča preveč tragična, tedaj najdeš rešitev v prostovoljni smrti. Zato je razumljivo, da je bilo število samomorov na Japonskem že od nekdaj zelo veliko. V zadnjem letu je prišlo zelo v modo. da se smrtni kandidati mečejo v žrelo delujočega ognjenika na otoku Ošima blizu Tokija. Misel o »lepi smrti« je zelo razširjena med čustvenimi Japonci. Tako so se lansko leto vrgle v žrelo tega ognjenika tri prijateljice, učenke višje dekliške šole v Tokiju. Ena med njimi je zapustila celo pesem, v kateri opeva lepo smrt. Ta je v tem, da ne ostane za človekom na svetu nič grdega in ostudnega, ker iz žrela ognjenika ni mogoče potegniti mrtvih trupel. Če hočeš ubežati vsemu grdemu in ostudnemu v življenju, je po nazira-nju te mlade pesnice prostovoljna smrt največje heroično dejanje. Smrt te deklice pa nam odpira tudi poučen vzgled v razmere japonskega notranjega social-
Maj[ oglasj
Sobo odda
tpominjalte se CMD
LEPA SOLNČNA SOBA
v mirnem delu mesta s posebnim vhodom, z uporabo kopalnice z mrzlo in toplo vodo, centralna kurjava &c odda s 1. avgustom 1934. Podrobnosti v upravi »Večerni-ka«.	2925
SOBO IN KUHINJO
oddam mirni stranki s 1. avgustom. Zagata 3 pri Tržaški cesti-	2940
Sobo lite
lSCEM SOBO in kuhinjo ali sobo s štedilnikom za 1. ali 15.. avgust. Naslov pustiti v upravi pod »-Mirna stranka«.	2943
Stanovanje
STRANKI.
ki mi na račun stanovanja posodi 6000 do 8000 Din, oddam lepo kompletno dvosobno stanovanje blizu glavnega kolodvora. Tudi s pohištvom ali hrano. Ponudbe pod »Jamstvo« na upravo »Večerui-ka«.	2944
Slutbo dobi
MIZARSKEGA VAJENCA
sprejme Bcnkič. Maribor, Miklošičeva ulica 6.	2941
Razno
LICITACIJA RAZNEGA NAKITA
in drugih vporabnih predmetov vsako soboto od 9. do 12. in od 15- do 18. ure v Mariborskem licitacijskem zavodu, Slomškov trg 3. Predmeti se vsak dan spre.icniaio in si jil: more vsakdo ogledati. -939
Kupim
nega in družinskega življenja. Mlada Japonka je zelo zgodaj zgubila mater in s tem v zvezi je hiša počasi obubožala. Da bi preprečili popolen propast domačega doma, je oč? hotel omožiti hčerko z nekim starejšim, a bogatim možem. Po naključju ie deklica slišala pogovor očeta z ženitnim posredovalcem. Silen odpor, ki se ji ie zbudil proti tej kupčijski zvezi, jo je kmalu privedel do sklepa, da si vzame življenje. Neka prijateliica. ki je vedela za njeno namero, jo je spremila do žrela, kamor se je vrgla mlada srečnica.
Copaie v Orieniu
Copata je v zakonu huda stvar, pa četudi jo vihti še tako nežna ženska roka.
V	deželi vzhajajočega solnca pa ima copata šc svoj poseben pomen. Tam kjer vladajo še stari muslimanski običaji, ni potreba ženi, ki se hoče iz tega ali onega vzroka ločiti od svojega moža, storiti nič drugega, kakor da položi pred ka-dija copato obrnjeno s podplatom navzgor. Brez nadaljnjih besed bo kadij razumel simboliko copate in bo izvedel ločitev. Ima pa copata v zakonskem življenju pri muslimanih še svoj poseben pomen. Muslimanka, ki želi govoiiti s svojim možem, ko ji premočno polje kri po žilah in ko se od dolgega časa valja po dragocenih preprogah, mu pošlje po služabnici copato. Pa ne samo žene, tudi možje se poslužujejo pomembnosti copate. Če ima mož v haremu pri sebi ženo. oziroma prijateljico, postavi pred vrata njene copate in noben njegovih prijateljev, pa tudi še tako intimen, ne bo prestopil praga harema, dokler je to znamenje pred vrati. Niso pa tudi redki primeri, ko je moral mož po ure in ure čakati pred vrati svoje žene, ker so bile zunaj njene copate... Splošno pa je znano, da ima vsak pripadnik Mohamedove vere posebne copate, ki jih obuje ko stopi v mošejo in sezuje, ko opravi svojo molitev.
KUPIM MANUFAKTUR NO IN PLETENO ROBO
(žomperje), kakor tudi raznovrstno partijsko blago. Ponudbe do 20. julija na Altarac hotel »Stara pivovarna«, soba 12.	2942
Oglašulte
Škot v Egiptu.
Da so Škotje zelo varčni je splošno znano, in šaljivci so v neštetih smešni-cah dali izraza tej pretiranosti, Anglež in Skot sta potovala po Egiptu in seveda prišla tudi do piramid. Anglež je zri vanje z občudovanjem ter vzkliknil: »•Silno veličastno!« Skoj pa se je vedel čisto po svoje, ko je ogledoval zgodovinske stavbe ter dejal: »Škoda tolikega zidovja, ki ne donaša nobene najemnine!
Lzdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
. iTANKO DETELA v Mariboru,