NO. 95 1 AM6RICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€B CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 17, 1975 LETO LXXVII.—VOL. LXXVH Štiri NATO države bodo pomagale graditi F-16 B'dgija, Nizozemska, Danska in Norveška bodo sodelovale pri gradnji novega jet vojnega letala F-16, ki so ga izbrale za svoje letalstvo. WASHINGTON, D.C. — Ob močni podpori ZDA je uspelo pridobiti članice NATO Belgijo, Nizozemsko, Dansko in Norveško za nakup ameriškega novega jet letala F-16, ki so ga izdelali pri General Dynamics. Pr-vič je prišlo pri tem do dogovora o obsežnem sodelovanju pri gradnji z evropskimi državami. Štiri evropske članice NATO so se sedaj pogodile za nakup 348 letal, med tem ko je Letalstvo ZDA naročilo za sebe 650 teh novih letal. Skupno je torej za enkrat naročenih 1000 letal. Pričakujejo, da bodo letalo kupile kasneje tudi ostale članice NATO, v prvi vrsti Zahodna Novi grobovi John J. Rigler Včeraj se je v avtomobilski nesreči ubil 26 let stari John Joseph Rigler, policijski narednik na Richmond Heights, sin Johna in Frančiške, roj. Tiringar, mož Kum, oče Kristine, Tomaža in Melise, brat Marjance Hozjan, Jožefa in Toneta. Pokojnik je bil član KSKJ št. 226. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek. Podrobnosti še niso določene Stanley J. Sczurek Nenadno smrt je našel v železniški nesreči na E. 63 St. 66 let stari Stanley J. Sczurek z 998 E. 63 St., mož Josephine, roj, Rakar, oče Stelle Ghrist, Stanleyja Jr., Dolores Lemin, Mildred Irvine, brat Mary Ludwig in Anne Sekura, 15-krat stari oče. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in zaposlen pri Gould Inc. kot skladiščnik. Pogreb bo jutri, v sredo, ob 9.30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče. Nemčija, nato pa tudi druge dr- Na mrtvaškem odru bo danes zave svobodnega sveta. Računa- popoldne od 2. do 4. in zvečer 3° na skupno možno naročilo do do 9 3,000 teh letal ali še več. Tolikšno število bo pomagalo zmanjšati ceno posameznega le-tala. Tudi če bi ostalo pri seda-njem naročilu tisoč letal, bodo Mladi kongresniki proti Carlu Albertu WASHINGTON, D C. — Sku- ^ - j pin a mladih liberalnih kongres- ^DA dobile v devizah za letala, nikov ni zadovoljna z vodstvom Prodana zaveznikom v Evropi, *•13 bilijona dolarjev. Po sedanjem dogovoru bodo rugrodja delno gradili v Belgiji Holandski poleg v ZDA, v ®algiji bodo gradili tudi F100 Pratt & Whitney motorje za ^'le. Zavezniki NATO bodo Producirali 10% delov in opre-11,6 letala za letala, ki so jih na-r°čile ameriške Letalske sile, ^/< za letala, ki so jih naročile štiri zaveznice, in 15% za letala,' * jih bodo morda kupile tretje države. Pri gradnji teh letala bo v Zr)A od 60,000 do 70,000 novih delovnih mest, v Evropi pa oko- * 25,000. Tam bo delo razdelje- sorazmerno s številom letal, u jih je vsaka od zaveznic naučila. Carla Alberta in je začela gibanje za njegovo zamenjavo. “Ce tvoje moštvo preneha dobivati igre, izmenjaš njegovega vodnika,” je dejal kong. Bob Carr, demokrat iz Michigana, ki vodi skupino mladih kongresnikov. Za svoj podvig je dobil le malo podpore, bil 'pa je deležen veliko kritike od starejših kongresnikov, ki so označili Carro-vo delovanje za “bedasto taktično napako”. Stališča obeh strani na Srednjem vzhodu so zdaj popolnoma jasna Državni tajnik Kissinger je po razgovorih z Rabinom, predsednikom vlade Izraela, izjavil, da so stališča popolnoma razčiščena. NEW YORK, N.Y. — Po razgovorih s predsednikom izraelske vlade Rabinom v Washing-tonu, D.C., se je državni tajnik Kissinger sestal ponovno z njim v New Yorku, predno je Rabin v nedeljo’ zvečer odletel domov: Državni tajnik je v razgovoru z novinarji izjavil, da so stališča obeh strani zdaj popolnoma jasna in da bodo razgovore o možnosti sporazuma vodili po diplomatski poti. V naslednjih dveh tednih je po Kissingerjevi sodbi možno presoditi, ali obstoje resnični pogoji za dosego sporazuma} med Egiptom in Izraelom ali| ne. Državni tajnik je dejal, da v bližnji prihodnosti nima namena iti posredovat na Srednji vzhod osebno, kot je to storil v preteklem februarju in marcu. Izraelski predsednik Rabin je v nedeljo izjavil, da mora tudi Egipt pokazati dobro voljo in popustiti, če naj popusti Izrael, da bo prišlo do sporazuma. Kissinger je potrdil, da je popuščanje potrebno. j V žito primešajo smeti DES MOINES, Iowa. — Lastniki elevator jev za žito v New Orleansu in v drugih pristaniščih, od koder izvažajo žito iz ZDA, namerno primešajo žitu smeti, če je to bolj čisto, kot je po predpisih določeno, je trdil tu kong. Neal Smith, demokrat iz Iowe. “Če je v žitu le 1% smeti, pometejo tla in zmečejo to vanj, da dosežejo 3%, kot je dovoljeno,” je trdil kongresnik. Na ta način povečajo oni svoj dobiček, trpi pa ugled ameriškega žita in trgovine. PREDSTAVNIŠKI DOM ZAVRNIL NEP0CAKANCE Predstavniški dom je včeraj po kratki razpravi odklonil z 290:64 odstop načelnika posebnega odbora za obve-veščevalne službe kong. LucJena M. Nedzija, demokrata iz Michigana, proti kateremu so se dvignili mladi, liberalni demokrati, ker da je vedel za zarote CIA proti tujim državnim poglavarjem že dalj časa, pa ni začel nobene pr'eiskate. Odklonitev odstopa pomeni hud udarec za upornike, zlasti še za njihovega vodnika J. Stantona iz Clevelanda. Starši Mary Jo ne verjamejo več zgodbi 8en. E. M. Kennedyja CHICAGO, 111. — Vera Gla-Ser od Knight Newspapers piše ^ včerajšnji Chicago Tribune, a starši Mary Jo Kopechne ne Verjamejo več temu, kar pripo-Veduje sen. Ted M. Kennedy o Nesreči z njuno hčerko Mary Jo *u*ija 1969 pri Chappaquiddick. Zadnjič sta ponovno obiskala Ce in mati ponesrečenke kraj Usteče in se sestala s potaplja-ern J. Farrarjem in s šerifom v' ^nokom, ki sta dala pri zaslišanjih za sen. E. M. Kennedy-neugodne izjave. Joseph Ko-echne in njegova žena sta iz-toVlIa> 'da ne verjameta več v °> kar je o nesreči pred 6 leti spovedoval senator. Potres v Čilu SANTIAGO, Čile. — Močan tu reS S° preteklo soboto K r ^udJe so bežali na ceste. - 9 _e vočje škode ni bilo. bremenski prerok Kitajska svarila WASHINGTON, D.C. — Kitajski komunistični diplomati v Washingtonu p r i p o v e dujejo vsem članom Kongresa, s katerimi pridejo v stik, o nevarnosti zaupanja Moskvi in pomirjeva-nja z njo. To naj bi bil del splošne, svetovne kampanje LR Kitajske proti Sovjetski zvezi, ko se boji njene osvajalnosti. Britanija bo dobavila za en bilijon dolarjev orožja in opreme Egiptu LONDON, Vel. Brit. — Zastopnik egiptskega poslaništva je dejal novinarjem, da je bil dosežen med vladama Egipta in Velike Britanije dogovor o nakupu orožja za egiptske oborožene sile v Veliki Britaniji v skupni vrednosti do preko enega bilijona dolarjev. Sporazum je bil dosežen tekom obiska egiptskega zunanjega ministra Ismaila Fahmyja v Lcndoniu pretekli teden. Zastopnik britanske vlade je potrdil, da so se o prodaji orožja Egiptu razgovarjali, ni pa povedal nič trdnega o sklenitvi dogovora. Galon gasolina $1 še pred koncem tega !ela! Sen. Mike Mansfield svari, da bo cena gasolina kmalu dosegla $1 za galon, če Kongres ne bo skoro izdelal svojega energetskega programa. WASHINGTON, D.C. — Vodnik demokratske večine v Senatu Mike Mansfield iz Montane svari motoriste in Kongres, ,. . . .. AT j •• • , . . , _ i proti načelniku Nedznu m grdo da bo cena galona gasolina sko-} ro dosegla en dolar, če Kongres ne bo izdelal učinkovitega pro- WASHINGTON, D.C. — Pred- — ’ - stavniški dom je včeraj nepoča- kem položaju se je odločil za kanim mladim demokratskim j odstop, liberalnima članoma članom, ki so nastopili pretekli [ Stantonovega pododbora pa je teden proti uglednemu kongres- svetoval, naj se sej pododbora nemu tovarišu Lucienu M. Ned-ziju, pokazal trdo in jasno, da njihove nepočakanosti ne mara, da je za ohranitev določenega reda. Kong. Richard Bolling, demokrat iz Missourija, je dejal: Imate problem kanibalizma, kot se meni zdi. Kanibal (ljudožerec), ki je pojedel kralja, postane kralj. To je očitno letelo na kong. Jamesa Stantona iz Clevelanda, ki je vodil boj za varovanje energije. grama Doslej storil kljub tolikemu govorjenju in obetanju. Danes bo Predstavniški dom razpravo o e-nergetskem programu, ki jo je začel pretekli teden, nadaljeval. Sen. Mm. iield 'napoveduje, da bo predsednik Ford povišal carinoma uvoz olja še za $l.na skupno $3, kar bo povišalo ceno galona gasolina na 70c. K temu je treba prišteti povišanje, ki so ga napovedale države izvoznice za ceno surovega olja, s 1. oktobrom 1975 za okoli 30%, če ne celo več. To bo skupno pognalo ceno galona gasolina na $1. Senator priznava, da bo cena gasolina porastla na vsak način, da pa je potrebno poskrbeti za zmanjšanje potrošnje gasolina za nekako W/< , če se nočemo naglo znajti v novi oljni krizi. — pogorel, ko je pretekli teden izgledalo, da je uspel. Kong. Lucien M. Nedzi je kot v tem pogledu ni dosti član Dom°vega odbora že dalj časa vedel za zarote CIA proti tujim državnim poglavarjem, pa tega vprašanja ni spravil pred svoj odbor in opustil vsako preiskavo, dokler ni vprašanje prišlo na dan od drugod. Mlajši liberalni člani odbora so to priložnost uporabili za nastop proti načelniku odbora Nedziju. Pretekli teden so ga prisilili, da je imenoval poseben pododbor za preiskovanje CIA in mu dal za načelnika J. Stantona, ki je upor proti njemu vodil. V pododbor je Nedzi imenoval tri demokrate in enega republikanca, pa kot glasujoča člana vodilnega republikanca v odboru in sebe samega. Stanton je kot načelnik pododbora tega razširil tako, da je vanj imenoval vse člane Nedzijevega odbora in se s tem napravil posredno za na- Mi imamo sedaj toliko gasoli- čelnika tega odbora pri razpra-na, da nam sili iz ušes, toda ži- vljanju o CIA. Nedziju je bilo vimo v norčevem raju, če misli-'to preveč, Stantona in njegove mo, da se kriza energije ne bo podpornike je obdolžil, da so ga vrnila in — to skoro,” je dejal napadli iz “zasede” in mu vzeli sen. M. Mansfield. ,vse pravice načelnika. Pri ta- SVETOVNA PREHRANBENA KRIZA IZGINJA OB NAPOVEDIH OBILNE LETINE Raj°pvarno z verjetnostjo dežja. C)JVlsia temperatura 82 F (28 RIM, It. — Lansko jesen so tod na svetovni konferenci za prehrano veliko razpravljali o pomanjkanju živil po vsem svetu, opozarjali na hudo krizo, ki se bliža v tem pogledu zlasti revnejšim narodom. Ti so očitali bogatim narodom, predvsem Amerikancem, Kanadčanom in nekaterim Evropejcem, da jedo veliko preveč mesa, za katerega prirejo je potrebno žito, ki bi lahko prehranjevalo na desetine milijonov ljudi v revnih državah. Nekateri so predlagali, naj bi v bogatih državah, zlasti v ZDA in Kanadi, omejili gojenje psov, mačk in drugih živali, ki ne prinašajo nobene koristi, pa pri tem porabijo večje količine živeža, ki bi bil sicer na razpolago ljudem v tujih, revnih državah. Ti predlogi so ponekod dobivali že značaj kampanje, ko je postopno vse skupaj nekam naglo utihnilo in zaspalo. Poljedelski strokovnjaki so začeli razlagati, da stiska za živež ni tako huda, kot so sli-koli na prehrambeni svetovni konferenci lani v novembru v Rimu, ampak da je glavna težava v pomanjkanju sredstev za nakup hrane v revnih državab in posebno tudi za nakup umetnih gnojil, ki bi naj pomagala k večjemu pridelku. V Rimu so najprej izračunali, da bo revnim državam manjkalo letošnjo pomlad za hrano okoli 15 milijonov ton žita, nato so to količino zmanjšali na 10 milijonov ton. Od tedaj so premožne države z ZDA na čelu obljubile 'in dostavile revnim blizu 9 milijonov ton hrane ali pa jim dale denar za njen nakup. Tako je Organizacija za hrano in poljedelski razvoj Združenih narodov, v kateri je 131 držav, sedaj objavila, da bodo “nujne potrebe razvijajočih se držav v pogledu prehrane zadoščene” za letošnje leto. Generalni direktor te orga-nizacie A. H. Boerma je mne- nja, da je prehranbeno krizo 1974-75 p o m a g alo reševati troje dejstev. Povečan nakup hrane z denarnimi sredstvi, ki so jih dobile revne države, padec cen žit na svetovnem trgu in povečanje obdelovalne površine za deželne pridelke v zadnjih mesecih. Poročilo glavnega direktorja FAO daje precej prav a-meriškemu polj e de Iškemu tajništvu E. Butzu, ki je lani v novembru odklanjal pozive po nujni pomoči in govorjenje o krizi. V glavnem stanu FAO v Rimu sicer še vedno nekaj zabavljajo čez ZDA, pri tem pa priznavajo privatno, da so prav one s posebnimi, dodatnimi velikimi darili preprečile krizo. Od lanskega novembra so ZDA podarile ali pa prodale po nizki ceni na dolgoročen kredit dodatna 2 milijona ton hrane revnim, lačnim narodom k štirim milijonom ton, ki so jih že preje določile v te namene. Kanada je darovala en milijon ton, Avstralija 400,000 ton. Evropska gospodarska skupnost, v glavnem Francija, pa 1.2 milijona ton. Večina ostale pomoči je bilo v o-bliki denarja, s katerim so mogli revni narodi kupiti živila na svetovnem trgu. Ta denar je prišel v večji meri iz držav izvoznic olja, predvsem iz Savdije in Kuvajta. Pšenica je stala lani novembra $5 mernik, sedaj pa stane okoli $3.80, kar je olajšalo nakup in omogočilo nakup večjih količin. Te so bile na razpolago, ker so drago pšenico prenehali krmiti živini, oziroma to krmljenje močno omejili. Sovjetska zveza in Kitajska sta k olajšanju prehran-bene krize doprinesli nekaj s tem, da sta omejili uvoz žita pod količine, ki sta jih imeli dogovorjene. Letos se obeta bogata letina, tako računajo v ZDA, da bo pridelek pšenice za 16% večji od lanskega. Dobro letino napovedujejo tudi drugod po svetu. ne udeležita. J. Stanton je moral nato sklicano in odprto zasliševanje o CIA odložiti.. Carl Albert, govornik, oziroma predsednik Predstavniškega doma, odstopa L. M. Nedzija ni takoj sprejel, ampak je pustil vso reč “zoreti”. Koncem tedna je odstop sprejel in ga predložil včeraj celotni zbornici. Tu so mladi nepočakanci in prevneti liberalci doživeli svojo uro resnice. Odstop Nedzija je zbornica odklonila z 290:64 glasovom in s tem jasno pokazala, na kateri strani je. Kong. L. M. Nedzi je nato izjavil, da bo svoj odbor spremenil in izmenjal del njegovega članstva. Po vsem sodeč bo ukinjen tudi posebni pododbor z načelnikom Stanto-nom. Kong. J. Stantonu so očitali, da je prezgodaj razkril možnost vmešave CIA v zarote proti tujim državnim poglavarjem. Velika večina je odklonila tudi upor proti načelniku odbora Nedziju, ki uživa med svojimi kolegi v Kongresu splošen ugled. Kong. Nedzi je po glasovanju dejal, da ne izgleda, da bi bilo potrebno CIA preiskovati še Do-movemu odboru, ko je to že storila posebna predsedniška komisija in ko je sredi tega dela že tudi poseben Senatni odbor pod načelstvom F. Churcha. “Poslati raziskovalce orat polje, ki je bilo že preorano, je dvomljiva modrost,” je dejal kong. Nedzi. Večina je pokazal svojo nejevoljo tudi proti kong. Michaelu Harringtonu, liberalnemu demokratu iz države Massachusetts, ki je kot član Domovega odbora za oborožene sile zvedel za očitke CIA glede njenega poseganja v Čile in te iznesel v javnost. Zaprla mu je dostop do vseh zaupnih dokumentov odbora. M. Harrington je tudi član Nedzijevega odbora in je bil med podporniki Stantona. Ko mu je večina vzela pravico dostopa do zaupnih dokumentov, je Harrington dejal, da mu ni žal za njegova dejanja, ker je videl v tem priložnost spraviti na dan temeljno vprašanje — tajnost vlade. “Izgleda, da ne nadzira Kongres CIA, ampak da CIA nadzira Kongres,” je trdil kong. Harrington in dodal: “Lahko je videti kako in po kom.” Kong. James V. Stanton, nekdanji predsednik mestnega sveta v Clevelandu, ki je nasledil v Predstavniškem domu M. A. Feighana, je govoril o svoji kandidaturi za senatorja proti R. Taftu prihodnje leto. Kot načelnik Domovega pododbora za preiskavanje CIA bi imel obilo možnosti priti v javnost tako na televiziji kot na radiu in v časopisju. To bi bila zanj odlična propaganda, ker bi se lahko predstavil splošni ameriški javnosti in posebej tudi volivcem v Ohiu. Vse to je sedaj padlo v vodo in James V. Stanton bo moral čakati na prihod nove priložnosti. Med tem bo lahko Iz Clevelanda in okolice K molitvi— Tajnik Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ sporoča članstvu žalostno vest, da se je smrtno ponesrečil član 26 let stari John J. Rigler. Vse članstvo je vabljeno jutri, v sredo, zvečer ob osmih v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi. Seja— Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida. Prijeten obisk— Včeraj sta se oglasila v uredništvu g. Lojze Galič in njegova žena ga. Frances iz Milwaukee-ja na kratek razgovor, ko sta se mudila v Clevelandu. Hvala za obisk in za prijetno kramljanje! Prestal operacijo— Obče poznani Sutton C. Gi-rod, predsednik pogrebnega podjetja Žele Funeral Homes, je v Bostonu, Massachusetts, kjer je dne 2. junija 1975 prestal težko operacijo na očesu. Z njim je njegova žena Justine (rojena Žele). Zdravje se mu obrača na bolje in nadeja se, da bosta doma koncem tega tedna. Želimo mu skorajšnjega in popolnega okrevanja! Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Industrijska produkcija v ZDA je v preteklem mesecu padla za 0.3%, 8. mesec zapored. To pomeni, da se gospodarstvo pretekli mesec še ni začelo oživljati in krepiti. WASHINGTON, D.C. — Zakladni tajnik W. Simon je dejal, da ni nobenega gospodarskega razloga za povišanje cen olja in da bo to zaviralo gospodarsko oživljanje v svobodnem svetu. WASHINGTON. D.C. — Predsednik Ford je dejal, da se bosta on in Rockefeller ponudila republikanski stranki za predsedniškega in podpredsedniškega kandidata, da pa bo nato ta odločila, če ju sprejme ali ne. WASHINGTON, D.C. — Sen. G. McGovern je včeraj dejal, da je dobil sporočilo iz Havane, da bo Kuba vrnila 2 milijona dolarjev Southern Airways, ki so jih te leta 1972 izplačale kot odkupnino za ugrabljeno letalo. RIM, It. — Pri pokrajinskih volitvah v nedeljo in včeraj so komunisti in socialisti pridobili. med tem ko so krščanski demokrati izgubili. Krščanski demokrati so dobili tokrat 35% glasov napram 37.8% pred petimi leti, med tem ko so komunisti dobili tokrat 33.7%, pred 5 leti pa le 28%. Komunistična okrepitev bo povzročila težave vladi, četudi te niso nič spremenile položaja v rimskem parlamentu. LIZBONA, Port. — Vojaška vlada je izročila včeraj zgradbo lista Republica komunistični linijski skupini tiskarjev, ko je socialistična stranka, lastnica lista, stavila vrsto pogojev za njegovo ponovno izhajanje. Politični položaj na Portugalskem se je s tem znova zategnil, ko je vojaška vlada očitno podprla komuniste proti socialistom, ne meneč se za podporo volivcev socialistom. preudarjal o starem nauku, da nepočakanost ne pripelje daleč. Eile mit Weile (Hiti počasi) pravi stari nemški rek. rau /•-. ftmmšm rnmmm V1» «c- » v— »ioWT- 6117 St Clair Av*. — 431-6626 — Oerelsfi^ Okio 44163 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week ol July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združen® države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 me*e~* • Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec® - Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 5 months; $7.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 95 Tuesday, June 17, 1975 Gospodarsko sodelovanje opora mirnemu sožitju Zahoda in Vzhoda Doslej smo vedno slišali v svobodnem svetu trditve, da so gospodarski stiki, sodelovanje in povezava temelj za izboljševanje političnih odnosov in mirno sožitje med Zahodom in Vzhodom, dvema svetovoma z različnim državnim in družabnim redom, pretekli teden je s temi trditvami nastopil pred volivci Sovjetske zveze predsednik vlade Aleksej Kosygin. Trdi je, da je vzdrževanje in gojitev “vzajemno koristnih gospodarskih vezi” s kapitalističnimi državami pospešujeta ustaljenost političnih odnosov med Zahodom in Vzhodom. V svojem govoru se je Kosygin zavzemal za povečanje in razširitev medsebojne trgovine, kateri je odprl vrata konec mrzle vojne. Mirno sožitje in izboljšanje odnosov med zahodnim in vzhodnim svetom sta ustvarila pogoje za obsežnejše gospodarsko sodelovanje, predvsem tudi za povečano medsebojno trgovino. Kosygin, ki je po poklicu inženir in dober poznavalec gospodarstva, je v svojem govoru razlagal zlasti novi petletni gospodarski načrt Sovjetske zveze, ki bo obsegal leta 1976-1980. Dejal je, da bodo v njegovem okviru posvečali večjo pažnjo izboljšanju kakovosti izdelkov in večji učinkovitosti obstoječih naprav in tovarn kot pa gradnji novih. Očitno je, da v tako zamišljen petletni načrt gospodarsko sodelovanje z Zahodom prinaša obilno korist. Pomagalo bo boljši kakovosti izdelkov, ki je v Sovjetski zvezi bila in je še vedno sorazmerno nizka, tako nizka, da razen v izjemnih slučajih z zahodno in japonsko ni mogla in še vedno ne more uspešno tekmovati. Ta kakovost se je v zad-njh letih nekaj izboljšala, pa je še vedno sorazmerno nizka ob vzporeditvi s kakovostjo zahodnih industrijskih izdelkov. Sovjetska zveza bi rada dobila z Zahoda novo tehnologijo, ki bi naj pospešila napredek sovjetskega gospodarskega razvoja, predvsem industrijskega, čeprav je tudi poljedelstvo v hudem zaostanku. Ne smemo namreč pozabiti, da je bila nekdaj Rusija med največjimi izvozniki žita na svetu, kd ga mora Sovjetska zveza skoraj redno uvažati v manjšem ali večjem obsegu. Bila so leta, ko je bil pridelek tako majhen, da je na raznih področjih obsežne države nastopila prava lakota. Sovjetska zveza zaostaja tudi v živinoreji in mlekarstvu za Zahodom. Tudi na tem področju ji Zahod lahko v marsičem pomaga ali vsaj služi za zgled. Večji del industrije v Sovjetski zvezi je bil zgrajen s pomočjo in sodelovanjem svobodnega sveta. Po boljševiški revoluciji, ki je uničila dober del nastajajoče ruske industrije, so to obnavljali pod vodstvom ali vsaj ob sodelovanju ameriških inženirjev ter drugih gospodarskih strokovnjakov iz naše dežele in iz drugih dežel svobodnega sveta. Znane Stalinove petletke so vključevale obilno pomoč strokovnjakov Zahoda. Tudi v letih po drugi svetovni vojni se je Sovjetska zveza posluževala pomoči zahodnih strokovnjakov, ki so ji bili v večji ali manjši meri na razpolago tudi v letih, ko je bila mrzla vojna na višku. Dober zaslužek in dobiček sta ljudem v zahodnem svetu žal često vse preveč vabljiva in — zapeljiva. Zlato iz komunističnih držav je prav tako kot ono iz držav svobodnega sveta. Filip II., makedonski kralj, je v starem veku dejal, da z zlatom obložen osel prepleza vsako, tudi najvišje in najtrdnejše mestno obzidje! To je veljalo stoletja pred Kristusovim rojstvom in velja danes. Italijani so zgradili največjo avtomobilsko tovarno v Sovjetski zvezi, Nemci bodo gradili tam jedrske elektrarne, kemične in druge tovarne. Sovjetska zveza se prizadeva vneto že več let za gospodarsko sodelovanje z ZDA in z Japonsko. Te bi naj ji pomagale razviti obsežna prirodna bogastva Sibirije, ko sami manjka sredstev za to. Načrti v tem pogledu so tako obsežni, da jih države Evrope in Japonske ne zmorejo, zato Moskva tako vztrajno snubi ZDA. Zahodna Evropa sodeluje na gospodarskem področju s Sovjetsko zvezo v večjem obsegu že dobro desetletje. Posebno uspešni so Italijani in Nemci, v manjši meri Francozi in Angleži. Sovjetska zveza je v preteklih letih kupovala na Zahodu večinoma na kredit in pri tem pritiskala na čim ugodnejše pogoje. Šla je tja, kjer je te dobila. Ko so Arabci nagnali navzgor cerfe za olje, so koristili tudi Sovjetski zvezi, ki je med večjimi izvoznicami olja. Povečani dohodek od prodaje olja naj bi ji olajšal večje nakupe strojev in tehnologije na Zahodu. V zadnjem času prihajajo iz Sovjetske zveze vesti, da bo ta zaradi rastoče potrošnje olja in njegovih izdelkov doma izvoz omejila in morda morala olje ceio začeti uvažati. Deviz za nakup blaga na Zahodu bo torej zopet malo. Ostalo bo še vedno zlato, katerega cena se je v zadnjih štirih letih tudi več kot početverila. Sovjetska zveza ima poleg Južno-afriške unije največja nahajališča zlata in drugih žlahtnih kovin. Aleksij Kosygin je trdil, da je gospodarsko sodelovanje z državami Zahoda koristno za politično ustaljevanje sveta. Ni sicer rekel, toda brez dvoma je mislil, da zlasti komunističnega, kajti ustaljevanje “kapitalističnega sveta" Moskvi ne gre v račun. Očitno je hotel s svojimi izjavami pomiriti one v Sovjetski zvezi, ki vidijo v povečevanju gospodarskega sodelovanja s “kapitalističnim” svetom škodo za svetovno revolucijo. Ti se zavzemajo za temeljitejše izkoriščanje sedanjih gospodarskih težav v svobodnem svetu za širjenje komunizma in so pripravljeni za ta cilj “žrtvovati detento”, ki jo Kosygin in Brežnjev uradno še vedno hvalita kot koristno Sovjetski zvezi. Zelo verjetno se v tej svoji presoji ne motita! BESEDA IZ NARODA IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, 111. — (XVIIL) — V pomladi 1945 je bilo. Spet so leteli nad nami ameriški jekleni ptiči. Razbijali so razna stra-tegično važna mesta na Koroškem: Beljak, Celovec, na Šta- jerskem Maribor itd. Tokrat nismo imeli časa, da bi se odpeljali na Golovec. Ukaz je bil: V zaklonišča, tj. na dvorišču izkopane jarke. Kot vedno, sem bil tudi tokrat zadnji, ki sem privlekel s seboj mitraljez in puško. “Kaj pa čakaš?” me je skoraj nahrulil vodja Tabora. “Saj je vseeno. Me zadene v hiši ali pa tukaj v teh jarkih,” sem mu hladno odgovoril. “Ti štajerska flegma,” se mi je nasmejal. Ko smo čepeli v zakopih, smo naenkrat slišali neke zamolkle odmeve, ne preveč daleč. Ame-rikanci so odvrgli nekaj bomb na Mirje. Bomba je zadela tudi hišo slovenskega pisatelja, upokojenega trnovskega župnika Franca Sal. Finžgarja. Rešili so ga ranjenega izpod razvalin. Nekateri preveč vneti njegovi nasprotniki (zagovarjal je OF), so mu privoščili. “Škoda, da ni bil ubit,” so rekli. Jaz sem pa mislil drugače. Škoda je vsakega Slovenca, četudi drugače misli. Bilo je to 8. marca 1945. V januarju so Gestapovci a-retirali podpolkovnika Peterli-(ibil sem na straži tisto noč na od 8. zv. do 31.) Nasledil me je k tej visoki časti in ji želimo na novem mestu na Mount Assisi hribčku, kjer je glavni sedež naših sester, mnogo uspehov in blagoslova božjega. Še k našim slovenskim gradu-antom. V Lemontu je graduiral iz farne šole Herman Simrayh, sin ge. Mihaele in Staneta Sim-rayha. Poznamo ga kot dobrega fanta, ki rad nastopi in se dobro izkaže na slovenskih prireditvah. V Brookfieldu, lil., je gra-duirala gdč. Sonja Kučič, hčerka Marije in Ivana Kučič. Oba: Herman in Sonja sta bila učenca sobotne slovenske šole pri fari Sv. Štefana. Upamo, da bosta obiskovala tudi višji slovenski srednješolski oddelek. V soboto, 7. junija, sta se poročila gdč. Ema Erman in Alfred Trevino. Mnogo sreče! Dobil sem v roke “Stopinje 1975”, ki jih izdajajo slovenski prekmurski duhovniki. Je koledar, ki prinaša mnogo lepih člankov, ki zanimajo ne le prekmurske rojake, ampak bi morali zanimati tudi slovenske rojake! v Slovenskih goščah in v Prlekiji. Samo $2 'stane in ga je! vredno vzeti v roke. Obrnite se' na go. Gizello Hozian. Rada vam! bo ustregla. stih, da bi povečale produkcijo doma. Toda denar ne gre v potrebne preiskave novih virov e-nergije, ampak ostane v blagajnah oljnih magnatov ..Ali ni to razmišljanja vredno... * Tridesetletnico vetrinjske tragedije obhajamo letos. Obujamo spomine na strašne žrtve slovenskega naroda in na izdajstvo tkzv. ‘zaveznikov”. Ob tej priliki je vredno obuditi tudi spomine na pisanje Ameriške Domovine. Edino in samo ta list je od vsega začetka razumel, kaj se dogaja doma in kam vodi ta-kozvana O s v b o d i ina Fronta. Spomnimo se ob tej priliki od ločnega pisanja sedaj že pokojnega urednika Jaka Debevca. Ali bi ne bilo prav, da bi se oddolžili AD s tem, da bi pridobili kaj novih naročnikov v zahvalo za ^dosledni in odločen- nastop. Prijatelj, razmisli o tem in pojdi na delo. Drugič bom kaj napisal o vrtnarstvu pred našo cerkvijo, če se mi bo seveda ljubilo. * Politična glava. Neki politični govornik je pravkar končal svoj govor. Navdušeno- ploskanje sprejme z lahnim poklo: nom. Naenkrat pa nekdo iz množice vrže vanj zeljnato glavo. Govornik se brž žave. Hitre pobere zeljnato glavo, jo poka-, že navzočim im zakliče: “Eden i od naših nasprotnikov je izgubil I glavo!” i Naj bo konec. Vročina priti-| ska in se mi ne ljubi kaj več kavsati. Sicer je pa itak že vse predolgo. Lep pozdrav prav vsem. “Toti štajerc” Sestanek Kluba slovenskih upokojencev za senklersko okrožje CLEVELAND, O. — Sloven ski upokojenci v senklerskem okrožju bomo imeli svoj redni _ mesečni sestanek v četrtek, 19 * 'junija, v Slovenskem narodnem Mnogo naših rojakov bo v i domu na St. Clairju. Vse člane avgustu potovalo s posebnim 0p0zarjamj se seg^ne^ ne domobranec Petek, in takrat so! busom v Baragovo deželo. Izlet. | začel ob enih popoldne, kakor je Gestapovci vdrli v stanovanje, bolje romanje, prireja Barago- bilo na zadnjem sestanku skle razorožili v veži stražarja ter a- va zveza v Ghicagu. Nad 30 o- ^ njeno, ampak ob navadnem ča-eetirali polpolk. Peterlina. Isto- se,b Je ze prijavljenih. Prav bi SU) torej ob dveh popoldne, časno so aretirali majorja Kri-■'3^0’ ^ se ljudje, ki bodo po- ; Na sestanku bomo določili — ža, Milana Finca in še druge. j t°vaii Uai naročili Mr. Bemaid pCteg drugega — tudi dan naše J. Lambertovo knjigo “The. ga izleta v Pennsylvanijo, zate Na Taboru sem dočakal 3.! Shepherd of the Wilderness”.1 ^te maj. Bil sem povabljen. Slekel1 Je prav zanimiva. Vezana stane'gti sem domobransko uniformo in $4) broširana pa samo $1.5o. pi-j v civilu prisostvoval temu dogodku, ki je bil mnogo prepozen in popolnoma nekoristen slovenski stvari. Če bi se to zgodilo, čeprav ilegalno 1. 1941, bi bilo smiselno. Slovenska vlada v domovini, čeprav morda v hribih, bi našla odmev tudi pri ‘zaveznikih”. Morala bi se izja- šite ponjo na Cause of Bishop1 Frederic Baraga, 239 Baraga1 Ave., Marquette, Mich. 49855. Tako boste še lažje sledili stopinjam, ki jih je prehodil naš| svetniški Slovenec, škof Friderik Baraga. * V Ameriki je 375,000 advoka- vabljeni vsi, posebno pa t ki radi potujete. Anton Žakelj, taj. /iti proti okupatorjem: Nem- tov. To je sloj, ki na lahek na- cem in Lahom. Tako smo pa ča- j £in zasluži lepe denarce, več-kaii in dočakali zlom in z zlo- ]a-at pa svojega klienta odere mom tudi priimek “sodelavci o-! tudi do zadnjega beliča... kupaterja”. Naj reče kdo, kar j * hoče, dejstvo je, da se takrat v Daily News poroča dopisnik 'ismo znašli in slepo sledili ion- Harlan Draeger, da oljna indu- donski emigracijski jugoslovanski vladi, ki se je mesece in mezeče kregala med seboj, ali se naj mladoletni kralj Peter II. poroči ali ne. (Ilija Jukič: The Jail of Yugoslavia.) Dva dni po 3. maju in trenutnem mavduše-nju, ko so po dolgih letih (1929) zopet zaplapolale slovenske zastave, se je pričel žalostni umik na Koroško. (Dalje) * Kaj boš novega napisal? Nič novega. Ko boste to brali, bo že vse staro. Je to pisanje le bolj soseskina kronika. Morda bo le kdo kdaj pobrskal' po starih letnikih AD in ugotovil to in ono. Prednica pri naši farni šoli č. s. Konrad je bila izvoljena za glavno predstojnico (provincialise) slovenskih šolskih sester v Ameriki. Komaj eno leto je bila pri nas, pa se odlično uveljavila v naši farni šoli. Bomo je pogrešali, obenem pa ji čestitamo strija drži trdno v svojih rokah politiko ZDA, zlasti v pogledu energetike. Marine Engineers Beneficial Ass’n. v svoji študiji pravi: “Je dejanska konspiracija med izvršnim (eksekutivnim) oddelkom administracije in oljno industrijo. Predsednik ZDA je lobist za oljno industrijo. Študija pravi: “Akcije zvezne vlade se ne obnesejo že nekaj let. Je en nezmotljiv zakon: Oljna industrija vedno zmaga, ameriški potrošnik pa izgubi. Oljna industrija ima ogromen vpliv preko svojih z a s t o p n i kov v ključnih vladnih poslih. Npr. v National Petroleum Council (posvetovalni organ) prevladujejo oljni magnati. Exxon Corp. sama ima v 58 posvetovalnih organih svoje zastopnike. Sedem večjih oljnih industrij ima zveze s Srednje vzhodnimi (olja bogatimi) državami. Oljne industrije že zaslužijo pri popu- Njujorška srenja cd celrle aprilske do druge junijske««. NEW YORK, N.Y. — Nekam dolgo se mi je zapisalo naglav-je tega srenj skega poročila. Je kar precej skladen s časom mojega molka. Prepričan sem bil. da bo moj molk iz njujorške slovenske srenje kdo prevpil iz njujorške fare sv. Cirila ne Osmi. Pa do danes je vse tiho v srenji in fari. Le neka pesem kroži med našimi ljudmi, ki pravi, da je šla prosveta na počitnice in da se zanjo zberemo spet na tretjo nedeljo v septembru. Kakor se je človek že zgodaj navadil pdzabljati na sebe, mu to ^ nič ne pomaga v nekaterih trenutkih, da ne bi spoznal znova resnice preprostega sloven skega pregovora, ki pravi: Človek ne more iz svoje kože. To se pravi z drugimi besedami: Sebi ne moreš nikdar uteči. Lani sem tudi molčal, celo nekam dlje. Pa ne zato, da bi šel na počitnice v nek cottage ob morju, niti da bi poletel na Slovensko, a bil sem ves, da, prav ves — z dušo in telesom — tamkaj. Lani v maju mi je umrla mati.. . In od tega je leto dni ... In po letu dni sem spet v srenji svoji umolknil. Ne, da7 se ni v njej od četrte aprilske, o kate- ri sem še poročal v Ameriški Domovini iru Ameriškem Slovencu, pa do druge junijske nedelje ni nič zgodilo, nič omembe vrednega. Vse, kar se je dogajalo v njej, je šlo mimo mene, v mojem doživljanju ni našlo tistega odmeva, navdušenja in zagretosti kot v kakem drugem letnem času. Pa vendar bi kdo dejal, saj je bil prav od četrte aprilske nedelje do druge junijske naj lepši letni čas. Bil je to čas majnika, čas bogatega zelenja in cvetja. In pesem nam poje: Lepi maj, krasni maj — konec zime je sedaj ... Res, tako nekako je v naravi! V naših doživljanjih, v naši dušni in srčni kamrici — kamrica je za Slovenca naj lepši prostor umika — pa je morda čisto drugače. Tam v maju morda ni cvetja, ni vriska in ni radosti, ko podoživljaš mnoge svoje maje v preteklosti. In v letošnjem maju ni mi bi-'o do tega, da ibi pisal poročila z njujorške srpnje, ker to lahko spravi tudi kdo drug in tako sestane naša srenja in pisanje o ijej zanimivejše! Vse preveč v svoji koži sem sil, tiščal sem se v svoji skrom-li kamrici. Iz skromnosti pač ne moreš napraviti bogatije. Pa /endar je ta revščina osebne kamrice bogatija za mene. Pred letošnjo četrto aprilsko ledeijo smo brali in poslušali, cako se je skončala borba za vobodo v daljni azijski deželi, n ali se ni prav tako! žalostno .končala pred tridesetimi leti aa Jugoslovanskem in Sloven-,kem?! Veliko žrtvovanja za ivobodo, da potem za gotovo :maga nasilje. In tudi to je maj, isti prekrasni maj, ko v našem :emeljskem pasu vse vzcveti.. . m v takem naravnem vzcvetu mrt se ne zagleda v to prešer-lost življenja, ampak brez umira, brez počitka kosi, kosi, kosi. V maju je pred tridesetimi eti pokosila nasilno toliko mladih življenj na Slovenskem .. . 7 maju imamo na Ameriškem Viatefinski dan ma drugo majsko nedeljo ... O čem naj po-';em v takem času pišem, ko se je toliko zgodilo težkega prav v naju, in vse to težko — poleg zeliko svetlega — je zdaj oprema, pohištvo moje skromne kamrice. Mati mi je njena svetlost. In ;a moja svetlost je doživljala toliko trpljenj svojih, očetovih n mojih.. . in še domovinskih. Ali naj pišem to, kako je ob koncu maja 1941 pribežala v moje skrivališče v Ljubljani, ri so nam Nemci in njihovi Domagači vzeli skromno, lepo domačijo v korist utrjevanja lemštva na Slovenskem? Ali naj opisujem njeno in svojo junijsko bolečino, ko je v istem letu ob začetku junija pe. Ijal vlak mimo najinega skrivališča očeta v pregnanstvo — hvala Bogu — v bratsko Srbijo? Ali naj pišem o njeni boleči-ai in strahu v maju leta 1945 — v času cvetja, radosti in zlagane svobode, ko sva se morala z ljudsko oblastjo boriti za ponovni vstop v od Nemcev in nem-čurjev odvzeti dom? Ali naj pišem o njeni bolečini nj trepetu, ko me je^na prvo junijsko nedeljo pri kosilu aretirala OZNA in odpeljala v zapore, da dva meseca ni vedela, kje sem, živ ali mrtev? Ali naj pišem o njeni majski bolečini, ko je zgubila, ko je smrt pokosila očeta sredi cvetja in pomladi? In ali naj pišem zdaj le še c svoji bolečini — ona je brez nje že leto dni — ko je bil prvi Materinski dan brez nje, ko je bilo prvič, da ji nisem pisal za njej na Ameriškem posvečan dan? Na Ameriškem mi je dala živ-l.ienje. Na Ameriško sem se po vsem razočaranju na Slovenskem vrnil prav zaradi svobode. In če bi moja mati letos še živela, vem, kako boleče bi bilo njeno pismo ob trenutku letošnjega počutja nas vseh, ki nosimo neke svetle ideale v svojih dušah, kot jih je ona imela v svoji, in je zanje tudi trpela, težko in velikokat trpela. Tudi njeno pismo bi bilo polno žalosti in bolečine, ko je Amerika v aprilu letošnjem zgubila pomembno bitko za svobodo v svetu. Tudi stvar svobode na Jugoslovanskem in Slovenskem je bila s tem porazom močno prizadeta! In če bi moja mati še živela, jaz bi v maju pisal srenjsko poročilo in bi ga ji — kot ponavadi — poslal v branje in kratkočasje. Lahko bi ji napisal, da smo na tretjo majsko nedeljo ob priliki farne prosvete proslavili Materinski dan na prav lep m bogat način. Napisal bi ji, da je tudi ga. Babnikova nastopila v svojo ‘in sleherne matere čast. To bi ji prav iz srca rad napisal, ker je moja mama Babnikovo gospo spoznala in sta znali kot dve dobri materi lepo pokramljati o svojih otrokih in o svojih bolečinah. Z radostjo bi ji napisal da ima naša srenja ravno v tem časO spet lep mladostni življenjski cvet, od katerega pričakujem0 lepih in bogatih sadov. Povedal bi ji, da bo naša srenja še živela, ker imamo mlade matere, kakršna je bila ona, ki mi je v Clevelandu brala Zormanove pesmi, da sem se jih pa ta načb1 naučil. Ona z očetom me je naučila še na Ameriškem ljubih njeno rodno slovensko zemlj0 in spoštovati njeno besedo. Na tretjo majsko nedeljo s° nam na prosvetni dejali: Na svi' denje v septembru! Na prvo ju' nijsko nedeljo, ko je bil v cerkvi krst, pri Komatarjevih s° spet krstili, je bil v dvorani se! stanek za pomenek o prihodnji prosvetni sezoni. Na tem sestanku je župnih oče Richard Rogan povedal, da je odločil sklicati farno srenj0 | še pred septembrsko prosvetn0 , kar dvakrat, in sicer na piknik to na tretjo soboto v avgustu, je 16. avgusta, in na tretjo boto v septembru — 20. septeG' J bra, ko bo svetoletno farno r°' manj e k Marijinemu svetišču v , West Haverstraw, N.Y. Ta b°žj ja pot je nekako eno uro in Poi počasne vožnje proti Bea)-Mountain-u. Torej farani ^ srenj čani: Pripravite se za dve srenjski srečanji! Obakr3 bo šel tudi skupen avtobus iz pred Ligine hiše v Ridgewood11' Župnik vam bo itak poslal oboje še posebna povabila in na vodila. Vendar že zdaj rezeiM raj te ta dva dneva za našo sl° vensko skupnost na NjujorškeIj° in povezujte se med seboj za dve skupni srečanji. Peto leto prosvete smo zače^ z mladimi in končali smo 9a tudi z mladimi. Pa samo mU dost — kitajski pregovor praV^ v sedanjem cvetu je bodoči sa — je zagotovilo za obstanek živ ijenjskosti naše narodne skuP nosti na tujem in naše si^e na Njujorškem. Kako me je razveselilo, r sem slišal, da Tončka Babni^ Staltzerjeva organizira nua srenjo za piknikovanje v banic State Parku, N. Y., 0 Taconic State Parkwayju. In piknikovanje ni samo za mlaCl Vsakdo iz naše srenje in od še fare naj pride. Vsak je brodešel, da se drži naše nar° ne sredine tudi v teh pasjih sicer kar hladnih — dneh! V ne^ deljo, 22. junija, bo verjetno 1®. po in toplo, kot nam je toplo P srcu ob pobudi mlade da vabi v skup prav vse taki-3 ko starejši mislijo na počitek- Prav je, da se srečamo še Pa^ krat kjerkoli pred avgustom septembrom! Tončka, hvaln za idejo in povabilo! Tone Osovnik KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta XVI. slovenski dan v Kanadi Ponovno se bliža naš Slovenski dan. Morda ni odveč v tem trenutku, če se vprašamo, čemu obhajamo vsakoletne “Slovenske dneve” povsod, kjer so nastanjeni Slovenci. Ne bo odveč tako vprašanje, da ne bomo le ftadaljevali nečesa, s čimer smo nekoč začeli, ne da bi dobro vedeli, zakaj to delamo. Slovenski dan nam je praz-nrk slovenske narodne zavesti, opozorilo pripadnosti k narodu, tz katerega smo izšli in katerega 'tol smo. Je pa lahko in mora biti tudi dan vsakoletnega izpra-sevanja vesti o našem čutenju z nsodo slovenskega naroda v matični domovini, zamejstvu in po svetu: Ga ljubimo prav, živimo z njim, se zavzemamo zanj, smo skušali pomagati pri gradnji siovenske prihodnjosti? Slovenski dan združi rojake najprej okoli daritvene mize in kaže na vire, temelje vseh kre-Pnsti, tudi ljubezni do naroda, £krbi za njegovo usodo, iskanja P°ti v lepšo prihodnost. V nadnaravni luči kaže potrebo in ^rednost dela za narod. Kulturni del opozarja na ne-°gibnost prosvetnega dela med Uanri morda bi večja povezanost skupni programi rodili več s«dov. Slovenski dnevi morajo Pokazat sadove združenih napo-r°v vseh srenj. Vse enote, zla-jkt njihova mladina, morejo po-azati, kaj so si prisvojili iz slo-^ensk$ kulturne zakladnice in aj so ji morali dodati. Pomembna je tudi družabna Povezanost. Skupno veselje nas veže med seboj, pomaga premostiti težave in celo nasprotstva. v nuni in neznani rojaki morejo Cutiti domačnost, prijateljsko Vez med sinovi iste , krvi. In jUKdina bo lepše našla pot do nGnj svojih staršev, njihovega odn, celega naroda z vsem bogastvom običajev, jezika, pesmi ,n kulture sploh. ^ "kudi naš letošnji “Slovenski an bodi resnično “Zborovanje lipo”, naš slovenski posvet, rambni tabor sredi valov raz-ralnega materializma, pravi 0venski narodni praznik. (Na- V D'Ž' aprii 1975'-) slovenski narodni praznik • Po številu bo letos, kot že le-iC S^ev^° zadnjo nedeljo v esecu juliju. Njegova osredij1 misel bo: pred 30 leti smo j.gg. 2aPustili in odšli v svet, da sv^0 življenje in najdemo Vj°. °do; povedali bomo domo- . 111 in svetu, kaj smo dosegli, Me •- kako Slovensko pisarno pismeno, na 618 Manning Ave., Toronto, Ontario, pa bomo objavili imena, uspehe in stroke dovršenih študij. Socialna delavka je postala gdč. Dorti Erčulj iz znane Erču-love družine, ki živijo na Vino-na Drive v Torontu. Dosegla je akademsko; stopnjo Master of S.W. in, se je že posvetila temu lepemu delu, ki je pomoč pri reševanju problemov svojega bližnjega. Dorti je blagega značaja, pridna pri delu in obdarjena z nadarjenostjo. Vse to jo izredno usposablja za poklic, ki si ga je izbrala. Čestitam! Dorti se je posvetila svojemu bližnjemu, Janez Muhič ml. se je sklonil k materi zemlji in je postal geolog. -Letos je dosegel po štirih letih študija na torontski univerzi akademsko stopnjo B. Sc. V svojem poklicu bo proučeval zemeljsko skorjo in njen nastanek. Komaj je dokončal študije, je že odšel v severne predele Ontarija, kjer je zaposlen pri Hana Mining Co. Muhičev je veliko v Torontu in vsi so znani po pridnosti in podjet-nosti. Gotovo tudi mlademu geologu Janezu ti dve lastnosti pripravljata bogato in srečno bodočnost. Tudi njemu čestitke! Por. spojimo v velikem svetu in mislimo, RiTV’i komo šli na ŠESTNAJSTI ko venski dan: iaj I Akademski uspehi Kanadskih univerz že priha-0 mladi izobražneci z diplo- ami. Kako koristno bi bilo. da °1 se Kje vodila evidenca teh dovj "Zencev’ ki ki govorila zgo- lf obraz- - j^ l' Kako so se v Kanadi u- Ekij)aVl^ sinovi iu hčere sloven-dan 'Kmžev. Danes imam po-6 vSamo o dveh, 'ki sta letos Uni 0ncfia študije na torontski t5j,. r21- Kdor ve še za druge uspehe, naj 'jih sporoči v Torsafslci Sferen®! efe li-fefnisi pikola ' Stegenske fiarsdiie vtiske TORONTO, Ont. — O komunistični revoluciji na Slovenskem se je že mnogo pisalo v naših časopisih in revijah in snov o tej tragični dobi naše narodne zgodovine je bila že precej podrobno obdelana in do neke mere tudi objektivno prikazana z naše strani. Gotovo so mnoge stvari pomanjkljive in dokončno objektivnost jim bo dal šele zgodovinar, ki bo čez leta zbiral snov iz vseh virov in iz njih potem izluščil pravo resnico. Doma seveda uradno še vedno tolčejo na iste bobne, ki naj bi pregiušili resnico, katera počasi, pa tem bolj učinkovito pronica na dan. Pri tem imam predvsem v mislih Kocbekovo izjavo, zabeleženo v Pahor-Re-buiovi knjigi, da se je pokol Slovenske narodne vojske po končani vojni resnično izvršil in da to ni bil nikakšen prbpa-gandri stvor protikomunistične emigracije. Čeravno g. Kocbeku ne verjamem, da bi o teh pokolih ničesar ne vedel kbt visok funkcijonar v jugoslovanski ko-muniističm hiearhiji, je vendar njegova javna izjava po 30 letih dokaz, da so komunisti lagali in še lažejo o teh masovnih pomorih. Kar mene zanima, je vpra-. sanje, zakaj je g. Kocbek potreboval 30 let, predno je s tako izjavo prišel na dan? Tudi ne morem razumeti, zakaj ga avtorja sedaj poveličujeta? Mi o tem že govorimo in pišemo 30 let! G. Kocbek ni povedal nič novega, le piko je morda pristavil. Za zločine, ki so jih komuni- EUROPEAN NATURAL PRODUCTS 51 Devondale Ave., Willowdale, Ontario dr^tn Prinaša iz Evrope naravna zdravila in važna hranilna u°polnila: z'a razi?1 ?rah in Matično mleko (Royal Jelly), Naravna zdravila ginSe e bolezni, zdravilne želiščne čaje, Tonika, Extrakte kakor Pora) S’ ome3o> beli trn,'češenj, pšenične klice, leti-hin itd. Sedis-obtov ia P0mb’jenie živcev, in, dobro spanje Venotonik za pektp 1?- la’čne žile, Naravno kosmetiko itd. Pišite narr e ali kličite: 221-6166. krvni nam za pros- sti izvršili med vojno, zlasti pa po njej, bi se morali zagovarjati pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine. Saj se v ničemer ne razlikujejo od onih, ki jih je zakrivil Hitler in tudi s Stalinovimi se lahko enačijo. Mi v tujini, kot ideološka in politična e-migracija, smo že zdavnaj prepustili sodbo Bogu, ki je pravičen, pa obenem tudi usmiljen sodnik. On bo v svoji brezkončni modrosti (vkljub temu, da komunisti v to modrost ne verujejo) izrekel svojo^sodbo. Letos, ko poteka 30 let od o-nih tragičnih dni, smo posebno dolžni spomniti se ne le številnih žrtev, ki so nedolžne padle v mukah pod noži in streli rdečih bratov, temveč tudi svetlih ideŽlov, za katere so bili pripravljeni umreti. Ti ideali morajo znova zaživeti v nas in pre-kvasiti vse naše vsakdanje življenje, če hočemo', da bodo žrtve tiscčev m e d ol ž n o pomorj enih imele kak smisel in pomen v našem 'življenju in v bodočem .življenju našega naroda. O tej 30-letniei naše narodne tragedije se nam ponuja prilika, da obnovimo svoje zaobljube, ki smo jih v času stiske, negotovosti in obupu na Vetrinjskem polju, v taboriščih in; skrivališčih napravili. čas je, da si resnično sprašamo vest, pregledamo dobo zadnjih 30 let, in doznamo, da gremo vsi večnosti nasproti, da zamujenega časa ni mogoče dobiti nazaj, lahko pa se ga nadomesti s treznim, modrim in prijateljskim sodelovanjem vseh demokratičnih Slovencev v zamejstvu, da se zamujeno nadomesti in mnogotere stvari spravi v sklad s skupnimi cilji, ki. naj narodu doma prineso svobodo. V Torontu sta obe borčevski organizaciji na skupni seji sklenili, da ob tej 30-letnici slovenske narodne tragedije vsem slovenskim žrtvam, ki so z vero v Bega in resnično narodno svobodo umirali in s svojo krvjo pojili slovensko zemljo, postavita lep spominski križ v Mid-landu, na kraju smrti kanadskih mučencev, kamor torontski Slovenci vsako leto romamo, tako da bo krona mu ceniš tva vezala našo staro in noyo domovino v večjo čast božjo in zbližala vse vernike, ki obiskujejo ta sveti kraj, v ožje občestvo božjih o-trok. Očetje jezuiti, ki so nam dali na razpolago prostor, kamor križ lahko postavimo, so še posebej izrekli željo, naj bi ta spominski križ ne bil le zgolj zunanji izraz, temveč naj vodi Slovence in vsakogar, ki ga bo videl, k Bogu, ki je oče nas vseh. Seveda bodo s spominskim križem in drugimi pripravami precejšnji stroški. V ta namen se bo kmalu pričela večja nabiralna akcija in se že sedaj obračamo na vse bivše protikomunistične borce, politične in ideološke begunce, ter vse ostale demokratične Slovence, da bi ob tej 30-letnici naše narodne RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU Podadrn. Douglas Boyle je dobil od obrambnega ministra Ri-chardsona ukor, ker je skupini konseravtivnih poslancev v Kalif axu preveč odkrito govoril o položaju kanadskih oboroženih sil. Trdil je, da morajo zaradi pomanjkanja denarja ostajati ladje v pristaniščih, letala pa na tleh, ko je treba varčevati z gorivom. Izrazil je mnenje, da bi Kanada lahko del brezposelnih “zaposlila” v oboroženih silah, namesto da jim plačuje brezposelno podporo. Obrambni minister je dejal, da je prepričan, da je podadmi-ral spoznal, da je šel v svojih izjavah preko svojega delokroga in da tega ne bo več storil. Zato je zadeva zanj zaključena. * “Pasivna evtanasija je v Kanadi nezakonita,” je ugotovil dr. R. Gourdeau iz Quebeca. Pb njegovem je potrebno zadevno zakonodajo dopolniti, d.a bodo zdravniki, ki te vrste evtanasijo dopuščajo in prakticirajo, zavarovani pred sodnim zasledovanjem in tožbami.. . Pod “pasivno evtanasijo” razume zdravnik opustitev ukrepov, ki bi življenje težkega bolnika ohranili. Aktivna evtanasi-ja je poseg zdravnika, ki življenje težko bolnega predhodno konča. Obe sta po sedanjih predpisih in zakonih prepovedani. Katoliška morala aktivno evtanasijo odločno odklanja, ker njihove Mca žal je ,bila 32 let človek nima pravice življenja končati ne sebi ne bližnjemu. V St. Johnu, glavnem mestu Newfoundlanda, so dobili pretekli teden nepričakovano skoraj tri palce mehkega, južnega snega. Ležal je od poznega j litra pa do popoldneva, ko je bila temperatura tik nad lediščem. • Vladni zastopnik je napovedal, da bo brezposelnost do konca leta 1975 narastla na 8% in da ne bo uspelo poživiti gradnjo domov do zaželjene ravni. Obresti bodo višje, kot sodi vlada, da bi bilo potrebno za večjo poživitev gospodarstva, zlasti še gradbeništva. Brezposelnost je v maju nekaj popustila in se znižala na 7.1% napram 7.2% v aprilu in marcu. * Laoške oblasti so prijele in drže zaprto 36 let staro Ameri kanko Rosemary Conway, ki jo dclže vohunjenja in poskusa spraviti iz Laosa na skrivaj letala bivše “Ameriške pomoči Prijeta to odločno zanikava, pa jo vendar ni uspelo rešiti iz zapora. Učitelj: Janez, ta teden si bil vsak dan kaznovan. Kaj praviš k temu? Janez: Vesel sem, da je petek! * Varnostni organi so po 41 u-rah obvladali tri obsojene jetnike v zaporu Britske Kolumbije v New Westminster in rešili Pri “pasivni” zavzemajo nekateri katoliški teologi stališče, da zdravniki “niso dolžni” človekovo življenje, ko se je približalo naravnemu koncu, umetno ohranjati in podaljševati. * Nekaj so govorili, da prijatelji bivšega predsednika R. Nixona, ki se mu je zdravje od lani precej popravilo, tega nagovarjajo, da bi se preselil v New York, kjer bi imel večjo in boljšo pri-iežnost za razgovore in srečanja s politiki in državnimi voditelji kot v Kaliforniji. Richard M. Nixon je to odklonil'in izjavil, da bo ostal v San Clemente, kamor upa, da bo nekega dne prišla tudi njegova hčerka Mrs. D. Eisenhower. * Narodna skupščina Severnega Vietnama je na svojem zasedanju pozvala k proglasitvi Ha-noia za glavno mesto združenega Vietnama: Severni Vietnam postopno uvaja združitev z Južnim na različnih področjih, ko trdno drži v svojih rokah vso .o-blast. * Na splosno trdijo vsi/ od mini- stara Mary Steinhauser, ena od talk, pri tem ubita. Skupni čisti dobiček 407 kanadskih podjetij je znašal v prvi četrtini letošnjega leta 1.2 bilijona dolarjev, 12% manj kot v istem tromesečju leta 1974. ZDA so po vsem sodeč odložile vzpostavitev rednih odnosov s Castrovo Kubo. Državni podtajnik William Rogers, ki vodi oddelek za odnose z Latinsko Ameriko, je na skupnem sestanku obeh kongresnih odborov za medameriške odnose pozival proti ukinitvi trgovinske zapore napram Kubi, uvedene pred 13 leti. Fidel Castro je nedavno dejal, da je ukinitev te zapore prvi pogoj za vzpostavo normalnih odnosov Kube z ZDA.. * Porast cen hrane je v maju pognal povprečne cene navzgor za 0.8%, največ v letošnjem letu. Napovedujejo, da bodo cene hrane v letošnjem leti povprečno porastle za nekako 15%. Cene v letošnjem maju so bile na splošno povprečno za 11.4% višje kot v lanskem; med tem ko večala cena gasolina, pa tega.ni objavila. Trdijo, da bo gasolin podražen 1. julija za 4c pri ga-lonu, kurilno olje pa s 1. novem brom za isto vsoto. • Glavni poštar Bryce Macka-sey je pretekli teden napovedal zvišanje poštnih pristojbin, ko se je razgovarjal s svojim francoskim tovarišem v Parizu. Povišanj e naj bi bilo nekako do ene tretjine ali 33%. Povišanje je nujno, trdijo v poštnem oddelku, niso pa še gotovi, kolikšno bo to. * Plin, ki ga uporabljajo za razprševanje sredstev proti potenju je po ugotovitvah strokovnjakov vlade ZDA škodljiv ozonskemu pasu v zgornjem o-zračju, ki zadržuje sončno izžarevanje, povzročitelja kožnega raka. V državi Oregon so kot prvi prepovedali rabo tega plina • fluorocarbona. * Predsednik zvezne vlade Pierre E. Trudeau je posvaril zapornike v zveznih kaznilnicah, naj ne pričakujejo, da bi si mogli z uporom izsiliti pot v svobodo v kaki tuji državi. m Kraljica Elizabeta II. je pretekli teden imenovala za “Komandirja Reda britskega impe-nija” Johna Profumo, ki je moral pred 8 leti odstopiti kot vojni, minister, ko so odkrili, da je imel nedovoljene odnpse z mladimi dekleti in je to v parlamentu najpreje odločno zanikal. John Profumo se je po tem u-maknil iz politike in se predal popolnoma socialnem delu in za to delo mu je kraljica dala sedaj priznanje. —-----o------ strskega predsednika Trudeau-*30 Kile v lanskem decembru ja in finančnega ministra J. j.umerja pa do časopisja in predstavnikov podjetništva, da je Kanada v pogledu štrajkov takoj za Italijo, štrajki da res- tragedije na široko odprli ovoje "° kanadsk° **»**■ - - stvv°> ko prekinjajo produkcijo, poštni in letalski promet. Zastopniki delavskih' unij odgovarjajo, da ti podatki niso tečni, da je Kanada v pogledu štrajkov šele na sedmem mestu med industrijsko razvitimi državami. srce ter po svojih močeh prispevali, da bi naši pomorjeni bratje in sestre, padli borci in vse slovenske žrtve komunističnega in nacističnega nasilja dobili časten spomenik v Kanadi. O napredku in poteku dela za ta spominski križ bomo na tem mestu javnost redno obveščali in objavljali darove, če bo kdo tako želel. O napredku in poteku dela za ta spominski križ bomo na tem mestu javnost redno obveščali in objavljali darove, če bo kdo tako želel. Za pripravljalni odbor: Otmar Mauser Zvezna vlada je napovedala, da bo omejila rast državnega u-službenstva, kjer to ni nujno in ustvarja slab zgled, ko se industrija prizadeva za večjo učinkovitost, ki naj pomaga kanadskim izdelkom do nižje cene in uspešnejšega t e k m o v anja na mednarodnih trgih. 12L višje kot'v decembru 1973. Edino ooleka pretekli mesec ni bistveno spremenila cen, vse ostale potrebščine življenja pa so dražje. • Preiskavo o prodaji mesa poginulih in ponesreonih živali, ki bi smelo biti porabljeno le za hrano pso^v in mačkov, pa so ga prodajali v pokrajini Quebec in delno tudi v vzhodnem Ontariu kot zdravo govedino za ljudsko porabo, nadaljujejo. Neko večjo klavnico v Montrealu in več mesnic so v zvezi s tem zaprli. Preiskava je razkrila celo vrsto goljufij, ki naj bi kazale, da je bilo meso pregledano od preglednikov zvezne vlade, kar bi naj jamčilo za njegovo kakovost. * Zvezna vlada je pretekli teden določila, za koliko se bo po- črnoglednost se umika upanju na svetlejše dni WASHINGTON, DC. — Napovedovalci