DRUGO IZDANJE. IS- 54. številka. V Trstu, v soboto 7. julija 1888. Tečaj j xni: „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, tanko sredo in soboto ob 1. uri popoludnu. „Edinost" stane: za vho leto gl. 6.-; izven Av»t. {>.— gl. za polu leta „ 3.— ; B „ 4.50 „ za četrt leta , 1.50; „ „ 2 25 „ Posamirne žtevilko ho dobivajo v prodajal ni cah tobaka v Trstu po hov,- V Gorici in v Ajdovščini po «* nov. Na naroćbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Vsi dopisi se poniljajo uredništvu v ulici Torrente >t. 12. VnjiIco pismo mora biti frankovano, ker nefrankovuna n< >pro-jemajo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi in oznanila SI> račune po T nov. vrstica v petitu; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obieglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. I so račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravništvo v ulici Torrente 12. Odprte reklamacije so proste poštnino. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. •V eJinoati j* moSt. Vabilo na naročbo. Nastopilo jo drugo poluletje; uljudno prosimo zatorej čestite gospode naročnike, da o pravem času obnovć naročnino, da ne nastanejo neredi v pošiljanji lista. Nadejamo se, da nam vsi dosedanji g g. naročniki ostanejo zvesti in da nagovore še druge svojo znance in prijatelje, da se prodbroje ra naše novine, ki se bijejo na naj-skrajnejšej in najvažnejšej meji in poziciji Slovenstva. Kolikor več se bode podpiral list, tim bolj bode napredoval, da zadovolji svoje čestite čitatelje. Za tega delj prosimo podpore, narodnjaki ! Naroča se lehko z vsakim mesecem. Na naročbe brez naročnine se ne oziramo. Naročnina se pošilja naprej. Posebno opozorujemo one gor. naročnike, ki so nam še kaj na dolgu, naj (ja prav kmalu poravnajo, da prihrane nam nekoliko truda, sebi pa morebiti nepotrebnih troškov. List stane: za polu leta 3 gld. — novč. „ četrt „ 1 „ 50 „ Novci naj se izvolijo pošiljati samo s poštnimi nakaznicami, ki so naj pripravne j še za gg. naročnike, kakor tudi za nas. Upravništvo. 0 našem šolstvu. „Ječ6 pod težkim jarmom sini Slavo". Šola! Kako pobožno in s kakim svetim strahom izgovore otroci, kateri no obiskujejo šo tega hrama učenosti, to besedo. 8 kakim trepetom pričakujejo dnč, ko bodo i oni ustopili v ta „božji hram", kder se jiui obeta toliko lepega in koristnega. Saj le tu bodo postali učenim, postali vrlim družabnikom in narodnjakom. Tu jo studenec, iz katerega bodo zajemali učenost, zajemali plemenitost srcil, vzvišenost mislij in želja. Da, vse to bi moral otrok dobiti v šoli, a žal! da se nedolžno dete prevara uže v prvi stopnji v življe- nje, da ne dobi, česar se mu je obetalo. Namen ljudske šole je res, da se deea odgojuje tako, da postanejo iz nje vrli ljudje. Kako so pa ta namen dosega posebno tu pri nas, znamo le ini, ki so nam dobro znane naše žalostno okoliščine. Večina naših učiteljev smatra svoj stan le kot sredstvo v življenje in zabi, kako sveto, imenitno nalogo je prevzel, zabi „Da dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar mora, to mož je storiti dolžan". A kaj, če bi bilo le to! Pri nas je celo dosti takih, ki niti svetih svojih dolž-nostij no spolnjujejo. Sicer mogoče niti ne vedo vsega, kar jim je v dolžnost, ali pa se bojć, da so po spolnjevanji kakih dolžnostij ne zamerijo komu in se jih no zaznamuje, češ, da agitirajo „in senso slavofilo". — — — Dosti naših slovenskih učiteljev, t. j. učiteljev, ki poučujejo na slovenskih (sic!) šolah, ne misli baš mnogo na glavno nalogo, ki je središče vsemu pouku v ljudski šoli t. j. na materin jezik. To hibo jo po-sobno opaziti skoro da no povsod v šolah spodnjo okolice. Da so le otroci nauče 25 črk in 9 oziroma 10 številk in nekaj več števil — jo uže dosti. Če potem svojo misli izražajo ali v čisti slovenščini ali pa v nekej zmesi iz popačenih laških in slovenskih besed, to jih nikakor ne moti. Kaj pravim — moti ? Skoraj bi trdil, da jo to smoter, kateri so si izbrali. Čim slabeje govore slovenski, tem prej dosežejo cilj, da zatro slovenski jezik, slovenska čuvstva. To nazore goje vzlasti spodnje-okoličanski učitelji. Kar se pa učiteljic tiče, smem reči, da smo, hvalo Bogu ! na boljem. Smelo lahko trdim, da ni nobeno take, ki bi črtila vse, kar je slovenskega in ki bi si prizadevala navdušavati otroke za tujo idejo. Z malo izjemo so vse dobre narod* njakinje. Če se pa kjo dobi kaka, kateri je slovenščina „peto kolo", pregleda se jej vsaj deloma to napako, ker i nedosegljivi Stritar pravi, da „ženska postane navdušena Kitajka, ako je njen ljubimec Kitajec" — tim prej postane Italijanka, ako je celo njen mož — Italijan „in spe" ! Ar zgornji okolici pa imamo užo nekaj vrlih učiteljev, ki ne mlatijo tu jega elementa, marveč izvršujejo svojo nalogo iz narodnega stališča. Nekaj jih je pa zopet, ki se v svojih nazorih podpolnoma ujemajo se spodnje-okoličanskimi drugovi. PODLISTEK. Jastreb contra Grlica. ČuSki HpiHiil Svatopluk čeoh; prevol M. Vrnilo?. (Daljo.) Neprijatelj latinščino so ni zganol ni ob osorni obsodbi materini in sestrini. Obsodba bila je delom prava. Priprave gospoda Grlice za hud boj živenja bile so zelo nedostatne. Akoprem ni ves dan spal, kakor je mati rekla, bil je vender v stališči, ki jo precej dremoti soroden; sedel je kjo v kraji in podpiral z dlanjo lepi, beli obraz, brez odleska notranjih vtisov; le medlo ožarjon z nekakim notranjim svitom. Trepalnice je imel najrajši sklopljene, a ko jo veliko temno oko pogledalo, ni zrlo v svet, temveč v neko tajnostno, čarobno mrežo, katero je plela njegova mla-deniska obraznost okolo njega in v kateri bo se risali le nedoločno obrisi istinitosti. Sedaj jo stal pri oknu ,ter pogledoval na gozd črnili gotskih stebrov na boku starega doma. A kaj je videl tam! Vse te kamenone bizarno postavo oživilo so se, plezale navzgor po kamenenih pomolih in se plazile po visokih obokih; zmaj v kotu razpel jo posnežena krila ter so dvigal prosto navzgor, črnoknjižnik obračal je liste kameneno knjigo, hudič oprl je roko ob prizid in skušal vzpeti tilnik pod angeljevo nogo, grešniea, z nakrivlje-nimi prst; si vlase rujoča izpremenila se je v ljubeznivo deklico, ki je k sanjaču pri oknu smehljaje stezala roko. Razven imenovanih bili ste v sobi še dve osebi. Bili ste od drugih oddoljeni z visoko steno, polepljeno s pestrimi podobami. V postelji za steno ležala je stara gospa. Bila je mati gospe Grliške. Pod glavo je imela visoko nakupičeno podglavnice, da jo bil zgornji del njenega telesa na pol po. konci. Čudno sojo razlikovalo od snežno-belih podglavnic z lepimi nagubki okrog, upalo, sežoltelo obličje, razorano kakor z nitkami i množino lepih gubancev; a vender niso izginoli z nagrbančenega obličja sledovi nekedanje krasote in nekak slavnosten, dostojanstven izraz čini! jo je podobno obličju umirajoče kraljice. To misel podkrepljal jo i staromodni dijadem iz steklenih dragulj, ki se ji jo lesketal v zmršenih, snežnobelili laseh. Ob vzglavji pa jo sedela na stolci nežna, šestnajstletna deklica ter šivala belo rožico na bel balov čižemček. Irena je ravnokar stopila iz ribiškega čolna na cvetoči breg in so vrnola v istinitost z opomnjo: — „ U vidite, da pride oče stoprav po polunoči, da bi mu ne trebalo" — ko se iz predsobe začuje znana hoja gospoda Grlice. Takoj na to t- Ako človek vse to premišlja in pre-udarja, zdi se mu res skoro neverjetno. 3» ovi poštenih slovenskih starišov, ki so v svoji mladosti poslušali le slovenske glasove, katerim so pozna na obrazu, da so sloven-skih gor »troci — pozabijo, da so sinovi slovenskega naroda in prodajejo svojo narodnost za malo denarja. Res, groza mo prešine, če pomislim, da se človek tako daleč spozabi. Ako so sramuješ svojega materinega jezika (groza!), ako se sramuješ, da si sin malega, a vender vrlega naroda — pusti vsaj drugim, da goje slovenska čuvstva, ne zatiraj jih užo v mladih srcih, ko začno še le kliti. Ubogi otroci! .Tedva ustopite v šolo, kder upate slišati domačo govorico, pozdravi so vas v tujem, neumljivem jeziku. Med poukom govori se z vami večinoma (na slov. šolah !) — italijanski! Namesto, da bi so vara vzbujala ljubezen do našega materinskega jezika — prezira se poslednje skoro povsem. To dobimo posebno na nekoj šoli, kder so jo njen voditelj menda zaklel proti vsemu, kar je slovenskega. Po drugih šolah no usiljnjejo sicor tujega življa tako energično, temveč, malo po malem, „zrno za zrnom", da otroci pijo strup, ki so jim podaje v pozlaćenoj posodi in se jim potem pogubonosno razširja po vseh žilah. Zato tudi otroci, komaj iz šolo prišedši pa uže kramljajo med seboj v tujem jeziku. Žalostni nasledki so opazujejo posebno pri večjih učencih, kateri. kodar pridejo do prepira (kar so žali-bog! čostokrat pripeti!), začnejo psovati so z najgršimi tujimi psovkami. In ako gre učitelj mimo takega prepirajočega se in kričečega tropa, namesto da bi jo strogo pokaral in o priliki kaznoval — gloda je majajoč z glavo ali pa celo — smeje se. To so učitelji, katerim je izročena bodočnost mladih teh bitij, kateri imajo nalogo sejati blaga semena v njih mlada srca, da se obrodi obilo čvrstega in zdravega sadja. In vender so to skoro vsi očetje, ki imajo otroke, za katero morajo skrbeti. Kako morejo tedaj mirno glodati, da bitja, ki so jim v varstvo i v odgojo izročena, gredo vizvestno pogubo? Nedavno, ko jo narodnost v učiteljih še cvela, bilo je to drugačno. Zdaj pa z narodnostijo propada i morala, propadajo plemenita čuvstva, ki so dičila in povikševala slovensko našo mladino. Na slovenskih šolah se tedaj malone več poudarja fujščina nego li materinščina in nasledki tega ravnanja so potem, da se pojavi žareč v durih, a moral se je žalibog v predsobo vrnoti, da si očisti škornje in iztrese sneg z gub svoje suknje, kar jo bil v voselji pozabil. Ko se jo vrnol, gledali sto ga mati in hči v napetem očekavanji. Obličje mu je lepo rdelo in leskeče oko jo navesčalo vso dobro. A rejenost njegove mošnjo in broj nepraktično zloženih bankovcev, katere jo gospod Grlica v dolgo vrsto zmagoslavno rti stol pokla-dal, nadkrilil je za mnogo pričakovanje naše rodbino. Ni treba opomniti, da jo ta pogled ponovil omajano očetovsko avtoriteto in da mu je prigotovil za današnji večer v rodbinskem krogu zelo častno mesto. Kmalu po njegovem prihodu sedeli so vsi, iznimši bolno starko, za okroglo mizo pri spodobnej večerji in se v mirnem veselem teku svojih običnih pomenkov pogovarjali. Govorilo se je o potici, ki je imela biti ponos juteršnjega dne. Znano je bilo, da Irena neobhodno potrebuje črnega pahalca se zlatimi všitki in damskih uric. Glavi rodbino ni so v zlo štelo, da je danes kazal nekako suranljivo prijaznost do Poljske; do sedaj so ni vedelo zakaj. Ko so jo pa po večerji dišoči punč kadil iz vikih čaš, prišla jo vrsta na priljubljeni, vedno zanimljivi predmet njih pomenkov, na izgubljeni Supovski raj. I ko otroci zapusto šolo, znajo več italijanskega kot slovenskega, to so ve, da v spodnjej okolici. V zgornjej je užo stvar težja. Tu znajo otroci, v šolo prišedši, le domači svoj jezik, oziroma domačo svoje narečje. Bilo bi tedaj tudi kakemu „zagrizenemu" Čisto nemogoče uvesti takoj tuj-ščino. Sicer ni nikjer, niti v spodnjej okolici, zapovedano poučevati uže v prvem letu tuj jezik — toliko pedagogičnega znanja ima šo tukajšnja šolska oblast. — Da se pa žalibog! tu pa tam godi, to priča o naklonjenosti in udanosti do svojih predstojnikov. Razume se, da jim no izostane plačilo za to njih iskrenost in gorečnost. Kdo je pa, ki pri tem največ trpi ? — Nedolžni otrok. Komaj so jo nekoliko privadil gladkemu jeziku, komaj opušča domače, pokvarjene izraze ter jo nadomešča s pravilnimi — u/.e mora sedemletno doto napenjati svoje moči, da ulovi in si zapomni kako tujo besedo. Le pazno poslušaj in glej! da bodeš znalo, ti boro otroče! ter da so o priliki »kažeš sč svojo novo znanostijo! Glej tudi, da prav napišeš tujo navlako — če slovenske besede pišeš z italijanskimi črkami — to nič no do, le da nasprotnega ne narediš, Joj! kako to bodo veseli, kako hvalili, ko pridejo udje šolske oblasti in pregledajo tvojo, rekel bi, s krvavim potom uknjižono znanosti. V srce so mi usmiliš, ubogo doto ti! Kako so to bili veseli stariši, ko si po ednoletnoni obiskovanji šolo bral in pisal precej korektno — kako so zdaj, ko ne razločuješ čostokrat slovenskih od italijanskih črk — no vom. Kaj pravi pa učitelj, v čegar srci klijo domorodna čuvstva? Pomilujem, iz vsega srca pomilujem i njega! Revež so trudi in ubija, da bi dosegel svoj cilj in čostokrat mora gledati, kako so vso njegovo delo ruši v razvaline. Strašno ! (Konec prih.) Govor državnega poslanca Karola Kluna v 223. dr/.tivnozborskoj soji duo l.niftju 1888. (Dalje). Ednako so godi tudi drugod. Štajerski deželni šolski svet izdal je mnogo ukazov in naredeb, ki imajo namen popolnoma izpodrinoti slovensl e šolo na južnem Štajerskem in tako ponomčiti prebivalstvo. Več občin, krajnili in okrajnih šol- Jaro in tiha Jula udeležila sta se te razprave. Lo oče ogibal so je danes prijaznosti Supovskega doma in njegove okolico ter se nagibal na nekakšno vlažno, gozdnato krajino, polno dremoto, z gospodskim dvorcem na hribci, v katerem vbrli rdeča svetilka pred podobo Marije Čen-stohovske nad dvojico navzkriž ležečih ka-rabnicev. A naposled prišel jo gospod Grlica s posebno nadejo na dan, da nastane, ako Bog da, milejši obrat v njihovej usodi in da so Poljaki zelo plemenito ljudstvo in krajine poljsko da so krasne, navzlic gozdom in volkovom. Daljo pa ni odgrnol zavoja, s katerim je zagrinjal svojo tajnost. Tako je danes večer pripravil gospod Orlica po mučnem dnevu svoji rodbini zelo prijeten. Konečno so šli vsi spat. Gospod Grlica čital jo še v postelji Za-povo potovanje po Ilaliči in so obrnol včasih k soprogi, ki ga je danes strpljivo poslušala, da so „zrazv" izborna jed, kako se to krasno je v lahkih saneh po posne-ženem gozdu, ko sveti blodi mesec skozi trgajoče se oblaeko, zadaj pa Mazur poka z bičem in take stvari. Jaro pa si je po-tegnol lahko, progasto odrjo nad glavo ter si predstavljal, da leži pod razvalovljenim površjem jezerskim in da so zelene proge dolga valovita naličja vabljivih rusalk. (Daljo prih.) skih svetov uložilo je pritožbo pri učnem ministerstvu proti ukazom deželnega šolskega sveta; če tudi so bile te pritožbe uložene uže pred letom, odgovorila je učna uprava še le na jedno, in sicer, to moram priznati, v zmialu prosilcev, ker je visoka učna uprava razveljavila naredbo štajerskega deželnega šolskega sveta, ki je hotel nemški učni jezik uvesti uže v drugem razredu, in razsodila, da ostane na ljudski šoli v Hmariji pri Jelšah učni jezik slovenski, in da se v nemščini poučujejo le tisti otroci, ki se oglase za to. In to je edina svetla pika, ki brli nam z oblačnega neba učne uprave. (Veselost na desnici.) Pa tudi ta odlok nema posebnega pomenu, ako pomislimo, da velja le za ta slučaj in nema veljave ministerijalnega ukaza, ki bi veljal kot vodilo za vsa deželna šolska oblastva. Če pomislimo, da je rekel danes Nj. ekscelencija, da sicer načeloma priznava materini jezik kot opravičen učen predmet, a pristavil, da se bode po teh načelih ravnal v vseh slučajih, kjer se bodo oglasili s pritožbami, potem tudi od te obljube gospoda učnega ministra ne moremo nieesa pričakovati; narodi bi si morali iskati pri ministerstvu pravic svojih le s pritožbami, katere pa rešuje jako počasi, ker se prej vrše vsakovrstne preiskave, ki navadno nemajo ugodnega uspeha. Tako je 1429 starišev slovenskih v Trstu stanujočih uže 20. marca 1888. 1. (Čujte! na desnici.), uložilo pri mestnem zastopu prošnjo za slovensko šolo ; ednako prošnjo je uložilo pol. družtvo „Edinost". Mestni zbor tržaški je potreboval poldrugo leto (Čujte! na desnici.), daje prešel na dnevni red o tej opravičeni zahtevi prebivalstva slovenskega, kakor je razvidno iz njegovega dopisa z dne 15. decembra 1884., št. 33.056. Politično družtvo „Edinost14 pritožilo se je proti tej naredbi pri cesarskem namestnistvu v Trstu, in to je potrebovalo dve leti in pol (Čujte! Cujte! na desnici.), da je zavrglo pritožbo z dopisom z dne 5. julija 1887. 1. Predsednik družtva „Edinost" se je obrnol uže dne G. avgusta 1887. na visoko učno upravo, a še do danes ni dobil odgovora (Čujte! na desnici.), tako, da je moral slovenski zastopnik tržaškega mesta v včerajšnji seji o tem interpelovati gosp. učnega ministra. Gosp. poslanec mesta Prage jo včeraj opompil, da Cehi ne morejo već postati dvorni svetniki, temveč le še vratarji ali uradni sluge. V Trstu pa, gospoda moja, Slovenci in Italijani uže več ite bodo mogli biti učitelji. V Trstu namreč iinanio šolskega nadzornika, ki ne zna jezika učencev, kakor je včeraj nekdo rekel o nadzornikih v severnih deželah. Dotični šolski nadzornik ni le po rodu, tudi po mišljenji Nemec in je nedavno pretil, da za ljudske šole v Trstu, za italijanske in slovenske, ne bode imenovan drug učitelj, kakor nemški. (Čujte! Čujte! na desnici.*) S tem bi bil storjen zatorej prvi korak za oni veliko-nemški program, ki ga je včeraj razvijal tako krepko prihodnji gospod učni minister, poslanec bar. Dum-reicher. (Veselost na desnici.) Lansko leto dokaaoval sem potrebo postave za ljudske šole v Trstu, toda zastonj ; visoka učna uprava imela je gotovo preveč posla se srednjimi šolami, ki jo je razpuščala, (Tako je! na desnici.) in misliti ni mogla na postavo za ljudske šole v Trstu. Tu se gre le za varstvo prebivalstva slovenskega proti italijanskemu zatiranju, in zato se po mnenji Nj. ekscelencija ravno ne mudi. Ako pa mislijo v Trstu izhajati s staro politično šolsko ustavo, tedaj ne razumem, čemu nam bode nova državna šolska postava, in zakaj se gospodje z one (leve) strani upirajo tako trdovratno vsaki premembi, ker po trditvi gospoda poslanca za Leopoldovo in mojega gospoda prod-govornika prete v tem slučaji z opozicijo, kakeršne se doživeli nismo v tej zbornici. Gospoda moja! Velikanski strah imate, da se bi podeželila šola. Vprašam Vas: Kaj druzega pa je v Trstu, ker jo tam šola izročena popolnoma samovolji mestnega zbora? Če so zatorej v Trstu mogoče te razmere s privoljenjem vlade, in so ne pritoži ona (leva) stran visoke zbornice, ki se tako rada imenuje čuvajka državnih koristij in če so s tem ne škoduje državnim koristim, potem ne vem, zakaj bi šolska avtonomija sploh tudi drugje bila nevarna, kakor bo pisala glasila liberalne stranko o Heroldovem predlogu. Sicer pa *) Kakor so jo žal zgodilo! Ured. moramo opomniti, da si ne želimo tako deželne avtonomije, kakor je v Trstu, marveč hočemo najvišje šolsko nadzorstvo, ki naj skrbi, da imajo vsi narodi po vseh deželah po državnih osnovnih zakonih zagotovljene pravice, in da večine ne bodo zatirale manjšin. (Tako je! na desnici.) Ako pa visoka učna uprava more ali hoče to storiti, potem nam ni treba središča za šole. — • (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Nemško ljubezen do prosvete kažejo nam njih listi v najlepšej luči. Komu ni znano, kako se velikoneraška glasila kakor besna zaganjajo v vsako naredbo, po katerej bi tudi našemu mukotrpnemu narodu pala kaka drobtina z bogato obložene mize, za katero sede Nemci in Madjari. Ti ljudje so nenasitni, oni bi radi imeli ▼se, drugim pa ne privoščijo nič. To nam priča krik, kateri bo dvignoli ljubljanski „Wochenblatt" in za njim vsi drugi nemški listi proti slovenščini kot učnemu jeziku v šoli za lesni obrt, ki so ima odpreti prihodnje leto v Ljubljani! Tu navajajo uže stokrat navedene razloge, katere je izmislila samo nemška oholost, češ, da je slovenščina še premalo razvita; da bi jo mogli uvesti kot učni jezik v to šolo, da Slovenci nimajo knjig itd. Te ošabne in žaleče besede čujemo vedno, ko se borimo za kako narodno stvar in pripetilo se jo mnogokrat, da so se vlastodržci ozirali rajše na tako podlo obrekovanje, nego na naše opravičene zahteve; sedaj upamo pa, da se vlada ne bode ozirala na te ohole nemške prenapeteže in neslano njih natolcevanjo ter da nam da, kar nam gre. Nam je pa jasno, da Nemci hočejo imeti povsod ali nemško „kulturo" ali pa nobene. To nam priča tudi sklep trgovske zbornice v Brnu, da bode od sedaj delila podporo samo onim nadaljevalnim šolam s češkim učnim jezikom, ki bodo vplele v svoj program nemščino kot obvezen predmet. Po mnenji te zbornice je nemščina vseobčni trgovski jezik v Avstriji. — Kakšnega mišljenja so Nemci, kaže nam slavnost v spomin pokojnega nemškega cesarja Friderika, katero so napravili nemški „turnarji" v Brnu. Na tej slavnosti govoril jo dr. AVenzlitzke. O tem slavnostnem govoru piše „Morgenpost" : „Tako daleč ne smejo segati simpatije, da bi, kakor v govoru dr. \Venzlitzke, bile preskočene vse meje, da bi Nemci na tej in onej strani črnožoltih mejnikov bili smatrani kakor podaniki ene države, da bi bila Avstrija popolnoma prezrta, da bi se vedno govorilo le o eni državi in o nemškem cesarji. Pri vsem spoštovanji, ljubezni in važnosti do „države in cesarja*, bi Avstrijec vender ne smel pozabiti na svojo domovino, na svojega eesarja in vladarsko obitelj, kakor je bilo to v govoru dr. "VVenzlitzke popolnoma pozabljeno," „Morgenpost" pravi dalje, da se po govoru prav nič no pozna, katere države podanik je govornik in ali je bil ta govor izuščen na Pruskem, ali v kateri drugi državi nemške zveze, ali pa v naši državi na Dunaji. Dr. Wfentzlitzke zvršil je svoj govor: Živio cesar, Bog blagoslovi državo (Reich)! A vpraša se, „kateri cesar, katera država?" Tako smejo govoriti Nemci, vender nikdo no dvoji o njih udanosti in navdušenosti za Avstrijo; da bi si Slovan pa samo upal črhnoti kaj podobnega, bi pa vsa nemška glasila in vsi uradniki zagnali strašen hrup o slovanski nezvestobi, dotičnoga govornika bi pa zaprli zaradi veleizdaje! Vodja staročeške stranke gosp. dr. It i o g e r postane, kakor se govori, v kratkem baron in tajni cesarski svetnik ter se odtegne političnemu življenju. Na njega mesto stopi poslanec Zeithammer. Češki klub pokloni o tej priliki Itiegerju dar, za katerega je baje nabranih uže 30.000 gld. V hrvatskem saboru sprejet je novi šolski zakon, po katerem Srbi dobe svojo konfesijonalno šolo. Proti tej osnovi govoril je v imenu zmerno opozicijo poslanec Markovič. Pobijal je ta zakon, po katerem bodo učitelji materijalno in moralno na slabšem nego so sedaj. Opozicija odklanja ta zakon, ker je proti državni samoupravi Hrvatske, Po nagodbi izza 1808 z Ogersko je Hrvatska v obziru šolstva posebna država, kakor Avstrija in Ogerska za se. Za to bi na Hrvatskem ne mogel biti nameščen za učitelja nikdo, ki ni rojen na Hrvatskem ter ima tam tudi domovinsko pravico. Po tem novem šol- skem zakonu pa, kateri je sestavila mad-jaronska vlada in večina hrvatskega sabora, so tujcem odprta vrata na Hrvatsko, kar stavi to samoupravno kraljevino še pou poedine kronovine v Cislajtaniji, Kjer imajo občine pravico predlagati ali celo imenovati si učitelja, in ki morejo na podlagi tega prava odklanjati tujce in nameščati domačine. Zakon, za kateri tudi Srbi glasujejo, ne bode nikakor ustregel težnjam srbskega naroda v Slavoniji in tudi ne odgovarja njih potrebam ; za to jim Hrvatje, kakor odkritosrčni bratje svetujejo, naj ga tudi oni složno z njimi odklonijo. Tega glasu ne vlada ne Srbi niso poslušali; sprejeli so zakon, ki hrvatskemu državnemu pravu bije naravnost v obraz in bodo hrvatskemu in srbskemu narodu škodil, koristil pa edino le vzajemnemu sovražniku Madjaru. — Ban je odgovoril tudi na interpelacijo dr. A m-r u s a zaradi razobešanja madjarskih zastav na državnih uradih. Odgovor je bil tako nelogičen, da se ban res ne more ponašati z njim. Iz njega so razvidi, da ban razsodi vsako stvar, ki ni po zakonu natanko določena, tako kakor Madjari žele. IIedervary res vse pokvari in se sme ponašati se svojim pridevkom „Tiszin husar*. Vnanje dežele. Rusko naučno ministerstvo je izdalo ukaz, po katerem bode za naprej država plačevala židovske učitelje vere na srednjih šolah, in ne kakor do sedaj židovsko občine. Židovski dijaci, kateri se bodo hoteli udeleževati pouka v svojej veri, morali bodo plačevati posebno učnino in sicer 8 rubljev na leto. Tisto ministerstvo je tudi izdalo ukaz, da se uže letos odpre medicinska fakulteta sibirskega vseučilišča. Tega meseca vršile se bodo v Kijevu velike slavnosti v proslavo OOOlet-nice pokrščenja Rusov. Vse te slavnosti bodo strogo nabožnega pravoslavnega značaja. Rusi ne bodo vabili k tej slavi drugih Slovanov, da bi jim sosedne države n^ mogle očitati panslavističnih teženj. Kedor pa pride svojevoljno, sprejet bode s pravo rusko go8toIjubnostijo. Teh Blavnosti, ki se bodo vršile v Kijevu, udeleži se car z vso obiteljo. Razmere mej srbskim kraljem in kraljico so vedno bolj napete. Kralj bi se rad na vsak način ločil od Natalije, katero ves narod srbski obožava, ki uživa simpatijo cole Evrope in katerej se ima zahvaliti, da ga Srbi niso uže davno zapodili črez mejo svojo dežele, v katerej on tako zlo gospodari. Kraljica pa ne privoli v ločitev, to je najlepše razvidno iz telegrama. kateri je poslala metropolitu Teo-doziju in ki slove: „Metropolitu Teodoziju v Belemgradu. Kralj mi piše, da je zopet zahteval ločenje zakona. Ni kanonični, ni civilni zakon no dovoljava ločenje brez pravnih razlogov. Ne priznavam, da so razlogi v najinem odnošaji, in se svoje strani nikdar na to ne pristanem. Zaupam v božjo pravico. Natalija". Metropolit je odločil rajše odstopiti nego ločiti kralja od kraljice. Ako je kraljica odločna, teško bode Milanu ločiti se od Natalije ter se poročiti z avstrijsko princeainjo, kakor se govori. Za narod bilo bi pa bolje, da so loči, to bi ga vsaj tako razjarilo, da bi pomngal Milanu črez mejo. — Minister Mijatović je doraisijoniral, kakor poročajo, iz osebnih uzrokov. Ujeli so 51 hajdukov, katero so prignali v Beligrad. Kaki so ti „hajduki", mislimo si lahko, ako vemo, da je ministerski predsednik Ilristić, zvan „avstrijski kapral" in velik sovražnik svobode. Ilristić ima navado zapirati vse rodoljube in poštenjake, svetu se pa zaklinja, da so to „hajduki". O sestanku nemškega cesarja z ruskim čarom piše se še vedno. Vladarja sestaneta se še tekom tega meseca, no ve so še kjo, izvestno pa na ruski zemlji. Viljema spremljal bodo Bismarkov sin grof Herbort Bismark. Govorilo se bode o rešenji bolgarskega vprašanja. Ta preporna točka mej Avstrijo in Rusijo se ima odstraniti, Bismark hoče to vprašanje rešiti tako, da bodeti obe tekmujoči državi, Avstrija in Rusija zadovoljni. Radovedni smo, kako se ta naloga posreči starenju premetenemu diplomatu. Ob enem se ima na tem sestanku zaprečiti francosko-ruska zveza. Italijanski ministerski predsednik Crispi sreča so v Kissingonu z Bismarkom in kakor so govori tudi s Kalnokyjem. Raznesli so bili vest, da pride nemški cesar na Dunaj, ter da pohodi potem v družbi z našim cesarjem italijanskega kralja, a vse to so bili samo izmišljeni načrti časnikarjev ; v diplomatskih dunajskih krogih no vedo nič o pohodu nemškega cesarja v našej prestolnici. Karavelov trdi v svojem listu, da je bolgarsko ministerstvo sklenolo podrediti Bolgarsko v političnem pogledu popolnoma Avstro-Ogerski, železnice pa prepustiti v porabo nekemu avstrijskemu denarnemu zavodu za posojilo 15 milijonov frankov. Zaprli so več častnikov, ki so izjavili, da šiloma oproste Popova, ako vlada obsodbo potrdi. Na Francozkcm grozi uže zopet miniscerska kriza. Pri volitvah v mestu Carca8one je vladni zastopnik neprevidno in nezakonito postopal. To je prišlo na dnevni red v senatu in ta se je izjavil ostro proti vladi. Dotični župan ali mair je bil sicer obsojen, a stvar prido vender le pred državni zbor in od glasovanja zbornice bode odvisno ali ostane ali pade sedanja vlada. Vzdržati bi se utegnola, ako žrtvuje ministra pravosodja. Oportunisti kanijo vlado se ohraniti do počitnic. Nemški listi, zvlasti Bismarkovi organi, začeli so ostro pisati proti Franciji, odkar so se razmere mej Nemčijo in Rusijo zboljšale. — DOPISI. Iz Pulja, dne 2. julija 1888. (Izpred porotnega sodišča v Rovinj i. — Naša čitalnica.) Pravda duhov-nika-mučenika g. Jakiča contra monsignora Basilisco in dr. Tamaro je končana. Porotniki so oprostili zatožcnca z 8 proti 4 glasom — drugačnega izida tudi pričakovali nismo. In vender čudno: po italijanskih listih nismo čitali ni triumfujočih telegramov, niti bombastičnih dopisov o „sijajni zmagi". In kdor pozna klepetavost italijanske žurnalistike, kdor ve, kako ta žurnalistika razpravlja na dolgo in široko vsako še tako neznatno zadevico — ako le ugaja njenim namenom — ta bodo vedel primerno ceniti pomembo tega molčanja. Molčanje to govori dosta glasno, molčanje to dokazuje več, nego bi mogli dokazati dolgi, najduhovitejše pisani članki. Sram jih je, prav odločno sram, ukljub „zmagi". Dan 27. junija 1888. ostal bode temna stran v analih našega italijanskega duho-venstva, osobito pa monsignora Cleva in Basilisco si ne bodeta rudeče podčrtala tega dneva. Takega sramotnega moralnega pobitja ni z lepa doživel duhovnik pred svetnim sodiščem, kakeršno sta doživela omenjena dva cerkvena dostojanstvenika. Pravo je imel Jakičev zastopnik, sam trd Italijan, kličoč zatožencema in navzočim somišljenikom : Porotniki so vas oprostili, obsodil pa vas bode neki drugi višji sodnik — obsodilo vas bo javno mnenje, obsodilo vas bo ljudstvo. Da pa ne bodete mislili, da govori iz nas narodno sovražtvo in strankarska strast, nečemo danes rekriminacij in za-tožeb — dasi bi bil ta posel za nas jako vabljiv in zapeljiv — nečemo stigmatizo-vati onih visokih osob, katere so, stoječe za kulisami in se svojo nesrečno roko seza-joče v nase strankarsko boje, zakrivile ta škandal; pač pa čemo v prihodnjem dopisu dati besedo našemu „Eco di Pola" , za nasy gotovo klasičnej priči. „Čitalnica" naša imela je dne 24. pr. m. svoj občni zbor. Stanje družtva je so dosti povoljno, a vender niti približno tako kakeršno bi moralo biti z oziroma na množino v Pulji živočih Slovanov. Sklenolo so je, da tudi „Čitalnica" javno praznuje jubilej Njeg. Veličanstva, našega presv. cesarja. Novi odbor jo tako sestavljen: M. Ootič, predsednik; Ivan Spik, podpredsednik ; Iv. Kurinčie, blagajnik; Ant. Tentor, tajnik; Andrej Bajt in Josip llecimovič, odbornika. Namestniki so: Št. Križnič, Fr. Kokole, Josip Zlobec, Feliks Cotič, Jurij Bole in Fr. Petrič. — Novi odbor so je živo lotil delovanja. Ako bode klic njegov pri puljskih Slovanih našel primerni odmev — in upamo, da bode — potem smemo se nadejati, da bode kmalu za nami doba apatijo in mrtvila, C—t—i. Domače vesti. Prvo izdanje denašnje številko našega lista bilo je po nalogu državnega pravd-nika zaplenjeno zaradi članka: „Kako sodijo nepristranski Italijani v Rimu" itd. Da bodo naši naročniki odškodovani, priredili smo drugo izdajo. Naš urednik g. L. Žvab je nekoliko bolehen, zatorej prosimo čč. gg. naročnikov malo potrpljenja z listom, ako bi no bilo vse kakor doslej. Poslednji broj naše tovarišice „Naše Sloge* je bil zaplenjen zaradi uvodnega članka „Občina Motovun". V otroškem zabavišči pri sv. Jakobu, vzdržavanem po družbi sv. Cirila in Metoda, praznovala sta se v četrtek 5. t. m. sv. Ciril in Metod prav slovesno. Ob 8Vs zjutraj so se zbrali v soli vsi otročiči obiskujoči zabavišče, lepo čisto praznično oblečeni; iz zabavišča so se podali po dva in dva pod učiteljiničnim vodstvom v župno cerkev sv. Jakoba, kjer jih je pričakovalo uže obilno domačega občinstva. Tuje bilo vse žensko načelništvo z mnogimi drugimi damami iz mesta in okolice tržaške; zastopniki možke podružnice so bili navzočni, stariši naših otrok in drugi. Ob 0. uri je začela peta sv. maša, katero je čital č. g. Sever. Pelo so je lepo: „Pred Bogom* itd., kar posebno v našem mestu lepo doni domačemu ušesu, ki ne čuje druzega nego italijansko in latinsko petje po cerkvah z malimi iznimki. Po maši so šli vsi: otroci, dame, stariši in drugo občinstvo na šolski vrt, kjer je bila pod milim nebom isku-šnja. Prvo bilo je lepo ubrano petje vseh otrok: „Bodita nam pozdravljena sv. Ciril in Metod". Pesen „Sv, Ciril iu Metod" je vrlo lepo deklamovala deklica F.; isto tako pesen: „Pridni učencc" deček V. Nastopilo je zopet skupno petje: „Veselo jutro", katero so otročiči zelo naudu-šeno peli. Deklamovali so dalje prav dobro: „Dobra Rozotica", „Ljubim črez vse Boga", in „Dobrotna Minka". Pesen „Pozdravljam, domovina te!" so otročiči vrlo dobro peli. Sledile so zopet tri deklamacije posamičnih dečkov in deklic: „Kako bistre imam oči!", „Bodi oprezen" in „Kar dobrega imamo". Čudili smo se vsi čistemu glasu deklice F., ki nam je „solo" pela „Po jezeru*. Mnogo smeha jo prouzročila med občinstvom otroška igra: „Po poti". Otročiči so zatem še zapeli skupno „Moj dom" in „Cesarsko" in s tem je bila izvršena skušnja. Zbrano občinstvo ni vedelo, bi li bolj pohvalilo obilni trud in požrtvovalnost gospodično učiteljico ali otročiče, te malo črviče, ki so se tako lepo vedli, peli, deklamovali, da bi lehko prišli učenci iz kakšne javne šole učit se redu itd. Po tem naporu bilo je treba otroČi-čem malo oduska in česa za „pod zob". Za to so skrbele naše pridne odbornice ženske podružnice, ki so dcci same delile slastic in malinovca. Vsak otrok je bil obdarovan še naposled s papirnato vrečico, v katerej jo bil maslen kruh in sadje. Za vse te dobroto so je prav prisrčno zahvalil deček Č. čestitim damam, ki tako lepo zanje skrbe. Predno zvršimo to poročilo, zaklicati nam je ženskemu načelništvu: Živele! Pogumno naprej! Na Prošeku 'ni veselico v nedeljo; pevsko družtvo „Hajdrih" jo jo odneslo na poznejšo dobo. 0 glavnem letošnjem shodu družbe sv. Cirila in Metoda, ki bodo v Ptuji dno 19. julija, graška „Tagespost" zopet srdito piše, rekoč: „Slovensko šolsko družtvo, ki se imenujo po obeh slovanskih apostolih Cirilu in Metodu, hoče prirediti svoj letošnji veliki shod dno 19. julija v nemškem Ptuji, kakor ga je lansko leto v laškem Trstu. Iiazumo se, da se uže sedaj med kmeti na vso kriplje v ta namen agituje po okolici, da bode vdeležba tem večja, kajti prišlo bode tudi nekaj „Star-čevičev". — Naša avtonomna občina bode uže skrbela, da so pri tej slovonsko-hr-vaški pobratiniji ne bodo godilo nerodnosti, kakor so se lani v Trstu ob tej priliki". Takih strašil in laži smo užo navajeni- ~ „Slov". Državnej obrtnej Šoli darovala je neimenovana gospa 100 frankov v zlatu z določbo, da se denar razdeli na dan 2. decembra v čast 401etnice cesarjevega vladanja med potrebno učence. Trtna UŠ V okolici. Mostni magistrat javlja, da so jo pokazala trtna uš v Škor-kolji v vinogradu t. št. 49. Zapovedalo so jo zatorej, da so iz tega vinograda no smo nič izvažati. Šest novih služeb za veroučitelje na mestnih ljudskih šolah je razpisanih s početkom šolskega leta 1888—89 po zaključku občinskega sveta. Plača verouči-teljem iznaša 800 gld. na leto, sčasoma se poviša s kvinkvenijami po 80 gld., stanarina pa 150 gld. Prosilci imajo uložiti svoje prošnje do 10. avgusta t. 1. pri za-pisnom uradu na magistratu ter priložiti krstni list, zdravniško spričevalo o zdravstvenem stanji, svedočbe o šolanji, o do-zdanjem službovanji, o vzmožnosti poučevanja v verouauku in dokaz „alla perfetta conoscenza della lingua italiana". O slovenščini seveda ni duha ni sluha I 0 lokalnej isterskej železnici. Javili smo uže, da jo trgovinsko ministerstvo dovolilo grofu Petru \Valdersteinu, dapre-1 vzame pripravne študije za zgradbo lokalne isterske železnice. Podjetnik se je dela marljivo poprijel ter poklical višjega inženirja pl. Cleefa iz lierolina, kateri se je zaradi dotičnih študij takoj podal v Istro. Občinski svet tržaški jo imel dne 2. t. m. tajno sejo, v katerej po je sklenolo to-le: obnove se najemi poslopij t. štev. 580 in 552; hčeri umršega magistratnega registratorja Vekoslava Kollerja dovoli se miloščina 120 gl. na leto in to velja za 3 Jeta; praktikant v mestnej zastavljalnici Pompej Ponse se poviša za praktikanta na magistratu, načelnik mestnega dela (kapo-kontrada) pri sv. Ivanu, Anton Moferraje imenovan v istej lastnosti za okraj „staro-mesto"; na njegovo mesto pa Edvard Pel-legrini; prošnja stanovnikov v Trebčah za povišanje plače tamošnjemu duhovniku se odbije^; obnove se najemi poslopij t. št. 260 (Škorkolja) in t. št. 143 (mesto); o proSnji vdove necega uradnika za povišanje mirovino preide se na dnevni red; upokoji se vodja ljudske šole v „llena nuova" Evgen Medarčič po lastnoj prošnji; upokoji se dalje učiteljica Ana Bonifacio zaradi bolezni; podeli se nagrade zaradi posebnih zaslug predstojnikoma mestne blagajne: blagajniku Vekoslavu Sandrinelliju in kontrolorju Edvardu Veroneseju. Gosp. Ivan Resman, uradnik južne železnice je zopet premeščen z Nabrežine v Borovnico. Družba sv. Cirila in Metoda. Vsled želj ptujskega podružničnega načelništva preloži se velika skupščina za nekaj dnij. Vabilo k skupščini objavimo pozneje. Vabilo. Občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda bode dne 15. julija t. 1. ob 5. uri popoludne pri sv. Ivanu v hiši g. podpredsednika Št. Nadlišeka, via 5. Cilino. Dnevni red: 1. Poročilo zapis-nikarjevo o družtvenem delovanji. 2. Poročilo blagajnikovo o denarnem stanji. 3.Vo-litev načelništva. 4. Volitev enega zastopnika k veliki skupščini, 5. Slučajni predlogi. G. Upisovanje novih udov. — Vse častite družabnike in prijatelje slovenskega šolstva uljudno vabi naČolništvo svetoivan-ske podružnice. Opomnja. Družtvenina se lehko isti dan plača. Vabilo k izletu v „Divaško jamo" kateri napravi bralno družtvo „Mir'* v St. Petru na Notranjskem dne 12 julija t. 1. t. j. na osmino sv. Cirila in Metoda, na praznik sv. Mohora. Razpored: 1. Ob i/a8. uri zjutraj zbiranje udeležnikov v druž-tveni sobi (pri „Zvezdi") v St. Petru. 2. Ob 8. uri odhod na kolodvor. 3. V Divači počitek do Vali. ure. 4. Skupni odhod v „Jamo". 5. Ob 1. uri prijateljski obed. 6. Prosta zabava. Tuji častiti udeležniki se peljejo lahko naravnost v Divačo, broz da bi se v St. Petru ustavili, prosimo pa, da nam svojo udeležbo zaradi skupnega obeda vsaj do 8. julija javiti blagovolijo. K obilni vdeležbi uljudno vabi ODBOR. Državne podpore za Goriško. Visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo jo podelilo, oziroma odločilo za tekoče leto naslednje državne podporo v prospeh kmetijstvu na Goriškem: Za nakup travnih semen 100 gl.; — za zatiranje strupene trtne rose ali peronosporo 200 gl.; — za zboljšanje govedorejo 1500 gld.; — za podpiranje mlekarskih družtev 200 gl.; — donesek k upravnim troškom kmotijskega družtva 100 gld.; — in za svilorejske namene 300 gl. Rimski grob izkopala je posestnica pri Gospej Sveti na Koroškem na svojem vrtu. Našla je v njem razne posode, denar in več krasotičja. Statistika umrlih. Od 24. do 30. junija jo umrlo v Trstu 65 oseb in sicer 37 rnožkih in 28 ženskih. Po starosti jih jo bilo 12 do 1., 10 do 5., 6 do 20., 8 do 30., 3 do 40., 11 do 60., 14 do 80 lot. Lani je umrlo v istej dobi 8 oseb manj. Povprečno je umrlo izmed 1000 oseb 21-66. Vzprejemni izpiti na c. kr. višjej realki v Trstu začno v ponedeljek 9. t. m. ob 9. uri zjutraj. Učence se vpisuje v nedeljo 8. t. m. od 9. do 12. uro d. p. Drugi obrok za upisovanjo je 13. in 14. septembra. Požar jo nastal po noči 3. t. m. v hlevu na dvorišči hiše št. 2. na trgu Bar-riera vecchia. Vse prizadevanje gasilcev rešiti hlev bilo jo brezuspešno; pogorel jo do tal in ž njim veliko sona in krme. Škoda iznaša več 100 gl. Misli se, da je nastal ogenj po neopreznosti ljudij, ki so v hlevu prenočevali. Zaprli so zaradi tega tri može. Poskušeno samoubojstvo. 33 letni agent Karol Caleari ustrelil so je na katoliškem pokopališči v glavo. Odnesli so ga težko ranjenega v bolnico in malo je nadeje, da okreva. Policijsko. Zasačili so v Trstu 1 Dietnega trgovskega opravnika Avgusta llau-manna, ki jo je popihal iz Švicarsko ter odnesel 750 frankov seboj. Našli so pri njem še 600 frankov v zlatu. — Lani je odnesel natakar Iv. Windiseher iz Naklega gostilničarju Diglesu 23 gl. Povrnol se je sedaj v Trst, misleč, da jo stvar uže zaspala. Redarji pa so ga našli, akoprav se je nastanil v ulici Valdirivo pod krivim imenom Fr. Ipavic ter ga izročili sodišču. — Neznan tat jo ukradel kletarju gostilne „Stadt Frankfurt" iz zaprtega kovčega srebrno uro vredno 15 gl. — Stražniki so našli na lesnem trgu štiriletnega otroka, ki jo jokaje pripovedal, da se imenuje Lo-renc Urovatin in da so ga poslali stariši se starejšim bratom z Opčin prosjačit. V mestu je zašel in bledel gladen po ulicah. Odposlali so dete starišem. Književnost. Ljubljanski Zvon. Vsebina 7. zvezka : 1. Gorazd: „Stara pravda". Venec balad. VI. 2. Josip Kržišnik: Pesence. 1, 2, 3. 3. JoBip Stare: Vanda. Povest. (Dalje). 4. Y.: Misli. 1. 2, 3, 4,5. 5. Janez Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 40. Koca-neža. (Konec). 6. Fr. Svetič: Naturalizem. (Konec). 7. J. Navratil: Belokranjsko kolo. (Dalje). 8. Fr. Lovec: Spomini o Josipu Jurčiči. I. 9. Anton Svetek: Spomini na okupacijo Bosne. 10. Fr. Leveč: Prilogi k Preširnovemu životopisu. IV. (Dalje). 12. K zgodovini „Popotnika". 12. Listek. Slovenski pravnik. 7. številka prinaša vsebino: 1. Bononia docet. 2. Vsebina zapuščinskega prisojila. 3. Iz zapiskov praktičnega pravnika. 4. Pravosodje : a) Nego-tiorum gestor mora dokazati, da je bil namenjen oskrbovati opravila za drugega v njegov prid; b) k interpretaciji § 887. o. d. z.; c) kdor trdi, da je daritvijoj, opo-ročiteljem za živa storjenoj, prikračen v dolžnem svojem delu, ima to dokazati. 5. Zanimljivejšo razsodbe v obrano zakona (§ 33. k. p. r.) V. 6. Drobne vesti. Dijaška kuhinja. Dvakrat na teden, ob ponedeljkih in četrtkih, preskrboval se je tudi letos opoldanski obed revnim okoličanskim dijakom obiskujočim tukajšnjo gimnazijo. Povprečno je dobivalo obed 18 dijakov. V ta namen so darovali p. n. gospodje: pl. Albori Ivan, veletržec 10 gl. Bersenda Ivan, vikar 6 „ Černe Fran, kanonik 5 „ Debelak Mihol, kanonik 8 „ Dragovina Karol, komendator 30 „ Fabris Karol, župnik 12 „ Dr. Glaser Karol, profesor 9 „ Dr. Glavina Ivan, vladika Tržaški 10 „ Gomilšak Jak., nemški propovednik 5 „ Jesenko Janez, profesor 18 „ Koman Ivan, kanonik 8 „ Koman Josip, župnik 5 „ Legat Ivan, profesor 16 „ Macher Ivan, gimnazijalni učitelj 5 „ Mankoč Ivan, trgovec 10 „ Dr. Pertot Simon, zdravnik 14 „ Pokorn Ignacij, gimn. učitelj 4 „ Slavec Ivan, prefekt 7 „ Straus Josip, uradnik 2 „ Šabec Ivan, posestnik 20 „ Dr. Sust Ivan, stolni prošt 20 „ Truden Mihel, veletržec 18 „ IJzman Fran, kanonik 20 „ Valenčič Ivan, trgovec 3 „ Viličič Ilinko, car. oficijal 9 „ Warto Julij, kaplan 9 „ Zupan Josip, župnik 2 „ Žbona Andrej, podnačelnik postajo 10 „ Pri Sokolovem zabavnem večeru 12. dec. 1887. se je darovalo 8'14 „ Skupni dohodki 303-14 gl. Troskov smo imeli: Obedi za mesec oktober 1887 november „ „ „ „ december „ „ „ „ jami vari j 1888 „ „ „ februvarij „ „ „ „ marc „ * « * april „ » n B maj « r « n * junij „ (Jetirim dijakom polovica šolnine Skupni troski če odbijemo troske od dohodkov nam preostaje v gotovini Od blagajnika som prevzel in knjižico Tržaške hranilnico 40-70 gl. 29-26 „ 28-26 „ 38-50 „ 17-06 „ 24*64 „ 26-62 „ 18 04 " 7-26 „ 40-00 „ 271-34 „ 31-SO gl. 64-82 „ 100.00 „ V blagajnici imamo torej 196*62 gl. Slavnemu odboru Slovanske Čitalnice, kateri jo tudi letos brezplačno dovolil prostor za dijaško kuhinjo in vsem p. n. blagim dobrotnikom se v imenu oskrbovalnega odbora in v imenu podpiranih dijakov pre-sreno zahvaljuje ter se preporoča tudi v bodoče v blagovoljno podporo. Iv. Nep. Legat, blagajnik Zahvala. Vsem onim plemenitim gospodom, ki so velikodušno podpirali blago podjetje .dijaške kuhinje" izrekajo roditelji svojo najtoplejšo zahvalo. Z Vašimi darovi, plemenita gospoda, varovali ste naše otroke po zimi glada in mraza, dali ste jim zavetja po leti, da jim je bilo mogoče odpočiti so in pripravljati so za popoldansko šolo. Za to neizmerno dobroto Vam, blagoduani pokrovitelji, izrekajo v imenu svojem in svojih otrok najtoplejšo zahvalo roditelji. Bratje Sokoli! Podpisani odbor vam oznanja, da je za v nedeljo nameravani izlet na Prosek prenesen na poznejšo dobo, ker je pevsko družtvo „Hajdrih" odneslo veselico na zadnje dni tek. m. — Na zdravje! ODBOR. Tržno poročilo. (Cono se razumu kakor se prodajo na debelo blago za gotov denar). Ctna od for. da for. Kava Mocca.......100 K. 120.— 127.— Hio biser jako fina . „ 91.— 90,— a n - 90. ~ 98.- Santos fina..........„ 80. — 88,— „ srednja ... „ 81,— 82,— Ctuatemala..........„ 93.— 9.).— Portoricco..........„ 108.— llu.— 8an Jago do Cuba . „ 124.— 120.— Ccylon plant. fina. . „ 110.— 120.— Java Malang. zelena . „ 87.— 88.— Campinas..........„ —.— —.— ltio oprana .... „ 100.— 102.— » lina............„ H7.- 88.- „ srednjo .... „ 81.— 8:1— Cassia-lignea v zabojih . . „ 28.— 29.— Macisov cvet............„ 390.— 410.— Ingbei' Bongal............„ 19.— 21.— Paper Singaporo..........„ 97.— 98.— Penang............„ 73.— 74.— Batavia............„ 87.— 88,— Plment Jamaika..........„ 30.— 31.— Petrolej ruski v sodih . . 100 K. 0.75 —.— „ v zabojih . „ 8.25 —.— Olje bombažno amorik. . . „ 37.— 38.— Lecco jodilno j. f. gar. . „ 40.— 41,— dalinat. s certifikat. . „ 43.— 44.— namizno M.8.A.j,f. gar. „ —.— —.— Aix Viorgo .... „ 60.— 08. — „ fino..........„ 60. — 62.— Rožiči puljoSki..........„ 5.50 5.75 dalinat. s cert. . . „ —.— —.— Smokve pulješke v Modih . „ — —.— n v voncih . „ - .— —.— Limoni Me (tina ...... zaboj 7.-- 8,— Pomeranče sicilijansko . . „ 8,— 9,— Kandlji Bari I.a.....100 K. 71.- 72.- dalm, I.a, h cort. „ 75.— 70.— Pignolli..................„ 74.- 76.— RiŽ i tali j. naj finoj i • • • • „ 19.50 20.50 „ srednji .... „ 17.50 18.50 Rangoon extra .... „ 13.— 13.25 I. a..........„ 11.25 1150 II.a .... „ 10.75 U-Sttltanine dobro vrsti . . „ 33.— 35.— Suho grozdje (opaia) ... „ 25.— 26.— Cifcefce..................„ 15.— 16.- Sladkor centrifug. T vrečah s certifik. ... 100 K. 34.75 -.- Faiol Cokn..............„ 15,— —.— Mandoloni ..... „ —.— 15.25 svotlorudoiU .... „ 12.— 12.50 temnoruduči .... „ 11.50 —.— 1/. Meča nam pišejo : Izvrstni uspeh Vaših lokarniČarja Kili. Brnndta švicarskih krogljic zu čiščenje krvi o pomladnem in jesenskem zdravljenji. me odločuje izraziti Vam javno svoje priznanje, Bolezni ko i«), mozolji, tvori in znha*nuje o mesecih med poletjem in zimo so me silili iskati dolgo časa sredstva, ki bi olajšalo truplo od nabranih neprebavljivih tvarin, slin in slabih sokov, no da bi so Se bolj oslabelo prebavljaliio organe liki navadnn eiščeča sredstva. Z nekim predsodkom — kajti človek uže ne ve, katero izmed tolikih hvaljenih zdravil bi izbral — odločil sem so poskusiti preporučene mi lekarničarja Rili. Bramlta svicarske krogljice. Oprezno sem zučol z eno samo krogljico in ker vkus ni bil baš prijeten, zamotal som jo v namočeno hostijo, ki odstrani vse nevkusno. Teden dnij som užival vsak dan 1 uro pred zajutrekom po eno krogljico, zadel sem zatem z dvema in konočno seni jemal po tri. Potem polagoma prišel zopet na eno krogljico, da odvadim truplo, katoro jo mej tem izgubilo vso težkoto ir. polt vnetljivo snov vsled redne, prijetno grižo. Po tem zdravljenji občutil sem se telesno vsestransko izvrstnega, probavljanje bilo jo dobro, čiščenje telesa rodno in truplo je bilo popolnoma prosto bolezni, katera je bila izgnati. Posebno pa moram šo omenjati, da te krogljice no uplivajo kar na enkrat, temveč počasi; očutil sein potrebo čiščenja vedno so le po H urah in nikoli no drastično. Zaradi tega morem vsled popolnega prepričanja preporočati Vaše Kili. Brnndta švicarske krogljice vsakemu takemu bolniku in to sem užo storil svojim poznanoeni. Da pa pokažem pravo pot tudi onim, kateri od samih pro-poročeb in reklam ne vodo, kaj bi storili da ozdrave, pooblaščujem Vas objaviti moje pisnu) tor dostavljam svoj podpis, službeno notarijalno potrjen. Adolf Meckienburg, NVimlintihlen-gasse 24. Podpis potrjen. (1) Dunajska borsa dne 6. juliji. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. bO 73 „ v srebru — — — Zlata renta— — — — — — — — 5°/0 avstrijska renta — — — — — Delnice narodne banke — — — — Kreditne delnice — —--— — London 1U lir sterlin--— — — Francoski napoleondori — — — — C. kr. cekini — — — — — — — Nemške marke — — — — — — — bi-60 1 i 1.00 901.0 864.- 30130 125.30 9 91 5.90 61.45 La Filiale della Banca Union TRIESTE s' occupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio - Valute. a) Accrtta rermmenti in Con t o cor rente, abbonando PER BANCONOTE: 3:1 .,% c. prcav di 5 g ni ° » /o »1 1< >1 » - JI 37 tU R * IBe*i f,8fi0 4°,. a 6 . PER NAPOLEONI: 23 //„c.preav.di20 g.ni " /Oft M M 11 3V4^/0* V V Smeši ®Va°/on n * 6 j» Poslano. Bolnikom na kostoboln in reumatizmu opozorujemo posebno na 3Cwizde fluid proti kostobolu, ki se ni samo udomačil uze v vseh krogih kot nepogrešljivo domače sredstvo pri boleznih v kostih, revmatismu in na živcih, ampak se tudi predpisuje z vspehom po zdravnikih z mnogim priznanjem. Kwizde fluid proti kostobolll je pristen samo s tu od-tisneno varnostno znamko v vseh lekarnah. Cena steklenici 1 gl. a. v. Glavno skladišče: Kreisapotheke Kor-neuburg pri Beči Fr. Iv. Ewizds, c. kr. avstr. in kr. rumunski dvorni dobavitelj. (h) .Slovanski Svet/4 polumesečnik, obsozajoč po 10 velikih stranij, razpravlja kulturna in politična vprašanja slovanska, opisuje važne dogodke iz vseh slovanskih krajev, naznanja važnejša slovanska književna dela in prave slovanske časopise ter objavlja tudi boljša leposlovna dela slovanskih pisateljev v slovenskem prevodu. Sotrudniki so listu odlični Slovani iz raznih delov slovanske zemlje. Cena je nenavadno nizka. Naročnina znaša: za celo leto ... 3 gld. — kr. za pol leta ... 1 gld. 50 kr. za četrt leta ... — 75 kr. Za l jubljanske naročnike in dijake pa cololetno 2 gld. 80 kr., poluletno 1 gld. 40 kr. in čotrsletno 70 kr. Naročnina sa pošilja po nakaznicah upravniatvu „Narodne tiskarne" v Ljubljani. Isto upravništvo utegne postreči še z vsemi številkami, ki so doslej izšle. Uredništvo in upravništvo Slovanskega Sveta. Oznanilo. Naznani se, da bodo se v gozdu .Skrlovih dedičev" v Sabočevem pri Borovnici imenovan „Zagabrnce", kateri gojzd obstoji iz štirih delov, prodale hoje, in sicer: v I. delu Podlazam . . . 255 hoj v II. , Pri konfinu . . . 020 „ v III. „ Zalazam .... 320 „ v IV. „ Za Javornim dolinam 985 „ vkup . 2180 hoj Kdor želi kupiti imenovane hoje skupno ali v posameznih delih, dopošlje naj pismene oferte do 20. julija 1888 pod naslovom: M. Škrlovi dediči v Sabočevem, pošta Borovnica. Hoje so vse se številkami zaznamovane. Kdor si jih želi ogledati, oglasi naj se pri Skrlovem gozdnem varim Tomaži Brenče v Rakitni pri Uorovnici. Za izpeljavo hoj se dovoljuje 1 J/a leta po 20. jul. t. 1. Mnrijnceljske želodečne kapljice, izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na želodcu Neprecenljive dobrote jo posebno vpliv njihov pri notečnosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, koliki, želodefi- nem kataru, gorećiće (rzavci) pri preobilnoj produkciji slin, rumonici blu-viuiju in gnjusu, glavobolu, ako boli iz žolodca) krč v želodcu, /.abasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili uli himorojdam Cena steklenici je z nakazom vred samo 35 nov. Glavni zalog ima lekar-ničar „k angelju varhu" 53 — 53 Dr. Brady K reniHier, Morava. V Trstu jih pa dobite pri lekarnifarju Bia* soletto ali' orso nero in Beravallu blizo starogu sv. Antona S i« Podpisani javlja s tem uljudno p. n. tržaškemu občinstvu, da je odprl v mestu podružnico ali filijalko I. kranjske mlekarske zadruge v Ljubljani. | t> fr fr ( Per lettere di versamento in circo-lazione il nuovo tasso d' interesse andra in vigore a partire dal giorno 10 rispet-tivamente dal 23 ottobre 1887. In Banco giro abbuonando il 3% interesse annuo sino a qualunque somma; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso cheque; Importi roaggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti in apposito libretto. Conteggia per tutti i versamenti fatti a qualsia.si ora d'ufficio la valuta del mc-desimo giorno. Asmmepu propri correntisti Tincasso di conti di piazza, di cambiali per Trieste, Vienna, Budapest ed altre principali citta, rilascia loro assegni per rjuestc piazze, ed accorda loro la facolta di domiciliare effetti presso la sua cassa franco d'ogni spesa per em, b) SJincaricn deWacqitisto e della vendita di effetti pubblici, valute e divise, nonehe dell'incasso di assegni, cambiali o coupons, verso VsVo di prov-vigione. c) Accorda ni propri committenti la fa- | col tu di depo8itare effetti di qualsiasi specie, e ne cura gratis Tincasso dei coupons alla scadenza. d) Vende le Lettere di pegno 4Va7o e 5% della Banca Commcrciale ZJnghe-rese d i Pest e le lettere di pegno 4 deli' i. r. priv. Banca Ipotecaria au-atriaca di Vienna. Trieste, ottobre 1887. Jaz, Ai Csilla i se svojimi 185ctm. dol- ! gimi orjaškimi Loreley- ' vlasi, katere sem dobita po 14 mesečnoj uporabi svojega samoiznnjdono- j ga mazila, je edino : sredstvo proti Izpadanji vlas, za pospeševanje rasti, za ojačenje kože, pospešuje pri molkih polno, jako bra-dorast in užo po krat. kej uporabi podoli vla-sem in bradi naravno j svitlost in polnost ter je obvaruje pred zgodnjim oslvenjem do najvišje starosti. Cona lon-fieku I gld. do 2 gold. Pošilja so vsak dan za gotov denar ali s poštnim povzetjem po vsem svetu. 20—3 Csillag & Comp. Budapest, — KOnigsgasse 3Jr. 52., kamorse morajo pošiljati vse naročbe. 4 <8 4 isi, na tisoče zalival od popolnoma ozdravelih osob, svetujo vsem bolnim rabo ogljen-čevega slupa, ki garantira got jv in trajen uspeh. Podpolna priprava z dotičnim poukom in zdravni&kimi apriSevull for CS.MO Pri pošiijatvi se dobro pazi, da se no spozna kaj znvoj zadržuje in od kod prihaja. Zavod za ordinacije za tajne bolezni; I)r. Karol Altmann Dunaj VII. Marlahilf^rstrasse 70 Dunaj. Gospodu C3-. Piccoli-ju, Angelu« le k ar j u »pri v IJubljanl. Sprejmite izraz moje naiskrenojše zahvale za Vašo esenco, katera me je rešila bolezni, koja me je spravila skoraj na kraj groba. Strašne bolečine sem trpel v želodcu broz vsakega upa na olajšitev. Vedno hujšej bolezni pridruži se šo zlatenica. Ali jaz in mnogo mojih tovarišev dobilo je zopet popolno zdravje, in to le po Vašej nedosegljivej „Piccolijevej esenci", za kojo smo Vam do smrti hvaležni. Josip Tomažić, c. kr. orožniški vodnik v Pulji. F nitf&k Lekarna Trnk6czy. zraven rotovža ** * v LJub^ani Marijaceljske kapljice velikem mestnem trgu, priporoča tukaj popisana najboljSa in svela zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prijeli pi-menih zahval o naših Izborno tkulenih domaČih zdravilih. Lekarne Trnk6czy-jevih iirm so : Na Dunaji dve in ena kemična tovarna v Gradci (na Štajerskem) ena pa v L.jubljanl. P. 11. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spoda navedena zdravila s prvo poŠto dobi, da nnsl v tuko le napravi: Lekarna Trii-k6czy poleg rotovža v Izubijani. Cvet proti trganju (GioHtl, je odločno najboljše zdravilo zoper protin, ter revma-tizem, trganje po udih bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval.Zahteva naj se satno >evet zoper ti*M»ati|e po dr. MalićU" z zraven stoječim znamenjem 1 kr , tucat 4 eld. 50 kr. ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej vrnite. za želodec, katerim se ima i.a tisoč* ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh eri vseh bo-1 znih v želodcu in so ne-prekosljivo sredstvo zoper mankanje slasti pri jedi, slab žetodeo, urak, vetrove, koliko, zlatenlos, bljuvanje, fllavobćl, krč v želodcu, bilje srca, zaba-sanje, gliste, bolezni na vraniol, na jetrih In zoper zlatožilo. Stekleni ca velja 20 kr . 1 tucat 2 Rld., 5 Schiitzinirko) steklenice 50 tucatov samo 8 gld. Kvarilo! Opoznrjamo, da se tiste istinite MARIJACEL1SKE kapljice dobivajo samo v lekarni TRNK0CZV-ja, zraven rotovža na velikem trgu v Ljubljani. Planinski zeliščni sirup kranjski. za odrasle in otroke, ie najboljši zoper kašelj, hripavost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine : I stuklenica kr., 1 tucat gl. Samota sirop za &mj'1 ]>u frevlh, biifpavk, vseli nalezljivih 7 kurilih ijiiiiv.iii', » k o^l ju, ptufnili in vratnih bnloznij. ter oilpruTljiv vho K Isi«, uuli vadr-žuje konj.? ili-bn'e, ukrogle i iBkroue. Krivvn dajo mnnifi inbrni,'« mli>kn. SV Zamotok z rabllnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov mhiiio « gl. Vsa ta našteta zdravila «e samo prava dobijo v lekarni TRNKOCZY-ja v Ljmfolj zraven rotovia in vsak dan s pošto razpošiljajo 1 — 12—12 Najboljfie mazilo sa konje pouiagu pri jirelćgu »H, otekanji kulen,kopit-tlili bolnznt. otrp-nei.Ji v boke, kri* itd. otekanji n«K r in.>UurJlh na no - Riih. iavi Janj i tiB -l Canji so llH.op rava muf»ioi itii..s kratka t-i n ri vst-h vnanjih bole/niii In lilbuh. -- 8tuklenica /. ribii-\ n im navndoni vrod • Htano lo 1 K'ld., S hl>■ k I i- riibiPiiin nnvodoin vred samo 4 gld- Lastnik pol. družtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab. Tiskarna Dolenc v Tratu.