PBIMDBSKI DKEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA leto IV . Cena 15 lir • 10 jugolir - 2.50 din TRST torek 28. septembra 1948 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Štev. 10l0 Upravne Odredba st. 345 določa po-90je za volivno pravico prebi-valcev anglo-ameriske cone "T~aSkega ozemlja in njihov Ws v volivne sezname. S tem Slcer Se ni rečeno, da bomo imeli v kratkem upravne volitve, a je to vseeno korak, ki kale, da se je anglo-ameriska vojaška uprava odločila razpisati upravne volitve v dogled-nem času. ce se spomnimo s kakSno trdovratnostjo je anglo-ameri-ko. vojaška uprava do danes odklanjala demokratičnim poetičnim organizacijam udelež- bo v organih javne uprave, in Ce se spomnimo, da je sam dsneral Airey v svojih poro-Mb za to odklonilno stalisie vatajal celo nevarnost, da bi v tem primeru Slovansko-itali-Mnska antifašistična unija vaogia «prevzeti upravo in sP~aviti v nevarnost notranjo Vc'-rnost področja*, je povsem pravno, da se, spričo tega no-voga koraka anglo-ameriske noiaSke uprave, vprašamo: oksni razlogi vodijo anglo-dmeriško vojaško upravo pri *m, da je do mirovne pogod-^ dokler SQ demokratične po-dune organizacije odklanjale uaeleibo v organih javne u-^ave, to udeležbo ponujala * vrata*, pravi general Airey, *so bila odprta v obeh vslednjih dneh*); da je po T_krovni pogodbi, ko so demo-jytične politične organizacije deleibo v organih javne upra-e zahtevale, to udeležbo stal-.0 °dklanjala, in končno, da ’e danes formalno zadostila antevi po volitvah, zahtevi, ** ib je tukajšnje demokratii-d ‘Prebivalstvo do danes tako trajno postavljalo? Nas odgovor je enostaven: tem so angloameriško vo-aško upravo vodili imperiali-interesi, ki skušajo tudi jivljenje v anglo-ameriški co-1 Tržaškega ozemlja krojiti o svojih osnovnih ciljih. Do nes so to dosezali s tem, “ s° upravne volitve odkla-in svojo cono upravljali s Ustavljenimi organi javne ^tave. Danes pa so izdali od-edbo st. 345, ki predstavlja sieer korak njih Prvi, a nedvomno važen k normalizaciji tukaj*- našega Hapač se razmer in demokratizaciji javnega življenja• no bi bilo misliti, da s lom hočejo odreči nepo-^dnemu ali posrednemu nad- žiiiiVU nad naS*rn javnim Ve konjem in možnosti njego- hhglo.r usmerjenja v interesu Via ,'ameržsfce©fl imperializ-pr'kljub temu. da je očitek tdemokratičnega postopa-im teiko Prebavljiv tudi za stis>b!'ialist:e’ ki nis° v najhujši A taki pomisleki ver- Miski. 1etno >Zc: v°jaške uprave 4zredni razio°’ niso vodili anglo-ameri- ki je „0 a-merisko vojaško upra-<žo Vsej verjetnosti privedel Ta->hf*0a toraka, je nedvomno demokratične fronte jt Tr’askem ozemlju■ Vidali-1 Jrakcionaši, ki nosijo za zgodovinsko odgo-nti‘'0st’ morejo pri tem govo-borh ° Uspeflu demokratične stv0e' a zel° P°uCno ie dej-pi, > da je ta tuspeh* nasto-bi'j Se~le tedaj, ko so oni raz-in borbenost tu-^ahja?Sa demokratičnega gl- goiihtakem Položaju in v po- doioth°drecLbe u• 345’ ki krSi de t mirovne pogodbe gle- tiCQe9a' *do ima volivno pra-(f6s ’ j° daje vsem tistim pTihP.lisoCem beguncev, ki so leti^ 'Uli V Trst v iefl zadnjih lsem }n dneh, a jo odreka Pustit- irn’ ki so morali za-britUk SV°^ rodni kraj pod la, j °m fašističnega teror-g eV reakcionarne in šovi-dnier?it,SaTnovlade v anglo-Ipj 'M cont Tržakega ozem- Spričn Spričr, novega položaja in ^W°fr,edbe «• 343i ki daje sočeJTke pravice desetti-Trtai]l 50 še-le od včeraj na tukajš 0Zemlju, bo borba Pr*h,-,, \e°a demokratičnega Ce tltVa zel° teika ^adst,U1cafSnje demokratično dote 0 hoče, da se bodo bo-1ih>ravne volitve vršile v tifn~e vsaj zasilne demokra- 85* ..................... ba qZ^kopravnosti, je potre- l bo lmajo, skladno z določ-Kmr°Vne Pogodbe z Itali-Puo pravicp le one ose- be, ki so na Tržaškem ozemlju stalno bivale na dan 10. julija 1940; 2. da se prizna volivna pravica vsem onim osebam, ki so zaradi fašističnega terorja morale zapustiti svoj rodni kraj; 3. da se posebna komisija, v kateri morajo biti zastopane vse politične skupine in demokratične organizacije, pregleda volivne imenike in hkrati izvede strogo kontrolo matičnih knjig o stalnem prebivalstvu na dan 10■ julija 1940; 4. da pri sestavljanju osnutku o volivnem zakonu sodelujejo predstavniki vseh političnih strank in demokratičnih organizacij, in 5 da se volitve vršijo pod nadzorstvom votivnih komisij, kjer so zastopane vse politične skupine in demokratične organizacije. Le na ta način bi se uprav-ne volitve v anglo-ameriški coni Tržaškega ozemlja spremenile iz orodja imperialističnega pritiska v zakonito orožje demokratičnega ljudstva v borbi za svoje najosnovnejše pravice. KOPER, 27. — Kakor smo že V nedeljo poročati, se bo danes dopoldne začela pred vojaškim sodiščem v Kopru sodna razprava proti teroristični skupini Drioli-Perentln in soobtožencem iz Ižole, Razprava bo v mestni telovadnici na trgu Sv. Frančiška. Začetek razprave bo ob S. uri. Konferenca ASIZZ Tržaškega ozemlja Nobeno izdajstvo ne bo preprečilo tržašhemn demohraličnemo ljudstvu borbe za njegove pravice Članstvo AStŽZ Tržaškega ozemlja ne priznava razhijaškega tlela vodstva in odklanja, da bi organizacijo zastopali v MDFŽ Marina in Loretta - Vse sile za borbo proti imperializmu in za zmago demokracije na našem ozemlju Komoveici ii rrosečaii odgovarjajo šovinistom Uredništvu »Primorskega dnevnika* Podpisani starši šoloobveznih otrok s Proseka in Kontovela, zbrani na masovnem sestanku 22. t. m., najodličnejše obsojamo gonjo proti slovenski šoli, ki so jo začeli nekateri italijanski listi posebno »GIORNALE Dl TRIESTE«, ki hoče dokazati, da so otroci z italijanskimi imeni v slovenski šoli na Proseku bili prisiljeni po Prosetanih in Kontovelcib obiskovati slovensko šolo — kar je podla laž. Vsi starši šoloobveznih otrok z italijanskimi imeni so zavrnili to obrekovanje s posebnimi izjavami, katere prilagamo temu protestu. Ravno tako lažnivo je pisanje italijanskih reakcionarnih listov, da smo naredili iz italijanske šole na Proseku leta 1945, slovensko. Slovenska osnovna šola na Proseku se je ustanovila 1868 leta in je bila ves čas do leta 1926 slovenska, dokler ni bila po lašistični oblasti ukinjena. Torej nismo Slovenci zatrli italijanske šole — ampak obratno, fašistična Italija nam je Slovencem vzela naše slovenske šole. V italijanski razred se je vpisalo ob začetku šolskega leta 1947-48 sedem otrok. Od teh sta bili dve učenkiiz mešanega zakona, en učenec Nemec in eden Anglež, ki sta se v teku leta odselila — toliko resnici na ljubo. Prosek 22. septembra 1948. Sledijo podpisi 166 staršev in 10 izjav; Dne 26. 9. 1948 je bila konferenca ASIZZ. Na podlagi referatov in diskusije Je sprejela sledeče zaključke: 1. Po vsestranski preučitvi škode, ki Jo je utrpela ASIZZ zaradi spora, katerega Je del vodstva, ki sledi frakcionašu Vidaliju, zanesel iz KP STO v našo organizacijo, najodločneje obsoja njegovo likvidatorsko delo. 2. Ta del vodstva se je od$rijil od programa, ki ga Je sprejela ASIZZ na svojem ustanovnem kongresu. Te. žišče njegove borbe ni več anglo-ameriški imperializem, ki jč kriv da je tržaško vprašanje še vedno odprto, in nosi polno odgovornost za bedo, brezposelnost in prostitucijo na območju cone A Tržaškega ozemlja. Vse njegovo delovanje je usmerjeno v gonjo proti Jugoslaviji, proti tisti coni Tržaškega ozemlja, ki Je pod jugoslo. vansko vojno upravo, ter proti našim najdoslednejšim borkam, ki stojijo čvrsto na poti, katero smo si jo zastavile na ustanovnem kongresu. 3. Ta del vodstva maliči antifašistični in dosledno revolucionarni značaj naše organizacije, s tem da jo hoče spremeniti v koalicijo strank po vzorcu UDf, ki se še na parlamentarni način bori za tisto enotnost, ki smo Jo me v naši revolucionarni borbi že dosegle. Tako ubija slovansko-italijansko bratstvo, ki je plod narodno-osvobodilne borbe in se kali le v borbi proti imperializmu. 4. Zaradi navedenih dejstev članstvo ASIZZ Tržaškega ozemlja ne priznava tega dela vodstva za svojega predstavnika. Odklanja, da bi v MDFZ zastopali našo organizacijo tov. Marina in Loretta, ki nosita polno odgovornost, da se Je spor iz KP STO vnesel vanjo in se Je tako ošibila prottimperialistlčna fronta pri nas in v svetu. 5. Ohranile bomo borbenost naše organizacije in tako utrjevale naše slovansko-italijansko bratstvo v skladu s programom, ki ga je začrtal ustanovni kongres. 6. Vabimo vse članice ASIZZ in vse naše demokratično ženstvo, da se zamisli nad razbijaško dejavnostjo dela vodstva ASIZZ. Z njim hoče priklicati nad naše ljudstvo tisto nesrečo, ki Je visela nad njim več kot četrt stoletja. * 7. Pomagajmo odkrivati resnico o stanju v Jugoslaviji in napnimo Vse sile za borbo proti imperializmu in za zmago demokracije na našem ozemlju. V nedeljo je bila v gledališki dvorani tovarne Arrigoni v Ižoli konferenca ASI2Z Tržaškega ozemlja, katere so se udeležile delegatke vseh krajev cone A in cone B. Otvorila je konferenco tov. 2iva Beltram, ki ie v imenu izvršilnega odbora ASIZZ Istrskega okrožja pozdravila vse navzoče, nakar je ob- vestila delegatke e dnevnem redu konference, ki je obsegal sledeče točke: otvoritev, pozdrav gostov, položaj odbora ASIZZ na Tržaškem delo in njene bodoče naloge, diskusija, izvolitev predstavnic v mednarodno zvezo demokratičnih žena, resolucija in zaključek. Dnevni red je bil soglasno sprejet, nakar so Zahodne velesile razbile pogajanja o Berlinii z ZSSR Na stvarne in pomirljive predloge Sovjetske zveze so za-padne velesile odgovorile z napadalno in obtožujočo noto, s katero javljajo, da so berlinsko vprašan|e predložile OZN ((Enotno socialistično MOSKVA, 26. — Tass je pooblaščen objaviti poročilo o vprašanju položaja v Berlinu in razgovorih, ki so potekali glede tega vprašanja med vladami ZSSR, ZDA, Veliko Britanijo in Francijo v avgustu in septembru t. 1. To je potrebno toliko prej, ker poročila o navedenem vprašanju, ki so se pojavila v angloameriškem in francoskem tisku, prav tako pa tudi izjave uradnih oseb, vštevši tudi govor g. Be. vina v Spodnji zborniei z dne 22. septembra, ne dajejo prave slike položaja v Berlinu in omenjenih razgovorov, razen tega pa često zavajajo javno mnenje. Sovjetska vlada je v svoji noti vladam ZDA, Velike Britanije in Francije z dne 14. julija letos izjavila, da je položaj, ki je nastal v Berlinu, rezultat kršitev sklepov potsdamske konference in sporazuma štirih držav o kontrolnem mehanizmu v Nemčiji in Berlinu s strani ZDA, Velike Britanije in Francije. Tri države so prekršile sporazume in sklepe s tem, da so izvedle ločeno denarno reformo in uvedle poseben denar za zapadne sektorje Berlina ter izvajale politiko razkosanja Nemčije. Položaj, ki so ga ustvarile zapadne države s separatnimi ukrepi, govori o tem, da se tri vlade ne omejujejo samo na svoje popolno upravljanje zapadnih con Nemčije, temveč hočejo obenem v denarnih in finančnih odnosih upravljati celo v sovjetski okupacijski coni s tem, da uvajajo v Berlinu, ki je v središču sovjetske cone, svoj poseben denar, da bi tako razkrojili gospodarstvo vzhodne cone Nemčije in navsezadnje izrinili od tod ZSSR. Tak položaj je prisilil sovjetsko poveljstvo v Nemčiji, da je napra- vilo ukrepe zaradi omejitve prometa med Berlinom in zapadnimi okupacijskimi conami Nemčije in tako zaščitilo interese nemškega prebivalstva ter gospodarstvo sovjetske cone pred dezorganizacijo. Ko pa so se konec julija obrnile vla, ki so «contro la politica di Belgra-do» — nekakšno novo tajništvo. Zastonj v objavljenih poročilih s te konference govorniki hinavsko zatrjujejo, da hočejo s svojo politiko «pomagati» jugoslovanskim narodom in da ne vodijo borbe proti njim in proti njihovi komunistični partiji. Vidalijevo glasilo je s svojim naslovom nedvoumno povedalo, da je njihovo početje borba proti Beogradu, proti Jugoslaviji in proti Sloveniji in slovenskemu narodu sploh, kajti «11 Lavoratore» se zelo varu je s tako kričečimi črkami napisati n. pr. «Contro la politica di Roman, temveč naglasa vedno le. da je »contro la politica di De Gasperi« in podobno. Tržaški Slovenci pa niso bili nikdar in tudi nikdar ne bodo proti Jugoslaviji in njenim narodom, še prav posebno pa ne proti slovenskemu narodu, katerega neločljivi sestavni del so vedno bili in bodo in kar je hkrati tudi glavna točka programa Osvobodilne- fronte,- Zato Slovenci, temu, „Contro la politica di Belgrado" tako imenovanemu novemu tajništvu niso dali in mu ne bodo daii nikdar legitimacije, da bi dajalo kakaršne koli izjave in kar koli počelo v imenu Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Slovenski narod, posebno pa tisti v osvobojeni domovini, v kateri z naglimi koraki toda vztrajno in sigurno za ceno velikih žrtev in naporov gradi novo socialistično domovino, ta slovenski narod jih je že označil za razbijače enotnosti demokratičnega gibanja in jim dal neizbrisni pečat narodnega odpadništva. In ta pečat jim bo s te «zgodovinske konference mednarodnega pomena» — kakor jo ti odpadniki imenujejo sami — ostal v zgodovini slovenskega naroda za vedno. Njihova «sklepna resolucija* pa je nov dokaz njihovega doslednega razbijaštva enotnosti demokratičnega gibanja na Tržaškem ozemlju in še posebej pa enotnosti tržaških Slovencev. Najprej so zatrjevali, da spora zaradi resolucije Informbiroja ne bodo vnašali v množične organizacije. Prelomili so besedo prej kot je minilo S dni, in vnesli spor v ES, v SIAU, v Zvezo antifašistične mladine, v Antifašistično slovan- sko-italijansko žensko zvezo, in povsod povzročili razkol. Nato so vnesli spor v Osvobodilno fronto in z včerajšnjo konferenco mislijo, da so razbili tudi enotnost tržaških Slovencev. Toda kruto se varajo! Prav zadnji dogodki v Boljun-cu, Plavjah in povsod drugod, kjer Slovenci odločno obsojajo njihovo razbijaško delo dokazujejo, da se demokratični Slovenci ne bodo nikdar oddaljili od osnovnih načel in tradicij narodno osvobodilne vojne, da ne bodo nikdar dopustili, da bi razbijači enotnosti slovenskega ljudstva ogrozili njegove kulturne in narodne pravice na tem ozemlju ter pretrgali organske vezi s Slovenci v svobodni domovini. A razbijači so komaj pred nekaj dnevi po svojih predstavnikih na plenarnem sestanku zastopnikov prosvetnih društev Slovensko-hr-vatske prosvetne zveze slovesno obljubili in izjavljali, da spora glede resolucije 1U ne bodo vnašali v Prosvetno zvezo. V nedeljo pa so na sooji «konferenci» že stotič svojo zadano besedo ponovno prelomili! In to tudi v omenjeni sklepni resoluciji za- pisani ( Kot dosledni razbijači hočejo namreč razbiti tudi Prosvetno zvezo! Pri vsem tem pa si pri kraju svoje resolucije upajo opozarjati slovensko inteligenco «naj se pridruži živim silam svojega naroda, ker bo sicer odpadla in strohnela kakor suha veja na zdravem deblu1» Naj si dobro zapomnijo, ti samozvani ustanovljači te «nove Osvobodilne fronte», da se slovenska inteligenca v vsej zgodovini slovenskega naroda nikoli ni odstranila od živih sil svojega naroda. In ko je bilo temu narodu v zgodovini najteže, je bila kakor pri nobenem .narodu na svetu prav njegova inteligenca z živimi silami svojega naroda združena kakor nikoli prej ! Tako je tudi danes! To dokazuje slovenska inteligenca v svobodni domovini in tudi v vseh tistih državah, kjer živijo’ Slovenci kot narodna manjšina še neosvobojeni: na Goriškem, v Beneški Sloveniji, v Kanalski dolini, na Koroškem, •.. Prav posebej pa dokazuje to slovenska inteligenca tržaških Slovencev, ki se ni dala in se tudi ne bo dala zanesti frazerjem in deklamator-jem o internacionalizmu, marksi-zmu-leninizmu itd., ki eno govorijo, drugo mislijo, tretje pa delajo l PARIZ, 27. — Današnja seja glavne skupščine 'Združenih narodov se je začela ob 10.45 z govorom novozelandskega delegata, ki je med drugim seyeda napadel tudi pravico veta ter pohvalil delovanje raznih organizmov OZN. Za njim Je govoril angleški zunanji minister Bevin, ki je potrdil, da je britanska vlada odločena podpreti načrt grora Bernadotta v celoti, ker da «nudi najboljše upanje za spravo med obema narodoma v Palestini«. Glede evropskega gospodarskega položaja je Bevin govoril o ameriški pomoči s pomočjo Unrre in nato Marshallovega načrta. Glede tega načrta je Bevin nesramno dejal: «Vemo, da je bilo državam Vzhodne Evrope zabranjeno pri tem načrtu sodelovati, in to je edini vzrok, zaradi katerega niso pristopile k njemu«. Trdil je dalje, da namen tega načrta ni odvzeti državam neodvisnost, pač pa jim ((pomagati pri gospodarskem dvigu*. Govoril je nato o vprašanju nad. zorstva nad atomsko silo ln dejal, da je vzrok za neuspeh dela komisije ta, ker se manjšina noče podvreči sklepom večine (t. j. ameriškemu bloku). «Ce bo prišlo do atomske vojne*, je dejal Bevin, «lahko rečem, da bo neka država, ki odklanja sodelovanje pri nadzorstvu atomske sile v dobro človeštva, edina odgovorna za zlo, ki bo nastalo.* Kakor vsi drugi ameriški sate- liti, se je tudi Bevin obregnil v pravico veta in v njegovo ((zlorabo*. Dejal je, da Je Velika Britanija proti spremembi ustanovne listine, naklonjena pa je preureditvi vprašanja veta. Dejal Je dalje, da ((nepopustljivost enega od stalnih članov ne bi smela preprečiti sprejema novih članov v OZN*. Glede predloga za razorožite^, ki ga Je postavil Višinski, je Bevin dejal; «Zdi se mi to predlog, ki ima namen razorožiti ostali svet, ko Sovjetska zveza vzdržuje lenost o svoji vojaški sili*. Obtoževal je nato Sovjetsko zvezo, da vodi živčno vojno posebno proti Turčiji in Grčiji, in zatrjeval, da je zapadni blok žrtev hladne vojne, ki da jo vodi Moskva. Dalje je Bevin zatrjeval, da vojaški dogovor med petimi državami ni naperjen proti Sovjetski zvezi, in dejal, da Velika Britanija nikakor (Nadaljevanje na 2. strani), Prenehati mora vmešavanje ZDA t Grčiji ATENE, 27. — Radio Svobodna Grčija poroča, da je grška demokratična vlada posredovala pri glavni skupščini OZN in zahtevala, naj Združeni narodi napravijo konec vmešavanju ZDA Grčiji. Grška demokratična vlada poudarja, da bo s prenehanjem ameriške intervencije, ki je glavni vzrok trpljenja grškega naroda, imel ta vse možnosti sam rešiti svoja vprašanja in si bo zagotovil svojo neodvisnost. S prenehanjem ameriške intervencije ter s preprečenjem vsakršnega imperialističnega vmešavanja bo Grčija postala namesto ognjišče neredov in nevarnost za svetovni mir, otok demokracije in mi- ru, ki se bo lahko posvetil delu za obnovo. Isti radio poroča, da so edinice demokratične vojske ustavile mo-narhofašistično ofenzivo na sektorjih Kalivia, Kutra in Mikromila ter so 25. t. m. prešle v napad, pri katerem so bile monarhofašistfčne sile razpršene na sektorju Mildromi-la. na drugih sektorjih pa se boji nadaljujejo. V Tesaliji so edinice demokratične vojske vkorakale v vas Filio in napadle mesto Nea in Bohos. WASHINGTON. — Danes se je v Washingtonu sestala tretja letna valutama konferenca po konferenci v Betton Woodsu. Kdo koga ra Prl R E Zl O N E D I D AT T I C A 41 > - ■ - ' - - Scuoki srSStt Cioss* Siete jnvitojo a prosontoVi-ti „ corr, al sotto- V( ržouarekmoi ti £>iptmot* dtfltaMtco m Tudi italijansko didaktično ravnateljstvo je v šovinistični gonji proti slovenskim šolam prispevalo svoj delež. Takšna vljudna vabila so ljudje okoli tega ravnateljstva pošiljali čisto slovenskim staršem na Kfasu, v zgornji tržaški okolici ter jih pozivali, naj vpišejo svoje otroke v italijansko šolo. To je samo en primer, ki pa prav gotovo ni osamljen in ki dovolj jasno govori o tem, da je bilo pravilno naše stališče, ko smo opozarjali na to, da italijansko didaktično ravnateljstvo v Trstu vodijo pri njihovi šolski politiki še vedno stare fašistične metode raznarodovanja in da nastavlja za razne didaktične ravnatelje stare učitelje, ki so bili znani po svojem delovanju za časa fašizma. «Giornale di Trieste*, vso italijansko javnost ter tudi italijansko didaktično ravnateljstvo v Trstu pa pozivamo, naj objavi en sam primer, iz katerega bo razvidno, da smo na kakršen koli način Slovenci silili italijanske otroke v slovensko šolo. PRIMORSKI DNEVNIK Zahodne velesile razbile pogajanja (Nadaljevanje s 1■ strani) ga obtoka v Berlinu, izvede pod Četvernim nadzorstvom. V smislu tega sporazuma so bili izdani štirim glavnim komandantom v Berlinu potrebni ukazi o določitvi konkretnih ukrep&v za uresničitev doseženega sporazuma v Moskvi. Prav tako je bilo določeno, da se bodo v Moskvi nadaljevali razgovori o dru«ih vprašanjih, ki so v zvezi s položajem v Nemčiji. Razgovori, ki so ob pričetku septembra potekali med štirimi glavnimi komandanti, niso bili zaključeni zato, ker so vlade ZDA, Velike Britanije in Francije nekatera nesoglasja, nastala med glavnimi komandanti, predložile v skupno razpravljanje z vlado ZSSR v Moskvi. Omenjena nesoglasja se nanašajo na tri vprašanja, glede katerih je sovjetska vlada zavzela tole stališče: 1.) Sovjetska vlada vztraja na tem, da sovjetsko poveljstvo ustanovi kontrolo nad transporti trgovskega blaga in potniki, ki bodo šli po zračni poti med Berlinom in za-padnimi conami. Podobno kot železniški, yodni in cestni transporti, tudi zračni promet ne more ostati nekontroliran, ko pa je bilo med štirimi vladami doseženo soglasje, da mora sporazum določati uvedbo ustreznega nadzorstva nad denarnim obtokom v Berlinu in nad trgovino med Berlinom in zapadnimi conami. 2.) Sovjetska vlada smatra za nujno potrebno, da se štiri države striktno drže sporazumov, doseženih v Moskvi, glede finančne komisije in njenih funkcij, ki zadevajo uresničitev finančnih ukrepov, vezanih z uvedbo in obtokom enotne valute y Berlinu. Sovjetska vlada ne more pristati na tako razširjenje funkcije finančne komisije, ki bi imela za posledico vmešavanje v reguliranje denarnega obtoka v sovjetski coni v celoti. 3. Sovjetska vlada je privolila, da se ugodi želji vlad ZDA, Velike Britanije in Francije glede ustanovitve četvernega nadzorstva nad trgovino Berlina z zapadnimi conami in tretjimi državami, vštevši semkaj tudi izdajo ust-eznih dovoljenj, s čimer je odstranjen nesporazum, ki je obstajal glede tega vprašanja. Iz vsega navedenega je razyidno, V čem je resnično stališče sovjetske vlade glede vprašanja ureditve po. ložaja v Berlinu in to na podlagi, ki bi lahko bila sprejemljiva za vse štiri sile. Ko je zadeva taka, je od Vlad ZDA, Velike Britanije in Fran-jcije odvisno, ali bodo prekinjeni razgovori o »navedenih vprašanjih ali pa bo doseženo zadovoljivo soglasje med ZSSR, ZDA, Veliko Britanijo in Francijo. PARIZ, 27. — Zunanji ministri japadnih treh velesil Marshall, Be-yin in Schuman so se v nedeljo ob 20.30 sestali na francoskem zunanjem ministrstvu, kjer so sklenili, da bodo izročili sovjetskemu veleposlaništvu v Parizu noto treh zapadnih velesil. Nota, ki so jo Izročili ob 23 uri sovjetskemu veleposlaništvu v Parizu Bogomolovu, je dokaj obširna, V tej noti skušajo zapadne velesile naložiti vso odgovornost za neuspeh moskovskih razgovorov Sovjetski zvezi, da spravlja s svojimi ukrepi o berlinski blokadi v nevarnost oskrbovanje zasedbenih sil v Berlinu ter ogroža prebivalstvo z lakoto in gospodarskim propadom. Nota trdi, da se sovjetski vrhovni poveljnik v Berlinu ni držal navodil iz Moskve, potem ko je tamkaj že prišlo do sporazuma V nekaterih točkah. Nota zapadnih treh velesil tudi očita, da hoče sov-Vjetska vlada doseči s svojimi ukrepi v Berlinu politične cilje in končno, da hoče mesto priključiti sovjetski okupacijski coni. Po vseh navedenih dejstvih smatrajo zapadne tri velesile, da nadaljnji medsebojni razgovori niso vej možni ter zato predlagajo ber linsko vprašanje v razpravo Var nostnemu svetu OZN. V nedeljo ob 9 uri in pol je bil v ul. Imbriani na sedežu Enotnih sindikatov sestanek kolonov in najemnikov, na katerem so obravnavali novo polovinarsko pogodbo, ki jo mislijo Enotni sindikati predlagati zastopnikom veleposestnikov. Najprej je pozdravil vse prisotne tov. Grbec ter v svojem obširnem referatu podal vso borbo kolonov in polovinarjev za izboljšanje njihovega položaja. Ze od 1945. leta dalje vodijo najemniki in koloni na Tržaškem ozemlju borbo za priznanje pravic, za izboljšanje delovnih pogojev ter za novo polovinarsko pogodbo, s čimer bi prenehala tudi stara najemniška pogodba, ki je bila v veljavi še za časa fašizma. 1945. leta so predstavniki Enotnih sindikatov predlagali Zvezi julijskih veleposestnikov novo polovinarsko pogodbo, katere pa gospodarji niso hoteli nikoli priznati. Po treh letih brezupnega čakanja so se začela pogajanja med koloni in posameznimi veleposestniki mimo te zveze, ki so prinesla za nekatere polovi-narje nekaj uspehov. Ti koloni so tudi odpovedali staro fašistično po-lcivmarako pogodbo, ki jim je bila vsiljena za časa fašizma. Btvinou hujskaški govor (Nadaljevanje s 1. strani; ne ugovarja, ker je Sovjetska zve. Za komunistična država ali ZDA kapitalistična držav«. Izrekel se * nato za akcijo, ki naj dovede do »svetovne vlade» in končno vztrajal, naj skupščina naglo podvzame sklep glede Palestine na podlagi Bernadottovega poročila. Za Bevinom je govoril salvadorski delegat Hector Castro, ki se je izrekel za sprejem Portugalske in Irske v OZN. Nato Je govoril pred stavnik Liberije in seja je bila pre ložena na popoldan. Na popoldan ski seji je govoril libanonski de legat Malek. Za Malekom je govoril češkoslovaški zunanji minister Clementis ki je dejal: »Namišljena Črta, ki loči Vzhod od Zahoda, v resnici loči narode, ki res ljubijo mir, od onih, ki dajejo prvo mesto svojim imperialističnim in egoističnim težnjam. Češkoslovaški delegat je na to poudaril, da so se nekatere države poslužile avtoritete Združe nih narodov v nasprotju z usta novno listino, zato da se lahko vmešavajo v notranje zadeve CSR in da vodijo kampanjo klevet proti tet državi. CSR, je poudaril Clementis, bo rada sodelovala pri vsaki pobudi za evropsko obnovo, ne bo pa nikoli sodelovala pri Marshallovem načrtu, ki i«norira Združene na rode in daje prednost obnovitve nega dela Evrnne. od koder se dviga nova grožnja proti naši var no'ti.» Clementis je dalje zahteval, da w preneha s političnimi diskriminacijami v eosnodarskih odnosih Ir nato Ir javil, da se strinja s pred ‘ logom Višinskesa glede znižanj« oborožitve velikih držav in prepovedi atomskega orožja kot napa dalnega orožja. Seja se je zaključila ob 1845 ir se bo nadaljevala jutri ob 10.30 Gotovo je, da je polovinarstvo zastarela in nesocialna oblika delovnega razmerja med delodajalcem in delojemalcem, icer mora polovi-nar dati svojemu gospodarju polovico svojih pridelkov ter je od njega skoraj popolnoma materialno odvisen. Zato so na včerajšnjem sestanku polovinarji upravičeno zahtevali, da se končno odpravi beseda polovinar in se uvede namesto nje kolon oziroma družabnik, ki bo imel v podjetju vse enakovredne pravice. Tudi italijanski zakonik člen 2141 določa, da polovinar ni brezpraven delavec pri gospodarju, marveč da je polnopraven družabnik tega podjetja h kateremu prispeva gospodar kapital, kolon pa svojo delo in delo svoje družine ter da se oba združita za obdelovanje posestva z namenom, da si razdelita pridelke ter celoten dobiček. Tako bi bila torej nova pogodba, med kolonom in gospodarjem čisto družbena pogodba in ne bi imela značaja odvisnosti delojemalca od delodajalca. , Na sestanku polovinarjev so se koloni sporazumeli v tem, da bodo predložili svojim gospodarjem glede nove kolonske pogodbe sledeče predloge: (ulturna prireditev v Boljuncu n neuspeli manevri vidalijevcev V. nedeljo zvečer je opensko dramsko društvo gojtoi-aio v Boljuncu z znano igro iz življenja slovenskih Korošcev " 4 moštvo »CDKA« dobilo 18 teK;"K’pie tekme Je lgraio neodločeno, 4 pa je izgubilo. MALI OGLASI ZAMENJAM enosobno *l*n vU)* vratarja za enako veliko, 1 Sonnlno «9. Trgatev v Boljuncu OČKA MONTAGNA IZ BO-LJUNCA CISTI NAGNITO GROZDJE IN TARNA, TARNA: «LETOS JE SLABSA LETINA OD LANI, ČEPRAV JE BILA LANI SUSA. PREVEC DE2JA JE BILO*. ISTEGA MNENJA JE TUDI MAMICA ZLOBČEVA, KI JO VIDIMO NA SPODNJI SLIKI. S konference ASIZZ za TržaSko ozemlje v Ižoli Nadaljevale bomo pot revolucionarne borbe skupno z demokratičnimi množicami na Tržašhem ^—•“irmniTi l~' imih ii hiiiii ii imihii um i i■—■ii in— ■■■—m r im—nr—mri ■ .—mmr—rmnmrMr—^M (Referat tovarišice Alme Re§chitz) MARK TWAIN na indeJuu V zapisniku ameriške komisije za proučevanje vprašanja svobodnega tiska in ki jo vodijo rektorji ameriških vseučilišč, profesorji prava, zgodovine in politične ekonomije ter predstavniki nekaterih bank, je rečeno, da je sodobni ameriški tisk «sposoben širiti laž hitreje in dlje, nego bi si mogli naši predniki sploh predstavljati«. Šakali ameriškega tiska se kajpada na to ne ozirajo, marveč še nadalje izpopolnjujejo in mehanizirajo svoj tisk, to novodobno »ideološko industrijo«. Komisija je sicer obsodila lažnivost in neodgovornost ameriškega tiska, vendar skuša v dokaj rožnatih barvah prikazati položaj književne delavnosti v ZDA. Ameriška založniška podjetja naravnost zasipajo tržišča z različnimi publikacijami pornografske vsebine, detektivskimi romani, protisovjetskimi izmišljotinami in ostalimi proizvodi dolarskih veleumov, ki po svoje emajlirajo stvarnost in ne dopuščajo povprečnemu državljanu seznati resnico. Obenem odkrivajo še eno tajnost svoje delavnosti: katere knjige se ne smejo obelodaniti. Ameriški napredni tednik «New Masses« je nedavno pisal, da se ameriški založniki in recenzenti po drugi svetovni vojni skupno trudijo, preprečiti širokim masam dostop do resnicoljubnih knjig, ki obravnavajo pereča sodobna vprašanja. Cim se jim zdi potrebno, osporavajo aktualnost in potrebo publiciranja del celo lastnih klasikov. Znani ameriški kritik Howels je leta 1910 imenoval Marka Twaina ((Lincolna ameriške literature«. S tem je hotel podčrtati napredno stališče tega sijajnega humorista in satirika, ki je položil temelje kritičnemu realizmu v Ameriki. Dolžnost založnikov bi potemtakem bila, da se oddolžijo velikemu geniju. Toda do danes v Ameriki še niso izšla zbrana Mark TwainQva dela. Mnoga njegova dela sploh niso bila ponatisnjena. Kajpada ima to svoj globlji pomen. Njegovo delo «V obrambo generala Funstona«, objavljeno v tedniku «New American Rewiew» že leta 1902 kasneje ni bilo ponatisnjeno niti v eni izdaji njegovih «zbranih» del. Kako naj si to pojasnimo? Vsebina obdelava epizodo imperialistične delavnosti ZDA na Filipinskem otočju. V vojni, ki je Izbruhnila leta 1898 med Ameriko in Španijo, je prva iztrgala Španiji niz kolonij, med njimi Filipine. Čeravno je filipinski narod med vojno sam odgnal zavojevalca in proglasil neodvisnost Filipinov, jim je Amerika napovedala vojno. Ameriškemu generalu Funstonu je pri tem uspelo ujeti vodjo narodno-osvobodilne-ga pokreta. Funston se je poslužil zvijače in prišel tako v taborišče upornikov, kjer je zajel vodjo. Z jedkim sarkazmom «ščiti» Mark Tvvain verolomnega generala, dokazujoč, da tega pač ni on kriv, marveč njegova podla narava: «Vest mu je izhlapela skozi luknjičavo kožo že tedaj, ko je bil deček«. Twain se ni omejil na razmotri-vanja etične strani postopka generala Funstona, marveč je razgalil ameriško impsrialistično politiko v celoti ter jo imenoval politiko «funstonizma». Z grenko ironijo ugotavlja Twain, da je delovanje Funstona ((dvignilo našo civilizacijo v isti meri, kakor jo je Evropa dvignila na Kitajskem«, ter s ponosom vzame na znanje očitek «izdajalca», ki so ga pristaši generala navrgli vsem njegovim nasprotnikom, Tvvain je napisal mnogo antiim-perialističnih člankov, ki pa so znani le zelo ozkemu krogu čita-teljev. Njegovo delo «Clovek v mraku« se vzporeja po vrednosti s Sw!ftovim «Skromnim predlogom«. Tu ostro obsoia imperialistično politiko Amerike v Evropi, biča misijonarje, ki ((rešujejo iz teme« uboge črnce in Kitajce ter pripravljajo s tem pot imperialistom in njihovi suženjski civilizaciji. Današnjo konferenca ASIZZ ni *0°lj slučajna. Narekovali sta jo . e stvari. Na eni strani polo-za3. v katerega so spravili naše ctlotno demokratično gibanje z objavo resolucije Informacijskega urada njegovi podtalni nasprotniki — vidalijevi frakciona-*■» na drugi strani položaj, ki je nastal z objavo te resolucije tu-.. v notranjosti ženske organiza-CIJe same, čeravno se je ta ni Prav nič zadevala in ni bilo dane-0° zanjo nobenega stvarnega po-“oda, niti ni MZZ, katere članica na*a or9ani2acija, ničesar pjren^a v tem sm*siu-, aše celotno demokratično gi-“nje je zrastlo na osnovi dolgo-b°rbe proti fašizmu, ki je kijučevala najnaprednejše ljudi osnovi narodno-osvobodilne »rbe jugoslovanskih narodov in gansko-italijanske ga bratstva. ■Kot j? rastla narodno-osvobodil-borba jugoslovanskih narodov, .o je rastlo in se razvijalo ase demokratično gibanje, tako ® Je zakoreninjalo in utrjevalo * °vansko-italijansko bratstvo. "aše demokratično gibanje je «0zi tri leta uspešno kljubovalo eni tem udarcem imperialistič-sil. Napravilo je iz sebe tr- den obrambni zid, ob katerem so sg vsi ti udarci razleteli. In vsak udarec, ki so ga namerili na naše demokratično gibanje, je to gibanje samo še okrepil in ojačil tako, da se je v resnici zdelo nepremagljivo. Tako bi tudi bilo, č« ne bi v naših lastnih demokratičnih vrstah ne vedrili podtalni, skriti sovražniki našega demokratičnega gibanja in njegove pogonske sile KP STO. Ti skriti sovražniki so bili vsakovrstni oportunisti, likvidatorji in ljudje, ki jih že njihovo razredno bistvo sili v naročje sovražnika. Nikoli se niso strinjali z dosledno revolucionarno linijo, ki ji je sledila Komunistična partija Tržaškega ozemlja in, po kateri se je ravnalo celotno demokratično gibanje. Dosledna revolucionarna linija je bila za njih le težko breme in vsa ta leta so čakali le ugodnega trenutka, da ga odložijo. Ta trenutek je napočil z objavo resolucije Informacijskega urada, katero so oni zvijačno izrabili v svojo korist ter se poslužili kot sredstvo za dosego njihovih davno negovanih in skrbno pripravljenih načrtov. V Komunistični partiji Tržaškega ozemlja, ki predstavlja stržen vsega naiega demokratičnega gibanja sta bili že od njenega nastanka dve struji, čeprav se to na zunaj ni manifestiralo in se je morala druga podrediti prvi zaradi njene dosledne revolucionarnosti v rešitvi tržaškega vprašanja, kateri je bilo težko oporekati. Ta struja je zasledovala rešitev teritorialne pripadnosti Trsta in Julijske krajine v duhu krepitve mednarodne demokratične fronte in v duhu utrjevanja pridobitev narodno-osvobodilne borbe. Stremila je za priključitvijo Trsta k Jugoslaviji, ksr se je naše ljudstvo že za časa narodnoosvobodilne borbe skupno z njenimi narodi borilo za uničenje nacifašizma in ker se je v Jugoslaviji že v teku osvobodilne vojno z borbo, ki se je. bila proti okupatorju in istočasno proti domači reakciji, izvršila socialna revolucija ter ustvarjala podlaga zu pristop k izgradnji socializma. Prav zato je bila borba za priključitev Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji vseskozi revolucionarna, z njo se je krepil mednarodni internacionalizem, ker je tudi rešitev nacionalnega vprašanja bila vseskozi le v interesu revolucije. Dosledna revolucionarna pot razbijačem ni bila pogodu flfosprotni struji v Komunistični Partiji Tržaškega ozemlja pa ta Sledna revolucionarna borbena *** ni bila pogodu. Stremila je ~ Parlamentarizmom in za brez-razpravljanjem, ker se je ® SUojem, oportunizmu in likvida-01 stvu bala žrtev. Ostanki nacio-jjafefične miselnosti, ki so pri ne-aterih ljudeh v tej skupini bili * močno zasidrani, so jim pre-VKievali, da bi sprejeli Slovan-"O-italijansko bratstvo za eno iz-ed temeljnih osnov našega po-1 tžnega gledanja. Tako notranje je naravno pove-ltn?V. leta J°j ^formacijski urad, ki je or-8®nižira! skupine «prijateljev todstva«, ki so poskušale vnesti j; Komunistično partijo Tržaškega Jem[ja poiitiino [jntjo Romuniji ne partije Italije v pogledu re-^e tržaškega vprašanja. Kakije bila vseskozi njena politič-.pinija, nam najbolje pričajo be-' ki Jih je prineslo njihovo *L’Unita» dne 14. septem-lakjer pravi: «La gior-j, a di lunedi che segnerd pet este distacco ufficiale dall’1-non potra non essere un gior-cj. *** Profonda amarezza per la ^ adinanza triestina, essa sentira u forte il peso degli errori com-datSSi uomini che hanno gui- Io Politica estera italiana che t interessate polemiche di par- n°n hanno voluto cogliere la jr^ilitd che si offriva loro di Ko Tirnanere Trieste all'Italia». j® bilo na mirovni konferenci jk*”.0 vprašan je Tržaškega ozem-Jhlnll ukinila v Trstu svoj ^cijski urad in skupino ilh jateVev ljudstva*. Teženj, ki r8d 'je' * njimi zasledovala in za-r katerih je bila tudi kritizi-»Sa*, Pa kljub temu da je Sovjet-«je *za na osnovi volje tržaških in ° a*‘čnih množic zastopala laikPirala v P°0ledu rešitve tr-oim !0a vprašanja Jugoslavijo, ni s tla. Tt težnje so se s strani he^nalističnih elementov na ti- njih °iitovale tudi v KP S?0 in sf°i' predstavnik je hoti. l idal' takoj po svojem pri aw v Trst. &^e?0lrtciia Informacijskega ura-tiji je govorila le o KPJ, o par-1« j* ^ na obiasti, in ki ni ime-0j)ra STO prav nobenega IH i ka, je predstavljala Vidali- Y*Voiu°di*Če Za napad m 710,0 Cinnarno partijo, na naše celotno demokratično gibanje. Prav v trenutku, ko nam je bila enotnost najbolj dragocena in ko se je vedelo, da bo na mednarodni pozornici znova na tehtnici usoda Tržaškega ozemlja in da bo domača in mednarodna reakcija skušala na vse načine nagniti tehtnico na svojo stran, je Vidah našo enotnost na najbolj ogaben način razbil in tako razorožil naše demokratično ljudstvo. Svoj pravi smoter, ki predstavlja edini in dokončni cilj njegove razbijaške dejavnosti, je razkrinkal pod krinko čistega inter-nacionalizma. Po navodilih iz Rima je zanetil najprej spor v Komunistični partiji Tržaškega ozemlja in ga potem vnesel v vse naše množične organizacije. Zavestno je postavil naše ljudstvo takoj po objavi resolusije pred dilemo: Moskva—Beograd; njegovi ljudje niso nikomur dopuščali stvarnega premisleka, temveč so od vsakega zahtevali takojšnjo odločitev. Niso spraševali, ali so obtožbe, ki jih iznaša resolucija Informacijskega urada resnične ali ne, ali odgovarjajo ali ne dejanskem. stanju v Jugoslaviji, temveč od so jih vzeli za podlago gnusne gonje, ki so jo pričeli istočasno proti tistemu delu Tržaškega o-zemlja, ki je pod jugoslovansko vojno upravo in proti Jugoslaviji sami. V našem ljudstvu so hoteli zabrisati spomin na narodnoosvobodilno borbo, da bi mu tako laže iztrgali iz srca Jugoslavije. V notranjosti so jo hoteli in jo hočejo prikazati kot buržoazno in ne kot ljudsko republiko, ki gradi socializem, v zunanji politiki pa kot deželo, ki se je oddaljila od protiintemacionalistične fronte, čeravno sta na podonavski konferenci in na zasedanju VS zavzeli Jugoslavija in Sovjetska zveza isto stališče. Zaradi dileme Moskva—Beograd in zaradi globoke ljubezni, ki je zlasti v-narodno-osvobodilni borbi zrast-la v našem ljudstvu do Sovjetske tveze, je Vidaliju in njegovim pomočnikom t> prvem trenutku uspelo potegniti za seboj večino demokratičnih množic, ki pa so v dogodkih, ki so spremljali Vida-lijevo akcijo, videle, kam vsa ta stvar pelje, in so se zato pričele obračati od njega. Domača in tuja reakcija pa je slavila svojo zmago, kajti zdaj so se končno v demokratičnem gibanju na Tržaškem ozemlju pokazala razpoka. Kar nje) ni uspelo v polnih treh letih in za čemer je ona polna tri leta stremila. je opravil zanjo Vidah s svojimi pristaši. Anglo-ame-fiški imperialisti bi res nikoli ne mogh pričakovati boljšega zavez- 1K liu. Potvarjanje resnice Vidalijevih pristašinj Jcp ° v‘ru *e celotne splošne sli-iajj 1 ie(°šn.,ega leta, je začrtal Ctf>),Q ’ °®ni*aciji jasen program. nc V "“se ozemlje razdelje-li{ne° ^!>* coni’ ki imata tako raz-Cr0anil!1VlJenJske P°t?o)e, jg naša ®ci)a ta program v celoti t'inir,JeVala v duhu kr«pitu« on-«,( r,alislične fronto in ja*a”ja * cHiit'lVne dem°kracije v tkla 'u n« Uh zasleduje mednarod- T0ci^kratiina icn,ka tveza. bj() j- , ni ljudem in živalim. Zato jih hri> bolazci redko obiskujejo in J1« geologi niso niti dovolj raziskali. Pastirske planine so le na slemenih proti Beziji. Imenujejo te g°re Muzce, ker molzejo tam živino. Mi se bomo izognili nepristopnih obronkov hudomušnih Muzcey> jih osvojimo čez sedmo Stilico (1. m), se povzpnemo na Cadin u * m), od koder je sijajen razgled 0 Alp do Furlanije (od vznožja 0° vrha je tri pičle ure strme M na vrhu se odpočijemo ob di panorami. Več prijetnega odmora si privoščimo na Planinci (977 n* pri prijaznih pastirjih. V dveh url* cah po Suhem potoku in Barmovi dolini skozi sela Liščice, Gozd, N)1-vo, preko Rezijanske Vode sre®j" pristanemo in se oddahnemo na B3' venci. Gornja Terska dolina, dolin* Tam na Mej? in še Eezija nam nu dijo značilne posebnosti in krajev' ne zanimivosti v geološkem in nf" rodopisnem pogledu. Kdor hoč« kaj znati, na pot 9 svet. ISTRA V nedeljo je bilo v Umagu lepo celodnevno slavje, ki ga prirede vsako leto v tem času, ko je pričetek trgatve. Ta dan tekmuje osem bližnjih vasi z alegorijo vozov. Najlepše z grozdjem okrašeni voz v sprevodu skozi mesto, dobi nagrado. Letos se je pričel program ob 10, po končanem prostovoljnem delu, ki se ga je udeležilo 180 prostovoljcev. Ti so bili zaposleni pri popravilu in olepšanju cest v mestu ter pri gradnji nove ljudske hrvat-sko-italijanske šole. Od 10. do 12. je bilo torej prodajanje grozdja na lepo okrašeni stojnici sredi trga. Mlada dekleta so ponujala, prodajala in zavijala kupovalcem sladki sadež, ki je bil nalašč za to priliko natrgan. Po kosilu od 13. do 15. se je razvil sprevod alegoričnih voz, od 15. do 17. nogometna tekma med Auroro in Umagom, od 17. do 18. velika tombola na trgu, kjer so bili dobitki od 1 do 5 tisoč, od 18. do 20. je nastopila naša najboljša vrsta orodnih telovadcev za STO s Strgarjem na čelu, ki je izvajala celoten program, kot na akademiji v Kopru, ob 20. pa je bil začetek velike ljudske veselice s plesom, kjer so bile tudi določene za najboljši plesni par nagrade. «Praznik grozdja* v Umagu je imel torej bogat program in ker je bila še krasna sončna nedelja, je privabila polno ljudi od blizu in daleč, ki so se prav lepo in prisrčno zabavali in razvedrili. V nedeljo 26. t. m. je imel Pod-savez Slovensko-hrvatske prosvetne zveze v Bujah svojo glavno skupščino. V Ljudskem domu, kjer je skupščina zasedala, je bilo zbranih okoli 150 delegatov in delegatk iz posameznih krajev bujskega okraja, ki imajo prosvetna društva. Med njimi so bili starejši in stari kmetski možakarji, ki se radi ponašajo v svojih spominih, da so čuvali svojo zemljo še pod Avstrijo, da so vzdržali pritisk italijanskih režimov brez razlike naj so bili liberalni ali fašistični. Mlajši delegati imajo še v kosteh muke in poleganje po italijanskih ječah, internacijskih taborišč, karabinjerskih postajah. Sedanji rod kmetsko-delavske mladine, ki je zastopal včeraj svoja društva, pa je že ožarjen z epopejo narodnoosvobodilne borbel Ta rod, ne popustljiv v svojih ciljih, s pogledom idealistov, ki delajo vselej brez želje po časti in slavi, pripravljen vedno na nove žrtve. Njegovo ponašanje izraža srečo ob zavesti, da istrski narod kot celota in kot posamezniki ve"dno najbolj ceni tslo-bodu zlatno» in da brez te za istrsko ljudstvo ne bi bilo pravega življenja!» Ta rod pa se hkrati iz lastnih izkustev, ki jih je doživel v osvobodilni vojni, zaveda, da bi bil istrski človek omahnil, da ni imel vse moralne in materialne pomoči z vzhoda. ..Od tam srka še danes življenjske sokove, ki so zanj vir moči in nadaljnjega odpora! Včerajšnje zborovanje, ki je v zunanjosti pokazalo uspehe drobnega in najtežjega dela, ki ga do-prinašajo naši prosvetarji v vaških društvih, pa je v vseh poročilih in diskusijah izpričalo noto pravičnosti in bratstva z italijanskim delom istrskega prebivalstva. Na tej skupščini se ni uveljavljalo načelo nekdanjih prekupčevalcev z «narodnimi dušami», ki so ga zasledovale bivše mLega Nazionalen, «Pro Pa-tria», «Dante Alighierit, ali vsenem-ški «Schulverein» in «Sudmarkan. Iz vseh govorov je izzvenelo načelo: vsakemu svoje, oziroma Titov izrek: Tujega nočemo, svojega ne damo! S tem stališčem so pokazali istrski prosvetarji in z njimi vse istrsko ljudstvo svojo kulturno in politično zrelost. Nobenega maščevanja, nobenih očitkov za narodni ozstoj vsakega naroda na najvažnejšem polju, in sicer kulturnem, kjer se dotakneš z uvedbo ljudskih in srednjih šol najranljivejših in naj-nežnejših čustev tujega naroda. Istrani so pokazali včerai svojo pravo slovansko dušo, ki ne more trpeti krivice, pa je tudi noče nikomur prizadejati! Kulturni madež, ki ga I S TR 8KI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL.J* Glavna skupščina Podsaveza SHPZ v Bujah od zrelih ljudi — italijanskih meščanskih krogov — zapeljana tržaška mladež izvaja na račun pravega italijanskega naroda v Trstu v ulici sv. Frančiška s tem, da nasilno brani vpisovanje slovenskih otrok v slovenske šole, je «blestelr> v ostrem nasprotju z odnosom sloven-skc-hrvaškega življa v coni B do istrskih Italijanov! Predsednik Podsaveza tov. Kozlovič Oktavijan ie otvoril glavno skupščino in pozdravil zastopnika ljudska oblast tov. Buiča, tov. Prešla kot zastopnika SHPZ iz Trsta in tov. prof. Ostrovsko kot delegata Slovensko-hrvatske prosvetne podzveze v Kopru. V uvodnih besedah je poudaril, da dokazuje skupščina iskreno solidarnost med slo-vensko-hrvatskim istrskim ljudstvom in njegovim izobraženstvom. Skrb in delo te Inteligence je vsa posvečena kulturnemu napredku, vzgoji in utrditvi narodne zavesti istrskega ljudstva. Nato je tov. predsednik v enostavnih, zato tem bolj prepričevalnih besedah orisal nekdanji položaj hrvatsko-slovenskega naroda v Istri, ko so morali naši ljudje skoro šepetaje govoriti ir.ed seboj svoj narodni jezik in prenašati pod suknjo skrito v rodnem jeziku pisano knjigo, časopis in drugo. Z ostrino Žgočega kmetskega sarkazma in s prodirno ironijo pa je tudi ugotovil, da so bili Hrvati in Slovenci iz Istre vselej dobri, ko je šlo za tlako in poniževalno delo v »battaglione speciale«, med tem ko so iim isti gospodarji kratili pravico, da se imenujejo Hrvati ali Slovenci.. Tega občutka dostojanstva in ponosa, da pripadajo drugi narodnosti, jim niso hoteli nikoli priznati. Končno je tov. Kozlovič umestno pripomnil, da bi bili naši predniki, če bi vedeli, da hočejo nekateri mlačneži še danes zatajiti svojo narodno pripadnost, žalostni ter bi take ljudi smatrali za nevredne sinove svojega naroda! Soglasno odobravanje vseh delegatov je sprejelo njegov govor. Za tem je pozdravil skupščino tov. Ivan Buič kot tajnik okrajnega ljudskega odbora v Bujah. Izrazil je željo, naj bi to zborovanje sprejelo sklepe, ki bodo omogočili, da se narodna zavest istrskega ljudstva ojači. To ne pomeni narodno nestrpnost, kakor tudi činjenica, če hrvatski in slovenski starši zahtevajo, da se njihovi otroci vpišejo v narodne šole in ne V italijanske. Posebno je podčrtal, da nima delovanje naših prosvetnih oblasti nič skupnega z nekdanjim raznarodovalnim delom bivših italijanskih in nemških organizacij kot «Lega na- zionales, «Pro patria* in drugih ter vseh nekdanjih italijanskih in av- strijskih v Istri vladajočih režimov, v prvi vrsti pa fašističnega! S tem da je ljudska oblast dala popojno enakopravnost tudi italijanskemu delu istrskega prebivalstva, je podan dokaz, da je bratstvo in edin-stvo med vsemi tremi narodi Istre združljivo z zahtevo istrskega slo-vensko-hrvatskega življa, da so njegovi otroci vzgajajo y šolah z materinim jezikom! Tov. Buič je zagotovil zborovalcem, da bo nudila ljudska oblast tudi v bodoče vso pomoč pri razvoju šolstva, kulture in ljudske prosvete cone B. Ljudska oblast se pri svojem delu zaveda, da brez narodne kulture in prosvete ni narodne svobode in demokracije! Zato bodo naše oblasti v letih 1949 in 1950 izvedle prosvetni program, ki pomeni, zgraditi osnovne šole, kjer jih ni, oziroma popraviti dosedanje slabe stavbe, tako da bo v Istri za večne čase zatrto analfabetstvo in da bodo za vso bodočnost dani pogoji za osnovno izobrazbo vsakega istrskega otroka. Tov. Buič je s tem v zvezi pozval vse prosvetne delavce, zlasti učiteljstvo, naj posvetijo posebno skrb večernim tečajem in tečajem za nepismene. Tudi njegova izvajanja so nagradili delegati z navdušenim pritrjevanjem. Tov. Prešel in tov. Ostrovška sta v izklesanih besedah v imenu SHPZ pru očrtala možnosti kulturnega delovanja prosvetnih društev tostran in onstran obeh con Tržaškega ozemlja ter pravno podlago, ki jo glede prosvetne politike vršijo ene ali druge zasedbene oblasti. Da se ta močno razlikuje, leži na dlani. Tov. Prešel je poudaril potrebo še nadaljnje povezanosti z domovino in mimo vseh krivih prerokov s silami italijanskih demokratičnih množic. Tov. Ostrovška pa je opozoril na zapiranje slovenskih šol v Trstu in povzdignil postopanje naših ljudskih oblasti v italijanskih predelih Istre. Oba gosta sta želela skupščini čim več uspeha. Nato je sledil referat tajnika Podsaveza Ljuba Serga o «delovanju in organizaciji hrvatskih prosvetnih društev v Bujščini«, ki ga zaradi njegove zanimivosti prinašamo na posebnem mestu. Poročilo je izzvalo živo in stvarno diskusijo. Tako je kot prvi tov. Mihovilovič dodal, da je bilo letos popravljenih in urejenih 35 osnovnih šol, od teh 2 na novo otvorjeni. K temu je treba prišteti še hrvatsko gimnazijo v Bujah. Vsega je bilo vpisanih v hrvatskih šolah bujskega okraja oko- li 1500 otrok. Učiteljstvo, ki je zastavilo vse sile, da bi pri vzgajanju dece vsaj deloma nadoknadi zamujene uspehe iz pretekle in polpretekle dobe, se je posvetilo z vso ljubeznijo tudi socialnemu delu v korist otrok. V počitniške kolonije Jugoslavije je poslalo 400 ljudsko-šolskih otrok, kar pomeni eno tretjino vsega kadra. Iz tega letovanja v Hrvatski so prinesli otroci nepozabne vtise, ki so za vzgojo mlade duše neprecenljive vrednosti. Otroci so tako rekoč prvič v življenju občutili, da jim njihova domovina Jugoslavija ni mačeha, marveč zares prava mati! Toda tov. Mihovilovič je navedel tudi žalostne primere, ko so šli hrvaški otroci iz neke hrvatske vasi v italijanske počitniške kolonije na letovanje. Zadevno krivdo nosijo vsekakor starši, ki se ne brigajo, vatsko šok). Opozoril ie tudi na drug primer, kjer obiskujejo hrvatski otroci italijansko osnovno šolo, dasi imajo v bližini hrvatsko šolo. Se žalostnejši so primeri, ko pošiljajo nekateri starši—Hrvati svoje otroke x drugorodno italijansko šolo samo zato, da omogočijo zaposlitev italijanskih učnih moči v svoji vasi. Tu naj se italijanski prena-peteži zgledujejo, kaj pomeni narodna strpnost. pdnosno Slov.-hrv. podzveze v Ko-|da bi obiskovali njihovi otroci hr- Nasilni vinski bratci Koren Just iz Marezig je prišel pred nekaj dnevi močno okajen domov. Jasno, da se ie v tem stanju lotil najbližjega in sicer članov svoje družine. Na klice domačih so prihiteli na Korenov dom sosedje in sam predsednik ljudskega odbora ter skušali Korena pomiriti, vendar zaman. Sele posredovanju NZ se je posrečilo pripraviti Korena do razsodnosti. Ko ie Koren slišal, kaj vse ie počenjal in da je njegovo postopanje z družino kaznivo, je izjavil javnim organom, da se svojega dejanja kesa, istočasno pa se ie obvezal, da ne ho tri mesece pogledal v vinski kozarec ter da bo izvršil osem dni prostovoljnega dela, da bo vsaj delno popravil svoj pregrešek. * * *' V Portorožu so zaščitniki aretirali 36-letnega Zafredo Danila, ker je v tamkajšnem ljudskem domu v vinjenosti izzival in žalil goste, pri čemer je potegnil iz žepa tudi nož in ogrožal pri mizah svoje sosede ter celo ranil nekega častnika. Tudi intervencija NZ sprva ni zalegla, toda končno je moral Zafred popustiti, nakar so ga zaščitniki odvedli s seboj. Okrajni invalidski odbor v Kopru prejel lep dar Vsem je dobro znano koristi^ delo invalidskega odbora, k skro za pomoč vdovam in sirotam P®®' lih borcev ter invalide. Nje0ova naloga ni samo v tem, da dale denarno podporo istim, ampak jih po možnosti tudi zaposli, r ■s številne prošnje, ki prihajajo & ko za podporo kot za zaposWe skrbno rešuje in tako ima dtffs okrajni invalidski odbor V & pru že lepo število preko beleženih nastavitev ter je 350.0W lir potrebnim članom, dano na akonto. V svojem programu ima ta bor postaviti v raznih krajih jaške kantine, gostilne, ce, trafike itd. Danes ima sa,n” ■o trafikah zaposlenih 70 oseb, _ krojaški delavnici v Kopri oseb, nadalje ima dve na postavljeni kantini, eno v KoP^ Delo invalidskega odbora V^v‘‘ in Izoli ttr v Portorožu, ja veliko pozornost in tako pr*" jajc na njega razne podpore ^ blagu in denarju. Pravkar ^e^e"L mo lep dar J50.000 lir, ki 9a ^ dala Nabavna in prodajna za . ga v Kopru za najpotrebnejše. 1 validski odbor se jim prav iskre- no. zahvaljuje za plemeniti V koncu bodi omenjen tega odbora, ki si želi, da " , sčasoma osamosvojil, sam val pokojnine in drugo. ‘ . fid" vseh takih problemov ima v . Črtu, ki jih bo iznesel na okrot konferenci invalidov, ki se b° kratkem vršila. RAZGIBANO DELO V ISTRSKIH PRISTANISCIH Prve skupine so bile že odšle v taborišče na Banjici. Agent Sterič mi je z naslado sporočil, da je šef taborišča — Vujkovič. Nekega dne, če se ne motim 17. julija, so tudi nas odgnali v taborišče. Seveda poprej so nas še nalagali. Poklicali so nas šest: mene, Jeleno Matič, Stojkico, Bobo Djordjevič, Nevenko in neko tovarišico iz Niša. Miloradovič nam je rekel:A(Ej, zdaj pa greste do-dov!» Prevara je trajala samo nekaj sekund. Avtomobil nas je odpeljal na Banjico, tam nas je sprejel Vujkovič, mene, ki sem slučajno prva izstopila iz avtomobila, z besedami: «0, ti si že zopet tu!» Od takrat smo ga videle redko. Moških je bilo v sobi nad sto. V naši nas je bilo šest. Bile smo v pritličju. Enkrat dnevno, točno ob 12 smo dobivale obed — vedno fižol in kašo. Hrane od zunaj nam niso dajali, toda našim materam se je posrečilo, da so nam po stražarju že prvi dan poslale hrano in to so storile skoraj vsak dan. Taborišče je bilo ograjeno. Videle smo zelen gozd, skozi vrata. če smo stopile na posteljo, pa smo lahko pomahale z roko našim, ki so se vsak dan «izpreha-jale» vzdolž taborišča. Poveljnik taborišča je bil Nemec, narednik. Vujkovič je bil odvisen od njega. Takoj smo začutili nasprotje med njima; izk^ riščali smo ga — me in tovariši — za malenkost, toda bolj za za- bavo in da bi ga razvneli, kakor pa da bi imeli pred očmi kako akcijo. Me, ženske, smo bile po takratni, čeprav zunanji morali, pripravljene tudi na akcijo; v moški sobi so bili različni ljudje, likvidatorji, socialni demokrati, oportunisti in seveda tudi dobri borci. Stražarji jim niso zaupali. Za nas so storili vse. Bili so prometniki, ki so na hitro roko dovršili nekakšen policijski tečaj. Nihče izmed njih ni z nami grdo ravnal. Nemec pa se nam je hotel pokazati prijatelja. Govoril je, da takega človeka, kakor je Vujkovič, niti v Gestapu ni, da bi nam on dal vse in — podobne laži. Cesto sta se on in njegov sluga napila in skrivaj, da nista vedela drug za drugega, sta nam metala skozi okno bonbone in breskve in nas prosila, naj jih vzamemo. Neke noči nam je pijan vojak Karlo, prileten mož, kmet, šepetal skozi okno. «Ne bojte se, ljuba dekleta! Bodite mirne, odpočijte se, ubo-žice!» — in vrgel mi je materino pisemce, kjer je bilo z njeno roko napisano samo «tvoja mama». Zdelo se jim je zelo čudno: intelektualke, profesorice, lepa mlada dekleta — pa komunistke. »Uelavke — to še razumem* — je govoril trapasti narednik in neumno krilil z rokami. V taborišču sem bila deset dni. Nihče me ni nič vprašal, le včasih je pogledala v sobo kaka nemška — zdravniška komisija. Reševanje tovariša Marka Vujkovič nas je predstavil in se hvalil, da je taborišče dobro urejeno. V mraku pa je vse taborišče čakalo; takrat so vozili ljudi na morišče. 2e drugi dan po našem prihodu je prispel v mraku kamion, poln policajev, za njim pa kamion agentov: Kosmajac, Radan, Miloradovič, Jeremič in vsi drugi. Zandarji so bili oble-eni nenavadno slavnostno, s čeladami na glavah. Poskakali so s kamiona — bila je stalna procesija — v rokah so držali verige in rožljali z njimi in vsi smo vsak večer čakali, koga bodo zve-li... Prvič so odpeljali tri, drugič Života Jevtoviča, sindikalista iz Valjeva in še nekega tovariša. Veselo so nam mahali z rokami, prepričani, da gredo v svobodo. Vsak večer niso prihajali, streljali pa so vsak večer in siceT nekje blizu Banjice. Slišali smo pokanje v daljavi. Potem pa so prihajali v taborišče praznovat ustrelitev in včasih so popivali v Vujkovičevi sobi nad nami vso noč. Nekega dne — v avgustu — ko sem bila Že v bqlniinici, so jih odpeljali 50 In jih ustrelili v Skeli pri Obrenovcu, češ da so kmetje iz te vasi. Takrat so ustrelili Joca Jovanoviča, Miča Zeče- viča in mnoge druge. Kosmajac pa je določal, kdo bo ustreljen. Kako je to delal? Prišel je v sobo, rekel, da pojdejo pomivat pod in pokazal s prstom na tistega, ki naj bi šel, števši do pet deset. Pozneie niso niti šteli. Me znala bi izraziti tega; kakor da te vsako noč ustrele! In ustrelitev sploh ni strašna, niti smrt, temveč tisto organizirano, prevejano mučenje: kdaj prideš na vrsto in kdo pride na vrsto? Mnogo smo govorili o tem, toda res brez vsakega strahu — o smrti smo začeli zbijati že šale. Imenovali smo jo «Vonj vijolic od spodaj«. Ze ko sem bila drugi dan v taborišču, sem začela gladovno stavko. Nihče v taborišču ni smel tega vedeti, samo tovarišice y sobi. Morala sem oslabeti, hliniti težko bolezen in — izmuzniti se v bolnico, od tam pa — kaj — tega niti same nismo dobro vedele. Toda nečesa smo se nadejale! Taborišče je bilo podobno mrtvašnici, niti gozda nismo več videle, vsak dan se je dvignil zid za deset centimetrov — Vujkovič je gradil Sing Sing — kakor nam je sam rekel. Hudo nam ie bilo, da nismo videle gozda, vse so zapirali, bile smo žive zakopane. Skozi luknjico v vratih nismo mogle več videti svojcev. Daleč tam v nekem sadovnjaku sem zagledala mamo, ona pa me ni mogla več videti. Gladovna stavka je bila mnogo lažja kakor zavest, da pojdem jaz v bolnico, tovarišice pa ostanejo v taborišču. Noč, ko smo sklenile, da bom začela z gladovno stavko, je bila hujša od tistih večerov. ko so vozili tovariš^ na morišče. Sele zdaj mi je jasno vedenje Jelene Matič: po «boljševi-ško» je predlagala, da moram priti Iz taborišča jaž, toda v zvezi s tem je ustvarjala težko in mučno ozračje. S stražarji pa ni smel imeti zveze nihče razen nje, ki je bila «najspretnejša». To je bila že priprava za njeno podlo izdajstva «Ne bo se tl posrečilo tisto, kar sl zasnovala!* se mi je zarežal nekega dne skozi rešetko Vujkovič. ko sem ležala bolna na postelji, tovarišice pa so pomivale pode v nadstropju. In vendar se nam je posrečilo: Stavkala sem deset dni in trikrat sem ae ((Onesvestila*. Vpri- čo tovarišev zdravnikov, ki so jih poklicali, da bi me pregledali, se je bilo lahko pretvarjati. Pila sem samo vodo in še te malo, spala sem mnogo ln od lakote sem bila skoraj že povsem oglušila. Bila sem že dejansko bolna. Zdravniki so se menjavali. Nič ni več kazalo, da pridem v bolnico. Nemec je rekel: #Na čelu je in ne bodo je pustili v bolnico. Povejte ji, da je vseeno, kje bo umrla!* Nekega večera pa sem se vendarle znašla v bolnici; bilo je 26. ali 27. jullia, in ko sem odhajala, me je spremljalo lz pritličja mnogo oči, mnogi nasveti, katero bolezen naj si izberem, in Vujlcovi-čeva grožnja, da bom ostala tam samo dva, tri dni. Bolezen se je ponudila sama. Tovarišice, ki sem jih našla v bolnici, mi niso vedele kaj svetovati. Sledjic «sem dobila diabetis*, ker sem se zjutraj onesvestila, na pregledu je bilo mnogo sladkorja in mesec dni ((bolniškega stanja* mi je bilo zagotovljenega. Diagnoza: diabetis x zadnjem štadiju; To me je veljalo cel mesec gladovania, ker sem morala biti na videz bolna. Vujkovič je dobil od tovarišev od zunaj, po odvetniku 2idu Miši Leviju za bolnico 10.000 dinarjev. Bilo je malo za mesec dni; y tem času pa bi morda že pripravili pobeg. Vsak dan mi je pretila nevarnost, da bi me odslovili. Bila je neprestana borba, da bi ostala v bolnici čim dlje, še dva dni, še dva, še dva — organizirali bomo pobeg. Nekoč smo nalile v seč glikoze, umetnega sladkorja, zdravnik pa je prišel in rekel: ((Sladkorja ni!» To je pomenilo vrnitev y taborišče, ker - se ni več zanimal za mojo bolezen — sladkor pa je bil, saj smp ga prilile še več, kakor je bilo treba. Nekega jutra ob pol seumih so mi napisali odpustnico. Torej: ustrelitev! Dobila sem hud ((živčni* napad, nisem se mogla držati na nogah. «Anglofili», kakor smo imenovali nekatere pripornike, so se muzali nad tako strahopetnostjo ((komunistke*, jaz pa sem čez tri dni pobegnila. Bilo je mesec dni trdovratnega boja za svobodo, za življenje, za borbo, z bednimi sredstvi, z lakoto, one-sveščanjem, z varanjem, na drugi strani pa s trdovratnim delom za organiziranje pobega. V nedeljo, ako se ne motim, je bilo sedemindvajsetega julija, so pripeljali Nemci-gestapovci v jetniško bolnico x Vidinski ulici neznanega moškega. Razburjeno so kričali po hodniku, štorkljah s škornji, zapovedali nekaj zdravniku in odšli. Kadar pridejo y bol- nico Nemci ali policaji, se pornikl navadno umaknejo in kajo, da odidejo, potem Pa nat0-ljujejo svoj začeti pogovor s ^ : varišem, z gledanjem skozi o j in podobnimi nedolžnimi &“ |, mi Tokrat pa je zavladala V nici strašna In mučna tišina-ste, ki prihajajo v bolnico, sp ^ mejo tovariši navadno z vese J saj je v bolnici vendarle )aZe ^ kor v taborišču; skozi oknjj .g tudi kakega tovariša, spreg0'’' ^ | besedo, dve z usmiljenko, nap celo listek. Tovariš na hodni je nenehno in težko stokal. ^ ral je biti dober in hraber variš, ki se jih p otepal, ^ so ga slučajno prijeli V o* In zdaj je hudo ranjen, sm°. 0te-slile. Nobena Izmed nas n1 pg Ih omeniti nobenega lmeIlaxneje stokanju sem vedno r °vega spoznavala barvo glasu ne znanega tovariša. Takoj "'°kt)V3' zvedeti, kdo je, tega Pri*atl nja nismo mogle več vzdrza ■ Več tovarišic je odšlo iz * je. in vse so samo ponavljale, ži tovariš z odprtimi očmi °” be-ščen. ves črn od udarcev. na ga ni spoznala. • Izmišljale smo si razne na;jjg kako bi zvedele, kdo je. ‘ Majič se je vrnila s hodm _ razburjeno povedala, da se.J2oVo -- nekoč ga je videla z n j* ^ družico — da je tovariš vič. Ali je mogoče? :tf (Nadaljevan1*' UHFDN1STVO- ULICA MONTECCHI št. 6, III. nad. — Telefon št 93-808. — UPRAVA: ULICA R. MANNA St. 29 — Telefon 27-847 In 27-947. . _ . ... ........ .............. riri ASI- od 8 30.12 in od 15-18, tel. 27-847. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca: trgovski 40, flnančno-pravnl 60, osmrtnice 70 lir. I Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dnevnik*, Trst 11-ET*74; za FLRJ: »Primorski dnevnik*, uprava: Ljubljana Izdaja ZALOZNISTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jueollr; FLRJ: 55. 165, 330, ®|*0 nAUatl om/\ mri i. .. vt M1 M. M .«•!. l j§__ ■ • _ M_a. mm ■ --v m«. m.. f - - _ • t . . . . _