PBIMDBSKI DKEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
leto IV . Cena 15 lir • 10 jugolir - 2.50 din
TRST torek 28. septembra 1948
Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini
Štev. 10l0
Upravne
Odredba st. 345 določa po-90je za volivno pravico prebi-valcev anglo-ameriske cone "T~aSkega ozemlja in njihov Ws v volivne sezname. S tem Slcer Se ni rečeno, da bomo imeli v kratkem upravne volitve, a je to vseeno korak, ki kale, da se je anglo-ameriska vojaška uprava odločila razpisati upravne volitve v dogled-nem času.
ce se spomnimo s kakSno trdovratnostjo je anglo-ameri-ko. vojaška uprava do danes odklanjala demokratičnim poetičnim organizacijam udelež-
bo v
organih javne uprave, in
Ce se spomnimo, da je sam dsneral Airey v svojih poro-Mb za to odklonilno stalisie vatajal celo nevarnost, da bi v tem primeru Slovansko-itali-Mnska antifašistična unija vaogia «prevzeti upravo in sP~aviti v nevarnost notranjo Vc'-rnost področja*, je povsem pravno, da se, spričo tega no-voga koraka anglo-ameriske noiaSke uprave, vprašamo: oksni razlogi vodijo anglo-dmeriško vojaško upravo pri *m, da je do mirovne pogod-^ dokler SQ demokratične po-dune organizacije odklanjale uaeleibo v organih javne u-^ave, to udeležbo ponujala * vrata*, pravi general Airey, *so bila odprta v obeh vslednjih dneh*); da je po T_krovni pogodbi, ko so demo-jytične politične organizacije deleibo v organih javne upra-e zahtevale, to udeležbo stal-.0 °dklanjala, in končno, da ’e danes formalno zadostila antevi po volitvah, zahtevi, ** ib je tukajšnje demokratii-d ‘Prebivalstvo do danes tako trajno postavljalo?
Nas odgovor je enostaven: tem so angloameriško vo-aško upravo vodili imperiali-interesi, ki skušajo tudi jivljenje v anglo-ameriški co-1 Tržaškega ozemlja krojiti o svojih osnovnih ciljih. Do nes so to dosezali s tem, “ s° upravne volitve odkla-in svojo cono upravljali s Ustavljenimi organi javne ^tave. Danes pa so izdali od-edbo st. 345, ki predstavlja
sieer
korak
njih
Prvi, a nedvomno važen k normalizaciji tukaj*-
našega
Hapač
se
razmer in demokratizaciji javnega življenja• no bi bilo misliti, da s lom hočejo odreči nepo-^dnemu ali posrednemu nad-
žiiiiVU nad naS*rn javnim Ve konjem in možnosti njego-
hhglo.r
usmerjenja v interesu Via ,'ameržsfce©fl imperializ-pr'kljub temu. da je očitek tdemokratičnega postopa-im teiko Prebavljiv tudi za
stis>b!'ialist:e’ ki nis° v najhujši A taki pomisleki ver-
Miski.
1etno
>Zc: v°jaške uprave
4zredni razio°’
niso vodili anglo-ameri-
ki je
„0 a-merisko vojaško upra-<žo Vsej verjetnosti privedel
Ta->hf*0a toraka, je nedvomno demokratične fronte jt Tr’askem ozemlju■ Vidali-1 Jrakcionaši, ki nosijo za zgodovinsko odgo-nti‘'0st’ morejo pri tem govo-borh ° Uspeflu demokratične stv0e' a zel° P°uCno ie dej-pi, > da je ta tuspeh* nasto-bi'j Se~le tedaj, ko so oni raz-in borbenost tu-^ahja?Sa demokratičnega gl-
goiihtakem Položaju in v po-
doioth°drecLbe u• 345’ ki krSi de t mirovne pogodbe gle-
tiCQe9a' *do ima volivno pra-(f6s ’ j° daje vsem tistim pTihP.lisoCem beguncev, ki so leti^ 'Uli V Trst v iefl zadnjih lsem }n dneh, a jo odreka Pustit- irn’ ki so morali za-britUk SV°^ rodni kraj pod la, j °m fašističnega teror-g<x £ jasnost imperialistične-Preh[ltiska na demokratično Ja «rtalstvo le večja in ustvar-Utrgite7n°kratične* pogoje za nisti> eV reakcionarne in šovi-dnier?it,SaTnovlade v anglo-Ipj	'M cont Tržakega ozem-
Spričn
Spričr, novega položaja in ^W°fr,edbe «• 343i ki daje sočeJTke pravice desetti-Trtai]l 50 še-le od včeraj na tukajš 0Zemlju, bo borba Pr*h,-,, \e°a	demokratičnega
Ce tltVa zel° teika
^adst,U1cafSnje demokratično dote 0 hoče, da se bodo bo-1ih>ravne volitve vršile v tifn~e vsaj zasilne demokra-
85* .....................
ba qZ^kopravnosti, je potre-
l
bo lmajo, skladno z določ-Kmr°Vne Pogodbe z Itali-Puo pravicp le one ose-
be, ki so na Tržaškem ozemlju stalno bivale na dan 10. julija 1940;
2. da se prizna volivna pravica vsem onim osebam, ki so zaradi fašističnega terorja morale zapustiti svoj rodni kraj;
3. da se posebna komisija, v kateri morajo biti zastopane vse politične skupine in demokratične organizacije, pregleda volivne imenike in hkrati izvede strogo kontrolo matičnih knjig o stalnem prebivalstvu na dan 10■ julija 1940;
4. da pri sestavljanju osnutku o volivnem zakonu sodelujejo predstavniki vseh političnih strank in demokratičnih organizacij, in
5 da se volitve vršijo pod nadzorstvom votivnih komisij, kjer so zastopane vse politične skupine in demokratične organizacije.
Le na ta način bi se uprav-ne volitve v anglo-ameriški coni Tržaškega ozemlja spremenile iz orodja imperialističnega pritiska v zakonito orožje demokratičnega ljudstva v borbi za svoje najosnovnejše pravice.
KOPER, 27. — Kakor smo že V nedeljo poročati, se bo danes dopoldne začela pred vojaškim sodiščem v Kopru sodna razprava proti teroristični skupini Drioli-Perentln in soobtožencem iz Ižole,
Razprava bo v mestni telovadnici na trgu Sv. Frančiška. Začetek razprave bo ob S. uri.
Konferenca ASIZZ Tržaškega ozemlja
Nobeno izdajstvo ne bo preprečilo
tržašhemn demohraličnemo ljudstvu borbe za njegove pravice
Članstvo AStŽZ Tržaškega ozemlja ne priznava razhijaškega tlela vodstva in odklanja, da bi organizacijo zastopali v MDFŽ Marina in Loretta - Vse sile za borbo proti imperializmu in za zmago demokracije na našem ozemlju
Komoveici ii rrosečaii
odgovarjajo šovinistom
Uredništvu »Primorskega dnevnika*
Podpisani starši šoloobveznih otrok s Proseka in Kontovela, zbrani na masovnem sestanku 22. t. m., najodličnejše obsojamo gonjo proti slovenski šoli, ki so jo začeli nekateri italijanski listi posebno »GIORNALE Dl TRIESTE«, ki hoče dokazati, da so otroci z italijanskimi imeni v slovenski šoli na Proseku bili prisiljeni po Prosetanih in Kontovelcib obiskovati slovensko šolo — kar je podla laž.
Vsi starši šoloobveznih otrok z italijanskimi imeni so zavrnili to obrekovanje s posebnimi izjavami, katere prilagamo temu protestu.
Ravno tako lažnivo je pisanje italijanskih reakcionarnih listov, da smo naredili iz italijanske šole na Proseku leta 1945, slovensko. Slovenska osnovna šola na Proseku se je ustanovila 1868 leta in je bila ves čas do leta 1926 slovenska, dokler ni bila po lašistični oblasti ukinjena. Torej nismo Slovenci zatrli italijanske šole — ampak obratno, fašistična Italija nam je Slovencem vzela naše slovenske šole.
V italijanski razred se je vpisalo ob začetku šolskega leta 1947-48 sedem otrok. Od teh sta bili dve učenkiiz mešanega zakona, en učenec Nemec in eden Anglež, ki sta se v teku leta odselila — toliko resnici na ljubo.
Prosek 22. septembra 1948.
Sledijo podpisi 166 staršev in 10 izjav;
Dne 26. 9. 1948 je bila konferenca ASIZZ. Na podlagi referatov in diskusije Je sprejela sledeče zaključke:
1. Po vsestranski preučitvi škode, ki Jo je utrpela ASIZZ zaradi spora, katerega Je del vodstva, ki sledi frakcionašu Vidaliju, zanesel iz KP STO v našo organizacijo, najodločneje obsoja njegovo likvidatorsko delo.
2. Ta del	vodstva	se je od$rijil od programa, ki ga	Je sprejela ASIZZ na svojem ustanovnem kongresu. Te.
žišče	njegove borbe ni	več anglo-ameriški imperializem,	ki jč kriv da je tržaško vprašanje še vedno odprto,
in nosi polno odgovornost za bedo, brezposelnost in prostitucijo na območju cone A Tržaškega ozemlja. Vse njegovo delovanje je usmerjeno v gonjo proti Jugoslaviji, proti tisti coni Tržaškega ozemlja, ki Je pod jugoslo. vansko vojno upravo, ter proti našim najdoslednejšim borkam, ki stojijo čvrsto na poti, katero smo si jo zastavile na ustanovnem kongresu.
3. Ta del	vodstva	maliči antifašistični in dosledno	revolucionarni značaj naše organizacije, s tem da jo
hoče	spremeniti	v koalicijo strank po vzorcu UDf, ki se	še na parlamentarni način bori za tisto enotnost, ki
smo Jo me v naši revolucionarni borbi že dosegle. Tako ubija slovansko-italijansko bratstvo, ki je plod narodno-osvobodilne borbe in se kali le v borbi proti imperializmu.
4. Zaradi navedenih dejstev članstvo ASIZZ Tržaškega ozemlja ne priznava tega dela vodstva za svojega predstavnika. Odklanja, da bi v MDFZ zastopali našo organizacijo tov. Marina in Loretta, ki nosita polno odgovornost, da se Je spor iz KP STO vnesel vanjo in se Je tako ošibila prottimperialistlčna fronta pri nas in v svetu.
5. Ohranile bomo borbenost naše organizacije in tako utrjevale naše slovansko-italijansko bratstvo v skladu s programom, ki ga je začrtal ustanovni kongres.
6. Vabimo vse članice ASIZZ in vse naše demokratično ženstvo, da se zamisli nad razbijaško dejavnostjo dela vodstva ASIZZ. Z njim hoče priklicati nad naše ljudstvo tisto nesrečo, ki Je visela nad njim več kot četrt stoletja.	*
7. Pomagajmo odkrivati resnico o stanju v Jugoslaviji in napnimo Vse sile za borbo proti imperializmu in za zmago demokracije na našem ozemlju.
V nedeljo je bila v gledališki dvorani tovarne Arrigoni v Ižoli konferenca ASI2Z Tržaškega ozemlja, katere so se udeležile delegatke vseh krajev cone A in cone B. Otvorila je konferenco tov. 2iva Beltram, ki ie v imenu izvršilnega odbora ASIZZ Istrskega okrožja pozdravila vse navzoče, nakar je ob-
vestila delegatke e dnevnem redu konference, ki je obsegal sledeče točke: otvoritev, pozdrav gostov, položaj odbora ASIZZ na Tržaškem delo in njene bodoče naloge, diskusija, izvolitev predstavnic v mednarodno zvezo demokratičnih žena, resolucija in zaključek. Dnevni red je bil soglasno sprejet, nakar so
Zahodne velesile razbile
pogajanja o Berlinii z ZSSR
Na stvarne in pomirljive predloge Sovjetske zveze so za-padne velesile odgovorile z napadalno in obtožujočo noto, s katero javljajo, da so berlinsko vprašan|e predložile OZN
((Enotno socialistično
MOSKVA, 26. — Tass je pooblaščen objaviti poročilo o vprašanju položaja v Berlinu in razgovorih, ki so potekali glede tega vprašanja med vladami ZSSR, ZDA, Veliko Britanijo in Francijo v avgustu in septembru t. 1. To je potrebno toliko prej, ker poročila o navedenem vprašanju, ki so se pojavila v angloameriškem in francoskem tisku, prav tako pa tudi izjave uradnih oseb, vštevši tudi govor g. Be. vina v Spodnji zborniei z dne 22. septembra, ne dajejo prave slike položaja v Berlinu in omenjenih razgovorov, razen tega pa često zavajajo javno mnenje.
Sovjetska vlada je v svoji noti vladam ZDA, Velike Britanije in Francije z dne 14. julija letos izjavila, da je položaj, ki je nastal v Berlinu, rezultat kršitev sklepov potsdamske konference in sporazuma štirih držav o kontrolnem mehanizmu v Nemčiji in Berlinu s strani ZDA, Velike Britanije in Francije. Tri države so prekršile sporazume in sklepe s tem, da so izvedle ločeno denarno reformo in uvedle poseben denar za zapadne sektorje Berlina ter izvajale politiko razkosanja Nemčije.
Položaj, ki so ga ustvarile zapadne države s separatnimi ukrepi, govori o tem, da se tri vlade ne omejujejo samo na svoje popolno upravljanje zapadnih con Nemčije, temveč hočejo obenem v denarnih in finančnih odnosih upravljati celo v sovjetski okupacijski coni s tem, da uvajajo v Berlinu, ki je v središču sovjetske cone, svoj poseben denar, da bi tako razkrojili gospodarstvo vzhodne cone Nemčije in navsezadnje izrinili od tod ZSSR. Tak položaj je prisilil sovjetsko poveljstvo v Nemčiji, da je napra-
vilo ukrepe zaradi omejitve prometa med Berlinom in zapadnimi okupacijskimi conami Nemčije in tako zaščitilo interese nemškega prebivalstva ter gospodarstvo sovjetske cone pred dezorganizacijo.
Ko pa so se konec julija obrnile vla<fe ZDA, Velike Britanije in Francije na ZSSR s predlogom, da bi skupaj proučili položaj v Berlinu, kakor tudi tista širša vprašanja, ki so v zvezi s tem položajem, je sovjetska vlada privolila y ta predlog. Kot rezultat razgovorov, ki so bili v letošnjem avgustu med štirimi vladami, je bil sklenjen sporazum, ki določa istočasno izvajanje naslednjih ukrepov, pod pogojem, da se med štirimi komandanti Berlina doseže sporazum o praktičnem izvajanju teh ukrepov:
a) da se odpravijo omejitve glede prometa in trgovine med Berlinom in zapadnimi conami, prav tako pa tudi omejitve glede razvijanja prometa v sovjetski coni Nemčije in obratno, kar je bilo uvedeno v zadnjem času;
b) da se hkrati s tem uvede nemška marka sovjetske cone kot enotna valuta in da se marka «B» v Berlinu umakne iz obtoka. Pri tem je bilo doseženo soglasje, da se uvedba nemške marke sovjetske cone kot enotne valute v Berlinu in cela vrsta funkcij, ki bodo prišle. kot rezultati ureditve dename-
(Nadaljevanje na 2. strpni)
Nova socialistična
stranka v Franciji
PARIZ, 27. (Tanjug) —■ Na kongresu enotnega socialističnega demokratičnega gibanja so včeraj
ustanovili stranko)).
Vodstvo noye stranke se je izreklo za tesno sodelovanje s francosko komunistično stranko in izdalo poziv na vse delavce, naj utrdijo svojo enotnost, da se v najkrajšem času sestavi vlada demokratične enotnosti.
Zilliacus
o razgovoru s Titom
BEOGRAD, 27. — Britanski laburistični poslanec Zilliacus je danes podal izjave v zvezi z razgovorom, ki ga je imel včeraj z maršalom Titom. Poudaril je med drugim, da spor med Informbirojem in KPJ ni preprečil Jugoslaviji nadaljevanja njene politike v skladu s politiko držav Vzhodne Evrope. Čeprav je spor resen, je dejal Zilliacus, upajo v beograjskih političnih krogih, da bo prišlo do prijateljske sprave.
Skupščina FLRJ odobrila
postopek proti Žujovfču in Hebrangu
BEOGRAD, 27. —- Danes popoldne se Je začelo deseto redno zasedanje zveznega sveta in doma narodov ljudske skupščine FLRJ.
Predsednik zveznega sveta Vladimir Simič je sporočil, da je predsedstvo ljudske skupščine FLRJ odobrilo aretacijo in sodni postopek proti Sretenu Zujoviču in Andriji Hebrangu ter Radoslayu Gadjiču, ki so poslanci zveznega sveta. Zvezni svet je soglasno odobril te sklepe.
sledili pozdravni govori tov. Rigo-nata kot predstavnika SIAU in tov. Beltrama kot predstavnika Komunistične partije SIQ. Qba govornika sta naglasila velik pomen te konference, ki bo nov mejnik v borbi demokratičnih žena tega ozemlja za svoje pravice. Želela sta, da bi ta konferenca prispevala k utrditvi bratstva med slovenskim in italijanskim ljudstvom ter js okrepitvi enotnosti demokratičnih množic.
Pozdravnim govorom je sledil referat toy. Alme Reschitz o položaju v ASIZZ in p njenih bodočih nalogah, katerega objavljamo v celoti na tretji strani.
Sledil je izčrpen referat tov. Žive o delu ASIZZ v Istrskem okrožju, v katerem je poudarila, da j daje položaj y coni B Tržaškega j ozemlja ženam prav vse pogoje za; uresničenje onih teženj in principov, za katere se morajo žene cone A še trdo boriti proti anglo-ameriški vojaški upravi, ki noče priznati ljudstvu njegovih priborjenih in na papirju priznanih pravic, in za katerih uresničitev se danes borijo žene vsega sveta. «Se danes pa se ne moremo zadovoljiti le s tem, da so nam priznane pravice. S tem se šele odpre nepregledna vrsta odgovornih in velikih nalog. Enake pravice predstavljajo istočasno tudi enake dolžnosti. Torej imamo kot enakopravne ne samo pravice, temveč dolžnost, delovati na vseh področjih, na katerih si danes ljudstvo cone B ustvarja poštenega, delovnega človeka vredno življenje.# Zaključila je: «Prav nobeno izdajstvo ne bo moglo preprečiti tržaškemu demokratičnemu ljudstvu, da se bo borilo za svoje pravice, saj se zavedamo, da s svojo borbo krepimo mednarodne demokratične sile, katerim na čelu stoji Sovjetska zveza. «Ker. je referat zelo poučen in zanimiv, ga bomo objavili y celoti v naši prihodnji številki.
Po govorih se je razvila zelo živahna diskusija, katere se je udeležilo veiiko število delegatk, ki so v živih in prepričljivih besedah preučevale važnost raznih perečih problemov. Tu je bilo govora o zatiranju in zapostavljanju sloven skih šol v Trstu, kjer se mora še vedno boriti slovensko ljudstvo pro. ti fašističnim napadom, s katerimi hočejo ti rablji slovenskega prebivalstva odvzeti vse pravice, ki si jih je z dolgo in težko borbo priborilo. Razpravljale so a potrebi širjenja naprednega časopisja in knjige med našim ljudstvom in še piav posebno med mladino, o vprašanju dvojezičnosti osebnih izkaznic, o imperialistični gospodarski
politiki v Trstu, o važni vlogi mednarodne zveze demokratičnih žena, o ženski organizaciji v Kopru itd.
Iz te živahne in zanimive diskusije je bilo jasno razvidno, da so naše žene razumele pomen te konference, da se zavedajo važnosti nalog, ki jih bodo morale v bodoče rešiti ter da so pripravljene kot v preteklosti nadaljevati pot, ki jih bo privedla do končne zmage in do zagotovitve miru v svetu. Izredno važna sta bila po svoji vsebini referata tov. Spele, ki je govorila o pomenu Osvobodilne fronte za slovenski narod, in tov. Mare Samse, ki j.e na kratko orisala potek dogodkov po objavi resolucije Informacijskega urada,
Po diskusiji so bile volitve. Navzoče delegatke so najprej izvolile toy. Almo Reschitz in Živo Beltram kot stalni delegatki v mednarodno zvezo demokratičnih žena, nato sklenile ,da bosta tov. Crolini in tov, Ma^ Samsa prisostvovali kot delegatki na kongresu, ki bo 25 novembra v Parizu.
Med konferenco so navzoče žene nabrale 11.000 lir za tovariše iz Trsta, ki so v naših tovarnah branili dvojezičnost. Ob koncu so pre-čitali še zaključno resolucijo, ki so jo vse navzoče zelo navdušeno odobrile.
Iszsj ava
Prebivalci vasi PLAVJE, zbrani dne 24. septembra na masovnem sestanku OF, izjavlamo, da ostajamo zvesti svoji Osvobodilni fronti Iz leta 1941., ki nas Je vodila doslej v borbi proti fašizmu do zmage.
izjavljamo, da se bomo nadalje borili na osnovi italijansko-slovan-skega bratstva proti imperializmu. Borili se bomo ob strani demokratičnih držav pod vodstvom ZSSR in z jugoslovanskimi narodi za vse pri* dobitve in pravice demokratičnega prebivalstva Tržaškega ozemlja, v OF združeni pa še posebej za politične, gospodarske, kulturno-pro-svetne in socialne pravice na Tržaškem ozemlju živečih Slovencev.
Obsojamo razbijaško početje in poizkuse Vldalijevih frakcionašev in odpadnikov slovenskega naroda, ki skušajo pod hinavsko krinko pomoči jugoslovanskim narodom, ustanavljati neko organizacijo, Ji dajati ime OF, in tako razbijati enotnost in borbenost slovenskega ljudstva. Smrt fašizma! Svoboda naroda!
Sledi 115 podpisov
Solidarnost
z obsojenimi tovariši ki so branili dvojezičnost
Za obsojene tovariše in njihove dru, žine so prispevali: Prejšnji znesek 119.760 lir. XI. okraj OF: Sturman 400, Zobec 150, Berzendal 100, Nada 50, Karmela 30, Stranj 200, Zadel Anton 200, Ličen Josip 200, Pertot H. 200, Pertot Leopold 200, Ribarič Ivan 300, Poropat Ante 300, Brajkovič Ivan 300, Muljevič Gregor 300, Kapun Rihard 200, Vuga Justina 200, Ščuka Anica 100, Harej Albin 100, Hrvatin Ludvik 200, Gombač Emi) 150, Marušič Ida 100, Maver Virgilij 150, Vitez Srečko 200, Zalašček Alma 100, Molinari Marija 100, De Manzano 100, Sussan Ardiano 100, Skofca 50, Leghissa An-dreina 50, Vatovec 200, Palensig Bian-ca 50, Forni Orietta 50, Guštin Alojz 200, Čermelj Franc 100, Uršič Vladimir 200, Cvek Peter 200, Ceh Jožko 200, Zadnik Florijan 200, stoka Bruno 200, Stavar Jure 200, Ferluga Franc 100, Pegan Alojz 200, Pertot Ivan 200, Poropat Vlado 300, Poropat Franjo 200, Brajkovič Ivan 200, Juriševič Vladi 500, Brajkovič Karlo 200, Gorjan Marija 500, Sedmak Marija 100, Požarjevi iz Bazovice 500, do sedaj nabrano 129.390 lir.
Prispevke je pošiljati na upravo #Primorskega dnevnika* v UL R. Manna 29.
Bevinov hujskaški govor
pred glavno skupščino OZN
Clementis poudaril, da CSR ne bo nikoli sodelovala pri Marshallovem načrtu in podprl predlog Višinskega
Tako je z debelimi in mastnimi črkami čez celo stran napisano v včerajšnjem «11 Lavora-tore» — jasno in nedvoumno ter dodano «G!i sloveni del Territo-rio di Trieste». V članku pod tem naslovom pa se govori o početju Slovencev na včerajšnjem sestanku ali konferenci, nekakšne nove Osvobodilne fronte, na kateri so izvolili ti «Slovencit>, ki so «contro la politica di Belgra-do» — nekakšno novo tajništvo. Zastonj v objavljenih poročilih s te konference govorniki hinavsko zatrjujejo, da hočejo s svojo politiko «pomagati» jugoslovanskim narodom in da ne vodijo borbe proti njim in proti njihovi komunistični partiji. Vidalijevo glasilo je s svojim naslovom nedvoumno povedalo, da je njihovo početje borba proti Beogradu, proti Jugoslaviji in proti Sloveniji in slovenskemu narodu sploh, kajti «11 Lavoratore» se zelo varu je s tako kričečimi črkami napisati n. pr. «Contro la politica di Roman, temveč naglasa vedno le. da je »contro la politica di De Gasperi« in podobno.
Tržaški Slovenci pa niso bili nikdar in tudi nikdar ne bodo proti Jugoslaviji in njenim narodom, še prav posebno pa ne proti slovenskemu narodu, katerega neločljivi sestavni del so vedno bili in bodo in kar je hkrati tudi glavna točka programa Osvobodilne- fronte,- Zato Slovenci, temu,
„Contro la politica di Belgrado"
tako imenovanemu novemu tajništvu niso dali in mu ne bodo daii nikdar legitimacije, da bi dajalo kakaršne koli izjave in kar koli počelo v imenu Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Slovenski narod, posebno pa tisti v osvobojeni domovini, v kateri z naglimi koraki toda vztrajno in sigurno za ceno velikih žrtev in naporov gradi novo socialistično domovino, ta slovenski narod jih je že označil za razbijače enotnosti demokratičnega gibanja in jim dal neizbrisni pečat narodnega odpadništva. In ta pečat jim bo s te «zgodovinske konference mednarodnega pomena» — kakor jo ti odpadniki imenujejo sami — ostal v zgodovini slovenskega naroda za vedno.
Njihova «sklepna resolucija* pa je nov dokaz njihovega doslednega razbijaštva enotnosti demokratičnega gibanja na Tržaškem ozemlju in še posebej pa enotnosti tržaških Slovencev. Najprej so zatrjevali, da spora zaradi resolucije Informbiroja ne bodo vnašali v množične organizacije. Prelomili so besedo prej kot je minilo S dni, in vnesli spor v ES, v SIAU, v Zvezo antifašistične mladine, v Antifašistično slovan-
sko-italijansko žensko zvezo, in povsod povzročili razkol. Nato so vnesli spor v Osvobodilno fronto in z včerajšnjo konferenco mislijo, da so razbili tudi enotnost
tržaških Slovencev.
Toda kruto se varajo!
Prav zadnji dogodki v Boljun-cu, Plavjah in povsod drugod, kjer Slovenci odločno obsojajo njihovo razbijaško delo dokazujejo, da se demokratični Slovenci ne bodo nikdar	oddaljili	od
osnovnih načel in tradicij narodno osvobodilne vojne, da ne bodo nikdar dopustili, da bi razbijači enotnosti slovenskega ljudstva ogrozili njegove kulturne in narodne pravice na tem ozemlju ter pretrgali organske vezi s Slovenci v svobodni	domovini.	A
razbijači so komaj pred nekaj dnevi po svojih predstavnikih na plenarnem sestanku zastopnikov prosvetnih društev Slovensko-hr-vatske prosvetne zveze slovesno obljubili in izjavljali, da spora glede resolucije 1U ne bodo vnašali v Prosvetno zvezo. V nedeljo pa so na sooji «konferenci» že stotič svojo zadano besedo ponovno prelomili! In to tudi v omenjeni sklepni	resoluciji	za-
pisani (
Kot dosledni razbijači hočejo namreč razbiti tudi Prosvetno
zvezo!
Pri vsem tem pa si pri kraju svoje resolucije upajo opozarjati slovensko inteligenco «naj se pridruži živim silam svojega naroda, ker bo sicer odpadla in strohnela kakor suha veja na zdravem deblu1»
Naj si dobro zapomnijo, ti samozvani ustanovljači te «nove Osvobodilne fronte», da se slovenska inteligenca v vsej zgodovini slovenskega naroda nikoli ni odstranila od živih sil svojega naroda. In ko je bilo temu narodu v zgodovini najteže, je bila kakor pri nobenem .narodu na svetu prav njegova inteligenca z živimi silami svojega naroda združena kakor nikoli prej !
Tako je tudi danes! To dokazuje slovenska inteligenca v svobodni domovini in tudi v vseh tistih državah, kjer živijo’ Slovenci kot narodna manjšina še neosvobojeni: na Goriškem, v Beneški Sloveniji, v Kanalski dolini, na Koroškem, •.. Prav posebej pa dokazuje to slovenska inteligenca tržaških Slovencev, ki se ni dala in se tudi ne bo dala zanesti frazerjem in deklamator-jem o internacionalizmu, marksi-zmu-leninizmu itd., ki eno govorijo, drugo mislijo, tretje pa delajo l
PARIZ, 27. — Današnja seja glavne skupščine 'Združenih narodov se je začela ob 10.45 z govorom novozelandskega delegata, ki je med drugim seyeda napadel tudi pravico veta ter pohvalil delovanje raznih organizmov OZN.
Za njim Je govoril angleški zunanji minister Bevin, ki je potrdil, da je britanska vlada odločena podpreti načrt grora Bernadotta v celoti, ker da «nudi najboljše upanje za spravo med obema narodoma v Palestini«.
Glede evropskega gospodarskega položaja je Bevin govoril o ameriški pomoči s pomočjo Unrre in nato Marshallovega načrta. Glede tega načrta je Bevin nesramno dejal: «Vemo, da je bilo državam Vzhodne Evrope zabranjeno pri tem načrtu sodelovati, in to je edini vzrok, zaradi katerega niso pristopile k njemu«. Trdil je dalje, da namen tega načrta ni odvzeti državam neodvisnost, pač pa jim ((pomagati pri gospodarskem dvigu*.
Govoril je nato o vprašanju nad. zorstva nad atomsko silo ln dejal, da je vzrok za neuspeh dela komisije ta, ker se manjšina noče podvreči sklepom večine (t. j. ameriškemu bloku). «Ce bo prišlo do atomske vojne*, je dejal Bevin, «lahko rečem, da bo neka država, ki odklanja sodelovanje pri nadzorstvu atomske sile v dobro človeštva, edina odgovorna za zlo, ki bo nastalo.*
Kakor vsi drugi ameriški sate-
liti, se je tudi Bevin obregnil v pravico veta in v njegovo ((zlorabo*. Dejal je, da Je Velika Britanija proti spremembi ustanovne listine, naklonjena pa je preureditvi vprašanja veta. Dejal Je dalje, da ((nepopustljivost enega od stalnih članov ne bi smela preprečiti sprejema novih članov v OZN*.
Glede predloga za razorožite^, ki ga Je postavil Višinski, je Bevin dejal; «Zdi se mi to predlog, ki ima namen razorožiti ostali svet,
ko Sovjetska zveza vzdržuje lenost o svoji vojaški sili*. Obtoževal je nato Sovjetsko zvezo, da vodi živčno vojno posebno proti Turčiji in Grčiji, in zatrjeval, da je zapadni blok žrtev hladne vojne, ki da jo vodi Moskva. Dalje je Bevin zatrjeval, da vojaški dogovor med petimi državami ni naperjen proti Sovjetski zvezi, in dejal, da Velika Britanija nikakor
(Nadaljevanje na 2. strani),
Prenehati mora
vmešavanje ZDA t Grčiji
ATENE, 27. — Radio Svobodna Grčija poroča, da je grška demokratična vlada posredovala pri glavni skupščini OZN in zahtevala, naj Združeni narodi napravijo konec vmešavanju ZDA Grčiji. Grška demokratična vlada poudarja, da bo s prenehanjem ameriške intervencije, ki je glavni vzrok trpljenja grškega naroda, imel ta vse možnosti sam rešiti svoja vprašanja in si bo zagotovil svojo neodvisnost.
S prenehanjem ameriške intervencije ter s preprečenjem vsakršnega imperialističnega vmešavanja bo Grčija postala namesto ognjišče neredov in nevarnost za svetovni mir, otok demokracije in mi-
ru, ki se bo lahko posvetil delu za obnovo.
Isti radio poroča, da so edinice demokratične vojske ustavile mo-narhofašistično ofenzivo na sektorjih Kalivia, Kutra in Mikromila ter so 25. t. m. prešle v napad, pri katerem so bile monarhofašistfčne sile razpršene na sektorju Mildromi-la. na drugih sektorjih pa se boji nadaljujejo.
V Tesaliji so edinice demokratične vojske vkorakale v vas Filio in napadle mesto Nea in Bohos.
WASHINGTON. — Danes se je v Washingtonu sestala tretja letna valutama konferenca po konferenci v Betton Woodsu.
Kdo koga	ra
Prl R E Zl O N E D I D AT T I C A
41
> - ■ - ' - -
Scuoki
srSStt
Cioss*
Siete jnvitojo a prosontoVi-ti „ corr, al sotto-
V( ržouarekmoi
ti £>iptmot* dtfltaMtco
m
Tudi italijansko didaktično ravnateljstvo je v šovinistični gonji proti slovenskim šolam prispevalo svoj delež. Takšna vljudna vabila so ljudje okoli tega ravnateljstva pošiljali čisto slovenskim staršem na Kfasu, v zgornji tržaški okolici ter jih pozivali, naj vpišejo svoje otroke v italijansko šolo. To je samo en primer, ki pa prav gotovo ni osamljen in ki dovolj jasno govori o tem, da je bilo pravilno naše stališče, ko smo opozarjali na to, da italijansko didaktično ravnateljstvo v Trstu vodijo pri njihovi šolski politiki še vedno stare fašistične metode raznarodovanja in da nastavlja za razne didaktične ravnatelje stare učitelje, ki so bili znani po svojem delovanju za časa fašizma. «Giornale di Trieste*, vso italijansko javnost ter tudi italijansko didaktično ravnateljstvo v Trstu pa pozivamo, naj objavi en sam primer, iz katerega bo razvidno, da smo na kakršen koli način Slovenci silili italijanske otroke v slovensko šolo.
PRIMORSKI DNEVNIK
Zahodne velesile razbile pogajanja
(Nadaljevanje s 1■ strani)
ga obtoka v Berlinu, izvede pod Četvernim nadzorstvom.
V smislu tega sporazuma so bili izdani štirim glavnim komandantom v Berlinu potrebni ukazi o določitvi konkretnih ukrep&v za uresničitev doseženega sporazuma v Moskvi. Prav tako je bilo določeno, da se bodo v Moskvi nadaljevali razgovori o dru«ih vprašanjih, ki so v zvezi s položajem v Nemčiji. Razgovori, ki so ob pričetku septembra potekali med štirimi glavnimi komandanti, niso bili zaključeni zato, ker so vlade ZDA, Velike Britanije in Francije nekatera nesoglasja, nastala med glavnimi komandanti, predložile v skupno razpravljanje z vlado ZSSR v Moskvi. Omenjena nesoglasja se nanašajo na tri vprašanja, glede katerih je sovjetska vlada zavzela tole stališče:
1.) Sovjetska vlada vztraja na tem, da sovjetsko poveljstvo ustanovi kontrolo nad transporti trgovskega blaga in potniki, ki bodo šli po zračni poti med Berlinom in za-padnimi conami. Podobno kot železniški, yodni in cestni transporti, tudi zračni promet ne more ostati nekontroliran, ko pa je bilo med štirimi vladami doseženo soglasje, da mora sporazum določati uvedbo ustreznega nadzorstva nad denarnim obtokom v Berlinu in nad trgovino med Berlinom in zapadnimi conami.
2.) Sovjetska vlada smatra za nujno potrebno, da se štiri države striktno drže sporazumov, doseženih v Moskvi, glede finančne komisije in njenih funkcij, ki zadevajo uresničitev finančnih ukrepov, vezanih z uvedbo in obtokom enotne valute y Berlinu. Sovjetska vlada ne more pristati na tako razširjenje funkcije finančne komisije, ki bi imela za posledico vmešavanje v reguliranje denarnega obtoka v sovjetski coni v celoti.
3. Sovjetska vlada je privolila, da se ugodi želji vlad ZDA, Velike Britanije in Francije glede ustanovitve četvernega nadzorstva nad trgovino Berlina z zapadnimi conami in tretjimi državami, vštevši semkaj tudi izdajo ust-eznih dovoljenj, s čimer je odstranjen nesporazum, ki je obstajal glede tega vprašanja.
Iz vsega navedenega je razyidno,
V čem je resnično stališče sovjetske vlade glede vprašanja ureditve po. ložaja v Berlinu in to na podlagi, ki bi lahko bila sprejemljiva za vse štiri sile. Ko je zadeva taka, je od Vlad ZDA, Velike Britanije in Fran-jcije odvisno, ali bodo prekinjeni razgovori o »navedenih vprašanjih ali pa bo doseženo zadovoljivo soglasje med ZSSR, ZDA, Veliko Britanijo in Francijo.
PARIZ, 27. — Zunanji ministri japadnih treh velesil Marshall, Be-yin in Schuman so se v nedeljo ob 20.30 sestali na francoskem zunanjem ministrstvu, kjer so sklenili, da bodo izročili sovjetskemu veleposlaništvu v Parizu noto treh zapadnih velesil.
Nota, ki so jo Izročili ob 23 uri sovjetskemu veleposlaništvu v Parizu Bogomolovu, je dokaj obširna, V tej noti skušajo zapadne velesile naložiti vso odgovornost za neuspeh moskovskih razgovorov Sovjetski zvezi, da spravlja s svojimi ukrepi o berlinski blokadi v nevarnost oskrbovanje zasedbenih sil v Berlinu ter ogroža prebivalstvo z lakoto in gospodarskim propadom. Nota trdi, da se sovjetski vrhovni poveljnik v Berlinu ni držal navodil iz Moskve, potem ko je tamkaj že prišlo do sporazuma
V nekaterih točkah. Nota zapadnih treh velesil tudi očita, da hoče sov-Vjetska vlada doseči s svojimi ukrepi v Berlinu politične cilje in končno, da hoče mesto priključiti sovjetski okupacijski coni.
Po vseh navedenih dejstvih smatrajo zapadne tri velesile, da nadaljnji medsebojni razgovori niso vej možni ter zato predlagajo ber linsko vprašanje v razpravo Var nostnemu svetu OZN.
V nedeljo ob 9 uri in pol je bil v ul. Imbriani na sedežu Enotnih sindikatov sestanek kolonov in najemnikov, na katerem so obravnavali novo polovinarsko pogodbo, ki jo mislijo Enotni sindikati predlagati zastopnikom veleposestnikov. Najprej je pozdravil vse prisotne tov. Grbec ter v svojem obširnem referatu podal vso borbo kolonov in polovinarjev za izboljšanje njihovega položaja.
Ze od 1945. leta dalje vodijo najemniki in koloni na Tržaškem ozemlju borbo za priznanje pravic, za izboljšanje delovnih pogojev ter za novo polovinarsko pogodbo, s čimer bi prenehala tudi stara najemniška pogodba, ki je bila v veljavi še za časa fašizma. 1945. leta so predstavniki Enotnih sindikatov predlagali Zvezi julijskih veleposestnikov novo polovinarsko pogodbo, katere pa gospodarji niso hoteli nikoli priznati. Po treh letih brezupnega čakanja so se začela pogajanja med koloni in posameznimi veleposestniki mimo te zveze, ki so prinesla za nekatere polovi-narje nekaj uspehov. Ti koloni so tudi odpovedali staro fašistično po-lcivmarako pogodbo, ki jim je bila vsiljena za časa fašizma.
Btvinou hujskaški govor
(Nadaljevanje s 1. strani;
ne ugovarja, ker je Sovjetska zve. Za komunistična država ali ZDA kapitalistična držav«. Izrekel se * nato za akcijo, ki naj dovede do »svetovne vlade» in končno vztrajal, naj skupščina naglo podvzame sklep glede Palestine na podlagi Bernadottovega poročila.
Za Bevinom je govoril salvadorski delegat Hector Castro, ki se je izrekel za sprejem Portugalske in Irske v OZN. Nato Je govoril pred stavnik Liberije in seja je bila pre ložena na popoldan. Na popoldan ski seji je govoril libanonski de legat Malek.
Za Malekom je govoril češkoslovaški zunanji minister Clementis ki je dejal: »Namišljena Črta, ki loči Vzhod od Zahoda, v resnici loči narode, ki res ljubijo mir, od onih, ki dajejo prvo mesto svojim imperialističnim in egoističnim težnjam. Češkoslovaški delegat je na to poudaril, da so se nekatere države poslužile avtoritete Združe nih narodov v nasprotju z usta novno listino, zato da se lahko vmešavajo v notranje zadeve CSR in da vodijo kampanjo klevet proti tet državi.
CSR, je poudaril Clementis, bo rada sodelovala pri vsaki pobudi za evropsko obnovo, ne bo pa nikoli sodelovala pri Marshallovem načrtu, ki i«norira Združene na rode in daje prednost obnovitve nega dela Evrnne. od koder se dviga nova grožnja proti naši var no'ti.»
Clementis je dalje zahteval, da w preneha s političnimi diskriminacijami v eosnodarskih odnosih Ir nato Ir javil, da se strinja s pred ‘ logom Višinskesa glede znižanj« oborožitve velikih držav in prepovedi atomskega orožja kot napa dalnega orožja.
Seja se je zaključila ob 1845 ir se bo nadaljevala jutri ob 10.30
Gotovo je, da je polovinarstvo zastarela in nesocialna oblika delovnega razmerja med delodajalcem in delojemalcem, icer mora polovi-nar dati svojemu gospodarju polovico svojih pridelkov ter je od njega skoraj popolnoma materialno odvisen. Zato so na včerajšnjem sestanku polovinarji upravičeno zahtevali, da se končno odpravi beseda polovinar in se uvede namesto nje kolon oziroma družabnik, ki bo imel v podjetju vse enakovredne pravice. Tudi italijanski zakonik člen 2141 določa, da polovinar ni brezpraven delavec pri gospodarju, marveč da je polnopraven družabnik tega podjetja h kateremu prispeva gospodar kapital, kolon pa svojo delo in delo svoje družine ter da se oba združita za obdelovanje posestva z namenom, da si razdelita pridelke ter celoten dobiček. Tako bi bila torej nova pogodba, med kolonom in gospodarjem čisto družbena pogodba in ne bi imela značaja odvisnosti delojemalca od delodajalca.	,
Na sestanku polovinarjev so se koloni sporazumeli v tem, da bodo predložili svojim gospodarjem glede nove kolonske pogodbe sledeče predloge:
(ulturna prireditev v Boljuncu
n neuspeli manevri vidalijevcev
V. nedeljo zvečer je opensko dramsko društvo gojtoi-aio v Boljuncu z znano igro iz življenja slovenskih Korošcev <t Miklovo Zalo». Predstave se je udeležilo zelo mnogo ljudi in dvorišče, kjer je bila predstava, je bilo do kraja napolnjeno.
Po njihovi stari razbijaiki navadi pa vidalijeva tudi te izrazito kulturne predstave niso pustili na miru, ker je njihov namen razdvojiti slovenski narod ne samo politično, ampak tudi kulturno. Za dosego tega svojega cilja je poslužujejo svojih slovenskih odpadnikov in zaslepljencev.
Tako so poslali v Boljunec svojega oprodo Rika Malalana, ki se je med odmorom po drugem dejanju predstavil na odru in pod pretvezo, da hoče pozdraviti ljudstvo v imenu openskega prosvetnega društva, je začel najprej govoriti o osvobodilni borbi in o slovenskem narodu, potem pa je izjavil, da se vrii ta kulturna proslava v okviru proslav nove Vidalijeve OF, ki bi jo razbijači radi uveljavili.
Ljudstvo, ki takih zavitih in hinavskih govorov ni vajeno, mu je skoro nasedlo. Ko pa je stopila pred nje tovarišica z Opčin, ki* je igrala Miklovo Zalo, ter povedala zbranim, da Openci ne poznajo druge OF Kakor ono, ki s« je porodila v narodno-osvo-oodtlni borb i ter privedla slovensko ljudstvo do zmpge, za katero so padli tudi tisti Boljun-čani, ki imajo ob robu vasi svoj spomenik, so ji vsi zbrani živahno pritrjevali in ji ploskali. Proti temu j« protestiralo samo tistih nekaj golobradcev, ki jih je Malalan pripeljal s seboj in je bil med njimi tudi njegov »in. Teh pet ali šest zaslepljencev je potem V gostilni praktično pokazalo, kako ti oni zamilšjajo kulturno delovanje v znamenju pijančevanja.
Predstavo so člani dramattkega odseka kljub incidentu nadaljevali do kcmca in se niso pustili izzvati od takih predstavnikov Vidalijeve kulture, ki so .? temi svojimi dejanji prekršili dano besedo, da ne bodo vmešavali pri kulturnih prireditvah svoje umazane politike.
Po končani igri so želi igralci
ivahno odobravanje in še posebno so pozdravljali tovarišico, ki je predstavljala Miklovo Zalo ter se je tako odločno uprla temnim Malalanovim spletkam in rt na ta način izrekli svoje priznanje.
olja in enega potnika. Ameriška ladja «La Salle* je pripeljala iz Pireja 1700 ton raznega blaga, norveška «Vesteroy» iz Port Saida 804 ton k opre in iz Prevese je priplula grška ladja »Prenton*.
V istem obdobju je odplula v New York ameriška ladja «John Thorsom«, ki je peljala stroje, ameriška ladja »Almeria Lvkes« je odpeljala v Patras razno blago in druga ameriška ladja «Exporter» je odpeljala v Benetke lito železo. Ita. lijanska »Diana* je odplula v Benetke z 200 tonami raznega blaga in grška »Flora Monicos* je odpeljala na otok Krf 3200 ton lesa.
Velik obisk na tržaškem velesejmu
Preteklo nedeljo je prišlo na obisk tržaškega velesejma zlasti mnogo ljudi iz Furlanije in bližnje okolice. Naval je bil tak, da so morali nekajkrat prekiniti prodajo vstopnic, ker je bil pretesen sejmski prostor kmalu napolnjen Z obiskovalci. Največ obiskovalcev se je pripeljalo v dopoldanskih urah s številnimi avtobusi in tudi posebni vlak je pripeljal precejšnje število obiskovalcev, ki so se vsi še isti dan vrnili domov, ker je v Trstu težava s prenočiščem.
Včeraj dopoldne je doseglo število obiskovalcev po uradnih podatkih 70 tisoč ljudi, kar je v primeri t lanskim letom že lep napredek, posebno ker imamo še tri dni odprto razstavo. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali poleg domačega blaga in strojev tudi tiste stvari, ki jih razstavlja inozemstvo. Zlasti je bila deležna mnogo pohvale okusna razstava jugoslovanskih proizvodov, za katere so mnogi obiskovalci pokazali veliko zanimanje.
1.) Razdelitev vseh izdelkov na ta način, da dobi kolon 60% vseh pridelkov na zemljišču v nižini in 65% v hribovitih predelih. Ker zahteva obdelovanje vrhov bolj intenzivno delo, zahtevajo koloni 65% za vso povrtnino in zelenjavo, poleg tega pa mora dati še gospodar poleg omenjenih odstotkov vseh pridelkov še 5% za popravila kmetskih poslopij ter za izboljševanje zemlje.
2.) Preceniti je treba vso živino ter mora izplačati gospodar kolonu 3% od vrednosti živine poleg tega, da je kolon lastnik polovice živine.
3.) Gospodarji morajo preklicati vse odpuste, ki so jih nameravali izvesti razen, če se kolon ne bi držal vseh dogovorov.
4.) Vodstvo podjetja imata gospodar in kolon, dočim je bilo doslej izključno le v rokah gospodarja ter se mora vršiti obdelovanje z vsemi modernimi sredstvi.
Nadalje je bilo sklenjeno na tem sestanku, da morajo trajati nove kolonske pogodbe najmanj od 9 do 12 let, s čimer se zagotovi kolonom stalen zaslužek. V tem je tudi poroštvo, da koloni ne bodo bežali s posestev v mesta, marveč da bodo vložili v obdelovanje polj in vrtov ves svoj trud. Končno so bili koloni soglasni v tem, da se naj vrši razdelitev pridelkov v naravi med gospodarjem in kolonom na mestu, dočim so morali nositi koloni gospodarjem v mesto njihov del, s čimer so jih še bolj izkoriščali.
V diskusiji, ki je sledila referatu, so posamezni koloni in najemniki prikazali izkoriščanje posameznih veleposestnikov ter odločno postavili zahtevo, da je treba vztrajati v teh predlogih, ker bo edino tako omogočen tudi kolonom primeren zaslužek ter bodo tako preprečili izkoriščanje veleposestnikov. Gotovo pa bo to, če bo prišlo do nove Jdalonske pogodbe, velik doprinos k izboljšanju položaja kolonov na Tržaškem ozemlju.
V PLISKOVICI NA KRASU
TRŽAŠKI DNEVNIK
Od veleposestnikov je sedaj odvisno
če bo prišlo do nove pogodbe, ki bo znatno izboljšala položaj kolonov na Tržaškem ozemlju
Proslava
brigade 4
pete oblehice
Srečko Kosovel"
Torek 28. septembra
Venceslav, Tabor Sonce vzhaja ob 6.58, zahaja ob 18.52, Dolžina dneva 11.54. Luna vzhaja ob 24.00, zahaja ob 17.05!
Jutri 29. septembra Mihael, Murka
V nedeljo popoldne je ljudstvo sežanskega okraja v prijetni in z zastavami okrašeni kraški dolini pri Pliskovici proslavilo peto obletnico ustanovitve XIX. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Srečka Kosovela. Proslava se je začela s sviranjem himne »Hej Slovani«, nakar je tov. Potokar v imenu Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne pozdravil vse prisotne, tov. Jamnik pa je govoril o plodovih borbe Kosovelove brigade. Nato je bivši komandant brigade tov. Bračič podal obširno poročilo o zgodovini borb, ki jih je brigada vodila širom po, vsej Primorski. Na to je v imenu SIAU STO-ja pozdravil navzoče tov. Stoka. Sledil je govor predstavnika jugoslovanske armade.
Po kratkem odmoru sta pevski zbor iz Sežane in kulturno umetniška skupina mladinske delovne brigade «Kajuh» izvedla kulturni spo. red proslave.
Pod vodstvom tov. Trampuža je sežanski pevski zbor zapel «Zdrav-stvuj Moskva», pesem graditeljev zadružnih domov, dalje «Le vkup uboga gmajna«, rusko narodno »Hej mornar*. Na to je sledila recitacija Kosovelove «Starka za vasjo* in «Rdeči atom*.
Na to je harmonikarski sekstet kultumo-umetniške skupine mladinske delovne brigade »Kajuh* za-sviral ' Borovo «Hej brigade*, Rozinovo »V novo življenje«, Simonitijevo »Potrkan ples* in Duna-jevskega «Pesem sovjetske mladine*. «Kajuhov* pevski zbor pa je na to zapel Miheličevo «Pesem pet. letke*, Kuharjevo «Jutri gremo v napad*, Miheličevo «Pesem mladinskih delovnih brigad*, Kuharjevo (Mladinsko*, Novikova «Marš artilerije*. Sedova «Naloga majorja Bulokčina*, Gobčeve »Mlade bataljone* in Kuharjevo »Pesem gradi-teeljev Nove Gorice*.
Plesna skupina šestih članov pa je izvedla dva slovanska plesa v slovanskih narodnih nošah.
Po uspelem sporedu se je razvila
prosta zabava s plesom, ki je trajala pozno v noč. (Fotografske posnetke proslave prinašamo na tretji strani našega lista).
'Volitve delegatov’ OF
v Zgoniku
V Zgoniku nas je 60 članov vpisanih y OF. Vidalijev pristaš Per-tot, ki je prišel iz Nabrežine, je sklical sestanek, na katerem naj bi izvolili delegate za konferenco, na kateri naj bi ustanovili nekakšno novo OF. Na sestanek je prišlo 15 ljudi. V svojejn govoru Pertot seveda ni pozabil blatiti Jugoslavijo in cono B ter tamkajšnje ljudske oblasti in njenih funkcionarjev. Nato mu je tov. K. I. postavil nekaj vprašanj o Vidalijevem kon-gr^u, o tovarniških odborih in druga, na katera pa ni znal drugače odgovoriti kot s kričanjem, da je v Jugoslaviji teror in lakota itd. itd. Po dolgem natezanju so nekateri prisotni izvolili 3 »delegate*, od kateriK pa enega sploh ni bilo na sestanku. Na ta način seveda ti tako «izvoljeni delegati* ne predstavljajo niti ene četrtine pristašev OF v Zgoniku.
Kakor v Zgoniku, tako so se na podoben način vršile volitve »delegatov* tudi po drugih krajih, kar je najboljši znak, da «konferenca OF* v nedeljo ni predstavljala nikogar. ampak da so «delegati» govorili le v svojem lasnem imenu.
UKREPI GLEDE KOLKOVIN. Ukaz
štv 333 vsebuje določila za kolkovine na področju Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britansko-ameriške sile.
Ker je besedilo tega ukaza predolgo za objavo v krajevnem tisku, vabimo prizadete, da ta ukaz prečitajo v prihodnji številki Uradnega lista ZVU.
SPOMINSKI DNEVI
1S31 se je rodil Fran Levstik, slovenski pisatelj, literarni kritik, politični delavec in jezikoslovec. Umrl je 16. XI. 1887.
Kolikoso pojedli
Tržačani prejšnji mesec
Angloameriika VU ukinila avtobusne prog« podjetja P. Zaharija
TRST, 27. Zvedeli smo, do j* angloameriška okupacijska vojaška uprava odvzela avtoprevo*nemw podjetju F. Zaharija dovoljenje llt-cenza) za izvrševanje avtobusnega prometa. S tem je VV hkrati ukinila tudi obstoječe avtobusne proge, po katerih vozijo avtobusi teoa podjetja. Danes popoldne pa so organi istrskega okrožja (cona B) ustavili na bloku pri Škofijah avtobus omenjenega podjetja ter ga vrnili v Koper, tako da »o potniki šli do drugega bloka na angloame-rtški jtrani-pei. Zanimali »mo te o vzrokih tega ukrepa in zvedeli, da je Vojaška uprava J. A. za cono B postopala tako, da bi zagotovila promet vsaj po jugoslovanskem delu Tržaškega ozemlja. Zvedeli smo tudi, da angloameriška vojaška uprava o svojem ukrepu poprej sploh ni obvestila Vojaške uprave Jugoslovanske armade in s tem prekinila z dosedanjo prakso v tem pogledu.
Med statističnim poročilom mestne občine o demografskem gibanju tržaškega prebivalstva v avgustu je še pray zanimiv dodatek, ki prikazuje, koliko in kakšna živila so pojedli Tržačani prejšnji mesec. 275 tisoč meščanoy, kolikor so jih našteli prejšnji mesec, je porabilo kar 484 tisoč kg mesa, in sfčer "ogromno večino svežega. Zamrznjenega mesa so porabili borih 5 tisoč kg, in še tega samo volovskega. Kljub visoki ceni 50 meščani pokupili 116 tisoč kg telečjega mesa, kar je vsekakor precej visoka številka. Konjskega mesa so pa pojedli za 59 tisoč kg. Mnogo manjša pa je bila količina nakupljenih morskih rib. Avgusta so meščani pojedli okrog 170 ton rib, mehkužcev in raznih morskih školjk. Res čudno, če pomis'imo, da je Trst obmorsko mesto. Edino opravičilo bo pač to, da so ribe precej drage In tako nedostopne širšim potrošnikom, ki morajo živeti za današnje razmere le od nizkih plač. Dejansko potrjuje to
upravičilo tudi dejstvo, da je bilo prejšnji mesec prodanih največ cenenih rib, in sicer sardel 69,865 kg, sardonov 98,020 kg. Saj sta stali ti ribi povprečno po 75 do 125 lir kg. Tudi razne vrste cenenih školjk so šle še kar dobro v prodajo. , Na trgih pa so prodali en milijon 866 tisoč kg ppvrtnin. Na prvem mestu je kajpada krompir s 485 tisoč kg. V drobni prodaji je bil
ALI SI ZE NAROČNIK ■PRIMORSKEGA DNEVNIKA*
KASNO SPOZNANJE
Fabijančiča, kapitana „0ZKE“
je prizivno sodišče oprostilo
Promet v tržaškem pristanišču
V soboto In nedeljo je bil v tržaškem pristanišču naslednji ladijski promet:
Iz Patrasa Je priplul« grika ladja »Tino**, ki je pripeljala 36 ton
Ponovno je v sodni dvorani tukajšnjega sodišča odmevalo Ime Fabijančiča Josipa, ki ga je pred meseci tukajšnje klerikalno in fašistično časopisje v naravnost re-volverskih člankih imenovalo kapitana OZNE. Citatelji se brezdvom. no še prav dobro spominjajo banalnega incidenta, ki se je zgodil v vrtu na trgu Liberta letog spomladi. Tedaj so namreč iz naravnost neumnih razlogov aretirali Fabijančiča, češ da je hotel ugrabiti pri belem dnevu nekega Kovača, jugoslovanskega begunca. Poskus ugrabitve se je seveda ponesrečil zaradi nastopa policijskega inšpektorja Marcona. Posledice tega so bil« kilometrske štorije z raznimi namigovanji. Celo angleška tajna policija je imela v rokah nesrečnega Fabijančiča. Naposled pa so zavezniške oblasti same sprevidele, da j» kapitan OZNE le sad bolne fantazije In so ga zato izročile tukajšnjemu tribunalu, ki ga je obsodil zaradi poskusa odvzema osebne svobode.
Včeraj zjutraj je tukajšnje prizivno sodišče obravnavalo priziv, ki ga Je vloill Fabijančič proti sodbi. Obsojfcnca je zastopal odvetnik Keilch, Ta je v svojem govoru dokazal, da temelji obtožba proti klientu na peščenih tleh. Odvetnik je dodal, da bi sodišče moralo oprostiti Fabijančiča le, Če bi pogledalo na oJebnost tožltelja Kovača. T« namreč pripada oni skupini beguncev, ki so bežali od doma iz ratlogov, ki nimajo a politiko prav nobene zveze. Na koncu svojega govora, ko Je zagovornik predlagal popolno oprostitev, je še opozoril sodišče na dejstvo, da je Kovač že 4 mesece zaprt in da se za njegovo zadevo zanima celo FSS.
Po zaslišanju govorov se je sodišče umaknilo na posvet In po nekaj minutali popolnoma oprostilo Fabijančiča. Radovedni smo, kaj
bodo sedaj pisali strokovnjaki re-vtlverskih časopisov vseh barv tukajšnje šovinistične «giunte».
MS REŽISERSKEGA TEČAJA
SHPZ v Trstu bo otvorlla režiserski letaj, na katerega vabimo vse režiserje In sposobnejše Igralce, ljubitelje odrskega dela. Tečaj, ki ga bo vodil član Slovenskega narodnega gledališka režiser Jože Babic, se bo pričel 34. oktobra t. I. Nadaljeval se bo pet oaslednijb nedeljskih dopoldne-vov. Pouk bo brezplaten.
Prijave za teiaj sprejema SHPZ (Trst, Largo Panflli l-IIII.)
po 25 lir kg. Paradižnikov je bilo prodanih 383 tisoč kg. Cena mu je bila 36 lir kg. Tudi paprik, stročjega fižola in malancan je bilo prodanih veliko količino. Sadja so Tržačani snedli 2 milijona 118 tisoč kg, od tega je šip V prodajo največ <3inj, grozdja, sliv, hrušk, breskev in jabolk. Najmanj pa je bilo prodanih banan, 800 kg, in kokosovega oreha samo 100 kg. Cena banan 1492 lir kg je dovolj zgovorna, zakaj niso šle ljudem v slast. Sadje in povrtnina sta prihajala deloma Iz Italije, deloma pa iz cone B. Verjetno bi bile količine uvoženega sadja in povrtnine iz cone B in Istre zaradi bližine še večje, če bi bili gospodarski stiki 7. bližnjim zaledjem tesnejši.
Pretep v gostilni
Včeraj popoldne okrog 17 se je zbralo v neki gostilni v ul. Cuma-no Veruda več delavcev na kozarec vina. Med njimi je bil tudi 46-letni Mik Srečko iz ul. Zotia 16. Nenadoma pa se mu je približal 24-letnl Stival Italico, ki je nekdaj delal skupaj 7. Mikom in mu je prisolil nekaj krepkih udarcev s pestjo.
Mik je odnesel iz tega srečanja razbito zgornjo čeljust in poškodbe na rokah. Zato se je moral zateči v bolnico po pomoč. Bojevitega boksarja, ki je Miku že prej večkrat grozil, pa je policija spravila na varno.
Pogajanja pri ACEGAT-u v sredo
V soboto je predložil predstav-I nik tovarniškega odbora ACEGAT-a predsedniku upravnega sveta tega podjetja resolucijo, ki so jo odobrili vsi udeleženci glavne skupščine v petek zvečer v menzi v ul. Broietto in v kateri zahtevajo, da yodstvo ACEGAT-a izpremeni svoje dosedanje stališče ter postavi predstavnikom sindikalnih organizacij nove predloge, s katerimi bi se lahko ponovno pričela razpravljanja. V tej resoluciji so uslužbenci ACEGAT-a postavili tudi rok 29. t. m., do katerega mora upravni svet dati te svoje predloge; v primeru, da bi ta ne odgovoril, so pripravljeni pričeti vsi uslužbenci s stavkovnim gibanjem.
Cim je predsednik upravnega sveta sprejel resolucijo, je izjavil, ne da bi jo sploh prečital, da je že prej nameraval sklicati predstavnike sindikalnih organizacij na ponovna pogajanja. Določil je, da se pogajanja pričnejo v sredo. Na vsak način je hotel dati videz, da ni resolucija vplivala na njegovo odločitev in da je bil že prej njegov namen sklicati sestanek.
Vsi uslužbenci ACEGAT-a so pa trdno prepričani, da je vodstvo ACEGAT-a izpremenilo svoje stališče samo zaradi odločnosti delavcev, ki nočejo, da bi se delodajalci že naprej poigravali z njihovimi pravicami, temveč so trdno odločeni braniti jih.
Predsednik bi seveda lahko rekel, da ni niti prečital resolucije, toda kdo bi mu pa kaj takega verjel, ko so pa vendar časopisi prinesli vest o zasedanju glavne skupščine ter so obenem objavili tudi resolucijo, ki jo je prav gotovo prečital tudi on.
Tako so uslužbenci ACEGAT-a s svojo odločnostjo pripomogli k ponovni zmagi ter prisilili vodstvo A<?5GAT-a, da prične ponovno s pogajanji. Naj pa si dobro zapomnijo vsi voditelji tega podjetja, da bodo delavci znali odgovoriti tudi na vse njihove druge nakane, ki bi si jih lahko izmislili v nadaljnjih pogajanjih ter hoteli z njimi škoditi interesom vsega delavskega razreda.
Tri cestne nesreče
V nedeljo je bilo po cestah v Trstu in okolici zaradi lepega vremena precej živahno In kakor se zelo rado zgodi ob takih prilikah, tudi precej nesreč, od katerih so imele nekatere tudi težje posledice.
Okrog 18.30 je na Katinarski cesti neznan motorist povozil 27-letno Succi Josipino, ki je odnesla poškodbe n« temenu, na roki in Ima verjetno zlomljeno desno nogo. Zato bo ostala v bolnici od 10 do 90 dni.
V Grljanu je neznan kolesar povozil 54-letnega Škabarja Renata iz ul. Verone*« fl. Škabar je odnesel poškodbe nad očesom na zatilniku in ime tudi pretres možganov. Prepeljali so ga v bolnico, kjer bo ostal okrog 3 tedne.
V bližini Sesljana Je neki kamion povozil 69-letnega Cuccolija Franca s Trga Vako 2, ki je stal na cesti poleg svojega motorja. Cuccoli ima verjetno zlomljenjeno desno nogo In poškodbo n« ramenu. Isti kamion ga je odpeeljal v tržaško bolnico, kjer se bo ozdravil od 5 do 6 tednov,
Avto brez šoferja
je konr.al svojo dirko, lto je treščil v /.iti - Uva ranjenca, od katerik eden težko in leži v kolnici
Opozorilo vajencem
zaradi mesečnih prejemkov
Nekateri vajenci, ki so že zaključili štiriletno vajeniško dobo, prejemajo še vedno isto plačo in delodajalci jim ne izplačujejo tistega mesečnega prejemka, ki bi ga morali kot sposobni delavci prejeti.
Opozarjamo vajence, kakor tudi delodajalce na sledeči odstavek iz delovne pogodbe za industrijske delavce: 1) Vajenec, ki je dokončal štiriletno vajeniško dobo, mora prejemati plačo kot kvalificirani delavec; 2) vajenec, ki je dovršil štiriletno vajeniško dobo, pa ni zaradi neznanja ali nemarnosti napravil zrelostnega izpita, dobi plačo kot kvalificirani delavec, od katere mu odtrga 10%.
Pozivamo vse vajence, da se prepričajo o svojem položaju ter da zahtevajo po končani učni dobi plačo kot kvalificirani delavci.
URADNE OBJAVE
KAKAO, SLADKOR IN ALKOHOL-SPREMEMBA FISKALNIH DOLOČIL, CARINSKEGA REGISTRA IN
TARIFE. Clen III. ukaza štv. 263 z dne 24. oktobra 1946 se spremeni sledeče:
Odstavek 1. V korist države se uvede trošarina na kakao, na kakavovo maslo in na kakao v stokih in lušči-nah, v sledeči meri na stot čiste teže:
a) nepraženi kakao v zrnu; stroki in luščine kakaa 20.000 lir;
b) pražen kakao v zrnu in nelu-ščen 22.000 lir;
c) pražen, oluščen, zdrobljen, v masi in v prahu, ter kakavovo maslo 25.000 lir.
Odstavek 2. Oprostitev, ki jo določa štv. 50 (a) carinske tarife za kakavovo stročje in luščine, ki je namenjeno za ekstrakcijo teobromina, se razširi tudi na trošarino v smislu odstavka 1 tega člena.
Odstavek 3. Prosto je nadalje trošarine v smislu odstavka 1 tega člena kakavovo stročje in v luščinah, ki se rabi pri izdelovanju kavinega nadomestka, ako se pri tem upoštevajo predpisi in pogoji, ki jih je določil finančni oddelek po prejšnji odobritvi odbora za finančno in gospodarsko vzporeditev.
Splošna tarifa carinskih dajatev in registra za njihova uporabo se spreminjajo v skladu s priloženima dodatkoma «A» in «B», ki sta bistven del tega ukaza.
Prepisi teh dodatkov so položeni v uradih finančnega Inšpektorata in višje direkcije carin, kjer so na vpogled vsem prizadetim.
Gotovo ate že čitali zgodbo o fan. tastični ladji ((letečega Holandca«, ki je baje plula kar po zraku in brez moštva. Podoben primer fe je Zgodil y nedeljo v Trstu, kjer sicer ni bilo ladje, pač pa avto, ki se je kar sam premaknil in brez šoferja odpravil na pot.
V nedeljo ponoči, ali prav za prav že v ponedeljek ob 1 je 41-letni Anton Heisser ustavil svoj avto na vogalu ulic Besenghi in Combi ter se za nekaj časa oddaljil. Zadaj x avtomobilu sta sedela še 3f3-letna Mercedes Ghersa od Sv. Jakoba in 36-letni Signo-retto Atili j iz Korza Itev. 2.
Ko sta bila Ghersijeva in Signo-retto v najbolj živahnem razgovoru, »e je avto kar na lepem in sam <^d sebe začel premikati po ulici navzdol. Vsaj tako sta izjavil? oba neprostovoljna potnika Ker ie cesta tam precej strma je av4o začel drveti z vedno večjo
naglico, Signoretto je zaman sku šal vozilo ustaviti in se je rešil na ta način, da je skočil iz drvečega avtomobila ter pri tem padel tako nesrečno, da je z glavo zadel ob cestni rob. Ghersijeva pa se je zvila v klopčič med sedeži in čakala konca vožnje.
Avto je res kmalu končal svojo dirko, ker je z vso silo priletel v najbližji zid in se tam ustavil. Kmalu je prišla na mesto policijska E-mergenza in rešilni voz Rdečega križa, ki je pobral nezavestnega Signoretta, kateri je imel precej hudo rano na glavi. Prepeljali so ga v glavno bolnico, kjer go mu poleg drugega ugotovili težak pretres možganov in ne vedo, če ga bodo lahko rešili, Bolj srečna je bila ženska, ki je med mehkimi sedeži odnesla le lažje poškodbe in bo v nekaj dneh zopet popol notna okrevala,
RADIO
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ata Tržaško ozemlja
PREDSEZONA
V Sv. Križu danes 28. t. m. ob 20.30 gostovanje v Prosvetnem drustv z igro
MIŠKA KRANJCA:
??
Pol do zločina“
V sredo 29. t. m. ob 20.30 gostovanje v Prosvetnem drujtvn aSkimperlei z Molierovo i*ro
„Skopuh“
ENOTNI SINDIKATI
Vabimi učitelje in profesorje,
šolskega sindikata na izredno z°0T~r vanje v petek 1. oktobra v ulioi 1 briani 5-1 točno ob 15 uri. Zaradi * redne važnosti sestanka je dolžno« vsakega, da se istega udeleži.
IZLETI
Izlet v Val Gardeno bo Pr)re<?
CAT 16. in 17. oktobra. Vpisovanje1™ pojasnila v ul. Conti 11 vsak večer.
ŠOLSTVO
VPISOVANJE V SLOVENSKI LETNI ZASEBNI TEČAJ ZA 2ENS*V DOMAČO OBRT V TRSTU bo od P* nedeljka 27. septembra do sobote • oktobra 194* od 10 do 12 v prof0", Vicolo Ospedale Militare št. 2, soba
TEČAJ ZA KROJILJE PRI ES
Se do 30. t m. traja vpisovanj« za tečaj, ki ga priredijo Enotni sindikati za žensko krojenje. Vpisovanj se vrši na sindikalnih sedežih v u1 Imbriani 5 in v ulici Monfort 3■Me~ uradnimi urami. Tečaj se bo začel • oktobra in bo trikrat tedensko, v to kih, četrtkih in sobotah od 19 do
ZNIZANE VSTOPNINE ZA OBISK TRŽAŠKEGA VELESEJM*
Na sindikalnih sedežih v ulicah Zon* ta 2, Imbriani 5 In Monfort 3 so naprodaj vstopnice po znižani ceni ogled tržaškega velesejma.
KINO
7.29. Otvoritev. 7.30 Koledar. 7.35. Jutranja glasba. 7.45. Napoved časa in poročila. 11.29.0tvoritev. 11.30. Reproducirana glasba 12.00. Novi svet. 12.10. Male orkestralne zasedbe. 12.45. Napoved časa in poročila. 13.00. Ruske narodne pesmi. 13.30. Iz francoskih oper. 14.00. Poročila, nato pestra glasba. 14.15. Dnevni pregled svetovnega tiska. 14.28. Cltanje sporeda. 17.29. Otvoritev. 17.30 Plesna glasba. 18.00. Čajkovski: Koncert za violino in orkester. 18.30. Glasba raznih narodov. 19.00. Človek in priroda, 19.15. Operetne in filmske melodije1. 19.45. Napoved časa in poročila. 20.00. Pevski zbor iz Sv. Jakoba. Dirigent Vlado Švara. 20.20. Moja zemlja. 20.45 Pestra glasba. 21.00. Pester večer. 21.45. Lahka glasba. 22.00, Beethoven: Simfonija štv. 6. 22.40 Plesna glasba. 23.15. Napoved časa in poročila. 23.30. Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35. Polnočna glasba.
ROSSETTI. 16: «Zakon je zasebna rei»i L. Turner, J. Hodiak.	,
FENICE. 16: «Tolovaji Z rdečo Krln' ko», G, 0’Brien. FILODRAMMATICO. 15.30,
19.50, 22: »Bele Doverske čeri», *■ Dunne, A. Marshall, Van Johson-ALABARDA. 14:	((Pohod šest»w
tlh», E. Flynn, O. De Havillanf' MASSIMO. 16: »Veseli brodarji#, GI8,T KINO OB MORJU. »Dakota«, J. W»yne‘ ni in Pinotto.	w
NOVO CINE. 16: «Vellki festival«.
Disneyev barvni film.
ODEN. 16: ((Krvave arene*, barY*n yT lefilm, T. Power, L. Darnellr w Hayworth.
I. Bergman.	_n
IDEALE. IS: «Kri In arena«, barva« velefilm.	,
MARCONI. 16: ((Bengalski suličan"' G. Cooper, F. Tone.
ARMONIA. »Junaki Tihega ocean** J, Wayne.
AZZURRO. «Kri in arena*, barv*« velefilm.
RADIO. 16: «Prepovedan raj»,( B. “ vis in C. Boyer.	.
ADUA. 15.30:: ((Skrivnost treh dvoj nikov», B. Crabbe.
VITTORIA. «Hllda», R. Hayworth. VENEZIA. 16: «Upornt sinovi*, Storm, Jackie Cooper.	.
STADIO. 20.30: »Slavna pustolovščina« SAVONA. 16: «Zopet govore o skr nem možu«, M. Loy m W. Pov*®"* BELVEDERE. 16: «Razburjenje».
JnsoslovansKo nogomelnopivsnstvo
Prvenstvena nogom tekma II. zvezne lige Podrinje (Sabad — Enotnost (Ljubljana). Igrišče Stadion ob Tyr-ševi cesti. Gledalcev 7000.
Ze po prvih minutah igre je bilo opaziti, da moštvo slovenskega prvaka Enotnosti danes ne Igra s tako voljo in poletom, kakor prejšnjo nedeljo. Netočno dodajanje ter nepotrebno zadrževanje žoge In brezplodno kombiniranje so zlrabili urni Igralci Po-drinja ter po Stefanoviču I., ki je preigral vratarja Enotnosti v 35. minuti, prišli v vodstvo. Toda tudi po tem golu se moštvo Enotnosti ni moglo znajti ter Igralo še naprej brez sistema, tako da se je prvi polčas končal z rezultatom 1:0 v korist Podrlnja.
Po kratkem odmoru se je Igra nadaljevala. Enotnost je s svojimi napadi poizkušala rezultat izenačiti, kar pa se ji zaradi odlične obrambne trojice gostov ni posrečilo Ko je v 34. minuti zaradi poškodbe zapustil igrišče srednji napadalec Podrlnja, Stanič, so pričakovali, da bo Enotnost rezultat izenačila. Toda kljub 10 Igralcem je Podrinje v 35, minuti po Stefaniču I. še zvišalo rezultat na 2:0. Zadnjih 10 minut igre se kljub prizadevanju obeh moštev, posebno še Enotnosti, rezultat ni lzpremenll.
Ker nimamo natančnejših poročil jugoslovanskem prvenstvu-razen Izidov, bomo podrobnejše vesti objavili v Jutrišnji številki. V Novem Sadu je letos Ponztana Ljub. prv<č zaigrala proti domači enajstorlcl Sloge. Igro so od začetka do konca spremljali neprestani obojestranski napadi, ki pa so ostali brezuspešpt. Obraml obeh enajstorlc sta odlično odigrali svojo nalogo. Čeprav napadalci gostov niso dosegli zaželenega učinka, so se vendarle Izkazali kot harmonična celota.
I. LIOA
Triestino in Roma, Tudi to srečanj Je ponovno dokazalo, da Je letoS ie Triestlna le še senca one lansKe. ,a v začetku igre j«s goste sPrMrL(j.
smola in to zaradi nesposobnosti s
nika. V drugem polčasu so se s* nekoliko popravili, In sami zabili j gola vendar se niso mogli , r/a-podrejenosti in tekmo Izgubil1-ključek tekme Je ta, da je 0Pra,-v Triestine pomanjkljiva In kar je S• g no moštvo Je bilo slabo pripravIJ na letošnje jesensko srečanje. ^ v vomno so tu vzroki nesporazum društvu med vodstvom ln moštv Izid tekme je 4:2.	^
Palermo. Letošnji novinec v Se je že drugič dobro postavil. » j deljo je na domačih tleh v bor Igri odpravil Milana z 2:1. V Ml) ■ ^ sta se srečali Inter In Novara. v namlčnl Igri Je Inter pregazil N . ro s 5:0. Gledalcev Je bilo 50 1	^
blagajna pa Je nabrala 13 m i°rino lir. V Bergamu je gostoval ,e proti domači Atalantl. Medtem, »o prejšnjo nedeljo Atalanta oa]° 1(] zgubila, se je v nedeljo pomog^13 , odpravila letošnjega prvaka s 3:2. * je bila vseskozi živahna. V ost« so nedeljska srečanja za Italijan prvenstvo prinesla tele rezultate.
I z I dl
♦Atalanta-Torlno
• Inter-Novara •Juventus-Flolrentina »Livorno-Genoa »Lucchese-Modena *Bologn»-Pro Patria »Padova-Lazio »Palermo-Milan »Roma-Triestina
♦ Sampodria-Bari
3:2
5:0
3:2
2:2
1:0
2:0
2:0
3:1
4:2
2:1
Dinamo	Metalac	2:2
Hajduk	Naša krila	1:1
Crvena	zvezda:Budučnost	1:1
Partizan	: Lokomotiva	2:0
Sloga :	Ponziana	0:0
	II. LIGA	
Mornar	Proletar	1:0
Dinamo	(P) : Spartak	3:2
Mttalae	: Dinamo (S.)	2:1
Sarajevo	■ Vardar	1:1
"	1	nogometno	prvenstvo
Pred sedem ln dvajsetimi tisoč gledalci se v Rimu odigrala tekma med
CDKA nogometni prvak ZSSR
MOSKVA, 2». — «»CDKA« Je v zaporedoma postal prvak zs„ »ji nogometu. V zadnji tekmi Je prem -»Dinamo« iz Moskve z rezultatom V nogometnem prvenstvu zfr>" 4 moštvo »CDKA« dobilo 18 teK;"K’pie tekme Je lgraio neodločeno, 4 pa je izgubilo.
MALI OGLASI
ZAMENJAM	enosobno *l*n vU)*
vratarja za	enako veliko, 1
Sonnlno «9.
Trgatev v Boljuncu
OČKA MONTAGNA IZ BO-LJUNCA CISTI NAGNITO GROZDJE IN TARNA, TARNA: «LETOS JE SLABSA LETINA OD LANI, ČEPRAV JE BILA LANI SUSA. PREVEC DE2JA JE BILO*. ISTEGA MNENJA JE TUDI MAMICA ZLOBČEVA, KI JO VIDIMO NA SPODNJI SLIKI.
S konference ASIZZ za TržaSko ozemlje v Ižoli
Nadaljevale bomo pot revolucionarne borbe
skupno z demokratičnimi množicami na Tržašhem
^—•“irmniTi l~'    imih ii hiiiii ii imihii um i i■—■ii  in— ■■■—m   r im—nr—mri ■     .—mmr—rmnmrMr—^M
(Referat tovarišice Alme Re§chitz)
MARK TWAIN
na indeJuu
V zapisniku ameriške komisije za proučevanje vprašanja svobodnega tiska in ki jo vodijo rektorji ameriških vseučilišč, profesorji prava, zgodovine in politične ekonomije ter predstavniki nekaterih bank, je rečeno, da je sodobni ameriški tisk «sposoben širiti laž hitreje in dlje, nego bi si mogli naši predniki sploh predstavljati«.
Šakali ameriškega tiska se kajpada na to ne ozirajo, marveč še nadalje izpopolnjujejo in mehanizirajo svoj tisk, to novodobno »ideološko industrijo«. Komisija je sicer obsodila lažnivost in neodgovornost ameriškega tiska, vendar skuša v dokaj rožnatih barvah prikazati položaj književne delavnosti v ZDA.
Ameriška založniška podjetja naravnost zasipajo tržišča z različnimi publikacijami pornografske vsebine, detektivskimi romani, protisovjetskimi izmišljotinami in ostalimi proizvodi dolarskih veleumov, ki po svoje emajlirajo stvarnost in ne dopuščajo povprečnemu državljanu seznati resnico. Obenem odkrivajo še eno tajnost svoje delavnosti: katere knjige se ne smejo obelodaniti.
Ameriški napredni tednik «New Masses« je nedavno pisal, da se ameriški založniki in recenzenti po drugi svetovni vojni skupno trudijo, preprečiti širokim masam dostop do resnicoljubnih knjig, ki obravnavajo pereča sodobna vprašanja. Cim se jim zdi potrebno, osporavajo aktualnost in potrebo publiciranja del celo lastnih klasikov.
Znani ameriški kritik Howels je leta 1910 imenoval Marka Twaina ((Lincolna ameriške literature«. S tem je hotel podčrtati napredno stališče tega sijajnega humorista in satirika, ki je položil temelje kritičnemu realizmu v Ameriki. Dolžnost založnikov bi potemtakem bila, da se oddolžijo velikemu geniju. Toda do danes v Ameriki še niso izšla zbrana Mark TwainQva dela.
Mnoga njegova dela sploh niso
bila ponatisnjena. Kajpada ima to svoj globlji pomen. Njegovo delo «V obrambo generala Funstona«, objavljeno v tedniku «New American Rewiew» že leta 1902 kasneje ni bilo ponatisnjeno niti v eni izdaji njegovih «zbranih» del.
Kako naj si to pojasnimo?
Vsebina obdelava epizodo imperialistične delavnosti ZDA na Filipinskem otočju. V vojni, ki je Izbruhnila leta 1898 med Ameriko in Španijo, je prva iztrgala Španiji niz kolonij, med njimi Filipine. Čeravno je filipinski narod med vojno sam odgnal zavojevalca in proglasil neodvisnost Filipinov, jim je Amerika napovedala vojno. Ameriškemu generalu Funstonu je pri tem uspelo ujeti vodjo narodno-osvobodilne-ga pokreta.
Funston se je poslužil zvijače in prišel tako v taborišče upornikov, kjer je zajel vodjo. Z jedkim sarkazmom «ščiti» Mark Tvvain verolomnega generala, dokazujoč, da tega pač ni on kriv, marveč njegova podla narava: «Vest mu je izhlapela skozi luknjičavo kožo že tedaj, ko je bil deček«.
Twain se ni omejil na razmotri-vanja etične strani postopka generala Funstona, marveč je razgalil ameriško impsrialistično politiko v celoti ter jo imenoval politiko «funstonizma». Z grenko ironijo ugotavlja Twain, da je delovanje Funstona ((dvignilo našo civilizacijo v isti meri, kakor jo je Evropa dvignila na Kitajskem«, ter s ponosom vzame na znanje očitek «izdajalca», ki so ga pristaši generala navrgli vsem njegovim nasprotnikom,
Tvvain je napisal mnogo antiim-perialističnih člankov, ki pa so znani le zelo ozkemu krogu čita-teljev. Njegovo delo «Clovek v mraku« se vzporeja po vrednosti s Sw!ftovim «Skromnim predlogom«. Tu ostro obsoia imperialistično politiko Amerike v Evropi, biča misijonarje, ki ((rešujejo iz teme« uboge črnce in Kitajce ter pripravljajo s tem pot imperialistom in njihovi suženjski civilizaciji.
Današnjo konferenca ASIZZ ni *0°lj slučajna. Narekovali sta jo . e stvari. Na eni strani polo-za3. v katerega so spravili naše ctlotno demokratično gibanje z objavo resolucije Informacijskega urada njegovi podtalni nasprotniki — vidalijevi frakciona-*■» na drugi strani položaj, ki je nastal z objavo te resolucije tu-.. v notranjosti ženske organiza-CIJe same, čeravno se je ta ni Prav nič zadevala in ni bilo dane-0° zanjo nobenega stvarnega po-“oda, niti ni MZZ, katere članica na*a or9ani2acija, ničesar
pjren^a v tem sm*siu-, aše celotno demokratično gi-“nje je zrastlo na osnovi dolgo-b°rbe proti fašizmu, ki je kijučevala najnaprednejše ljudi osnovi narodno-osvobodilne »rbe jugoslovanskih narodov in gansko-italijanske ga bratstva. ■Kot j? rastla narodno-osvobodil-borba jugoslovanskih narodov, .o je rastlo in se razvijalo ase demokratično gibanje, tako ® Je zakoreninjalo in utrjevalo * °vansko-italijansko bratstvo.
"aše demokratično gibanje je «0zi tri leta uspešno kljubovalo eni tem udarcem imperialistič-sil. Napravilo je iz sebe tr-
den obrambni zid, ob katerem so sg vsi ti udarci razleteli. In vsak udarec, ki so ga namerili na naše demokratično gibanje, je to gibanje samo še okrepil in ojačil tako, da se je v resnici zdelo nepremagljivo. Tako bi tudi bilo, č« ne bi v naših lastnih demokratičnih vrstah ne vedrili podtalni, skriti sovražniki našega demokratičnega gibanja in njegove pogonske sile KP STO. Ti skriti sovražniki so bili vsakovrstni oportunisti, likvidatorji in ljudje, ki jih že njihovo razredno bistvo sili v naročje sovražnika. Nikoli se niso strinjali z dosledno revolucionarno linijo, ki ji je sledila Komunistična partija Tržaškega ozemlja in, po kateri se je ravnalo celotno demokratično gibanje. Dosledna revolucionarna linija je bila za njih le težko breme in vsa ta leta so čakali le ugodnega trenutka, da ga odložijo. Ta trenutek je napočil z objavo resolucije Informacijskega urada, katero so oni zvijačno izrabili v svojo korist ter se poslužili kot sredstvo za dosego njihovih davno negovanih in skrbno pripravljenih načrtov.
V Komunistični partiji Tržaškega ozemlja, ki predstavlja stržen
vsega naiega demokratičnega gibanja sta bili že od njenega nastanka dve struji, čeprav se to na zunaj ni manifestiralo in se je morala druga podrediti prvi zaradi njene dosledne revolucionarnosti v rešitvi tržaškega vprašanja, kateri je bilo težko oporekati. Ta struja je zasledovala rešitev teritorialne pripadnosti Trsta in Julijske krajine v duhu krepitve mednarodne demokratične fronte in v duhu utrjevanja pridobitev narodno-osvobodilne borbe. Stremila je za priključitvijo Trsta k Jugoslaviji, ksr se je naše ljudstvo že za časa narodnoosvobodilne borbe skupno z njenimi narodi borilo za uničenje nacifašizma in ker se je v Jugoslaviji že v teku osvobodilne vojno z borbo, ki se je. bila proti okupatorju in istočasno proti domači reakciji, izvršila socialna revolucija ter ustvarjala podlaga zu pristop k izgradnji socializma. Prav zato je bila borba za priključitev Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji vseskozi revolucionarna, z njo se je krepil mednarodni internacionalizem, ker je tudi rešitev nacionalnega vprašanja bila vseskozi le v interesu revolucije.
Dosledna revolucionarna pot razbijačem ni bila pogodu
flfosprotni struji v Komunistični Partiji Tržaškega ozemlja pa ta Sledna revolucionarna borbena *** ni bila pogodu. Stremila je ~ Parlamentarizmom in za brez-razpravljanjem, ker se je ® SUojem, oportunizmu in likvida-01 stvu bala žrtev. Ostanki nacio-jjafefične miselnosti, ki so pri ne-aterih ljudeh v tej skupini bili * močno zasidrani, so jim pre-VKievali, da bi sprejeli Slovan-"O-italijansko bratstvo za eno iz-ed temeljnih osnov našega po-1 tžnega gledanja. Tako notranje je naravno pove-ltn?V<Xl° 5 Komunistično partijo J"*je, ki je stala v vprašanju te-j. f^alne pripadnosti Trsta in Ju-Hke krajine ves čas na strogo cionalističnem stališču in jim o dajalo najmočnejšo oporo.
^ Trstu je Komunistična parti-" Italije ustanovila 194j>. leta J°j ^formacijski urad, ki je or-8®nižira!	skupine	«prijateljev
todstva«, ki so poskušale vnesti j; Komunistično partijo Tržaškega Jem[ja poiitiino [jntjo Romuniji ne partije Italije v pogledu re-^e tržaškega vprašanja. Kakije bila vseskozi njena politič-.pinija, nam najbolje pričajo be-' ki Jih je prineslo njihovo *L’Unita» dne 14. septem-lakjer pravi: «La gior-j, a di lunedi che segnerd pet este distacco ufficiale dall’1-non potra non essere un gior-cj. *** Profonda amarezza per la ^ adinanza triestina, essa sentira u forte il peso degli errori com-datSSi	uomini che hanno gui-
Io Politica	estera italiana che
t	interessate	polemiche di par-
n°n hanno	voluto cogliere la
jr^ilitd che	si offriva loro di
Ko Tirnanere Trieste all'Italia».
j® bilo na mirovni konferenci jk*”.0 vprašan je Tržaškega ozem-Jhlnll ukinila v Trstu svoj ^cijski urad in skupino ilh jateVev ljudstva*. Teženj, ki r8d 'je' * njimi zasledovala in za-r katerih je bila tudi kritizi-»Sa*, Pa kljub temu da je Sovjet-«je *za na osnovi volje tržaških in ° a*‘čnih množic zastopala laikPirala v P°0ledu rešitve tr-oim !0a vprašanja Jugoslavijo, ni s tla. Tt težnje so se s strani he^nalističnih elementov na ti-
njih °iitovale tudi v KP S?0 in
sf°i'	predstavnik je
hoti. l idal' takoj po svojem pri aw v Trst.
&^e?0lrtciia Informacijskega ura-tiji je govorila le o KPJ, o par-1« j* ^ na obiasti, in ki ni ime-0j)ra STO prav nobenega IH i ka, je predstavljala Vidali-
Y*Voiu°di*Če Za napad m 710,0 Cinnarno partijo, na naše
celotno demokratično gibanje. Prav v trenutku, ko nam je bila enotnost najbolj dragocena in ko se je vedelo, da bo na mednarodni pozornici znova na tehtnici usoda Tržaškega ozemlja in da bo domača in mednarodna reakcija skušala na vse načine nagniti tehtnico na svojo stran, je Vidah našo enotnost na najbolj ogaben način razbil in tako razorožil naše demokratično ljudstvo.
Svoj pravi smoter, ki predstavlja edini in dokončni cilj njegove razbijaške dejavnosti, je razkrinkal pod krinko čistega inter-nacionalizma. Po navodilih iz Rima je zanetil najprej spor v Komunistični partiji Tržaškega ozemlja in ga potem vnesel v vse naše množične organizacije. Zavestno je postavil naše ljudstvo takoj po objavi resolusije pred dilemo: Moskva—Beograd; njegovi ljudje niso nikomur dopuščali stvarnega premisleka, temveč so od vsakega zahtevali takojšnjo odločitev. Niso spraševali, ali so obtožbe, ki jih iznaša resolucija Informacijskega urada resnične ali ne, ali odgovarjajo ali ne dejanskem. stanju v Jugoslaviji, temveč od so jih vzeli za podlago gnusne gonje, ki so jo pričeli istočasno proti tistemu delu Tržaškega o-zemlja, ki je pod jugoslovansko vojno upravo in proti Jugoslaviji sami. V našem ljudstvu so hoteli zabrisati spomin na narodnoosvobodilno borbo, da bi mu tako laže iztrgali iz srca Jugoslavije. V notranjosti so jo hoteli in jo hočejo prikazati kot buržoazno in ne kot ljudsko republiko, ki gradi socializem, v zunanji politiki pa kot deželo, ki se je oddaljila od protiintemacionalistične fronte, čeravno sta na podonavski konferenci in na zasedanju VS zavzeli Jugoslavija in Sovjetska zveza isto stališče. Zaradi dileme Moskva—Beograd in zaradi globoke ljubezni, ki je zlasti v-narodno-osvobodilni borbi zrast-la v našem ljudstvu do Sovjetske tveze, je Vidaliju in njegovim pomočnikom t> prvem trenutku uspelo potegniti za seboj večino demokratičnih množic, ki pa so v dogodkih, ki so spremljali Vida-lijevo akcijo, videle, kam vsa ta stvar pelje, in so se zato pričele obračati od njega. Domača in tuja reakcija pa je slavila svojo zmago, kajti zdaj so se končno v demokratičnem gibanju na Tržaškem ozemlju pokazala razpoka. Kar nje) ni uspelo v polnih treh letih in za čemer je ona polna tri leta stremila. je opravil zanjo Vidah s svojimi pristaši. Anglo-ame-fiški imperialisti bi res nikoli ne mogh pričakovati boljšega zavez-
1K liu.
Potvarjanje resnice Vidalijevih pristašinj
Jcp ° v‘ru *e celotne splošne sli-<ln°rarno sedaj razmotriti tudi ki so si sledila v naši ^ou0 or°ani2QC<jl, tn preučiti nfi-U„a° bistvo in njihovo smotrnost. ike0nni kongres ASIZZ Trža-tn«rc °*emlja, ki se je vršil v >iajj 1 ie(°šn.,ega leta, je začrtal Ctf>),Q ’ °®ni*aciji jasen program. nc V "“se ozemlje razdelje-li{ne° ^!>* coni’ ki imata tako raz-Cr0anil!1VlJenJske P°t?o)e, jg naša ®ci)a ta program v celoti t'inir,JeVala v duhu kr«pitu« on-«,(	r,alislične fronto in ja*a”ja
* cHiit'lVne dem°kracije v tkla 'u n«	Uh	zasleduje	mednarod-
T0ci^kratiina icn,ka tveza. bj() j- ,<d' v nai‘ organizaciji «o Pred resolucijo Znfomacij-urada na delu raaiiivalril
*‘Ceoa
~ ’ —.... so se lave,'no 1111 Vpitv n° Predali Vidalijevemu *(tj „ ln pričeli polagoma in sko-0ouo eopa*no vnašati vanjo nje-
5am,
Nesmiselnost.
0 tako je priflo do tega, da
se v brošuri, ki jo je izdala ASIZZ ob priliki ustanovnega kongresa, ne piše jasno in odloč-čno, da je vzklila naša ženska organizacija ASIZZ iz narodnoosvobodilne borbe in da je bila njena predhodnica AFZ za Julijsko krajino ustanovljena že leta 1942, temveč se resnica enostavno potvarja. Potvarjanje resnice je zasledovalo neki namen, katerega pa so tedaj čutile le redke tovarišice iz najožjega vodstva. Ta namen je bil odtegniti našo organizacijo, da bi se naslonila na AFZ Jugoslaviio, izpodrezati korenine njenega nastanka, da bi usahnili v nje) revolucionarni sokovi, ki so po njih prihajali, in te opreti na UDI, to je na organizacijo, ki jo imajo žene v Italiji. To je doka) odkrito tudi povedala sama predsednica ASIZZ tov. Marija Casali - Carletta na prvi seji po ustanovnem kongresu. Rekla je, da bomo morale našo politično linijo prilagoditi po-
litični liniji, ki jo ima UDI v Italiji. Na pripombo tov. Spele, kako to misli, ker se borba italijanskih žena ne more vzporejati z našo zaradi okolja in razdobja, v katerem se razvija, se je tov. Car-letta le posmejala in pripomnila, da bodo že dobili direktive. Od kje bodo prišle, je previdno zamolčala in skupno z Vidaljiem čakala priložnosti, ko bo lahko spraviti žensko organizacijo iz dosledne revolucionarne poti v slepo ulico.
Resolucija Informacijskega urada pa je tudi v enem delu, vodstva ASIZZ vzbudila niz prikritih teženj, ki sem jih tu že deloma nakazala. Ta del vodstva ni mogel počakati, da bi se sklical izvršilni odbor in bi poprej razpravljal, ali je prav. ali ni, da se vnese spor, ki je nastal v Komunistični parti-ji Tržaškega o-zemlja tudi v žensko organizacijo. Brez poprejšnjega soglasja izvršilnega odbora se je ta del vodstva odprai’il na teren in tam pričel mobilizirati žene v smislu odpora proti Jugoslaviji in v smislu odpora proti tistim tovarišicam, ki se niso strinjale, da se ta spor vnese tudi v žensko organizacijo, ker so vedele, da bo razbil enotno fronto demokratičnih žena Tržaškega ozemlja in tako ošibel tudi mednarodno fronto demokratičnih žena. Najprej so iz rajonskega odbora izključili tov. Grozdano, češ da ne bo mogla več delati, ker ni v ttniji, ker zastopa Babičevo in n« Vidalijevo tezo. Sledila je izključitev tov. Coljeve, Siloue in Bavčarjeve iz rajonskega odbora in sklican je bil partijski aktiv komunističnih žena. Na tem aktivu je del vodstva hotel obravnavati le Vidalijevo tezo, katero naj bi tovarišice sprejele brez vsake diskusije.
Nekaterim našim tovarišicam pa se je posrečilo preprečiti ta njihov prvotni namen in prisilile so predsednico Marijo Ca-sali-Carletto, da je prečitala v celoti resolucijo tov. Babiča in začela diskusijo.	,
Dosegle so, da niso bili sprejeti isti večer enostranski sklepi s tem, da so prikazale, koliko važnosti je enotnost naše organizacije. To spor v KP STO bi moral našo organizacijo čim manj prizadeti. Na seji izvršilnega odbora in plenuma glavnega sveta, ki sta bila sklicana šel« pozneje, ko je bil teren že ves razgiban in ko je bilo na njem razdiralno delo že opravljeno, je bilo izključenih onih devet članic izvršilnega odbora, ki so podpisale izjavo, da se ne strinjajo s tem, da se je spor iz Komunistične partije Tržaškega ozemlja vnesel v žensko organizacijo, da »e ne strinjajo s spremembo politične linije, ki pelje v revizionizem in da vztrajajo na programu, začrtanem na ustanovnem kongresu. Ker del vodstva, ki je izglasoval izključitev, ni čutil v sebi dovolj moralne opore, je povabil na plenum glavnega »veta tudi teren, ki naj mu moralno oporo zajamči. Namesto stvarne diskusije na osnovi izjave, ki p je podpisalo 9 tovarišic iz izvršilnega odbora, se je vsa diskusija omejila na blatenje Jugoslavije in cone B ter se spremenila v zmerjanje s fašistko in v žvižge. Značilno pa je eno, da so ta naziv dali najdoslednejšim revolucionarnim borkam in da so med drugimi izključili iz organizacije prav one tovarišice, ki so jo ustanovile in one, ki so za njen razmah tudi največ prispevale.
Me, ki ostajamo zveste programu, sprejetem na ustanovnem kongresu, se upravičeno smatramo za edine resnične predstavnice ASIZZ na Tržaškem ozemlju in bomo še nadalje hodile po poti, ki nam jo začrtuje ta program. Z vsemi svojimi silami bomo podprle borbo demokratičnih množic *a spoštovanje mirovne pogodbe, da se ta dejansko uveljavi na Tr-
S proslave Kosovelove brigade
V NEDELJO JE BILA NA PLISKOVICI PROSLAVA 5. OBLETNICE USTANOVITVE KOSOVELOVE BRIGADE. NA SLIKI: ZGORAJ: NASTOP PEVSKEGA ZBORA UMETNIŠKO—KULTURNE SKUPINE MLADINSKE DELOVNE BRIGADE: «KAJUH». V SRE-DI: PLESNI TRIO «KAJUHA» IZVAJA SLOVANSKI PLES. SPODAJ: NASTOP PEVSKEGA ZBORA IZ SE2ANE.
laškem ozemlju in da se preide od mrtvih črk na stvarnost. Upirale se bomo manevrom imperialistov, ki hočejo iz Trsta napravit! eno izmed žarišč nove vojne bodisi s tem, da bi ga izročili De Gasperijevi Italiji, ali pa s tem da bi ga dali domači reakciji v dejansko upravo. Borile se bomo ra znosne gospodarske pogoje naših družin, proti povišanju cen, nizkim mezdam in brezposelnosti, proti črni borzi, špekulaciji in prostituciji. Vemo pa, da so odvisni boljši ekonomski pogoji in da je rešitev vseh vprašanj, ki danes razjedajo tržaško družino in glodajo v notranjosti vsake žene in matere, v pravilni usmeritvi naših borbenih sil, v pravilni rešitvi teritorialne pripadnosti Tržaškega ozemlja. Prav na vprašanju teritorialne pripadnosti se odkriva obličje resničnega demokrata, revolucionarja in interna-cionalista dejanj in ne besed.
V kritiki, ki jo je del vodstva ASIZZ napravil o delovanju naše ženske organizacije, so nedvomno najbolj težke, najbolj strupene in najbolj krivične tiste besede, ki govorijo, da je bila naša organizaciji nuna organizzazione di facchinaggion.
Z njimi se hoče z enim samim zamahom udariti po vsem njenem delovanju, izpodkopati zdrave temelje, ki jih je dala naši organizaciji narodno-osvobodilna borba in uničiti njeno revolucionarno vsebino. Ko te ne bo več, ko ne bo več v njej sledu narodno-osvobodilne borbe, ko bo pozabljeno slovansko-italijansko bratstvo, se bodo odprla na ste-žaj vrata ženam, ki pripadajo političnim formacijam, ki bi na program ustanovnega kongresa nikoli ne pristale. Ko se bo to do kraja dopolnilo, se tisti del vodstva ASIZZ, ki je stopil na Vidalijevo linijo likvidatorstva, ne bo mogel več lastiti tega imena in tudi ne tirati za seboj tistih žen, ki jim danes zaradi ne-
poznavanja stvari še sledijo. V doglednem času bo tisti del vodstva resnično odprl vrata svoje organizacije ženam, ki so zbrane kakor tov. Carlett a napoveduje v’ svojem članku mKomuni-stične žene in ASIZZn, v drugih političnih formacijah. ASIZZ se bo na ta način spremenila v nekako «Giunto d'intesan. Zgodilo se pa bo tem lažje, ker je tisti del vodstm ASIZZ, ki si je o-svojil Vidalijevo tezo, že zdrknil iz dosledne revolucionarne poti in se že zdavnaj ne ukvarja več s problemi, ki jih stavlja pred naše ženske množice vsakdanja borba proti imperializmu. Ta del vodstva išče le novih, prijemov za svoje zamahe proti Jugoslaviji, ki mora brez sledu izginiti iz naše ljudske du*e. To so dejstva, ki nakazujejo pot, na katero bi rad spravil ta del vodstva našo celotno žensko organizacijo z vsem njenim članstvom.
Kam je torej privedla brezplodna diskusija na osnovi resolucije Informacijskega urada našo žensko organizacijo, diskusija, ki se ni sprožila razen v AFZ Jugoslavije, ki je bila indirektno prizadeta, v nobeni drugi ženski organizaciji na svetu? Naše ženske množice je popolnoma pasi-vizirala, nočejo se več udeleže-zevati sestankov, ker se na njih blati Jugoslavija^, za katero so se borili njihovi možje sinovi in ker ti sestanki spominjajo s svojim koncem na najbolj žalostne fašistične čase. Prav v trenutku torej, ko se bo zeleno mizo znova pretresala usoda Trsta, ko bi moralo naše demokratično ljudstvo z manifestacijo svoje volje podpreti Sovjetsko zvezo in ji t dejanji dokazati svojo naklonjenost, smo ostali ohromljeni in nemočni! To jo prvi rezultati Vida-lijeve akcije. Temu pa bodo sledili drugi še bolj težki in boleči. Navesti je slovensko-italijansko bratstvo, ki je vzklilo iz skupno prelite krvi in skupnih žrtev. O-
no ni umetna tvorba, kakor si ga
nekateri predstavljajo, temveč je plod skupnih borb, skupnih naporov ter se krepi in raste na revolucionarnih tradicijah in v pogojih dosledne revolucionarne borbe.
Me žene ne smemo še nadalje ždeti v mrtvilu, v kakršnega so nas pognali Vidalijevi privrženci. V ten težkih časih, ki v marsičem ličijo najtežjim časom iz 1941. leta, se moramo znajti, kot smo se tedaj, ter iz močvirja, ki nas obkroža, upreti pogled v jasnejšo bodočnost. Zbrati moramo svoje moči in se z njimi na sloniti tja, kamor smo se naslanjali sedem let in od koder smo useh sedem let nenehno črpali podporo. Eno nam mora biti jasno, da se v življenju vedno izkaže resnica in da bo Jugoslavijo prikazala v edino pravi luči ter odvrgla vse strašne obsodbe, ki sedaj dežujejo nanjo ter razgalila farizejsko bistvo ljudi, ki so razbili enotnost tržaških ljudskih množic ter jim iztrgali to edino in najuspešnejše orožje v borbi proti imperializmu.
Tovarišice, ki so bile izključene iz izvršilnega odbora, ker so stale na programu ustanovnega kongresa in ki so hotele preprečiti razdor v vrstah naše ženske organizacije, so čutile dolžnost, da o vsem tem obvestijo Mednarodno demokratično fronto žena. Istočasno so jih obvestile, da bomo iz svoje srede izbrale danes tovarišice, ki nas bodo zastopale na mednarodnem forumu, ker sta top .Loretta in Marina zlorabili naše zaupanje in zapustili pot dosledne revolucionarne borbe. Me hočemo to pot nadaljevati, me hočemo biti eno z demokratičnimi ljudskimi množicami Tržaškega ozemlja, .ki so ostale zveste svoji borbeni liniji in ki se te linij?, znova oprijejnljejo, da bo naša organizacija vredna članica MDFZ.
OPOMIN
*(•#/)Iff/f 2'itvi'
Nekaj misli tovariša, ki je sodeloval z bazoviškimi junaki
junaški narodno-osvobodilnl borbi ob strani jugoslovanskih narodov in pod vodstvom Sovjetske zveze, danes, ko smo se 3 leta polteno borili z italijanskimi demokratičnimi množicami za pravice, ki nam jih kratijo naši biv-ši zavezniki, smo se skoraj povrnili v iste čase. Po objavi resolucije Informbiroja so se našli v Trstu ljudje, ki so na to resolucijo komaj Čakali in takoj hlastnili po njej. To so tisti ljudje, ki so 3 leta naše skupne borbe v Trstu gledali po strani na naše delo in komaj čakali trenutka. da so se zagnali proti nam. Ob njihovi strani pa so tisti zapeljanci, ki ne čutijo več tega, česar jih je učila njihova mati. Slepo drvijo s skupino, ki je komaj čakala na priliko, da bi razdružila v zadnji- vojni vzniklo bratstvo Slovencev in Italijanov, da bi med njimi ustvarila globok in nepremostljiv prepad.
V svoji besnosti so šli celo tako daleč, da nam Slovencem zanikajo stavbo Ciril-Metodove družbe pri Sv. Jakobu, za katero so naši očetje in dedje pod geslom: «Mal položi dar, domu na oltar!« zbirali kronico in li-rlco za lirico. Seveda so to njihovo perfidno zahtevo skrili pod krinko, češ da se stavbe po krivici lasti neka Slovencem «so-vralna klika«, zbrana okrog Babiča in Uršiča. Po -svojih časopisih so v ftmi luči prikazali Ciril-Metodovo družbo, ki je zvesto stala ob strani v najhujših dnevih fašističnega zatiranja, takrat ko ni bilo od današnjih razbijačev najbrže nobenega, ki bi nam pomagal.
Zaradi tega slovensko ljudstvo ne sme slepo dirjati za temi epsevdokomunisti«, temveč se mora dane* kot se je v letih borbe tesno združiti ob strani naših voditeljev, ki so nas pošteno in zvesto vodili v najtežjih dneh.
Mi, ki se tega zavedamo in ki čutimo krivico ,ki se nam godi, ne smemo v tem trenutku držati križem rok. Kot nekoč tako se moramo tudi danes boriti za naše pravice in ne smemo dopustiti, da nam bodo blatili najbolj junaško stran naše zgodovine. Ne smemo slepo drveti za skupino, ki hoče razbiti slovensko-italijansko bratstvo in na ta način oslabiti našo udarno silo, temvej moramo trezno premisliti, kam pelje njihova pot, skreniti s te poti ln vrniti na tisto pot, ki nam Je že dala toliko sadov v preteklosti.
(Zaradi tega pozivam vse, naj se ne dajo speljati na tanek led po razbijaški propagandi ter naj se vrnejo na pot, ki so jo slovenskemu ljudstvu pokazali ba-zovllki junaki.	Z.	A;
.fo končani prvi svetovni vojni slovenska mladina ni držala križem rok, temveč je šla takoj na delo in pričela ustanavljati naša slovenska prosvetna društva in športne krožke. Delala je na tem, da bi takratna italijanska vlada dala Slovencem to, kar je njihovega. Dogodilo pa se je ravno nasprotno. Fašistična vlada nam ni samo wla to, kar smo imeli, temveč se je z vso besnostjo vrgla na slovensko ljudstvo ter pričela zapirati slovenske šole in ukinjati športne krožke.
Slovenska šola, kjer smo se prej učili lepe slovenske besede, je
postala potujčevalnica. Niti lastnega jezika nismo smeli ne doma ne na cesti več govoriti. Zaradi tega nasilja smo se odločili za akcije. Ce ne sme biti naša slovenska šola nič več slovenska, potem tudi ne bo postala italijanska. To je bilo naše geslo, ki nam je dajalo poguma in nas vodilo pri našem boju. To, kar so naši očetje sezidali in si za to pritrgovali od U3t, so kmalu uničili rdeči ognjeni jeziki.
In danes po tolikih letih suženjstva in po vstajenju in svobodi, ki smo si jo Slovenci s težkimi in krvavimi žrtvami priborili v
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4
28. septembra 1948
Poslednji poziv!
Se malo dni nas loči od prihodnjega šolskega leta. Cas za vpisovanje še poteka. Vendar je doslej, kot se sliši, število vpisanih učencev nizko. To kaže le na malomarnost in brezbrižnost nekaterih slovenskih staršev, kajti število učencev bi moralo biti po vsem računu približno enako kot lani.
Da so po nekaterih slovenskih 'družinah ne samo na deželi, ampak tudi v mestu, tako lahkomiselni, je dejstvo. Nekatere matere se izgovarjajo, češ naš ni nič povedal, kdaj so vpisovanja; drugi zopet: mi ne beremo listov in nismo vedeli; tretji celo: saj je bil naš že lani v šoli, kaj se mora vSako leto na novo vpisovati? Taki in podobni izgovori in zagovori se slišijo, če koga malce opozoriš, kaj je dolžnost staršev in slovenskih še posebej.
Pozivi in pojasnila o vpisovanjih so bile že neštetokrat v časopisih, v mestu so šolska tajništva, ki rade volje dajo vsa pojasnila. Zakaj se ljudje ne potrudijo do njih? To je zgolj brezbrižnost, ki je ne bodo nemarni starši opravičili ne pred svojo vestjo in ne Pred svojimi otroki, za katerih bodočnost se premalo brigajo.
Vemo, da so še drugi vzroki, ki 'deloma ovirajo vpisovanje v slovenske srednje in celo ljudske šole. Ti vzroki so prvič prikrite grožnje, ki izvirajo od italijanske šovinistične strani• Dogodilo se je na primer, da so v nekem uradu družinskega očeta vprašali, na kateri šoli ima vpisane svoje otroke. Moža je to skrito namigovanje malce preplašilo in bi že skoraj svojega otroka zaradi namišljene skrbi za ljubi kruh prepisal v italijansko šolo. Potem je sprevidel, da so slovenske šole priznane po mirovnih pogodbah in od države same ustanovljene. Seveda so trn v peti nekaterim prenapetežem, ki zanikajo nam to, česar bi sebi nikdar pod nobenim pogojem in to je pouk v materinem jeziku. To je danes osnovno pravilo vseh civiliziranih narodov in. velja torej tudi za nesrečne goriške Slovence, ki jim ta kulturni kruh odtrgujejo že več ko četrt stoletja!
Drugi prikrit vzrok nekaterih staršev je skrb, da njihov otrok po dokončanih študijah ne bo dobil kruha in ga mislijo zato poslati raje v italijansko šolo. To je zopet prazen strah; šole so državne in po maturi se vsakdo lahko vpiše na katero koli univerzo. Se to prednost ima, da se razen na italijanske lahko vpiše na katero koli slovansko. Z nižjo srednjo šolo pa bo dijak s slovenske šole ravno tako dobil službo, ako se seveda mesta na razpolago — kakor njegov tovariš z italijansko: obe sta držatmi. Jasno pa, da bodo nekateri delali ovire, a jim bo tudi to prešlo.
K tretjemu skritemu vzroku, narodni mlačnosti nekaterih slovenskih staršev, se pa nOčemo niti povračati. Dovolj je ie bilo o tem govora. Taki naj si vest sami izprašajo in naj računajo z bodočnostjo!
Vse druge slovenske starše pa pozivamo, naj pohite z vpisi svojih sinov in hčera v slovenske šole, da tudi s tem izpričamo, da smo ohranili neoskrunjeno svetinje naših dedov.
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749
KULTURNI PRAZNIK V SOVOUNJAH ^ i«S
je zbral tisoče v Italiji živečih Slovencev
V najlepši septembrski nedelji so vsi gorlški Slovenci od blizu in od daleč pohiteli v Sovodnje. Jesensko sonce je Slovence na njihovem vse. ljudskem prazniku radostno pozdravilo s toplimi žarki, sinje nebo in lahka zelenorumena barvitost milega okolja sta tvorila ljudskemu zabavišču na prostranem travniku pester okvir. Soča in Vipava sta nam šušljali vsaka na svoj način srčne pozdrave in topla voščila bratov iz Soške in Vipavske doline in vseh Primorcev, saj se reki v Sovodnjah spajata kot simbol povezanceti narave in ljudi naše Primorske. Tu smo se počutili kot doma, člani ene družine, kjer se vsi razumejo in ljubijo ter se vsak po svoje žrtvuje za skupni blagor.
V takšnem razpoloženju se je nabralo v nedeljo 26. t. m. v tej veliki vasi tisoče in tisoče ljudi. Različna narečja, ki smo jih slišali od naših rojakov iz vseh strani Goriške pa tudi iz Kanalske doline in Benečije, so se zlivala v prijeten domači akord, ki je prišel do mogočnega izraza v prelepem zboro-vem petju, naši najmočnejši duševni vezi.
Nedeljsko manifestacijo ie organizirala Zveza slovenskih prosvetnih društev, da preskrbi našemu Življu nekaj kulturno prosvetnega razvedrila, po katerem čutimo Slovenci v Italiji res veliko potrebo. Trudapolno delo, napori prirediteljev, priprave prosvetnih društev in vztrajne vaje pevskih zborov, vse to je zahtevalo mnogo požrtvovalnosti. Računati smo pač morali edino le na svoje moči in sredstva, za vaje pa so si morali ljudje odtrgati čas od svojega počitka. Saj si mora vsak naš človek trdo služiti vsakdanji kruh in mu težko preostaja časa za drugo. Požrtvovalnost pa je bila poplačana z uspehom prireditve.
Prireditev je potekla ob ogromni udeležbi, splošnem zanimanju in navdušenju ter je izzvenela kot do. sedanji največji praznik naše kulture in športa. Pokazalo se je, da si petje in fizkultura iz dneva v dan (bolj utirata pot med našim življem, zlasti med podeželsko mladino. To je dogodek izrednega pomena za nas Slovence, ker nam je porok napredka in še večjih uspehov na poti našega narodnega prebujenja in kulturnega izživljanja. LjuHski tabor, ki ie tudi zaključil sezono letošnjih večjih prireditev, nam je postoteril zaupanje v naje moči in vrline, mnogim pa je odkril lepoto in globino naše ljudske umetnosti, ki je vredna, da jo v bodočnosti Čuvamo in gojimo‘V ve?jo ljubeznijo, ker je ena najbolj plemenitih svetinj, ki so nam jo dedje zapustili in nas danes po vseh nastalih razmerah tesno veže z našimi srečnejšimi brati.
*	* *
V prvih popoldanskih urah je na glavni poti skozi Sovodnje mrgole-
I lo ljudi. Prihajali so kamioni, sku-
I	pine kolesarjev, vozovi, avtomobili,
Praznik grnzdj a v Umagu
polni avtobusi. Okoli dveh se je pričel drugi del športnih tekem. Tekma v balincanju je bila že predpoldne. Posebno navdušenje je bilo okoli kolesarske dirke, ker je ta zelo priljubljena med moško mladino. Nestrpno je množica pričakala prvake in jim izkazala svoje občudovanje. Med tem pa so na travniku izvajali razne lahkoatletske tekme, kakor tek čez dm in stm, met krogle, skok v višino in daljino, brzotek i. dr. Mladina se jih je udeležila v velikem številu, dokaj večjem nego ob prvi fizkul-tumi manifestaciji v Standrežu. Dekleta niso nikakor zaostajala za mladinci.
Dotok ljudi v Sovodnje ni ponehal do večera. V vasi ni bilo še nikoli tako živahno. V gostilnah so ob zadnii stari kapljici posedale cele družine, izletniške skupine in povsod ie donela slovenska pesem. Sovodenjci so se potrudili za gostoljuben sprejem in dobro postrežbo. Pri delu so jim pomagali sosedje iz Standreža in drugod. Vas je imela praznično lice. Snažne poti, pospravljena dvorišča, s cvetjem
okrašena okna in splošna čistoča so nudili vsakemu vtis pristne slovenske vasi tudi v zunanjem pogledu.
Športne tekme so se zavlekle skoraj do večera. Ta čas so številni gosti zasedli tudi mize ob buffetih na prostem in še predno so nastopili pevski zbori in baletke, je pro. strani travnik bil kot mravljišče. Tu in tam so igrale harmonike in zabavale posamezne družbe.
Spored pevskega koncerta je bil pester in bogat. Za tem je bilo odlikovanje najboljših dirkačev in športnikov. Ko ie legel mrak in so zagorele luči, so sovodenjske mladenke razveselil« oko gledalcev s klasičnim baletom.
Zvečer je velikanski razkošno razsvetljen «brj.ar» objel stotine in stotine parov vseh starosti, ki so se ob zvokih orkestra «Iris» zabavali do konca nepozabne nedelje ljudskega tabora, ki je goriške Slovence zedinil v tako lepo uspeli
V	soboto ob 17.30 je nameraval poročati poslanec Santi Ferdinanda goriškemu delavstvu o zadevah sindikalnega značaja.
Na Telovadnem trgu se je zbra-
lo	precej ljudi. Veliko je bilo število delavcev, panj razgrajačev in zopet veliko policije. Imenovani glavni tajnik Splošne italijanske delavske konfederacije (CGIL) je začel govoriti, takoj pa je nastal nemir, ki ga je povzročila peščica plačanih razgrajačev. Govornik se je zaman trudil, da bi prišel do besede, a v deželi demokristjanske svobode mu ni uspelo. V brezkončnem žvižganju, kričanju in »petju« je moral govornik odnehati in se pod varstvom policije umakniti na sedež Delavske zbornice. In ko še ni nehala razgreta čreda plačancev razgrajati, se je policija ojunačila in izpraznila prostor pred Delavsko zbornico. Tudi to pot je zmagala ulica, ker Za to postavljeni organi niso preprečili razgrajanja in niso omogočili dovoljenega delavskega zborovanja. Naša policija
manifestaciji sloge in enotnosti.
Poročilo o koncertu in športnih I n* «najboljša», kakor n. pr. tržaška, tekmah bomo prinesli v jutrišnji j zato se ji tudi zgodi, da jo ulica številki.	1	“žene, v kozji rog.
Nesreča, ki ne počiva, je včeraj zopet šla skozi drevored XX. Septembra. Prometnih nesreč je namreč bilo že mnogo in vseh vrst na tem koncu. Zdaj je doletela mladega pripadnika obmejne policije, ki službuje na solkanskem bloku. Agent je okoli 10 predpoldne z vso naglico pridrvel s kolesom po ul. Coronini navzdol na drevored in ko je hotel zaviti na levo v Coro-ninijevo vilo, kjer je njegovo poveljstvo, se je na vso moč zaletel v neki civilni avto, ki je v istem trenutku naglo vozil p.o svoji desni strani, po drevoredu proti pevm-skemu mostu. Neprevidni kolesar se je znašel yes potolčen in onemogel v mlaki krvi. V silnem trčenju si je prebil lobanjo ter odnesel še druge težke poškodbe. Od. peljali so ga takoj v bližnjo bolnico Brigata Pavia.
kino =
17: «Pot vsakogar«
M.
VITTORIA.
Loockvv ood CENTRALE. 17: «Grand Hotel Asto-ria», L. Turner, G. Gogers in W. Pidgeori.
VERDI. 17: Naskok šestoterih*, E.
Flynn in O. De Havilland. MODERNO. 17: «Za jutrišnjim dnem« J. Parker Ch. Wininger.
EDEN. 17: «Vražji vitezi* B. Crabbe sledi «Topolino».
Čez Muzce v Rezijo
Planinski izlet 2. 111 3. oktobra
Spored izleta: Odhod v soboto 2. oktobra ob 14. uri s kamionom s Travnika skozi Tarčent do izvira Tera (Tor-re). Prenočišče na bližnji planini na seniku (Vzeti s seboj odejo!). V nedeljo 3 .oktobra pohod na Muzce, čez sedlo Stilico, na Cadin (1820 m), sestop na škrbino Planinico /<977 m), v Suhi potok in po Barmanovi dolini v Rezijo (na Ravenco - Prato di Resia).
Prijave in vpis v J<at. knjigarni najkasneje do petka 1. oktobra predpoldne. Ce do tega časa ni vpisano zadostno število udeležencev, izlet odpade.
Opomba: Izletniki se v nedaljo zjutraj razdelijo lahko v dive skupini: prva se opravi peš čez Muzce, druga se s kamionom pripelje mimo Tar-čenta, Rtena (Artegna), Humin (Ge-mona) in Resiutte okrog v Rezijo, kjer se obe skupini spet združita.
Kmalu za Tarčentom se gornja Terska dolina zoži s sotesko. Preidemo kraj« Cižerje. Njivice (Vedroma) — in ko smo spet bolj na odprtem, na širši svetlobi, se ustavimo v Tamu na Teru (Pradielis), ki je največja naselbina ob gornjem Teru, še v dolini, a na desnem višjem obronku leži največja občina Brdo (Lusavera). Kmalu naprej, ne daleč od tam za Lesom na zapadni strani je izvir Tera (Torre). Ta nemirni hudournik silno narase iz svojih lastnih izvirov in pritokov, drvečih z bregov Muzcev in Velikega vrha. Te silne vodne energije do dobrega izkoriščajo po kanalskih napeljavah in ceveh za elektrarne in
tvornice svilopreje v TarčentU.
Muzci sami (M. Musi) so pa redno značilno gorovje, pravi ziP med Tersko in Rezijansko dolino, tvorijo .V pravem pomenu besede res pravilno konstrukcijo sklonje* ne gorske verige, razjedeni in ra’ skoyi so brez vsakega znaka žiV' ljenja, brez najmanjšega čopa ruševja ali borovja, skoraj nedostop> ni ljudem in živalim. Zato jih hri> bolazci redko obiskujejo in J1« geologi niso niti dovolj raziskali. Pastirske planine so le na slemenih proti Beziji. Imenujejo te g°re Muzce, ker molzejo tam živino.
Mi se bomo izognili nepristopnih obronkov hudomušnih Muzcey>
jih osvojimo čez sedmo Stilico (1. m), se povzpnemo na Cadin u * m), od koder je sijajen razgled 0
Alp do Furlanije (od vznožja 0° vrha je tri pičle ure strme M na vrhu se odpočijemo ob di panorami. Več prijetnega odmora si privoščimo na Planinci (977 n* pri prijaznih pastirjih. V dveh url* cah po Suhem potoku in Barmovi dolini skozi sela Liščice, Gozd, N)1-vo, preko Rezijanske Vode sre®j" pristanemo in se oddahnemo na B3' venci.
Gornja Terska dolina, dolin* Tam na Mej? in še Eezija nam nu dijo značilne posebnosti in krajev' ne zanimivosti v geološkem in nf" rodopisnem pogledu. Kdor hoč« kaj znati, na pot 9 svet.
ISTRA
V	nedeljo je bilo v Umagu lepo celodnevno slavje, ki ga prirede vsako leto v tem času, ko je pričetek trgatve. Ta dan tekmuje osem bližnjih vasi z alegorijo vozov. Najlepše z grozdjem okrašeni voz v sprevodu skozi mesto, dobi nagrado.
Letos se je pričel program ob 10, po končanem prostovoljnem delu, ki se ga je udeležilo 180 prostovoljcev. Ti so bili zaposleni pri popravilu in olepšanju cest v mestu ter pri gradnji nove ljudske hrvat-sko-italijanske šole.
Od 10. do 12. je bilo torej prodajanje grozdja na lepo okrašeni stojnici sredi trga. Mlada dekleta so ponujala, prodajala in zavijala kupovalcem sladki sadež, ki je bil
nalašč za to priliko natrgan. Po kosilu od 13. do 15. se je razvil sprevod alegoričnih voz, od 15. do 17. nogometna tekma med Auroro in Umagom, od 17. do 18. velika tombola na trgu, kjer so bili dobitki od 1 do 5 tisoč, od 18. do 20. je nastopila naša najboljša vrsta orodnih telovadcev za STO s Strgarjem na čelu, ki je izvajala celoten program, kot na akademiji v Kopru, ob 20. pa je bil začetek velike ljudske veselice s plesom, kjer so bile tudi določene za najboljši plesni par nagrade.
«Praznik grozdja* v Umagu je imel torej bogat program in ker je bila še krasna sončna nedelja, je privabila polno ljudi od blizu in daleč, ki so se prav lepo in prisrčno zabavali in razvedrili.
V	nedeljo 26. t. m. je imel Pod-savez Slovensko-hrvatske prosvetne zveze v Bujah svojo glavno skupščino. V Ljudskem domu, kjer je skupščina zasedala, je bilo zbranih okoli 150 delegatov in delegatk iz posameznih krajev bujskega okraja, ki imajo prosvetna društva. Med njimi so bili starejši in stari kmetski možakarji, ki se radi ponašajo v svojih spominih, da so čuvali svojo zemljo še pod Avstrijo, da so vzdržali pritisk italijanskih režimov brez razlike naj so bili liberalni ali fašistični. Mlajši delegati imajo še v kosteh muke in poleganje po italijanskih ječah, internacijskih taborišč, karabinjerskih postajah. Sedanji rod kmetsko-delavske mladine, ki je zastopal včeraj svoja društva, pa je že ožarjen z epopejo narodnoosvobodilne borbel Ta rod, ne popustljiv v svojih ciljih, s pogledom idealistov, ki delajo vselej brez želje po časti in slavi, pripravljen vedno na nove žrtve. Njegovo ponašanje izraža srečo ob zavesti, da istrski narod kot celota in kot posamezniki ve"dno najbolj ceni tslo-bodu zlatno» in da brez te za istrsko ljudstvo ne bi bilo pravega življenja!» Ta rod pa se hkrati iz lastnih izkustev, ki jih je doživel v osvobodilni vojni, zaveda, da bi bil istrski človek omahnil, da ni imel vse moralne in materialne pomoči z vzhoda. ..Od tam srka še danes življenjske sokove, ki so zanj vir moči in nadaljnjega odpora!
Včerajšnje zborovanje, ki je v zunanjosti pokazalo uspehe drobnega in najtežjega dela, ki ga do-prinašajo naši prosvetarji v vaških društvih, pa je v vseh poročilih in diskusijah izpričalo noto pravičnosti in bratstva z italijanskim delom istrskega prebivalstva. Na tej skupščini se ni uveljavljalo načelo nekdanjih prekupčevalcev z «narodnimi dušami», ki so ga zasledovale bivše mLega Nazionalen, «Pro Pa-tria», «Dante Alighierit, ali vsenem-ški «Schulverein» in «Sudmarkan. Iz vseh govorov je izzvenelo načelo: vsakemu svoje, oziroma Titov izrek: Tujega nočemo, svojega ne damo! S tem stališčem so pokazali istrski prosvetarji in z njimi vse istrsko ljudstvo svojo kulturno in politično zrelost. Nobenega maščevanja, nobenih očitkov za narodni ozstoj vsakega naroda na najvažnejšem polju, in sicer kulturnem, kjer se dotakneš z uvedbo ljudskih in srednjih šol najranljivejših in naj-nežnejših čustev tujega naroda. Istrani so pokazali včerai svojo pravo slovansko dušo, ki ne more trpeti krivice, pa je tudi noče nikomur prizadejati! Kulturni madež, ki ga
I S TR 8KI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL.J*
Glavna
skupščina Podsaveza SHPZ
v Bujah
od zrelih ljudi — italijanskih meščanskih krogov — zapeljana tržaška mladež izvaja na račun pravega italijanskega naroda v Trstu v ulici sv. Frančiška s tem, da nasilno brani vpisovanje slovenskih otrok v slovenske šole, je «blestelr> v ostrem nasprotju z odnosom sloven-skc-hrvaškega življa v coni B do istrskih Italijanov!
Predsednik Podsaveza tov. Kozlovič Oktavijan ie otvoril glavno skupščino in pozdravil zastopnika ljudska oblast tov. Buiča, tov. Prešla kot zastopnika SHPZ iz Trsta in tov. prof. Ostrovsko kot delegata Slovensko-hrvatske prosvetne podzveze v Kopru. V uvodnih besedah je poudaril, da dokazuje skupščina iskreno solidarnost med slo-vensko-hrvatskim istrskim ljudstvom in njegovim izobraženstvom. Skrb in delo te Inteligence je vsa posvečena kulturnemu napredku, vzgoji in utrditvi narodne zavesti istrskega ljudstva. Nato je tov. predsednik v enostavnih, zato tem bolj prepričevalnih besedah orisal nekdanji položaj hrvatsko-slovenskega naroda v Istri, ko so morali naši ljudje skoro šepetaje govoriti ir.ed seboj svoj narodni jezik in prenašati pod suknjo skrito v rodnem jeziku pisano knjigo, časopis in drugo. Z ostrino Žgočega kmetskega sarkazma in s prodirno ironijo pa je tudi ugotovil, da so bili Hrvati in Slovenci iz Istre vselej dobri, ko je šlo za tlako in poniževalno delo v »battaglione speciale«, med tem ko so iim isti gospodarji kratili pravico, da se imenujejo Hrvati ali Slovenci.. Tega občutka dostojanstva in ponosa, da pripadajo drugi narodnosti, jim niso hoteli nikoli priznati. Končno je tov. Kozlovič umestno pripomnil, da bi bili naši predniki, če bi vedeli, da hočejo nekateri mlačneži še danes zatajiti svojo narodno pripadnost, žalostni ter bi take ljudi smatrali za nevredne sinove svojega naroda! Soglasno odobravanje vseh delegatov je sprejelo njegov govor.
Za tem je pozdravil skupščino tov.
Ivan Buič kot tajnik okrajnega ljudskega odbora v Bujah. Izrazil je željo, naj bi to zborovanje sprejelo sklepe, ki bodo omogočili, da se narodna zavest istrskega ljudstva ojači. To ne pomeni narodno nestrpnost, kakor tudi činjenica, če hrvatski in slovenski starši zahtevajo, da se njihovi otroci vpišejo v narodne šole in ne V italijanske. Posebno je podčrtal, da nima delovanje naših prosvetnih oblasti nič skupnega z nekdanjim raznarodovalnim delom bivših italijanskih in
nemških organizacij kot «Lega na-
zionales, «Pro patria* in drugih ter vseh nekdanjih italijanskih in av-
strijskih v Istri vladajočih režimov,
v prvi vrsti pa fašističnega! S tem da je ljudska oblast dala popojno enakopravnost tudi italijanskemu delu istrskega prebivalstva, je podan dokaz, da je bratstvo in edin-stvo med vsemi tremi narodi Istre združljivo z zahtevo istrskega slo-vensko-hrvatskega življa, da so njegovi otroci vzgajajo y šolah z materinim jezikom!
Tov. Buič je zagotovil zborovalcem, da bo nudila ljudska oblast tudi v bodoče vso pomoč pri razvoju šolstva, kulture in ljudske prosvete cone B. Ljudska oblast se pri svojem delu zaveda, da brez narodne kulture in prosvete ni narodne svobode in demokracije! Zato bodo naše oblasti v letih 1949 in 1950 izvedle prosvetni program, ki pomeni, zgraditi osnovne šole, kjer jih ni, oziroma popraviti dosedanje slabe stavbe, tako da bo v Istri za večne čase zatrto analfabetstvo in da bodo za vso bodočnost dani pogoji za osnovno izobrazbo vsakega istrskega otroka.
Tov. Buič je s tem v zvezi pozval vse prosvetne delavce, zlasti učiteljstvo, naj posvetijo posebno skrb večernim tečajem in tečajem za nepismene. Tudi njegova izvajanja so nagradili delegati z navdušenim pritrjevanjem.
Tov. Prešel in tov. Ostrovška sta v izklesanih besedah v imenu SHPZ
pru očrtala možnosti kulturnega delovanja prosvetnih društev tostran in onstran obeh con Tržaškega ozemlja ter pravno podlago, ki jo glede prosvetne politike vršijo ene ali druge zasedbene oblasti. Da se ta močno razlikuje, leži na dlani. Tov. Prešel je poudaril potrebo še nadaljnje povezanosti z domovino in mimo vseh krivih prerokov s silami italijanskih demokratičnih množic. Tov. Ostrovška pa je opozoril na zapiranje slovenskih šol v Trstu in povzdignil postopanje naših ljudskih oblasti v italijanskih predelih Istre. Oba gosta sta želela skupščini čim več uspeha.
Nato je sledil referat tajnika Podsaveza Ljuba Serga o «delovanju in organizaciji hrvatskih prosvetnih društev v Bujščini«, ki ga zaradi njegove zanimivosti prinašamo na posebnem mestu. Poročilo je izzvalo živo in stvarno diskusijo.
Tako je kot prvi tov. Mihovilovič dodal, da je bilo letos popravljenih in urejenih 35 osnovnih šol, od teh
2	na novo otvorjeni. K temu je treba prišteti še hrvatsko gimnazijo v Bujah. Vsega je bilo vpisanih v hrvatskih šolah bujskega okraja oko-
li	1500 otrok. Učiteljstvo, ki je zastavilo vse sile, da bi pri vzgajanju dece vsaj deloma nadoknadi zamujene uspehe iz pretekle in polpretekle dobe, se je posvetilo z vso ljubeznijo tudi socialnemu delu v korist otrok. V počitniške kolonije Jugoslavije je poslalo 400 ljudsko-šolskih otrok, kar pomeni eno tretjino vsega kadra. Iz tega letovanja v Hrvatski so prinesli otroci nepozabne vtise, ki so za vzgojo mlade duše neprecenljive vrednosti. Otroci so tako rekoč prvič v življenju občutili, da jim njihova domovina Jugoslavija ni mačeha, marveč zares prava mati!
Toda tov. Mihovilovič je navedel tudi žalostne primere, ko so šli hrvaški otroci iz neke hrvatske vasi v italijanske počitniške kolonije na letovanje. Zadevno krivdo nosijo vsekakor starši, ki se ne brigajo,
vatsko šok). Opozoril ie tudi na drug primer, kjer obiskujejo hrvatski otroci italijansko osnovno šolo, dasi imajo v bližini hrvatsko šolo. Se žalostnejši so primeri, ko pošiljajo nekateri starši—Hrvati svoje otroke x drugorodno italijansko šolo samo zato, da omogočijo zaposlitev italijanskih učnih moči v svoji vasi. Tu naj se italijanski prena-peteži zgledujejo, kaj pomeni narodna strpnost.
pdnosno Slov.-hrv. podzveze v Ko-|da bi obiskovali njihovi otroci hr-
Nasilni vinski bratci
Koren Just iz Marezig je prišel pred nekaj dnevi močno okajen domov. Jasno, da se ie v tem stanju lotil najbližjega in sicer članov svoje družine. Na klice domačih so prihiteli na Korenov dom sosedje in sam predsednik ljudskega odbora ter skušali Korena pomiriti, vendar zaman. Sele posredovanju NZ se je posrečilo pripraviti Korena do razsodnosti. Ko ie Koren slišal, kaj vse ie počenjal in da je njegovo postopanje z družino kaznivo, je izjavil javnim organom, da se svojega dejanja kesa, istočasno pa se ie obvezal, da ne ho tri mesece pogledal v vinski kozarec ter da bo izvršil osem dni prostovoljnega dela, da bo vsaj delno popravil svoj pregrešek.
*	* *'
V	Portorožu so zaščitniki aretirali 36-letnega Zafredo Danila, ker je v tamkajšnem ljudskem domu v vinjenosti izzival in žalil goste, pri čemer je potegnil iz žepa tudi nož in ogrožal pri mizah svoje sosede ter celo ranil nekega častnika. Tudi intervencija NZ sprva ni zalegla, toda končno je moral Zafred popustiti, nakar so ga zaščitniki odvedli s seboj.
Okrajni invalidski odbor v Kopru prejel lep dar
Vsem je dobro znano koristi^ delo invalidskega odbora, k skro za pomoč vdovam in sirotam P®®' lih borcev ter invalide. Nje0ova naloga ni samo v tem, da dale denarno podporo istim, ampak jih po možnosti tudi zaposli, r ■s številne prošnje, ki prihajajo & ko za podporo kot za zaposWe skrbno rešuje in tako ima dtffs okrajni invalidski odbor V & pru že lepo število preko beleženih nastavitev ter je 350.0W lir potrebnim članom, dano na akonto.
V	svojem programu ima ta bor postaviti v raznih krajih jaške kantine, gostilne, ce, trafike itd. Danes ima sa,n” ■o trafikah zaposlenih 70 oseb, _ krojaški delavnici v Kopri oseb, nadalje ima dve na postavljeni kantini, eno v KoP^
Delo invalidskega odbora V^v‘‘ in Izoli ttr v Portorožu, ja veliko pozornost in tako pr*" jajc na njega razne podpore ^ blagu in denarju. Pravkar ^e^e"L mo lep dar J50.000 lir, ki 9a ^ dala Nabavna in prodajna za . ga v Kopru za najpotrebnejše. 1
validski odbor se jim prav
iskre-
no. zahvaljuje za plemeniti
V	koncu bodi omenjen tega odbora, ki si želi, da " , sčasoma osamosvojil, sam val pokojnine in drugo. ‘
. fid"
vseh takih problemov ima v . Črtu, ki jih bo iznesel na okrot konferenci invalidov, ki se b° kratkem vršila.
RAZGIBANO DELO V ISTRSKIH PRISTANISCIH
Prve skupine so bile že odšle v taborišče na Banjici. Agent Sterič mi je z naslado sporočil, da je šef taborišča — Vujkovič. Nekega dne, če se ne motim 17. julija, so tudi nas odgnali v taborišče. Seveda poprej so nas še nalagali. Poklicali so nas šest: mene, Jeleno Matič, Stojkico, Bobo Djordjevič, Nevenko in neko tovarišico iz Niša. Miloradovič nam je rekel:A(Ej, zdaj pa greste do-dov!» Prevara je trajala samo nekaj sekund. Avtomobil nas je odpeljal na Banjico, tam nas je sprejel Vujkovič, mene, ki sem slučajno prva izstopila iz avtomobila, z besedami:
«0, ti si že zopet tu!»
Od takrat smo ga videle redko. Moških je bilo v sobi nad sto. V naši nas je bilo šest. Bile smo v pritličju. Enkrat dnevno, točno ob 12 smo dobivale obed — vedno fižol in kašo. Hrane od zunaj nam niso dajali, toda našim materam se je posrečilo, da so nam po stražarju že prvi dan poslale hrano in to so storile skoraj vsak dan. Taborišče je bilo ograjeno. Videle smo zelen gozd, skozi vrata. če smo stopile na posteljo, pa smo lahko pomahale z roko našim, ki so se vsak dan «izpreha-jale» vzdolž taborišča.
Poveljnik taborišča je bil Nemec, narednik. Vujkovič je bil odvisen od njega. Takoj smo začutili nasprotje med njima; izk^ riščali smo ga — me in tovariši — za malenkost, toda bolj za za-
bavo in da bi ga razvneli, kakor pa da bi imeli pred očmi kako akcijo. Me, ženske, smo bile po takratni, čeprav zunanji morali, pripravljene tudi na akcijo; v moški sobi so bili različni ljudje, likvidatorji, socialni demokrati, oportunisti in seveda tudi dobri borci. Stražarji jim niso zaupali. Za nas so storili vse. Bili so prometniki, ki so na hitro roko dovršili nekakšen policijski tečaj. Nihče izmed njih ni z nami grdo ravnal. Nemec pa se nam je hotel pokazati prijatelja. Govoril je, da takega človeka, kakor je Vujkovič, niti v Gestapu ni, da bi nam on dal vse in — podobne laži. Cesto sta se on in njegov sluga napila in skrivaj, da nista vedela drug za drugega, sta nam metala skozi okno bonbone in breskve in nas prosila, naj jih vzamemo. Neke noči nam je pijan vojak Karlo, prileten mož, kmet, šepetal skozi okno.
«Ne bojte se, ljuba dekleta! Bodite mirne, odpočijte se, ubo-žice!» — in vrgel mi je materino pisemce, kjer je bilo z njeno roko napisano samo «tvoja mama».
Zdelo se jim je zelo čudno: intelektualke, profesorice, lepa mlada dekleta — pa komunistke.
»Uelavke — to še razumem* — je govoril trapasti narednik in neumno krilil z rokami.
V	taborišču sem bila deset dni. Nihče me ni nič vprašal, le včasih je pogledala v sobo kaka nemška — zdravniška komisija.
Reševanje tovariša Marka
Vujkovič nas je predstavil in se hvalil, da je taborišče dobro urejeno. V mraku pa je vse taborišče čakalo; takrat so vozili ljudi na morišče. 2e drugi dan po našem prihodu je prispel v mraku kamion, poln policajev, za njim pa kamion agentov:	Kosmajac,
Radan, Miloradovič, Jeremič in vsi drugi. Zandarji so bili oble-eni nenavadno slavnostno, s čeladami na glavah. Poskakali so s kamiona — bila je stalna procesija — v rokah so držali verige in rožljali z njimi in vsi smo vsak večer čakali, koga bodo zve-li... Prvič so odpeljali tri, drugič Života Jevtoviča, sindikalista iz Valjeva in še nekega tovariša. Veselo so nam mahali z rokami, prepričani, da gredo v svobodo.
Vsak večer niso prihajali, streljali pa so vsak večer in siceT nekje blizu Banjice. Slišali smo pokanje v daljavi. Potem pa so prihajali v taborišče praznovat ustrelitev in včasih so popivali v Vujkovičevi sobi nad nami vso noč. Nekega dne — v avgustu — ko sem bila Že v bqlniinici, so jih odpeljali 50 In jih ustrelili v Skeli pri Obrenovcu, češ da so kmetje iz te vasi. Takrat so ustrelili Joca Jovanoviča, Miča Zeče-
viča in mnoge druge. Kosmajac pa je določal, kdo bo ustreljen. Kako je to delal? Prišel je v sobo, rekel, da pojdejo pomivat pod in pokazal s prstom na tistega, ki naj bi šel, števši do pet deset. Pozneie niso niti šteli.
Me znala bi izraziti tega; kakor da te vsako noč ustrele! In ustrelitev sploh ni strašna, niti smrt, temveč tisto organizirano, prevejano mučenje: kdaj prideš na vrsto in kdo pride na vrsto? Mnogo smo govorili o tem, toda res brez vsakega strahu — o smrti smo začeli zbijati že šale. Imenovali smo jo «Vonj vijolic od spodaj«.
Ze ko sem bila drugi dan v taborišču, sem začela gladovno stavko. Nihče v taborišču ni smel tega vedeti, samo tovarišice y sobi. Morala sem oslabeti, hliniti težko bolezen in — izmuzniti se v bolnico, od tam pa — kaj — tega niti same nismo dobro vedele. Toda nečesa smo se nadejale! Taborišče je bilo podobno mrtvašnici, niti gozda nismo več videle, vsak dan se je dvignil zid za deset centimetrov — Vujkovič je gradil Sing Sing — kakor nam je sam rekel. Hudo nam ie bilo,
da nismo videle gozda, vse so zapirali, bile smo žive zakopane. Skozi luknjico v vratih nismo mogle več videti svojcev. Daleč tam v nekem sadovnjaku sem zagledala mamo, ona pa me ni mogla več videti.
Gladovna stavka je bila mnogo lažja kakor zavest, da pojdem jaz v bolnico, tovarišice pa ostanejo v taborišču. Noč, ko smo sklenile, da bom začela z gladovno stavko, je bila hujša od tistih večerov. ko so vozili tovariš^ na morišče. Sele zdaj mi je jasno vedenje Jelene Matič: po «boljševi-ško» je predlagala, da moram priti Iz taborišča jaž, toda v zvezi s tem je ustvarjala težko in mučno ozračje. S stražarji pa ni smel imeti zveze nihče razen nje, ki je bila «najspretnejša». To je bila že priprava za njeno podlo izdajstva
«Ne bo se tl posrečilo tisto, kar sl zasnovala!* se mi je zarežal nekega dne skozi rešetko Vujkovič. ko sem ležala bolna na postelji, tovarišice pa so pomivale pode v nadstropju.
In vendar se nam je posrečilo:
Stavkala sem deset dni in trikrat sem ae ((Onesvestila*. Vpri-
čo tovarišev zdravnikov, ki so jih poklicali, da bi me pregledali, se je bilo lahko pretvarjati. Pila sem samo vodo in še te malo, spala sem mnogo ln od lakote sem bila skoraj že povsem oglušila. Bila sem že dejansko bolna. Zdravniki so se menjavali. Nič ni več kazalo, da pridem v bolnico. Nemec je rekel:
#Na čelu je in ne bodo je pustili v bolnico. Povejte ji, da je vseeno, kje bo umrla!*
Nekega večera pa sem se vendarle znašla v bolnici; bilo je 26. ali 27. jullia, in ko sem odhajala, me je spremljalo lz pritličja mnogo oči, mnogi nasveti, katero bolezen naj si izberem, in Vujlcovi-čeva grožnja, da bom ostala tam samo dva, tri dni. Bolezen se je ponudila sama. Tovarišice, ki sem jih našla v bolnici, mi niso vedele kaj svetovati. Sledjic «sem dobila diabetis*, ker sem se zjutraj onesvestila, na pregledu je bilo mnogo sladkorja in mesec dni ((bolniškega stanja* mi je bilo zagotovljenega. Diagnoza: diabetis x zadnjem štadiju; To me je veljalo cel mesec gladovania, ker sem morala biti na videz bolna. Vujkovič je dobil od tovarišev
od zunaj, po odvetniku 2idu Miši Leviju za bolnico 10.000 dinarjev. Bilo je malo za mesec dni; y tem času pa bi morda že pripravili pobeg. Vsak dan mi je pretila nevarnost, da bi me odslovili.
Bila je neprestana borba, da bi ostala v bolnici čim dlje, še dva dni, še dva, še dva — organizirali bomo pobeg. Nekoč smo nalile v seč glikoze, umetnega sladkorja, zdravnik pa je prišel in rekel: ((Sladkorja ni!» To je pomenilo vrnitev y taborišče, ker - se ni več zanimal za mojo bolezen — sladkor pa je bil, saj smp ga prilile še več, kakor je bilo treba. Nekega jutra ob pol seumih so mi napisali odpustnico. Torej: ustrelitev! Dobila sem hud ((živčni* napad, nisem se mogla držati na nogah. «Anglofili», kakor smo imenovali nekatere pripornike, so se muzali nad tako strahopetnostjo ((komunistke*, jaz pa sem čez tri dni pobegnila. Bilo je mesec dni trdovratnega boja za svobodo, za življenje, za borbo, z bednimi sredstvi, z lakoto, one-sveščanjem, z varanjem, na drugi strani pa s trdovratnim delom za organiziranje pobega.
V	nedeljo, ako se ne motim, je bilo sedemindvajsetega julija, so pripeljali Nemci-gestapovci v jetniško bolnico x Vidinski ulici neznanega moškega. Razburjeno so kričali po hodniku, štorkljah s škornji, zapovedali nekaj zdravniku in odšli. Kadar pridejo y bol-
nico Nemci ali policaji, se pornikl navadno umaknejo in kajo, da odidejo, potem Pa nat0-ljujejo svoj začeti pogovor s ^	:
varišem, z gledanjem skozi o j in podobnimi nedolžnimi &“ |, mi Tokrat pa je zavladala V nici strašna In mučna tišina-ste, ki prihajajo v bolnico, sp ^ mejo tovariši navadno z vese J saj je v bolnici vendarle )aZe ^ kor v taborišču; skozi oknjj .g tudi kakega tovariša, spreg0'’' ^	|
besedo, dve z usmiljenko, nap celo listek. Tovariš na hodni je nenehno in težko stokal. ^ ral je biti dober in hraber variš, ki se jih p otepal, ^ so ga slučajno prijeli V o*
In zdaj je hudo ranjen, sm°. 0te-slile. Nobena Izmed nas n1 pg Ih omeniti nobenega lmeIlaxneje stokanju sem vedno r °vega spoznavala barvo glasu ne znanega tovariša. Takoj "'°kt)V3' zvedeti, kdo je, tega Pri*atl nja nismo mogle več vzdrza ■
Več tovarišic je odšlo iz * je. in vse so samo ponavljale, ži tovariš z odprtimi očmi °” be-ščen. ves črn od udarcev. na ga ni spoznala. •
Izmišljale smo si razne na;jjg kako bi zvedele, kdo je. ‘ Majič se je vrnila s hodm _ razburjeno povedala, da se.J2oVo -- nekoč ga je videla z n j* ^ družico — da je tovariš vič. Ali je mogoče?	:tf
(Nadaljevan1*'
UHFDN1STVO- ULICA MONTECCHI št. 6, III. nad. — Telefon št 93-808. — UPRAVA: ULICA R. MANNA St. 29 — Telefon 27-847 In 27-947.	.	_	.	    ...	........ ..............
riri ASI- od 8 30.12 in od 15-18, tel. 27-847. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca: trgovski 40, flnančno-pravnl 60, osmrtnice 70 lir. I Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dnevnik*, Trst 11-ET*74; za FLRJ: »Primorski dnevnik*, uprava: Ljubljana
Izdaja ZALOZNISTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jueollr; FLRJ: 55. 165, 330, ®|*0
nAUatl	om/\	mri	i.	..	vt	M1 M. M .«•!. l	j§__ ■	•	_	M_a. mm	■	--v	m«.	m.. f - - _	•	t	.	  .	.	.	_