-t!
AMERIŠKA

:• m -
AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY, NEWSPAPER
NO. lag
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, AUGUST 12, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
NOVI GROBOVI
Johana Vider gar
^estni bolnišnici je premici |rla Johana Vidergar, stara 55 r°Jena Benčina. Doma je 1 a iz Vevč pri Devici Mariji v jL°i ' odl<oder je prišla v Cle-s. eland pred 34 leti. Stanovala
PCna-6018 Bonna Ave-Tukaj
ns>	soproga Andreja, dve
«f' Ce": Jennie Omansky, Jo-"" *ph,ne in sina Andreja ter
"'C s t a- 'n brata Frank Be,lčina;
ari domovini pa zapušča dve

estri
Kila je članica podruž-Z. Pogreb ran v sredo zjutraj ob "'"Ifcolf " V cerkev s"v' Vida in na *°Pališče Kal vari jo iz Frank fsPkrajšet . ' -.....
Angleži so bombardirali svoje lastne otoke v Rokavskem prelivu
V dnevnem in nočnem poletu so bombardirali zra-koplovna pristanišča na otoku Guernsey v Rokavskem prelivu, katerega so nedavno zasedli Nemci.
STRAH PRED NEMŠKO INVAZIJO VEDNO BOLJ PONEHUJE
Nemiri v Zagrebu
ZAGREB, 11. avg.—V nekem gledišču je prišli) do izgredov med komunisti in pripadniki Dr. Vladimir-ja Mačka, ki je vodja ljudske stranke. Posledica tega je bila, da je policija prepovedala kazanje ruskih premikajočih slik.
Newburska slavnost ostane neizbrisna
'iiif^ce it op " C	-------" London. — Angleški letalci so
> bo • SZZ' P°greb ra"'lke izvedli dnevne in nočne bombne
evetiv1VrSl1 V sre4° zjutraj ob!napade na zrakoplovni pristan v-l*tl v ppH/-qi. uit Virln in no	, _	, . . , ,
na otoku Guernsey, ki je del an-leških otokov v Rokavskem pre-
fO!
'016 djhka
''Užilli naše sožalje.
pogrebnega zavoda, Jivu> ki SQ jjh zagedH Nemci po.
St. Clair Ave. Naj ji bo ameriška zemlja, ostali
ss* lfor
lull
ry n !
fOT
A polonija Kozina
je preminila na 6311 hfa t''6' APolonija Kozina,
Sinoči ari
Er

let. Pogreb se bo vršil pank Zakrajšekovega po-neS:a zavoda. Cas pogreba
poročamo jutri. i n Julija Povše !žk- t	bolnišnici je po
bolezni preminila ga. Ju-■ea< Jlt ' o- -
ovše. rojena Peterlin. Ro-■ (rj v '"a pred 66 leti v Robu UBf. Velikih Laščah kot hčerka neg
Ja,
»hfna Je bil«
ir!!|Ulega trgovca in gosti ln i-
'"Lp Pokojnega Antona Pe-0d leta 1922 j| bila
^ '910?	Anici Franks>
Wlci Sh°re Blvd" V Cle"
| jj. Pokojna zapušča tuft 'eei'ko Anico in vnuka Iko °£el -
u
>VW- ' v Zagrebu.sina Franci
:d of *>ca,
®ta> železničarskega usluž-
Clevelandu zapušča
ig0 j
arugih sorodnikov in
po.
sest
0
r° Rozi Cimperman in
»a Bjla je članica dru-\j Pfedne Slovenke, št. 137 ' Pogreb se bo vršil v sre-
zav ob 8:15 iz P°«rebne-vj,i8 Josip Žele in Sinovi,
* Jje y ^fSnd St. v cerkev Ma-
>tem ebovzete ob devetih in
v ^ ■ B0?a P°koPališče Kalvari-
H s ' dol3ri mami ohranjen
s	Pr< vseh, ki so jo
' Preostalim žalujočim
mo naše iskreno soža-se nam poroča,
m f'Ca Fr£
tem, ko so jih nedavno izpraznili Angleži. Angleški letalci so izvedli bombne napade tudi na municijske tovarne po Nemčiji, trdi poročilo. Bombardirali so tudi nemški zrakoplovni pristan v Brestu, .Francija, kjer so napravili mnogo škode na hangarjih in protizračnih baterijah. Bombe iz angleških letal so tudi zanetile ogenj v nemških skladiščih olja v raznih krajih Nizozemske.
čeprav so tudi nemška letala z vso silo bombardirala angleško obal, pa se vedno bolj pojavlja mnenje, da z vsakim dnem bolj pojenjuje grožnja nemškega blitzkriega na Anglijo. Vojaški strokovnjaki so prepričani, da bo s koncem septembra vsaka nevarnost minila. V tistem času se razgrne preko angleškega otočja znana gosta megla, da nemški letalci ne bodo mogli videti tarč za napade, če napovedani nemški blitzkrieg ne bo prišel do tedaj, potem ga tudi ne bo. Na spomlad, ko bo nastopilo zopet ugodno vreme, bodo An-
l2reka
;C4
?fS e rrarT'0 I tk
J^Ka ii; ran-)ka v Chicagu 1 "ank Peterlina.
gieži na boljšem stališču kot Nemci. Angleži so se najbolj bali splošnega napada zadnji teden, ker je bila plima visoka in nemške barke bi bile lahko nesle vojaštvo dlje do brega. To je bila ena najugodnejših prilik za Hitlerja, da bi izvedel svoj napovedani masni napad na Anglijo. In ker ga ni izvedel, je splošno mnenje, da je namero opustil.
* * *
London, 12. avg. — Včeraj je priletelo na AViglijo kakih 400 nemških letal na 300 milj dolgi črti. Sprejeli so jih angleški letalci in vnela se je silovita zračna bitka, v kateri ho Anleži sklatili najmanj 60 nemških letal, a sami so jih tudi izgubili 26. Danes zjutraj so skušali Nemci ponovno preleteti angleške obrambeno črto, toda so jih obrežne baterije in letala pognala nazaj.
'.< * *
Berlin, 12. avg. — Podoben napad, kakor so ga izvedli nemški letalci včeraj nad Anglijo, se bo nadaljeval brez prestanka, ker nemška zrakoplovna sila je pripravljena, da zada Angliji končni porazni udar. Tako poroča nemško poveljstvo. Zatrjuje se tudi, da so včeraj izgubili Angleži 89 letal, a Nemci samo 17.
William
Rutar
»rR^Uof0 VeČer ob 11:15 je po Win	Preminil mlade-
<hen m Rutar, star 10 let. 2^fen0VaJf bil v Euclid, O., in je fcUšf na 2?4 E. 156th St. Fraa zalujoče starše Frank |ata j Ces' r°Jena Laurich in
ri#8w!mGSa- Bil J'e član mla"
Na °ddelka društva sv. E | bo ; 7 KSKJ. Pogreb
P IZ rfU V t0rek ZJ'utraJ 0b *t I? P°^rebnega zavoda Au-
p^p^ev 'r T .
tiP J PoknvT , Jero»1ma in potem P bk	«v. Pavla. So-
B J r?detim staršem. V6er, Stuepctnovich
Zdravnik izropan
Dr. Schumacher je bil poklican na 2450 E. 84. St. k Mrs. Caldwell, kjer so pričakovali poroda. Ker je doktor videl, da potrebuje pomoč, je hitel v bližnjo trgovino, odkoder je telefoniral v bolnišnico po pomoč. Ko se je vračal nazaj v hišo, so ga napadli štirje zamorci, ga zbili na tla in ga še na tleh brcali, nakar so vzeli $12 in zapestno uro. Zdravijik ima več zlomljenih reber. Policijski načelnik Matowitz se je izjavil, da bo dobil vsak zdravnik, ki je klican ponoči v razvpite kraje, policijsko spremstvo.
Hitijo s porokami
V soboto je bil dosežen zopet nov rekord za poročna dovolje nja v Clevelandu. Nič manj kot 282 jih je zaprosilo za licence. Klerk Frank Zizelman, ki na vadno sam odpravi vse delo, je moral dobiti v močnikov. Nekateri hite
m

zjutraj so našli mrt-
Sfl¥WrkP0Stelji Štefana Stye-^fkr s?' 509 E- 185th St. Bil V ? let in doma iz Zagre-
jKt IN ^meriki je bival 33 let.
UŠČa tri hčere: Lil"
d lf^eh ,eno Sarbach; Ann
iN* IK
in<l aH1
!!icbart?sTanujočo
H
M"1'Ih,.^011. O.. jn pauline; dalje
Windsor je šel včeraj v cerkev
Hamilton, Bermuda. — Vojvoda Windsor in njegova žena Wallie, sta šla v nedeljo v tukaj-šno katedralo k službi božji, katero je imel škof Heber Browne od anglikanske cerkve. To je prav tisti škof, ki je ob poroki bivšega angleškega kralja, sedanjega vojvode Windsorja z preprosto Američanko, ločenko, strgal s stene kraljevo sliko, tako je bil razjarjen nad to poroko. Pozneje je škof prosil opro-ščenja češ, da se je bil prenaglil Zdaj so si pa vsi trije stali v katedrali iz oči v oči.
-o-
Orgle je popravljal
Msgr. Kirby, župnik katoliške cerkve sv Cecilije na Kinsman Ave., je povedal policiji, da se je zglasil pri njem neki Ray Jor-soboto 25 po- dan iz Chicage, ki je rekel da je za-'zastopnik tvornice za izdelavo
Senator Wheeler zahteva splošno glasovanje glede obvezne vojaške vežbe
Washington, D. C.—Senator Wheeler, demokrat iz Montane in ki je proti vpeljavi obvezne vojaške vežbe, je,v soboto svetoval, naj bi dal kongres to vprašanje narodu na glasovanje pri novembrskih volitvah. Wheeler je rekel, da je prepričan, da je ameriški narod proti prisilni vojaški vežbi, zato raj bi bili pripravljeni oni, ki to zagovarjajo, stopiti pfred narod, da to sam odloči.
V pondeljek se bo v senatu nadaljevala debata glede tega predloga. Vodja demokratske večine v senatu, Barkley iz Kentuckya je rekel, da bo predlog gotovo zmagal v senatu. Senator Nye iz Incliane je pa rekel, da če tudi predlog zmaga v senatu, pa v poslanski zbornici ne bo, kjer se bodo poslanci ze-dinili na kompromisnem predlogu. S tem je mislil posredoval ni predlog senatorja Malo-ne.vu, demolp-ata ..fe,, UnUla-U
Nekaj veličastnega je bila včerajšna slavnost v Newburgu, kjer so blagoslovili novo cerkev, posvečeno farnemu patronu sv. Lovrencu, številna množica naroda se je zbrala od vseh krajev, da si ogleda novo cerkev in d^i prisostvuje slavnosti. Kaj takega se pač redk<4 zgodi, zato je tem bolj lepo in neizbrisno.
Dan je bil krasen, razpoloženje naroda praznično. Dopoldne je bila pontifikalna sv. maša, pri kateri se je izkazal cerkveni pevski zbor Slovenija pod vodstvom g. Ivana Zormana. Zlasti je mogočno odmevala po novi cerkvi pesem "Nebeški kralj Jeruzalem" z spremljevanjem novih crgel, ki so včeraj prvič zabuča-le pod spretno roko g. Zormana, ki se je zelo pohvalno izrazil glede akustike, tako za govore kot za petje in glasbo.
Mnogo čč. gg. duhovnikov je prihitelo k slavnosti in sicer so bili poleg domačih, g. kanonika Omana, Rev. Slapšakat in Rev. Baznika še sledeči: premil. škof McFadden, msgr. Belmat, msgr. Hribar, msgr. Ponikvar, msgr.
šali: Josip Globokar, Louis Gli-ha, Jakob Resnik, Stanley Kuž-nik in Frank Shuster.
Paradi na čelu je igrala godba sv. Stanislava, zatem so korakale članice vežbalnih krožkov Slovenske ženske zveze in sicer so šle najprej deklice mladinskega oddelka v svojih ljubkih uniformah, zatem št. 25 in kadetke sv. Kristine št. 32.
Potem je igrala lepe koračnice godba sv .Vida, nato so prišle zastave v skupini, zatem dolga vrsta naroda. Potem je bila godba sv. Lovrenca, vežbalna krožka SžZ št. 47 in 15 in nato dekletca mladinskih oddelkov od društev 50, 24, 20 in 10 SDZ, v svojih prisrčkanih uniformah.
Zatem so korakale naše slovenske žene in dekleta v slikovitih narodnih nošah in končno nepregledna vrsta naroda. Najštevilnejše so bili zastopani člani društva Najsv. Imena iz Eu-clicla, ki so se pripeljali z busom.
Mr. Anton Grdina je pridno snemal premikajoče slike od vse parade.
pete 1 i tan i je in končno slov.
Ko se je po končanem opravilu v cerkvi narod vsul iz cerkve, je bilo okrog cerkve kot na mravljišču. Tu si videl-prijatelja in znanca od vsepovsod. In končno se je pričela tudi tekma na pritrkavan ju. Mr. Jakob Rec-nik je izbral sledeče razsodnike: Antona Globokarja, Ivana Zupana (urednik Glasila KSKJ), Frank Ruperta in Johna Prišla.
Dingl-dingl-aonk, dingl-ding-donk, je začelo gori v zvoniku. Sodniki in drugi so poslušali in ocenjevali. V petih oddelkih so pokazali svojo umetnost, naši rojaki in sodniki so razsodili prvo nagrado Resniku in Obsrstarju, drugo nagrado' Kegloviču in Mervarju in tretjo Louis Zupančiču iz zapadne strani mesta, ki je pritrkaval sam na vse tri zvonove. Prva nagrada je bi i A $6, drugi dve po $5.
Potem je bilo pa kaj živahno pri postavljenih šotorih in v šolskih prostorih, kjer se je narod po domače zabaval pozno v noč.
Tako je minila nedeljska slavnost, ki bo ostala vsem še dolgo, dolgo v spominu.
konski stan, da se izognejo vojaščini.
Zadušnica
V torek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Marijo Komin ob priliki prve obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
gs rfi K
four °greb rata Ilija in Petra.
"e&i ( ^v0fLb° Vršil iz pogrebne-£ t *n Au8ust F. Svetek,
St- Cas Pogreba jjh ailJen jutri.
V Sobof ,0hn
%t s. Popoldne je umrl v °nai bolnišnici deček
novorojenček, sinček staršev John in Mary Wolf iz 6410 Va-rian Ave. Materino dekliško ime je bilo Miss Oblak. Pogreb se bo vršil v torek popoldne iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62nd St. Soža lje staršem.
orgel in da bo popravil farne orgle v tej cerkvi. Tri dni jih je "popravljal" in ko je dobil od župnika vnaprej $41*30, je izginil. Ne samo, da orgel ni čisto nič popi*avil, ampak je celo odnesel nekaj delov orgel z seboj.
čuta, da se z uvedbo obvezne vojaške vežbe počaka toliko časa, da se bo videlo, če se ne more dobiti dovolj vojakov prostovoljcev.
-o-
Willkie ima pripravljen kampanjski program
Colorado Springs, Colo. — Republikanski predsedniški kandidat Wendell L. Willkie ima pripravljen govor, ki ga bo imel 17. avgusta, ko bo uradno obveščen, da je'izbran kot predsedniški kandidat republikanske stranke.
V glavnem bo Willkie razvil sledeči program za svojo kampanjo. Kar se tiče inozemske po-litlcie je Willkie za pomoč Angliji, toda ne z vojaštvom in ameriška obramba pri tem ne sme trpeti.
Kar se tiče ameriške obrambe se mora ustvariti nepremagljiva obramba z mobilizacijo moške sile in industrije. Nove tovarne, ki bedo zgrajene za obrambena dela, se mora raztrositi po vsej deželi, mesto da bi bile vse zgrajene na morskem obrežju.
Delavstvo naj ima pravico do kolektivnega pogajanja in mora dobiti zagotovilo poštenega deleža pri deželskih dohodkih.
Kar se tiče relifa, narod ne sme stradati in relif se mora nadaljevati. Toda federalni relif bo sčasoma pojenjal, ko se bo oživela industrija.
Farmarski program se mora nadaljevati, dokler se ne dobi boljšega. Toda takoj je treba najti sredstva za izboljšanje sedanjega programa.
Duffy in gg: Morchewsky, Zla- Povorka se je vila po 80. cesti mal.Slaje, Bcmbach, Heidt, John j na 81., od tam na 82., nazaj na in Joe Smerke, Praznik, Wu!f,l81. in v. cerkev, kjer se je vršila j
Jager, čelesnik, Baraga. An- j popoldanska služba božja. Naj-! Danes in jutri večer se nada-drevv, Sodja ter gg. frančiškani | prej je imel lorainski župnik č. ji ju je karnevalom na cerkvenih iz Lemonta: Beneditk Hoge,, \ fc. Milan Sla je globoko zami- i prostorih in jutri večer se bo od-
šljen govor, v katerem- je-česti-' dal tudi avto',"katerega že marsi-tal Newburžanom na lepi cerkvi'kdo težko pričakuje. Narod je
^iitW.ii.H-isia.lo.FlMtj-U., .... ..........
Popoldne se je pa razvila ogromna parada izpred SND na 80. cesti, katero so uredili mar-
ter risal pomen in namen kato- prijazno vabljen, da se udeleži lišlce hiše božje. Zatem so bile danes in jutri.
VSE OSTANE DOMA
Federsburg, Md.—Carol Ca-steel, urednik tukajšnjega časopisa, je podaril za nek party triletno naročnino na njegov časopis. Partya se je tudi sam udeležil in bil je tako srečen, da je naročnino sam zadel. Ce jo je tudi plačal, pa poročilo ne pove.
-o-
Kršilci cigaretnega davka fcodo klicani na zaslišanje
Kot naznanja federalni prav-dnik Freed, bo začela vlada preiskovati slučaje, kjer so prodajalci cigaret in pive zvišali ceno teh produktov za več kot pa zahteva novi davek, ki je stopil v veljavo 1. julija. Takoj so zvišali nekateri paket cigaret od 15 na 17 centov in steklenico pive od 10 na 15 centov. Pri tem se izgovarjajo na novi davek. Toda zvišati bi smeli cigarete na 16 centov zavojček, ali dva za 31 centov, pivo pa od 10 na 11 centov. če zvišajo cene produktom na več, ne smejo dolžiti tega prodajni davek, ker je to kaznivo. Zvezna vlada je dobila pritožbe in začela se bo pi-eiskava. Brezobziren čolnar
Vlomilci so vabljeni na delo
Sledeči so dobili nagrade
Pri bazarju sv. Vila so sledeči odnesli lepe nagrade: Packard avtomobil je dobila Ana Koren, 4426 Hamilton Ave. V gotovini pa sledeči: V. Kobal, $50; S. VOlčanšek, $30; J. W. Urbas, $25; A. Ljubi, $20. Po nagrade naj se zglasijo pri tajnici skupnih društev Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th St.
Na obisk
Zadnji petek sta prišla na obisk k družini Frank Mirtič, 14011 Glendale Ave. Martin in Mary Mohorčič iz Puebla, Colo. On je po domače Rakar-'jev Martin iz Kamenvrha, ona pa Bajčeva Micka iz Kala. Tukaj ostaneta več časa in pri j a tel j i ter znanci ju lahko obi ščejo.
Hoover bi rad poslal
živež v lačno Evropo	m
r	| Pottisville, Pa.—Okrajni bla-
Ashton, Id. — Bivši predsed-,gajnik George Walton ni mo-nik Herbert Hoover je povedal,Lel odpreti blagajne, v kateri da se je obrnil na angleško in je $25,000 davčnega denarja, nemško vlado, da dovolita ame-|Ni si znal pomagati drugače,
da je povabil 12 vlomilcev, ki so zaprti v okrajni ječi, naj pridejo in odprejo blagajno. Prišli so, pa nobenemu se ni posrečilo odpreti blagajne. Končno so morali poklicati ključavničarja iz Philadeljhije, ki je blagajno navrtal z acitilenko. -o-
Najmlajša mati pride v Zed. države
Chicago, 111. — Lina Medina, ki je porodila otroka, ko je bila stara 5 let, bo prišla v Chicago iz Peru, Južna Amerika, ž njo bo prišlo tudi njeno 15 mesecev staro dete. Posebna zdravniška komisija, obstoječa iz petih mož, bo oba preiskovala v eni izmed čikaških bolnišnic. Toda javnosti bo zabranjeno, da bi otroka videla.
Prva obletnica'
Jutri ob 6:30 se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete zadušnica za pokojnim John Žur-ga v spomin prve' obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
riški živež in druge potrebščine poslati v evropske dežele, ki so od vojne prizadete. Vtem načrtu, je rekel Hoover, se ne bo vprašalo nobene pomoči od vlade Zed. držav, niti se ne bo prosilo ameriške dobrodelnosti za pomoč. Vlade- Poljske, Belgije in Nizozemske, ki so v Londonu, so pripravljene nakupiti v Zed. državah živila s svojim denarjem, če bi angleška in nemška vlada dovolila ta živež doposlali v prebivalstvu omenjenih vlad. Belgijska, poljska in nizozemska vlada so se obrnile na Hooverja, da to omogoči in vpelje relifni program, kot ga je izvajal v Belgiji za časa prve svetovne vojne. -o-
Na počitnice
Mr. in Mrs. Karl Šmigovec iz 1237 E. 172nd St. sta včeraj zjutraj odpotovala v Forest City, Pa., kjer bosta nekaj časa V soboto zgodaj zjutraj sta'Pri starših Mrs. Šmigovec, posedela koncem reke Chagrin vjtem Pa odpotujeta v Bingham, čolnu Evald Nordquist iz 1006 jN- Y- Odsotna bosta dva ted-E. 146. St. in*Joseph Schoenl iz na-
—o-
1346 E. 170. St. ter ribarila. Ker	-
je bil še mrak, sta imela na čol- NEVESTA JE PRIŠLA V AMERIKO, PA nu svetilko. Nemudoma pridrvi JE TUKAJ IZBRALA DRUGEGA ŽENINA
proti njima motorni čoln, ki se	--
s tako silo zaleti v njiju čoln, da! Hingham, Mass. — Ameriški j Ellis je vse pripravil za poroko,
se je prevrnil, nato je pa odbr- parnik City of Flint, ki so ga bi-zel naprej. Obema ribičema so li zajeli Nemci, ga odpeljali v prihiteli na pomoč drugi ribiči Murmansk, Rusija, od tam pa na iz bližine, da so ju rešili iz vode. | Norveško, kjer je bil interniran, Važna seja	[ je imel poleg te-še drugo roman-
Jutri večer ob 7:30 se vrši v'co. Ladijski častnik Ellis se je Slovenskem društvenem domu j bil zaljubil v norveško krasotico na Recher Ave. mesečna seja j Ruth Engelson, ki mu je obljubi-Slovenskega demokratskega!la, da bo prišla za njim v Ame-kluba iz Euclida. Vsi člani naj j viko, kjer se bosta poročila, se gotovo udeleže.	j Res je prišla na 11. aprila in
pa je boginja ljubezni hotela drugače. Ruth se je tukaj spoznala z dr. Gundersonom in se vanj zaljubila. Sprva ni hotela nič povedati o tem svojemu mornarju, ko je pa ta le pritiskal na poroko, mu je povedala, da ne bo nič iz te moke, ker bo poročila drugega. Ellis, ki je mislil dati morju slovo po poroki, je šel zdaj zopet na morje. ■
\
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 12, 1940
v r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Zla Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.

No. 189 Mon., Aug. 12, 1940
Zakaj smo mi za Daveya?
Naš dnevnik bo podpiral v sedanji kampanji za gover-nerski urad v državi Ohio Martin L. Daveya, katerega ime bodo volivci dobili na vrhu demokratske glasovnice. Več razlogov je, ki nas silijo, da smo za Daveya in bomo delovali za njegovo izvolitev. Prvič je bil, po našem mnenju, dober gospodar nad državnim denarjem. Ko je šel iz urada 31. decembra 1938, je pustil v blagajni gotovega denarja v vsoti $3,000,000. Pri tem je treba pa pomniti to, da je bil za časa njegove administracije v drugem terminu odpravljen prodajni davek na živila, radi česar je dobila država do $15,-000,000 manj na leto. In kljub temu je znal gospodariti tako, da je ob koncu leta pustil v državni blagajni preostanek. To je bilo prvič v zgodovini države Ohio, da se ni samo odpravilo kake davke, ampak se tudi novih ni vpeljalo. Navajeni smo, da nam javni uradniki vpeljujejo novega davka ne pa da bi odpravljali že vpeljane. In če pri tem ne trpi državna administracija, to je, da redno posluje naprej v vseh svojih obveznostih, potem je tak administrator dober gospodar. In tak je bil bivši governer Davey.
Governer Davey jc bil pri časopisih slabo zapisan in napeli so vse sile, da bi ga porazili. No, dvakrat je bil izvoljen kljub vsej tej opoziciji. Enaka polena se mu obljubu-jejo tudi pri novemberskih volitvah. Vzrok za to je v prvi vrsti ta, ker se je Davey izjavil, ko je prvič kandidiral, da če bo izvoljen, *bo on gospodar v državi Ohio in ne časopisi ali lobisti. Veliki časopisni trusti so navajeni, da imajo javne uradnike pod svojim palcem, da jih vrtijo po svoji muziki. No, Davey je mož drugačnega kova in zmožen dovolj, da stoji vedno na svojih nogah.
V letošnji primarni kampanji'je Mr. Davey obljubil, da če bo jeseni izvoljen governerjem v državi Ohio, da bo skušal odpraviti ves prodajani davek, ki je danes tako zasovra-žen pri narodu.
Še večji vzrok, da moramo stati ob strani kandidatu Davey u je pa ta, ker je bil tako naklonjen raznim narod nostnim grupam. Vsi governerji skupaj, kar ima država Ohio £overnerje, niso dali toliko priznanja narodnostnim gru pam, kot ga je dal governer Davey. Predno je prišel governer Davey v urad, niste videli v nobenem važnem državnem uradu kakega državljana, ki bi bil češke, poljske, madžarske, slovenske, ali kakega druge narodnosti. Drugi governerji so verjeli samo v državljane, katerih imena niso pričala, da so slovanskega, nemškega, italijanskega, pokoljenja. Pa ne samo v važnih državnih uradih nismo našli teh imen, ampak malokdaj tudi v navadnih državnih službah.
Davey je bil prvi governer, ki je dal priznanje takozva-nim "fornerjem" in jih poklical na razna odgovorna mesta. Davey je smatral, da je sto tisoče državljanov v državi Ohio, ki so v mladih letih prišli v to deželo, ali pa njih starši nekaj let prej, ravno tako dobri in zmožni državljani, kot so oni, ki so prišli sem kmalu za Krištofom Kolumbom. Davey ne pozna razlike v narodnosti, on pozna v vsakem človeku samo zmožnost. On ne gleda na barvo in pleme, ne na versko prepričanje. Kot demokrat pozna Davey v prvi vrsti demo krata in potem pa zmožnost človeka.
Če vzamemo, na primer, Slovence v državi (jhio, jih n bilo še nikdar prej toliko v državni službi kot za časa Da-veyeve administracije. Najmanj 300 jih je bilo na državni plačilni listi. Toliko jih ni bilo pod vsemi prejšnjimi governerji skupaj in pod sedanjim governerjem ne verjamemo, da jih je pet, vsaj nam ni znano.
Pa tudi važne službe so imeli nekateri naši Slovenci, na primer Mr. Louis Drašler, ki je bil divizijski inženir za državne ceste štiri leta. Pod kakim drugim governerjem bi ne imel Slovenec nikdar prilike priti do take službe, pa naj bi bil še tako zmožen.
Governer Davey je bil, ki je imenoval prvega sodnika češke narodnosti na sodnijski stol. To je bilo prvič v zgodovini države Ohio, da se je kaj takega zgodilo. Governer Davey je imenoval Slovaka na parolno komisijo, Governer Davey je imenoval Madžara na državno relifno komisijo. Go verner Davey je imenoval Poljaka na državno komisijo za žganje itd. Skratka rečeno, governer Davey je dal priznanje vsem narodnostnim grupam s tem, da jih je poklical v državne službe. On ni poznal razlike med angleškimi, irskimi, nemškimi, slovanskimi, italijanskimi, madžarskimi, romunskimi ali katerikolimi narodnostmi. Tako je pokazal, da je on pravi Amerikanec brez predsodkov. On je hotel, da bodo zastopani pri državni upravi vsi dobri državljani, ne glede na njih narodnost.	#
Ko je šel koncem decembra 1938 Davey iz governer-skega urada, so šli kmalu za njim tudi zastopniki teh raznih narodnosti in na njih mesta so prišli samo "sto procentarji."
Governer Davey je imel tudi kar se tiče verskega prepričanja jako široko srce. Prvič se je zgodilo, da sta bila v njegovem kabinetu dva katoličana. V sedanji administraciji ni nobenega.
Sedanja državna administracija bo pač skušala dobiti glasove pri narodnostnih grupah. Da, glasove! Toda da bi pa priznala te grupe tudi pri delih in državnih službah, o ne, tega pa ne!
To so vzroki, da se nam zdi od obeh kandidatov za go-vernerski urad Martin L. Davey boljši in zanj moramo voliti.
Romanje v Carey, 0.
Naš narod se vselej z veseljem podaja na božja pota ter s tem nadaljuje vpoštevanja vredno tradicijo svojih prednikov. Iz zgodovine vemo, da so se naši predniki v raznih križih in težavah zaobl j ubijali temu ali onemu svetniku, posebno pa Materi božji—Mariji Pomočnici, katero so prosili, da jih obvarje hudega ali pa vsaj ublaži trpljenje. Premnogo-krat so storili take zaobljube in potem romali na božjo pot, kjer so bili potem neštetokrat uslišani.
Posebno pa so se zatekale po tolažbo k nebeški Materi naše mamice, ki so v strahu in skrbi za svoje otroke prosile Marijo Pomočnico, da bi jih ona varovala vsega hudega. Ker pa so bile tudi uslišane, zato so se zaobljubile tudi na božja pota in v skupinah romali sedaj na to, sedaj zopet na drugo božjo pot.
Kakor smo v stari domovini imeli' navado romanja, tako imamo tudi tukaj v naši novi domovini priliko, da počastimo svojo nebeško Mater in jo prosimo pomoči. Navadno se roma na božjo pot v skupinah, zato se nudi tudi našim rojakom, da skupno pohite na božjo pot v Carey, Ohio. Podpisana sva podvzela korake, da omogočiva tudi vam tako skupno romanje. Seveda sva to storila na priporočilo gospoda župnika iz Carey, Ohio. Potovali boste lahko v skupini po New York Central železnici. Vozne listke imamo v predprodaji, zato ste vsi rojaki in rojakinje, ki se nameravate udeležiti tega romanja prošeni, da si nabavite vozne listke pravočasno.
Vlak New York 'Central železnice odpelje iz Clevelanda (Terminal postaje) ob šestih ijutraj in pride v Carey, Ohio ob 8:50. Iz Carey pa odpelje )b šestih zvečer.
Vdžnja stane (kakor je že poročano v oglasu tega . lista) 12.75 za odrastle, za otroke pod 12. letom pa $1.40 za tja in na-zaj.
Vozni listki so v predprodaji in preskrbite si jih pravočasno pri Steve F. Pirnat & Co., v knjigarni Joseph Grdina, 6113 St. Clair Ave.
Steve F. Pirnat.
smo se ■ zbrali na gričku in si pravili razne dovtipe in zbijali šale, da je čas kar prehitro minil. Prišel je čas, da smo se morali posloviti od prijaznega g. Cerneta in njegove soproge. Prav lepa hvala Jože in Lojza, bomo že še prišli, če nam Bog da zdravje.
Hvale pa smo dolžni tudi Je-ričevi mami in njenemu sinu Martinu, ker sta skrbela za vožnjo tja in nazaj. Jeričeva mama in njen sin vodita trgovino z železnino (hardware) pojdite in kupite tam, kadar,kaj potrebujete. Torej še enkrat prav lepa hvala obema.
Pozabiti pa ne smem našega predsednika Louis Simončliča, ki nam je daroval vino, da smo z njim preganjali vročino, enako hvala tudi Mr. in Mrs. Stražar. FVav lefpa hvala Jožetu Keniku in Pavlinu za pomc^č pri delu. Končno pa najlepša hvala vsem, ki ste se bili omenjeni dan zbrali na našem izletu ter nam tako pripomogli, da je bilo res lepo popoldne in vesela družba.
Obiskalo nas je bilo tudi nekaj "Kraljičkov," katere je vodil g. Andrej Hočevar. Hvala lepa Andrej za naklonjenost.
Sedaj pa poglejmo malo še v bodočnost, kaj bo še kaj v počitnicah. Vsi vemo, da otroci v tem času kaj neradi hodijo k vajam, zakaj, tega vam pa jaz morem razložiti, premim yas pa, da vsaj sedaj, ko bodo skupno nastopili "Črički" in "Kra-ljički" 18. avgusta v Gordon parku pod pokroviteljstvom Federacije Slovenskih narodnih domov, prosim skrbite, da bodo prišli vsi na vaje in tudi, da bodo gotovo prišli v nedeljo 18. avgusta za skupni nastop s "Kraijički."'
Torej še enkrat hvala vsem, ki ste bili v nedeljo z nami in na veselo svidenje 18. avgusta v Gordon parku. Za "Čričke" s pevskim pozdravom,
France iz doline
"črički" v naravi
Newburgh. — Dolgo smo se te pripravljali za ta izlet, da damo s tem malo več poguma naši mladini in obenem pa tudi malo razvedrila v prosti naravi, katerega so si tudi zaslužili. Poj o nam že precej časa in nam bodo še, če jih bomo znali obdržati za se.
Ko nas je predzadnjo nedeljo pripeljal Jeričev Martin na prostor g. Jožefa Cerneta, so se mi vse nekam porazgubili. Nekateri v grmovje, drugi zopet po travi preko potoka, tako da me je že zaskrbelo, če jih bom še kdaj videl vse skupaj. Kmalu so se vrnili lačni, menda ja, žejni pa še bolj, tako da bi mi bili skoro ves led pozli-zali, da ga nisem tako skrival. Cim bolj sem kričal nanje, bolj so krožili krog mene in zahteva-, li, da naj jim dam kar sem jim obljubil.
Končno so me pa le premagali, no pa saj me niso prvič in menda tudi zadnjič ne. Bolj j sredi popoldneva so se pa zbra-! li starši in prijatelji teh naših malih pevcev, da je bila zbrana res vesela družba.
Popoldan niso Črički nič peli, ker niso imeli časa, zato so pa toliko bolj pritiskali odrasli, da je prav prijetno odmevalo preko grička prav do Slovenskega doma. Proti večeru pa
Za peto predstavo slik
Četrtkova predstava slik na vrtu je bila obiskana v polni meri. Več kakor kdaj poprej je bilo gledalcev in kakor vselej, so se tudi to pot vračali zadovoljni s predstavo. Predstava je trajala dve uri in pol neprenehoma. Zasedenih je bilo 340 sedežev, ostali so morali stati ves čas.
Vidi se, da se narod zanima za domače slike svojega naroda, tukaj in stare domovine. V ta namen bomo imeli še nekaj predstav, dokler je vreme naklonjeno.
Za peto predstava, ki se ima vršiti v sredo dne 14. ,avg. so namenjene tele slike: Da se razveseli otroke bo prilomastil Charlie Chaplin. Zatem pa pri-de med nas dr. Jurij Adlešič, župan mesta Ljubljane. Gotovo se še spominjate in nikoli ne sme biti pozabljeno, da nas je obiskal tako imeniten in tako iasten gost iz mile domovine, ki je dospel na veliko in častno misijo, da uradno otvori Ju-goslovenski kulturni vrt. V sliki bomo videli, da je bilo vse na nogah, vse navdušeno in okrašeno, da se počasti tega gosta in z njim velike častne goste iz uradov kakor so: minister Jugoslavije iz Washingto-na, governor države Ohio, senator Zed. držav in številni duhovnikov. JSedem odprtih avtomobilov je vozilo častne goste na slavnostni dan.
Mokri elementi narave so se maščevali nad slikovito velikansko parado, toda, narod odločen in navdušen se ni uklonil niti dežju. Ta slika mora privabiti vsakogar, da vidi naš narodni živelj! Častni gost in zastopnik stare domovine je do-
spel tako daleč na velike lastne stroške, da je prisostoval in s tem počastil vse Jugoslovane v imenu mesta Ljubljane in tudi v imenu vlade Jugoslavije. Za to bomo tudi mi z veseljem pozdravili to sliko, ki bo glavna tega večera. Naj omenim še to, da bomo tudi slišali ta večer v glasbi tisti radio program, ki je bil takrat oddajan po "Radio net Work," ki so ga slišali v stari domovini. Na temu programu je med drugimi govoril tudi dr. Jurij Adlešič v pozdrav v imenu mesta Ljubljane in vlade Jugoslavije. To bo nekaj izvanrednega.
Seveda, slike se bodo nadaljevale naprej za celoten program takole: Ko gremo za tem v'staro domovino, se zopet ustavimo v Parizu, da vidimo tam sijajno parado ameriških Legi-jonarjev, ki so potem, ko je minula svetovna vojna, paradirali v Parizu iz vseh ameriških držav z napisi in zastavami. V domovini bomo pa to pot videli sijajno praznovanje 800-letnice stiškega samostana, kjer se je zbrala največja skupina navdušenega narodnega življa. Videli boste sijaj slovenskega naroda, ki je pokazal, kako je, kadar se obleče v svoje praznično in narodno opravo. Zvonovi tega zgodovinskega samostana bodo odmevali veselo potrkava-rije, ko se bo vršila ta velika katoliška manifestacija. V tej sliki se bomo pomudili samo še v Novem mestu, da vidimo tam fante, ki so potrjeni in se vračajo iz nabora, veselo ukajoč.
Teh le rajnih se bomo samo na kratko spomnili, da ne bo predstava drugačna kakor so bile prejšnje: Rose Sintič, Mary Kaušek, Svetetove matere iz St. Clairja ter Sodnikarjeve in Vintarjeve. Zatem pa k porokam. Prvo vidimo zlato poroko pionirskega Šviglevega para na Prosser Ave., zatem pa tele vesele pare: Brata Victor in William Svete, dodatno pa celotna slika Marinko-Gornik.
Vrtovi
Na novo slike posnete krasnih vrtov: Stanonik na Bonna Ave., Celesnik in Raušel ter p'osebna slika družine in vrta Mr. in Mrs. Frank Segulin, ki sta že parkrat posetila naše predstave iz Euclida. Vsa ta zbirka bo dala veliko zabave in vzbudila spomin na preteklo življenje stare in nove domovine jugoslovanskega in posebno našega naroda. Kmalu bomo začeli tudi z slikami iz lepe Hrvatske, ker se tudi isti udeležujejo večernih predstav.
Račun dohodkov in stroškov
Darila: Mrs. Stanonik iz Bonna Ave. $2, Kristina Vrbič $1 in Louis Kovačič $1; dva po 50 centov. Skupaj vsega s tem, kar so plačali za sedeže je bilo $22.45. Od tega se je plačalo za najemnino od stolov $10.20, za pomagača 50 centov, ostalo za kulturni vrt vsota $11.75.
In še ena predstava
Slikovna predstava se bo vršila v petek večer, dne 16. avgusta na vrtu Društvenega doma na Recher Ave., podobno kakor se je vršila predstava v domu poprej z dodatkom še več drugih slik. Ako bo vreme ugodno, se bo vršila ta predstava na vrtu, drugače pa v dvorani. To ber predstava, ki jo bo priredila firma A. Grdina in Sinovi brezplačno za vse. Kdor še ni videl slik iz Euclida in druge, ima sedaj priliko, da se posluži te prilike.
Anton Grdina, lastnik slik.
-o-
Pony Express
iiiiiiiiimiiiiiiiii
verjamete al' pa ne
immiiiiiiimiiii
Tukaj je recept, kako se pride zelo poceni do pijače na piknikih. Recept je zelo enosta-
Izhajajo brez volitev
William Creek je malo mestece v državi Indiani. Mestno vlado tvorijo samo ženske. Mesto ima sto volivcev in ni imelo nobenih volitev že od leta 1932, ker so bili zadovoljni z mestno vlado, zato so odpadle tudi volitve. Davki v tem mestecu znašajo 40 centov na vsakih sto dolarjev vrednosti davku podvržene lastnine.
županja tega mesta je Mrs. Helen C. Spradling in prav tako so ženske v vseh drugih mestnih uradih. Te ženske se tudi še niso izrazile h kateri politični stranki spadajo, županja je rekla: "Politične stranke so nepotrebne, če se ne vrše volitve." Torej je vendar še kakšno mesto na svetu, ki lahko shaja brez političnih graftarjev, pač srečen kraj.
ven, ampak da bi ga pa uPoi vali, pa ni priporočljivo. T{ kar že naprej izjavljam, d ni treba name izgovarjati: sem koga učil tega sistema.
iš«
*s
pa; 'o "io st
IZ DOMOVINE
V časih, ko so prenašali pošto še jezdeci na konjih "Pony Express," so bile poštne postaje,1 kjer so se ustavljali ti jezdeci,! oddaljene 25 milj di^uga od dru- j ge. Vsak tak poštni sel je v enem dnevu obšel tri take postaje ali 75 milj poti. V poznejšem času pa so vpeljali tudi še vmesne po-, staje.
—Požari v ptujskem okraju se dan za dnevom zopet vrstijo. Mnogi nastajajo na zelo sumljive načine, ki si jih ni mogoče razlagati. Najbrž je zopet na delu kakšna zločinska roka, ki povzroča našemu kmetu strah in grozo. Tako je te dni v Ror-minu pri Sv. Marjeti ogenj že četrtič uničil lepa poslopja večim posestnikom. Zadnja žrtev je postal posestnik Munda Janez, kateremu je uničujoči element upepelil šele pred nedavnim zgrajeno gospodarskd poslopje, tako da trpi nad 50,-000 din škode. — Pri tem je zanimivo to, da je začelo goreti čudi pri nekem drugem posest-jiku, kar pa so k sreči domači pravočasno opazili in ogenj zadušili. Ugotovili so, da je bila pri tem podtaknjena slama, kar je dokaz, da je to storil brezsrčni p6žigalec, ki je goto-/o podtaknil ogenj v vseh primerih. Ubogega ljudstva v teh krajih se je prijel razumljiv strah.
—Pod vlak je skočila. Na železniškem prelazu na Erjavče-! vi cesti je skočila pod potniški vlak, ki vozi zjutraj proti Rakeku, neka profesorica glasbe. Vlak je obupanko popolnoma razmesaril. Na kraj dogodka je prišla policijska komisija, ki je ugotovila dejanski stan in odredila prevoz trupla v pro-sekturo ljubljanske bolnišnice.
—Z motornim kolesom se je zaletel v železniško zapornico. 20 letni trgovski pomočnik Kovše Ernest je peljal z motornim kolesom iz Celja po Mariborski cesti. Pri hitri vožnji' ni opazil, da so železniške zapornice spuščene in je zapeljal | v rije, pri čemer je dobil poško-! dbe po glavi in desni roki, da j so ga morali prepeljati v celjsko bolnišnico.
— 100,000 din za izsleditev j razbojnika. Hudo ranjena Iv-; ka Cvitkovič iz Vrbovca, o kateri smo poročali da so neznani razbojniki pred njenimi očmi umorili njenega sina, njo pa hudo ranili, je razpisala 100,-000 din nagrade za tistega, ki bi prijel razbojnika. Ivka Cvitkovič je izjavila, da rada da v kateri koli državni fond 100,000 din, če bi oblasti obesile razbojnike na kraju zločina.
—Vagoni so ga stisnili. Pirnat Polde, želdzniški delavec, je bil zaposlen na progi v Šiški ob Hermesovem igrišču. Znano je, da tam stalno premikajo in nesreča je hotela, da je prišel med odbijače dveh vagonov, ki sta ga stisnila. Dobil je hude notranje poškodbe in je njegovo stanje resno.
Na pikniku, ki ga je pri^ la fara Marije Vnebovzete, K je bilo ljudi ko listja in transe je nekim fantičkom zelo da godila radi žeje. Morda bili taki, ki so navajeni spravljati" po ohcetih in gih zabavah po dvoranah, mor pridejo ravno prav, "pometejo," pa ne po tleh,»J111 pak po mizah.
Lahko si mislimo, da J^ hudo prijemalo, ko so videl' žati v travi tiste okrogle P1* Al teljčke, ki dajo od sebe, jih prime od prave strani, prijetno telesno dobro del" požgečka po grlu, poten1 udari nazaj skozi nos, d« človeku kar fletno zdi.
inefPu
b dil
Ju no io dr
ej I
nt«
»je
In
Se
Ogledovali so jih in sli"e žirali. Pa jih je nazadnje menda že niso mogli več J v magovati silne jeze nad $ 01 čnimi težkočami, popadla 2S šna maščevalnost. Eden 'J >v'( njih stopi k bližnjemu s°( red' in ga v znak preziranja al' , sune z nogo, da je rejen': e'\ ček kar poskočil in se par korakov tje po travi. S 161 drugi do njega in mu zad" gantno brco, da se je ^ ' zatrkljal še nekaj proč. Pristopil je tretji''J"11 trti in vsak si je z eno k' 1 k brco ohladil upravičeno s° ker je svet tako čudno l,r' 11! da pijejo samo tisti, ki'|s° 1 kaj cvenka.
Slučajno, absolutno s'li. slučajno, je pa usoda "aIfpet la odskakovanje sodčka da so ga brce valile proč ga pokvarjenega sveta, P1^ svetlih žarnic in tje v _ ^ Pintarjevega gozda. Pa "j bjjj lašč, menda ja ne, ampa" slučajno in po naključji'
fti
Kji i
Pa zal jo >n(
Sei en
'it
;o j ser
Ko je bil pa sodček pripravljen, da bo tuk^ val vso sladkost božje v* gozdnem svetem miru, Se sveta jeza brcačem ^ ohladila in začela jih ^P1 s vest. Saj bi bila vend^,faJ> šanska škoda, če bi tu^l ček samcat vzel vsega ^F^ir in zapuščenosti konec, f ^0] vendar s svojo vsebin0 F ^ storil toliko ljudi sreč^j?0^ aelih že na tem svetu. ^Tj ** se med fentički vnela k*T > d sebno huda dfebata ali
so bili kar vsi za krasu" da bi se sodček odprlo, liko, saj veste da ne, da lakomni vsebine, ampak zato, ker jih je gnala ve'1! dovednost, kaj je nat^, tokar v sodček, da je žak.
Fantje so gotovo zel" nega značaja in hoče}0 vsaki stvari do dna, takoj na delo in se lo^ ran j a sodčka. Vse bi s® po izšlo in sodček bi bl svojo nalogo do zadnje da ni ta neusmiljena us"1 nesla v bližino enega 'z ranov, ki je prinesel iS bližje, ko je slišal nek0 stenje po gozdu.
H d0] Pa j ia\
'elo
dal
Nk
stra
In,
se sem laŠe r
»u
ni
% ltii>i

'di
ri»ati' vesf )rPer B>( \\
Prav je imel RibničfJ^e rekel, da ima vsak člov® F>, glavo in svoje misli- ' imel tudi ta faran čis^ noma drugače nazore piran j a sodčkov. Iz s0?, jaznosti je svetoval naj bi se sodček prival' k šotorom in ga ta^1 vpričo drugih ljudi. " • mnenje je pa razodeva kom na tako čuden 1^ sta ostala faran in pa dveh sekundah sama-mile viže jih je vabil* ^|\Vltl dejo nazaj, pa mislite, «>• 11 ubogali ? Kot bi se bill|Cri0j
zemljo, jih je zmanjk9 Jttw.
- « *-<!,) e
tj! No
1
°V£t lov
vek
Ke f Wir
Kc
p,
>15
vidni faran je pote^ |t) ljubeznivo trkljal na%|T
V'
jim tovarišem, ki so pridejo na vrsto kot žejnih in žalostnih.
Ni
* AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 12, 194g UMI
j? "aaama
ra Cvet v SDD na Prince Ave.
30.—Vantage Racquet Club priredi ples v Twilight dvorani. Trebarjev orkester.
30.—Društvo Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno zabavo v SND na St. Clair Ave. Godba Johnny Pe-con.
DECEMBER
7.—Društvo Blejsko jezero št. 27 SDZ priredi ples v SDD na Waterloo Rd.
22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave.
1940 AUG. 1940
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
K Ae bodo nas našli. Raču-
da bodo jutri popoldne
Ob zori odrinemo, naj-
la proti severu, pa se razde-
"10 v več čet in se razidemo na
dj strani, da jim zmešamo sled.
„1 bod0 vedeli, kateri četi' bi
'"- Vsaka četa zabriše naj-
,! btleie svojo sled in se obrne
Ob Green Forku se sni-
jili 10 in jo mahnemo proti
li 10 canonu. Od danes v šti-
prJeh smo tam."
Pošljemo oglednike?"
j e razume! Jutri zarana
»lo ep°.naravnost v Echo can-
m Pričakovali nas bodo na
Hillu. Vse to je že dojeno."
P bodo delavci še vsi v ne »Pu?"
fnam jih tudi ni treba ba-
CI premoči smo, iznenadili
f °m°. še preden bodo uteg-
»> grabiti za orožje, jih bo
l!! VlCa Padla." -flj
s. 0va] Sem več, nego sem pri-1! ' o pravem času sem nl, '. Ali bi še poslušal — ? zactej' blIo treba. Več nisem . ' . bedeti, nego sem že zve-jel najneznatnejši slučaj lahko izdal. Najbolje je cof' e sem se zadovoljil z us-i ' J* * odšel.
V soa,k°.Prav sem računal! °f »nl o namen.ieni v Echo ."J So Premeteni so bili! Zva-i i r m'slili posadko v gore pa taj;,ru ropali in plenili na s> U', ' No, temeljito se bodo
:a 1 Sem lezel po prstih na-
ič c 4^enski) ker sem morai pf , jQ riSati za seboj. Utegni-v c i ^ '^f*1 drugo jutro, izda-a 1,1 biijG a in izjalovili bi se Sena«ti, ki Sem »jih sno-ju. |en Veda je bil težek in za-d Vsaif°Se1' brisati sled. v te-
ii) sk0l;aj sen; r-
n^ajf otlpavatl> vsak vtl"
1(0 1 s Prsti in ura je mini-
^ 1 C hir rilGZel d° g0Zda> j« ki, 11 varen-, , ka) dlan k ustom in zaLi* kvaka velika Ze"
hia ' arnerikanskih savan.
I	do 6 sva si z Winneto-
°o e biiJ°V0rila za sluča-j> da
s0v ° treba umakniti, pa so % blizu-Brez dvo-
U el, (1menJe čul in tudi ra-r ftSe mora vrniti- Indi"
o' ^li- anje ni mo%]o bi"
II	: e(lo Vo- velika zelena ža-
d'a1	na mokrih savanah,
Qkf navll;Udi bila in Ponoči se
toii dal Lmi Je Potrebno, da t^feilc r llinetouu znamenje 3 1 stra Zalez°val je tabor od
pio! UtwVeter je imel v hrb"
pi« In t i 80 ®a navohati ko-
5o ^ * n ,ni bil° treba več'
' [ Se^ 10ttaJal v nevarnost. ° J 'a§e ZVedel, je zadostovalo bi' yU ni amene. Več tudi Win-j Ud} m°gel zvedeti. * fi^j?0 strmini sem moral
VeSel'Slid za seboj in bil 5vt °rnein' sem k011^1^ po ko 61 tv',Zamudnem plezanju
Apačev?"
"Ničesar ni zvedel. Mnogo časa je izgubil, da je prilezel mimo konj, ker je imel veter za seboj, in ko je prilezel do prvih ognjev, je čul tvoj klic. Nato je moral zhbrisati vsako sled za seboj in zvezde so že visoko prikolobarile, ko je prispel sem.
Kaj je videl moj brat?"
"Vse sem videl in čul, kar moram vedeti."
"Moj brat je vsikdar srečen, kadar zasleduje sovražnika! Naj pripoveduje, kako je bilo!"
Poročal sem.
Ko sem skončal, je rekel Fred:
"Torej ste le prav slutili! Tisto o napadu na Echo canon ste dobro uganili!"
"Ni bilo težko uganiti."
"In kak je tisti dolgin? Ali ima brazgotino na čelu?"
Pecon in njegova godba.
19.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ plesna veselica v SND.
m—-Podružnica št, 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
26.—Carniola Tent 1288 T. M. plesna veselica v SND.
26.—Slov. zadružna zveza priredi zabavni večer v Slov. domu na Holmes Ave.
26.—Modern.	Knights, št. 57 SDZ "Halloween Dance" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
27.—Koncert	mlad. pevskega zbora Kanarčki v SDD na Prince Ave.
27.—Dr. Napredne Slovenke št. 137 SNPJ 30 letnica v avditoriju SND.
27.—Praznovanje 15 letnice zbora Ilirije v Slov. domu na Holmes Ave.
NOVEMBER
3.—Glasbena matica priredi v avditoriju SND na St. Clair Ave. "Oratorij."
3.—Pevsko društvo Zvon priredi jesenski koncert v SND na 80. cesti.
3.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi pestro izbran program v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave.
9.—Pevski zbor Adria priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
17.—Koncert mladinskega zbora črički v SND na 80. cesti.
17.—Slov. pevsko društvo Lira priredi koncert v SND.
Zahvalni dan. — Junior liga SDZ priredi Zvezin dan v SDD na Waterloo Rd.
24. — Slovenska dobrodelna zveza proslava 30-letnice v SND na St. Clair Ave.
24.—Koncert pevskega zbo-
AVGUST
18. — Federacija. Slovenskih narodnih domov priredi pevski program z sodelovanjem vseh pevskih zborov.
18.—Društvo Ribnica št. 12 SDZ (mladinski oddelek) piknik na Stuškovi farmi v Wick-liffe, O.
25.—Zveza društev Najsv. Imena priredi slovenski Baragov dan v Brae Burn Garden, 25000 Euclid Ave.
25.—Društvo Soča, št. 26 SDZ priredi piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave.
SEPTEMBER
1.—Frances Susel Cadets št. 10 SŽZ imajo blagoslovljenje bandera. Program in ples se vrši v Slovenskem domu na Jlolmes Ave.
8.—Podružnica št. 32 SŽZ obhaja 11 letnico obstanka in krožek bo blagoslovil svoje bandero. Zvečer ples v dvorani sv. Kristine na Bliss Rd.
14.—Društvoj sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ples v avditoriju SND.
22.—Dram. dr. Ivan Cankar, predstava in ples v SND.
22. — Društvo "Tabor" št. 139 SNPJ proslava 30 letnice v SDD na Prince Ave.
28.—Dr. Clev. Slovenci št, 14 SDZ plesna veselica v SND.
OKTOBER
5.—Clairwoods	št. 40 SDZ plesna veselica v SND.
6.—Mladinski	zbor Slavčki imajo prireditev v SND na St. Clair Ave.
12.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
12.—Društvo Martha Washington št. 38, SDZ, prireja ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igra .Johnny
Nekega hladnega jutra je kraj poti blizu majhne koče ležal star osel. -Bil je sive kože, ki mu je z nje dlaka na mnogih mestih izpadla in zapustila rjave lise, udelane do bleska in ob-runkaste od udarcev. Ondod po nogah, kjer so se mu v letih hlapčevanja zajedale v meso vprežne vrvi, je imel globoke obročaste vdrtine. Veliki uhlji so se mu pobešali. Ležal je na strani in nategoval uhlje. Dihal je počasi. Kadarkoli je zahripal, mu je trebuh silovito nabuhnil. Glavo je držal pokonci, vendar so se nozdrvi malone dotikale tal. Vroča sapa mu je buhtela v tla in se spreminjala v dim.
Po poti je ležal raztajan sneg in tu pa tam je brstela skorjica tajajočega se ledu. Sonce je tajalo zimski sneg in led. Pot je sijala. Zemlja se je svetila. Ptiči so peli. Zrak je bil oster in rezek. Vse se je veselilo v mraznem sijaju preson-čenega zraka, le stari osel ne, ki je zleknjen na poti počasi sopej.
Iz koče je prišel pes. Dvignil je rep, zalajal in planil proti oslu. Ustavil se je pred njim, krempljal po tleh in lajal. Osel je hreknil, zastokal. Pripognil je glavo, patresel. ušesa in se pobral na noge. Počasi je odšel po poti, vkreber v hribe. Pes je šel za njim in lajal. Iz koče je stopil starec. Pomahal je s palico in ščuval psa za oslom. Ta
"In brado?"
"Da."
"On je, Haller! Prej ni nosil brade. Tisto rano na čelu je dobil pri nekem napadu spodaj ob Leawenworthu. In kako so ga imenovali tovariši?"
"Rollins."
"To ime si je treba zapomniti! Četrto ime je že, ki si ga je nadel.
Kaj bomo ukrenili, Charles? Nocoj ne moremo po njega. Kar iz srede tabora ga ne moremo odpeljati —."
"Bi bilo tudi zelo težko. Sicer pa mislim, da vam ne sme biti dovolj, ako samo njega kaznujete. Njegovi tovariši so prav taki lopovi in prav tako zaslužijo kazen kakor on."
"Kako pa jih mislite kaznovati?"
"Gotovo ne tako, da bi jih kar enostavno vse postrelil."
"Kako pa? Ali jih mislite poslati pred sodišče?"
"To bi se že pokazalo. Po načrtu, ki sem si ga zamislil, bi bilo to vsekakor mogoče. Povedati vam namreč moram, da ne prelivam rad krvi. Kri je najdragocenejši sok na svetu! Mnogo sem hodil po divjem za-paclu, pa vsikdar sem se kolikor mogoče izognil ubijanju. Rajši sem vzel škodo na sebe, ko pa da bi koga ubil, in če je že moralo biti, sem usmrtil bližnjega le v skrajnem silobra-nu. Navadno pa sem tudi v takem slučaju pustil sovražniku življenje in ga onesposobil za boj, rajši ko da bi mu vzel življenje."
(Dalje prihodnjič)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571
Pripeljemo na dom.
Piane poceni
Rabljene piane, toda še v dobrem stanju, se prodajo po $10. Vprašajte pri
Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave.
Stalno delo
Išče se ženska za stalno delo pri slovenski družini brez otrok. Lahko tam tudi stanuje. Splošna gospodinjska dela. Za več pojasnila se obrnite na Josip Francel, 434 E. 157th St. (191)
Delo dobi
dekle ali žena, da bi pomagala v beer parlorju in pri hišnih delih. Vprašajte na 783 E. 222nd St., tel. IV 5538-W	(191)
Delo dobi
strežkinja, ki mora biti stara nad 21 let. Vprašajte na 397 E. 156th St. med 4 bi 6 popoldne.
(189)
Nazaj v Nemčijo. — Zgodovinski železniški voz, v katerem je bilo podpisano premirje v zadnji svetovni vojni in sedaj zopet premirje med Nemčijo in Francijo v sedanji vojni, so prepeljali zopet nazaj v Nemčijo, v Berlin, kjer ga bodo postavili v muzej.
pride Winne-
r gorim radoved-
-> ce ne morete po-u-at bi moral pri-kaj sem zvedel ■» Pa še Winnetou govori rad po ne-
: fnoral in počaka-dolgo trajalo, da
vrnil, zašumelo v podra-je smuknil na ja-1 k meni. Charli mi je dal vprašal.
lillflli Sli............
Bilijoni za obrambo.'— V Washingtonu se je vršila konferenca odbora za dajatve, kjer je bil predložen načrt za obrambo, proračun znaša 6,000,000,000 dolarjev. Na sliki so od leve poslanec Powers, general George C. Marshal, tajnik Sthnson in poslanec Snyder, ki so se udeležili te konference.
011 moj brat srečen
°vanju?"
3 j« zvedel poglavar
dni
stari osel se je to zimo pritepel ■ vrane in še nekaj drugih čud
sem gor, postajal okoli koče in stikal za krmo. Kazalo je, da nima gospodarja. Nekdo je moral spoditi nerabnega starega potepuha, da je tod naokoli delal nadlego, ko je skušal krasti krmo.
"Hej! Hej!" je viknil starec. Primi ga, Tiger!"
Pes je lajal. Osel je drobnel vkreber in se gredoč kresal s prednjima nogama. Za ovinkom je postal. Pes je sledil za njim. Ko je pes prišel okoli ovinka, je nehal lajati in obstal pri miru. Pobesil je rep in nekam čudno ovohaval zrak. Ko je osel videl, kaj pes počenja, je stresel glavo v opomin. Psa pa le ni napadel. Znova se je ravnal dalje. Počasi se je spe-njal in od strani oziral po psu. Zdaj je imel pes rep med nogami. Zijal je in si oblizoval gobec. Oprezno se je oziral proti koči. Iztegnjenega gobca je premeteno pogledoval tudi za oslom. Osel je nepočakano, toda /z veliko težavo, zavil v drugo. Tedaj je pes, gobec pri tleh, sledil za njim, in hodil še počasneje kakor osel. Vohal je tla in se prestopal zlagoma in neslišno. Previdno se je oziral s strani v stran in gledal neznano.
Nenadoma je starec pred kočo zažvižgal. Pes se je zdrznil in z repom pod trebuhom stekel nazaj. Enkrat se je ustavil in vohal pot navzgor, ki je po njej odšel osel. Nato se je splazil k starcu, opletajoč z repom in vlekoč se s strebuhom po tleh. Starec ga je udaril in pljunil.
Osel se je spenjal, dokler ni prišel tjakaj, kjer je iz strme obcestne ježe tekla voda. Z gobcem se je pritaknil belega, šumečega vodnega slapa. Potlej se je stresel in poskusil piti. Zdelo se je, da mu voda ni bila po volji. Stresel se je znova, pobesil glavo in odšel vkreber. Prišel je na vrh hriba.
Zgoraj je bela pot tekla ravno preko ravnega barja. Tam ni bilo hiš. Z ene in druge strani so vinkaste stezice vodile v pust močvirnat svet. Po barjanski pušči so se pasle ovce. Tam so bili grički. Tam je bilo grmovje. Na levi, daleč, na kraju barja, je rastlo nekaj dreves. Bila so ograjena. Osel si je vse ogledal. Potlej je šel s poti v mokro travo. Povohal jo je. Nato se je trikrat zasukal, zastokal in se ulegel. Legel je na stran. Noge je zleknil kakor poprej. Gobec se mu je skoraj dotikal tal, in vroča sapa mu je hlapela v travo.
Prišli ista dve vrani in ga preleteli. Videli sta, da je ležal na strani, mirno in iztegnjenih nog. Zakrakali sta in se zgoraj na nebu zavrteli. Potlej sta krakali venomer. Osel ju je slišal in zagnal tegoben glas. Skolehal se je na noge in šel naprej, proč od poti, v celo po barju. Vrani sta se spustili na grm in stregli na osla.
Kmalu skoraj ni bilo videti sive postave, ki se je počasi pomikala med barjanskimi grički. Osel se je često ustavljal in o-ziral. Na razdaljo ga je sledilo že več vran. Krakale so le, kadar so ga izgubile izpred oči, pa spet potihnile, ko so ga spa-zile. Tedaj so se pobešenih nog in pobešenih peruti počasi spuščale in sedale po vzboklinah ne daleč od njega. Osel je skozi hodil in vrane so šle za njim.
Gredoč se je nameril na barjansko jezero sredi nizkih gričev. Tam je v ločju stal žerjav. Ne da bi bil zavreščal, se je le-nivo dvignil, in zlagoma letel proti oslu. Ko je mineval čezenj, je pazljivo gledal navzdol. Na neki razdalji je obrnil, letel nad njim nazaj in ostro oprezoval. Obletel je jezero in se spustil na svoje mesto v ločju. Za osla se ni menil več in spet začel gledati v vodo. ,Osel je odšel in za njim so šle
nih ptičev, ki so pluli visoko gori na nebu. Vran je bilo že veliko krdelo. Nekaj jih je šlo za njim, nekaj pred njim, druge pa so frfotale skrajema. Črne krokarice so ga obkolile.
Nič ni zadelo, kakor tudi je vinkal med nizkimi grički in se zaklanjal za grme. Vedno znova so ga našle. Zvečerilo se je.
Osel je prišel v majhno glo-bel, ki je bila na gosto zakrita z grmovjem, s šipkovjem in z bodičevjem. Bila je v prijetnem kraju, naklonjena in nedostopna. V tej tihi dragi je bila trda tema. Osel se je zavlekel v sredo globeli in obstal pod grmom. Tu je bilo v resnici mirno. V razdalji, nad glavo in na straneh, pa so na glas krakali ptiči, ki so šli za oslom. Vsenaokrog so besno frfotali in krakali. Osel se je ulegel z nogami proti grmu in položil glavo na vesino. Obležal je na miru. Spreletaval ga je drget, skraja rahel, kasneje močan. Začel je hropeti. Hropenje je prešlo v hreščanje. Pod gosto rastjo v globeli je bilo vse mrtvo in tudi temno. Bilo je v kraju popolnega miru in na prijetnem mestu za spanje. Oslu so začela kopita na lahno udarjati ob korenine povrh zemlje.
Velika krokarica se je pognala nizko h globeli in ugledala osla, ki je ležal tam spodaj na strani in iztegnjenih nog. Ptič se je tedaj na obrat vzdignil in ko je med letenjem zavrtel, turobno zakrakal. Vsi ptiči so obnemeli. Vsi so se vsenaokrog spustili na tla. Hodili so sem pa tja. Kljuvali so zemljo. Brusili so si kljune.
Osel je na glas zavečal in Se po dolgem iztegnil. Besno je brenil z zadnjima nogama in pridvignil glavo. Streslo ga je od glave do nog. Telo se mu je pomirilo.
Tedaj je zašelestelo in izpod dobidovja kraj osla je planil zajec in zbežal proč, drugam v barje. Več drugih majhnih živali se je pognalo iz globeli in se poskrilo po luknjah. Drobcen ptič, ki je priletel sem z nečim v kljunu, je sedel na vejo blizu osla. Pokimaval je z glavo. K njemu je sedel drug ptiček, ki je tudi nekaj nosil v kljunu. Oba sta pokimavala z glavo. Nato sta zibaj e se gori in doli zletela stran in se izgubila.
V zrak se je odgnala vrana in večkrat zakolobarila nad globeljo, vselej niže. Spustila se je na grm nad oslom. Obrala si je perje. Potlej je pogledal a podse. Ne glasu ni dala in se spustila na oslov hrbet. Vsi ptiči so vzleteli in okoloba-rjali globel.
Kasneje so prišli psi in pregnali ptiče.
(Liam O'Flaherty.)
MALI OGLASI
Delo dobi
starejša ženska, ki bi pazila na dveletnega otroka. Dom se nahaja v Euclidu, poldrugo miljo južno od Euclid Ave. Vprašajte na 24114 Highland Ave., ali pokličite KEnmore 5276-J. (190)
Delo dobi
dekle, stara med 18 in 45 leti, za hišna opravila. Mora imeti rada otroke. Vprašajte po soboti na 659 E. 107th St.	(190)
Hiša naprodaj
Poceni se proda hiša za dve družini; vse v dobrem stanju. Nahaja se v tovarniškem okrožju. Proda se za $2,600. Naslov se poizve v uradu tega lista.	(190)
Izredna prilka!
V fari sv. Kristine je naprodaj lepa hiša za eno družino, 6 sob, garaža za dva avtomobila. Cena je samo $4,750. Odprta v nedeljo za ogled. Naslov: 22100 Fuller Ave. Mimo hiše vozi avtobus. Lahko pokličite KEnmore
0818.	(Xy
Sign d Undset
VENEC
UP TO $5000
HOCKING STATE FOREST
6235 ST. CLAIR AVENUE
vrh vsega preprost, temno moder plašč, čigar kapuca se je nosila na glavi, tako da so bili spleteni lasje docela skriti. Pred njima je koračil Haakon in držal v roki veliko palico z medenim betičkom. Oblečen je bil v na mati — kako vse drugačen je'ohlapno črno obleko, na prsih
Ko sta šarili po skrinjah, je vstopila sestra Potenci-ja — pokarala ju je in rekla, da to ni spodoben nedeljski opravek. Radi tega je bila Kristina zopet vsa nesrečna — še nikdar je ni kdo drugi pokaral kot rod-
bil opomin iz ust tujega človeka.
Ingebj.org pa je kljub temu ostala dobre volje. Ko sta se zvečer spravili v posteljo, je še klepetala kar naprej, dokler Kristina ni zaspala. V kotu sobe sta spali dve starejši samostanski sestri; pazili naj bi na dekleta, da si ne bi ponoči slekla srajc, kajti bilo je proti pravilom, da bi se mladenke popolnoma slačile, pazili naj bi pa tudi na to, da bi redno vstajale k zornicam v cerkvi. Sicer pa se nista brigali za red v spalnici, in kadar so dekleta bedela in klepetala ali uživala slaščice, ki so jih imela skrite v skrinjah, sta se delali, kot da nič ne vidita.
Ko so Kristino naslednje jutro zbudili, je bila Ingebjorg že sredi dolge povesti, tako da je bila Kristina malone prepričana, da je klepetala vso noč. II.
Tuji trgovci, ki so Čez poletje prebivali v Oslu in trgovali, so začeli spomladi okoli križevega tedna, nekako deset dni pred Halvardovim praznikom, prihajati v mesto. Ta čas je privrelo ljudstvo iz vseh krajev med Mjosom in deželno mejo, tako da je prve majske tedne v mestu kar mrgolelo ljudi. V tem času je bilo najugodneje nakupovati pri tujcih, dokler še , niso razprodali preveč blaga.
V Nonneseterju je nakupovanje oskrbovala sestra Potencija ki je na dan pred Halvardovim praznikom obljubila, da bosta brneli Ingebjorg in Kristina z njo v mesto. Okoli poldneva pa je prišlo v samostan nekaj sorodnikov k sestri Potenci j i na 0-
mu je visel svinčen Agnus Dei, za klobukom jte imel podobico svetega Krištofa, beli lasje in bela brada pa so mu bili tako skrtačeni, da so se svetili na soncu kot srebro.
Gorenji del mesta od Nunskega potoka pa do škofjega dvorca je bil sicer mirna soseščina; tam ni bilo niti lop, niti prenočišč, dvori so bili večinoma last velikašev iz okoliških občin in hiše so obračale na cesto temne
li trakovi pogosto preširoki, zaponke pa prevelike za obutev.
Morali sta si nabrati razne drobnarije in ko sta izpili z Di-drekom požirek sladkega vina in jima je zamotal nakupke v kos raševine, je bilo že precej pozno in Kristina mošnja se je dokaj olajšala. Ko sta zopet stopili na Vzho-
, y . .dno cesto, je bila sončna luč vsa mostanu tako močno plešejo, da zlata in od tolikega eta y
je izdrsalla ze vse čevlje ki Jih mestu je stal prah kot svetel je bila dobda prejšnje leto. In-!dimnad u]ic0 Bilo je tako top-gebjorg ga je sunila nazaj in' mu rekla, da so žal še dovolj celi, Bog se usmili, ampak da gre za tole gospodično — in poteg-
"Dobri gospod, ali bi hoteli dovoliti, da bi se najprej medve pogovorili z Didrekom? Biti morava namreč že do večernic v našem samostanu. Vi morda bolj utegnete?"
Gospod se je priklonil in stopil v stran. Didrek je dregnil Ingebjorgo s komolcem v bok in jo smeje se vprašal, če v sa-
lo in lepo in ljudje so prihajali z Eikaberga z velikimi šopi mladega zelenja, da bi si okrasili hiše za praznik. Tedaj je nila je Kristino bliže. Didrek je ingebjorgi šinilo v glavo, da bi s pomočnikom prinesel na mo-jšle še na Gjeitabru. Ob sema-stovž skrinjo. Nato je razložil |njih dneh je biJo na tratah on_ pred njima čevlje, en par je bil'stran reke po navadi toliko za_ lepši kot drugi.-Kristina je mo- bavG( giumači in muzikahti — _
rala sesti na zaboj in jih pomer- ah Webiori?" ip čula nraviti T" t- a- -. . ... ,.,.,,. . . mgeujorg je cuia piaviu,,tom na Livadi, ce se le namreč
jati. ičevlji so bih beli, rjavi, da je dospela cela ladja, polna brat Edv
rdeči, zeleni 111 modri, z leseni- inozemskih živali, ki jih kaže-
mi, pobarvanimi petami, pa tu-1J0 y šotorih spodaj na nabrež-
di brez njih, z zaponkami in s
JU.
Haakon je bil dobil na Mikle-gaardu nemškega piva in je bil hudo pohleven in dobre volje in ko sta mu dekleti segli pod pazduho in tako lepo moledovali, se je dal omehčati in vsi trije so odšli proti Eikabergu.
Na drugi strani reke je bilo le nekaj majhnih dvorov, ki so bili .raztreseni po zelenih re-brih med-reko in strmim po-bočj em. Minili so minoritski samostan in Kristini se' je srce stisnilo od sramu, kajti spomnila se je, da jo nameravala večidel svojega srebra žrtvovati za Arnetovo dušo. Vendar se ji ni dalo, da bi to razodela duhovniku v Nonneseterju; bala se je, da je ne bi začel izpraše-vati — mislila si je, da bo morda kdaj stopila k bosim bra-
svilenimi trakovi, pa tudi taki iz dvo- ali trobarvnega usnja. Kristini se je najprej dozdevalo, da bi hotela imeti vse od kraja. Vendar so bili tako dragi, j
da se je kar prestrašila: ni ga in slepe zatrepe. Tisti dan pa so bilo para> ki bi velial manj kot
se tudi tu gori že valile po cesti.doma pri njih krava. 0če ji je
cele trume ljudi, ob ograjah dvo-,bil dal pri odhodu mošnjo z eno
rov pa je postajala in slonela j marko srebra v preštetih novcih,
služinčad ter kramljala z mimo- češ naj j; bo za drobne potrebe,
idočimi.	in za Kristino je bilo to veliko
Ko so dospeli do škofjega dvorca, je bila 11a trgu pred Hal-vardovo cerkvijo in Olafovim samostanom pravcata gneča. Na travnati rebri je bilo razpeto mnoštvo šotorov, bili so tamkaj tudi giumači, ki so jim nalašč i
bogastvo. Iz Ingebjorginih besed pa je posnela, da si s tem ne more bog ve kaj kupiti.
Tudi Ingebjorg je morala za zabavo pomerjati čevlje — daj nič ne stane, je smeje se rekel i
za to" izurjeni psi skakali skoz'Didrek- Tudi ona Je kuPila Par obroče. Vendar Haakon ni hon listnato zelenih z rdečimi peta-tel dovoliti deklicama, da bi se mi ~ vzeti J'h J'e morala na ll" ustavili in gledali, celo tega ni Pan-)e< Pa saJ J0 Didrek vendar maral dovoliti, da bi Kristina P°zna in tudi n-'eno rodbino, stopila v cerkev — rekel je, da' Kristina pa je opazila, da bo lepše, če si jo ogleda na dartDidreku ta stvar ni nič kaj po
velikega praznika.
godu in da ga jezi, ker je od-
Na planoti pred Klemensovo, lični gospod v popotnem pla-cerkvijo ju je Haakon prijel za šču odšel; Rj'edoJgP sta se zaroko, kajti tu je bilo silno vrve- mudili s pomerjanjem. Izbrala nje ljudi, ki so prihajali iz pri-j si je tedaj par čevljev brez pe-stanišča ali pa iz ulic s trgovski-'ta iz tankega bakreno modrega
mi hišami. Deklici sta bili namenjeni na Miklegaard, kjer je bil sedež čevljarjev. Ingebjorg
usnja; bili so okrašeni s srebrom in rožnatimi kamenčki. Nič pa ji ni bilo po volji, da so
je namreč smatrala, da so sicer j v njih zelene svilene vrvice. Te-oblačila, ki jih je Kristina dobi-j daj je Didrek rekel, da jih mo-
la od doma, izvrstna in lepa, da pa obutve, ki jo je prinesla s se-
bisk, in tako tisti dan ni mogla]boj iz doline, ne more nositi na
cd doma. Tedaj je Ingebjorg) izmoledovala, da sta smeli sami v mesto — dasi je bilo to proti pravilom. Za spremstvo sta dobili s seboj starega kmeta, ki je bil samostanski preskrbovanec; ime mu je bilo Haakon.
Kristina je bila zdaj tri tedne v Nonneseterju in ves ta čas se ni genila iz samostanskih dvorov in vrtov. Bila je vsa začudena, ko je videla, kako spomladansko je bilo postalo zunaj. Mali gaji zunaj po pokrajini so bili svetlo zeleni, vetrnice so gosto kot preproga bohotno rastle med svetlimi debli, čez otoke in fjorde so jadrali blesteči, lepo vreme obetajoči oblaki, vode pa so ležale vse .sveže, modre in,nagubane od lahnih spomladanskih sap.
Ingebjorg je poskakovala, lomila z dreves listnate vejice, jih duhala ter se-ozirala za ljudmi, ki so jih sreČavali, toda Haakon jo je posvaril: Mar se tako vedenje spodobi za blagorodno gospodično, ki nosi samostansko obleko? Dekleti sta se moj-ali prijeti za roko in stopali tik za njim, mirno in spodobno — toda Ingebjorg je vendarle obračala oči in vrtela jezik, kajti Haakon je bil nekoliko naglušen. Tudi Kristina je sedaj že imela nošo samostanske gojen-ke: nebarvano sivo belo raševi-nasto obleko z volneno opasico, volneno prevezo za lase in po-
praznik. In ko je Kristina videla inozemske čevlje, kakršnih je Ingebjorg imela več parov, je začutila, da ne bo prej mirovala, dokler si tudi ona ne kupi takih.
Miklegaard je bil eden izmed največjih dvorov v Oslu; segal je od pristana pa gori do čevljarske ulice ter je obsegal več kot štirideset poslopij okoli dveh prostranih dvorišč. Sedaj pa so bili tam še vse naokrog razpeti šotori s streham iz raševine; nad strehami šotorov je kraljevala soha svetega Krišpina. Tu se je kar trlo kupcev, ženske so z lonci in vedri tekale sem ter tja med kuhinjami, otroci so se motali ljudem med nogami, hlapci so v hleve in iz njih vodlii konje ter na nosilih prenašali blago v skladišča in iz njih. S pomolov ob podstrešjih, kjer so bile naprodaj najžlahtnejše stvari, so čevljarji in trgovski po-
re zamenjati, in odpeljal ju je s seboj v shrambo prav zadaj v kašči. Tam je imel zaboje s svilenimi trakovi in srebrnimi zaponkami — s temi stvarmi čevljarji prav za prav niso smeli trgovati — sicer so pa bi-
VNew Yorku na razstavnih prostorih je tekom ne-bihte udarjala strela in gotovo je moral biti fotograf na svojem mestu, da je lahko posnel zgornjo sliko, ko je udarila strela, ki pa ni napravila nobene škode.
in že vrnil v samostan. Tako rada bi ga srečala — a ni prav vedela, kako bi se kar najbolj spretno zapletla v pogovor s katerim izmed menihov in mu obrazložila svojo zadevo. Zdaj pa ni imela več toliko denarja, da bi vedela, če more plačati za mašo — morefa se bo morala zadovoljiti s tem, da pokloni cerkvi debelo vo-ščenko.
Zdajci zaslišijo strahovito tuljenje iz neštevilnih grl tam zunaj na obrežni lokj — kot da bi šel vihar preko ljudske gneče tam doli — in zdaj pridrvi med krikom in vikom vsa množica proti njim. Vsi divji so od groze in ko teko mimo, zakriče nekateri Iiaakonu in dekletoma, da sta ušla leoparda.
Skočili so nazaj proti mostu in medtem slišali, kako so ljudje drug drugemu vpili, da se je podrla neka lopa in da sta ušla dva leoparda, nekateri so omenjali tudi kačo. Čim bliže so prihajali mostu, tem hujša je postajala gneča. Neka ženska je ravno pred njimi izgubila iz naročja ptročiča — Haa-Iken se je razkoračil nad malčkom, da bi ga zaščitil — takoj nato sta ga samo še nedoločno videli z otrokom v rokah daleč za seboj, potem pa šta ga zgrešili.
Pri ozkem mostu so se ljudje tako silovito gnetli, da so odrinili-dekleti na neko njivo. Videli sta, kako so ljudje tekli navzdol po brežini; mlajši so se metali v vodo in plavali, starejši pa so skakali v tamkaj ležeče čolne, ki so bili na mah nabito polni.
(Dalje prihodnjič)
STATE
HOCKING COUNTY PARKS
Nedvomno je največja skupina državnih parkov ona v Hocking okraju in je skoro gotovo tudi najbolje obiska-močniki kriče vabili deklici illlna.ter poznana po svoji naravni le-
jima vihteli nasproti pestre, z P°skupina Hocking parkov sestoji iz
zlatom, vezene čevljčke."
Ingebjorg pa je bila namenjena k hiši, kjer je stanoval čevljar Didrek; bil je Nemec, imel pa je Norvežanko za ženo ter bil lastnik ene izmed hiš na Miklegaard u.
Starec se je ravno pogajal z gbspo^om, ki je nosil popotni plašč in je imel meč ob pasu, toda Ingebjorg je drzno pristopila, se priklonila in rekla:
več delov, ki pa so precej blizu drug drugega in so zelo prikladni za izletnike iz mesta Logan. V teh parkih vidite čuda narave. Voda in vremenske izpremembe so ustvarile tukaj obširne podzemske jame, ki so stare že na milijone let, katere so Indijanci že davno pred prihodom belega človeka uporabljali za svoja bivališča.
Hocking pokrajina je bila naseljena z Indijanci in nekateri najslavnejši indijanski poglavarji ohijskih indijanskih plemen so si izbrali ta kraj kot svoje najpriljubljenejše bivališče. Tukaj so velike podzemske jame, katere so nudile tem plemenom izvrstna bivališča, ki so bila zavarovana proti raznim vremenskim izpremembam. Tu
so Indijanci dobili pripravne jame v kamnu, kjer so si lahko mleli koruzo in sol, ki so jo potrebovali za svojo hrano. Kakor poroča legenda, so v teh votlinah ali jamah obdelovali tudi || srebro in svinec, katerega so potrebo-vali za okras.
Najzanimivejši deli v tem parku pa so gotovo: Rock House, Old Man's. Cave, Ash Cave, Cedar Falls in Cant-well Cliffs. Vsak ta del kaže vztrajno delo narave v svojih očarljivih oblikah.
Poleg tega pa je v teh parkih dovolj gozda, kjer so izpeljane dobre poti za izprehode ter tudi pripravni prostori za taborenje, ali za nedeljske piknike so pripravljene tudi mize, klopi in peči.
Ker so ti parki skoro v sredini države, zato so ti Hocking parki zelo privlačni za turiste, katerih število se od leta do leta vedno veča. Smelo trdimo, da ni lepše naravne lepote nikjer drugje v državi Ohio kakor v parkih Hocking okraja.
Naročite se na dnevnik "Ameriška Domov1
courtesy-the standard OIL CO.(OHIO)
Kar oče — to sin. Najmaljši aktivni častnik Zecl. držav je gotovo podporočnik Raymond L. Shoert mL, ki je star šele 21 let in ki ga njegovi tovariši Vv® akademiji v West Point imenujejo tudi "baby" leto& razreda, ki je skončal svoje študije na tej akademij1 na sliki je njegov oče major Shoemaker, s t.
Nova angleška iznajdba. — Posebne priprave, jih vidite na sliki, uporabljajo Angleži v bombnih >u'iš S temi pripravami je mogoče udušiti ogenj ali pa 'f'"'1 Sf;la tlečo bombo, ki jo na ta način napravijo neškodljivo-
POZOR - - - POZOR
KADAR želite poslati denar v Jugoslavijo in ''
vsaka pošiljatev je garantirana;
k'
KADAR rabite krstni ali rojstni list iz starega * KADAR-koli rabite informacije glede vašega ^
ali imetja v starem kraju; KADAR potrebujete notarske listine ali n0 podpis;
KADAR želite napraviti prošnjo za prvi al' državljanski papir, se vedno obrnite
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave. v Slov. Nar. p
HRANILNE VLOt
SAFETY ► F YOUR INVESTMENT
INSURED
TEKOČE OBRESTI PO 3%
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN C«
Vabimo na PIKNIK "mlatičev"
ki se bo vršil \\ NEDELJO, 18. AVGUSTA, 1940 , , loVe
k.
pri Old School Houše na Emery Rd., Warrensville
fjeW
Igrala bo izvrstna godba. Hladilnega okrepčila bo dovolj za vse. ^
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 12, 1940