Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesoe 1 gld. 40 kr. Y administraciji prejemau veljil: Za celo loto 12 pld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., Se so nnkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se con.i primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izliaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/„6. uri popoludne. Štev. 104. 7 Ljubljani, v ponedeljek 9. maja 1887. Leti lile X V. Državni zbor. Z Dunaja, 8. maja. Budgetna razprava. (Enajsti dan.) Dasi je imela poslaniška zbornica tudi v petek zvečer sejo in je včeraj sedela od 10. ure zjutraj do štirih popoludne, bil je še le včeraj dovršen proračun notranjega ministerstva. Iz obravnave samo omenjamo, da je pri vodnih stavbah gosp. poslanec Šuklje vladi priporočal vravnavo Krke in v ta namen izročil resolucijo podobno onej, ki jo je bil stavil v zadnjem deželnem zboru kranjskem. Jutri pride na vrsto ministerstvo za deželno brambo, ki bode v kakih dveh urah dovršeno-, za njim pa se prične razprava o naučnem ministerstvu, ki bode tudi jako obširna. Pri stroških za centrale bode govoril poslanec Šuklj e o srednjem šolstvu in pride menda že jutri na vrsto, pri šolskem nadzorstvu pa bo v torek govoril poslanec K 1 u u in v imenu svojih tovarišev nasvetoval drugo resolucijo glede vravnave ljudskega šolstva in učiteljskih pripravnic. Včerajšna seja bila je silno dolgočasna; dvorana je bila skoraj popolnoma prazna, ker je vse vrelo v gospodsko zbornico, ki je obravnavala Schmerlingov predlog. Pri vsakem glasovanji je predsednik s telegrafom vabil poslance v zbornico, pa ne vem, da bi jih bilo prihajalo zadostno število za glasovanje. Med govori posameznih poslancev bilo jih je komaj 50 do 60 v dvorani, za glasovanje pa jih je treba 100. Gospodska zbornica že zdavnej ni imela tako zanimive seje kakor včeraj. Šlo je za Schmerlingov predlog, ki je trdil, da je Pražakov ukaz glede sodnijskega jezika v Praški in Brnski višji sodniji nepostaven in ga je treba toraj preklicati. Ko se je ta predlog obravnaval v komisiji, sklenila je večina te komisije po predlogu bivšega ministra barona Konrada zbornici priporočati, da ta ukaz sicer ni ravno nepostaven, da naj pa vlada skrbi za to, da se nemški jezik obvaruje kot uradni službeni jezik. Temu nasproti priporočal je voditelj konservativne stranke grof Falkenhayn, naj se sklene, da je ta ukaz postaven in politično opravičen. Kakor se govori, je Schmerling svoj predlog v gospodski zbornici stavil na prošnjo levičarjev poslaniške zbornice, zlasti pa mu je prigovarjal podpredsednik Chlumeckj, ki se je za svojo stranko nadejal velikanskega vspeha, ako gospodska zbornica obsodi ministra Pražaka in ž njim celo sedanjo vlado, ki je odobravala Pražakov ukaz. Schmerling je pa sprevidel, da si s to rečjo ne bo pridobil posebnih zaslug in bi bil zarad tega kaj rad vso reč popustil, ali naši levičarji in nemško - liberalni listi mu niso dali miru in so svetu na ves glas naznanjali, da Schmerlingov predlog pride precej po veliki noči na vrsto. Kaj je hotel revež toraj početi? Vdal se je in se zauašal na pomoč svojih tovarišev. Ali mož je zabil, da so dnevi minuli, ko se je vse klanjalo pred njim, in da na svetu vse mine. Stara garda se je sicer sošla v polnem številu, ali tudi prijatelji sedanje vlado niso izostali. Gospodska zbornica šteje sedaj 322 udov, in od teh se jih je bilo k včerajšnji seji zbralo 120. Liberalni listi se zlasti hudujejo, da so bili prišli vsi škofje, kakor da bi bilo šlo za kako cerkveno ali versko vprašanje, pa to ni res; navzoči so bili: kardinal Ganglbauer, nadškof Maupas iz Zadra, lavantinski kuez in škof Stepišnik. Ljubljanski knez in škof Missia, Tridentinski knez in škof Va-lussi, Praški nadškof grof Schonborn, armenski nadškof Izakovič, rusinski nadškof Sembratovič, Levovski nadškof Moravvski in pravoslavni nadškof Morarin iz (Jernovic. Izostali so: nadškof Solnograški, kuez in nadškof Goriški, knezo-škof Briksenski pa kardinal Ftirstenberg. Pa ne samo zbornica, tudi galerije so bile nenavadno napolnjene in so bili zlasti poslanci prišli poslušat zanimivo razpravo. Pričela se je dopoludne ob enajstih in so najprej trije poročevalci: Konrad, Schmerling in Falkenhajn priporočali vsak svoj predlog. Prvi se je k besedi oglasil bivši minister U n g e r ter je v obširnem govoru dokazoval, da je vsled navade uemški jezik službeni jezik in da ima navada postavno veljavo, da toraj minister Pražak ni prav storil, da je s svojim ukazom to postavno veljavno navado odpravil. Za njim je profesor Maassen govoril in po-jasnoval zlasti politično stran, rekši, da Nemci v naši državi vsled dogodkov leta 1SG6. in 1871 nimajo več istega pomena, kakor nekdaj in da jo podlaga naši državi odslej vsa drugačna, kakor je bila prej, ko je bila Avstrija na čelu nemški zvezi. Unger veljti za izvrstnega jurista, ali tudi konservativna stranka ima v svoji sredi moža, ki sa more meriti ž njim; to je profesor Ran da iz Prage, ki je v dolgem, skoraj dveurnem govoru dokazoval zakonitost Pražakovega ukaza in krepko podpiral justičnega ministra. Razun teh je govoril še stari Plener, potem pa je bila seja ob polu petih popoludne sklenjena in nadaljevanje njeno napovedano za polu osmo uro zvečer. Govorili so zvečer še knez Auersperg, kuez Lobkovic, grof Taaffe in poročevalca Schmerling pa Konrad, ob desetih pa je bilo glasovanje, pri kterem je bilo za prvi Konradov predlog glasovalo samo 6 glasov izmed srednje stranke; druga točka njegova pa ja bila zavržena z 72 glasovi proti 47. Za Schmerlingov predlog glasovala je samo levica, nasprotovala ste mu konservativna in srednja stranka; konečno je obveljal FaIkenhaynov predlog in sicer je za prvi del njegov z desnico glasovala tudi srednja stranka, pri drugi točki je srednja stranka glasovala z levičarji; pa vse eno je ž njimi vred ostala v manjšini. Eni so trdili, da bi moral Schmerling vsled tega propada odstopiti od predsedništva najvišjo sodnije. Rahločuten mož bi to pač storil, ali taka rahločutnosti je pri nemško-liberalni stranki zastonj pričakovati. Schmerling toraj ostane na svojem mestu, vlada pa je vsled včerajšnjega dogodka prisiljena, da se res tesneje oklene desnice. Govor poslanca Sukljeja, 27. aprila v državnem zboru. (Dalje in konec.) Kaj pa imamo od obrtnega šolstva, za ktero stoji v budgetu 1,571.000 gld.? 1000 gld. za strokovno šolo lesne obrtnije v Kočevji, 640 za čipkarsko šolo v Idriji in malenkost 3500 gld. za ves drugi obrtnijski poduk v celi Kranjski deželi. L Lov na kralja-tigra v Bengalu. (Konec.) Lov na tigra — satanova služba. Poseben je način tega lova, pri kojem se Indi ne poslužujejo druzega orožja, kakor le rok in zob. To preganjanje tigra pa ni druzega, kakor po pravici trdijo nekteri zgodovinopisci Indije, kakor žrtvovanje ljudi groznemu bojnemu bogu, Živi. Podobno je žrtvovanju fanatičnih romarjev, ki se polegajo pod kolesa velikanskega vozA, na kterem prepelja-vajo malika, glasovite pagode v Daggerni, da jih zmečka. Pa tudi vojske zoper svoje gospodovalce Angleže, začenjali so Indi vselej s takim tigrovim lovom. Ko pride določeni dan, gre mogočni Radža, na bogato okrašenem slonu sedeč, spremljan od velike množice Iudov, pred solnčnim vzhodom proti ti-grovemu ležišču. Umejo pa Indi tako ročno laziti skozi goščavo, da tiger ne opazi, dokler niso že prav blizo njega. Potem ga obdajo v krogu v desetih ali dvanajstih vrstah, ktere se vedno bolj zožujejo. Zanetijo ognje okoli in okoli, ki naj bi plašile tigra, da bi vrst ne predrl. V tistem trenutku, ko se prikaže solnce nad obzorje, naenkrat Radža vstane na slonu, vrže raz sebe temno vrhovno oblačilo, in zdaj se blišči in iskri v prekrasni, zlatopretkaui opravi. Na vratu, prsih in rokah mu leskečejo dijamanti in dragoceuo kamničje, na glavi mu je visoko pokrivalo, ki je bogato okrašeno z rubini, na vrhu so ziblje pernati šop, kojega zaponka so iskri najdražjih dijamantov njegovega zaklada. Z eno besedo, on nalikuje v prvih žarkih vzhajajočega solnca božanskemu kipu in strahovito djanjo lova ali velikoveč žrtvovanje se prične. Radža dvigne svoje roke proti solncu in trikrat silno zakriči, ter moli boginjo Živo. Bliščeči ta pogled razpali Inde, ki odgovarjajo Radži z neznanskim tulenjem, in kmalo se čuje zamolklo tigrovo rjovenje kot grozeči odmov. Tiger vidi, da je ob-l koljeii in pripravi se na boj. Hrbet se mu skrivi, debelo glavo pohuli k zemlji, škili na desno in levo in z repom hitro in kratko bije na zemljo. Kakor se zožuje krog njegovih sovražnikov, srši in upada mu bradna dlaka, in jezik vije okoli gobca, da je grozno videti. Zdaj potegne rep pod trebuh, se zavrti dva- ali trikrat okoli sebe, plane hipoma kviško in skoči proti četi Bengalov. Žrtve cepajo kakor muhe. Toda Bengali ne odjenjajo, kmalo se jih tigra oklene po 15 do 20 mož in ga potarejo k tlam. Strahovito otresa tiger svoje ude in sujo, toda uikdo ne spusti. Kakor psi zagrizejo so mu v meso. Eden se mu drži za uho, drugi za vrat, tretji celo za gobec, veliko družili trga mu strani. Obupno se napenja tiger, vrže se znak na zemljo in suje s šapami (tacami! ljudi od sebe; strahotno razmesarjeni cepajo ljudje na zemljo v zadnjih zdihljejih. Toda deset, dvajset, trideset skoči jih nad tigra, ki nima kmalo dosti zob in šap, da bi so obranil divjih napadov, ko drugi še poželjivo čakajo, da nadomestijo svoje tovariše. Naposled se zver zgrudi mrtva na zemljo, napojeno s krvjo in pokrito z mrtvimi. Maliku Živi darovana je O železnicah niti ne govorim; danes nočem bičati trde tarifne politike, s ktero nas tarejo; ne bom sprožil pri tej priliki vprašanja o dolenjski železnici, ki se vije, kakor morska kača; hočem govoriti le resnico, da smo Slovenci, sploh naše dežele, jako malo dobili v narodnogospodarskem oziru pod sedanjim ministerstvom. Kako morejo govoriti pri teh številkah, ki živo govore v konečnein računu in proračunu, o prednosti Slovanov in zatiranji Nemcev, to mi je popolnem nerazumljivo. Končati hočem in samo kratko še spregovoriti o neki izjavi gospoda poslanca viteza Carneri-ja. Gospod poslanec vitez Carneri je včeraj nekako ugibal, da bi se sedanji gospod miuisterski predsednik rad obrnil na drugo stran ter se je proti temu zavaroval v nekem oziru. Gotovo bi moral eksceleuca Taaffe biti tako lahkomišljen, kakor mu je očital poslanec mesta Graškega, ko bi se z ozirora na ves položaj v visoki zbornici odločil za kaj tacega. Res je sicer, in sam priznam, da so v Avstriji drugačno razmere, kakor v drugih konstitucijonalnih državah. Trdijo — in temu ne ugovarjam — da prava avstrijska vlada ne more biti sestavljena iz jedne strauke, marveč mora stati nad strankami. Naj bo to res! Vendar mora vsaka vlada imeti v tej zbornici zanesljivo večino, da je trdna in trajna, in gospoda moja na levici, moreti Vi dobiti tako zanesljivo večino? Oglejte si v Vaših vrstah! Začetkom zasedanja ste se razdelili v „nemško-avstrijski" in „neraški klub". Potem se je razbil „nemški klub", in za Vami v Vašem skrajnem krilu je mala frakcija (Poslanec dr. Foregger: Dva), ki vkljub vsem strastnim napadom največjega dela opozicijskih časnikov prospeva in, kakor kažejo zadnje dopolnilne volitve, narašča, frakcija, ktero vodi gosped vitez Schonerer, ki kleči pred druzimi altarji in povzdiguje oči k drugim svetnikom in ne Vašim. Tako se Vam godi v opoziciji, in človek bi mislil, da najložje zjedinite različne nazore v opoziciji, ker je Vaše delovanje edino le negacija in kritika. In če se Vam tako godi v opoziciji, kako bi se Vam godilo, ko bi bili kot večina podpora vlade? In ua drugi strani večina? Kolikrat ste ji že prorokovali razpad! Kolikrat ste že govorili, kakor včeraj gospod poslanec vitez Carneri, da je prt prerezan med Cehi in Poljaki! Ne vdajte so takim iluzijam ! Tudi med nami so nasprotja, to priznam. Toda skupen namen nas druži. Vemo, da se borimo vsi za jednake pravice vseh narodov v Avstriji, da se potegujemo za obstanek in razvoj zgodovinskih in političnih posameznosti države, kar je pravi poklic avstro-ogerske monarhije. V odločilnem trenutku bodemo skupno hodili, in upam, skupno zmagali, akoravno so med nami male razlike. Taka večina more podpirati vlado, če ni njenim idejam naravnost sovražna. Mislim, da se je sedanja vlada o tem prepričala. Nevarnost bi nastala sedanji vladi, ko bi se izneverila svojim načelom, ko bi zatajila svoje pravilo, s kterim je stopila v življenje; ko bi morali spoznati avstrijski narodi, da vlada ž njimi ne misli resno in jih hoče nasitovati z lepimi besedami in praznimi obljubami, ne pa z dejanji. Gotovo največji zgodovinar vseh časov, Leopold pl. Ranke, zapisal je nekje misel: „Svet vladajo absolutne ideje". S tem je obsodil polovičarstvo in neodločnost. Ker sem prepričan, da vlada spoznft žrtev dve- do tristo ljudi in boj za svobodo se bo srečno izvršil. Oj, grozepolno malikovanje! Takim načinom žrtvovali so Rengali na tisoče svojih sinov gotovi smrti, zapeljani od satana, morilca in ubijalca od začetka, upajoči, da si bodo s tem zadobili pomoč hudobnega duha. Misijonarjem se jo zahvaliti, da je ta gnjusna satanova služba skoraj popolnoma iztrebljena. Se vč, da angleška \lada v svojih krajih kaj tacega ne dopušča. Vendar jo pa število ljudi, ktere tiger pomori, tudi v angleškem Hindostanu strahotno. Uradniška sporočila kažejo, da znaša njih število od 1. 1874. do 1877. nič manj nego 12.548! Angleži so namreč propo-vedali Indoin orožje nositi, odkar so se bili Sapoy-ci spuntali; nasledek jo bil, da se je ta zverina strahotno pomnožila. Ljudi celih vasi so tigri podavili in celo rodovitne kraje so ljudje zapustili zavoljo te grozno zveri. Saj je eden sam teh krvolokov 108 ljudi raztrgal; enkrat celo očeta, mater in troje otrok, toraj vso družino! Je pač bolje pod domačo slovensko lipo, kakor pa pod indiško palmo. —e. položaj in se hoče ozirati na potrebe ter spolniti opravičene želje avstrijskih narodov, sklenem svoj govor iu bom glasoval, da preidemo v nadrobno debato. (Pohvala in ploskanje na desnici. — Govorniku čestitajo.) Politični preg-led. V Ljubljani, 9. maja. Notranje dežele. Župan v Krakovu, Ž 1 a h t o v s k i, naznanil je mestnemu zboru,v da prideta prestolonaslednik in nadvojvodinja Štefanija 28. junija v Krakov. Sestavil se je odbor osemnajsterih mestnih odbornikov, ko bo skrbel za priprave. V gospoilski zbornici bile ste v soboto dve seji; gospoda se je posvetovala o Schmerlingovera predlogu proti ukazu pravosodnega ministra. Kakor domnevajo, rodil se je Schmerlingov predlog v glavi poslanca viteza Chlumeckega. V zbornici že več let ni bilo toliko članov zbranih. Galerije in lože bile so polne. Debate so se vdeležili: dr. U n g e r, dr. M a a s s e n, vitez P 1 o n e r, Carlos Auersperg iu Schmerling od nasprotne stranke. Knez Jurij Lobkovic in profesor Randa sta zagovarjala jezikovno naredbo dr. Pražaka. Izmed ministrov sta govorila grof Taaffe in dr. P r a ž a k. Poročevalec baron C o n r a d je bil v jako sitnem položaji, ker je zagovarjal predlog večine, v resnici pa ostal v manjšini. Pri glasovanji sta bila zavržena znana predloga viteza Schmerlinga in barona Con-rada ter vsprejet predlog grofa Falkenhayna z 72 proti 47 glasovom. Ta predlog se glasi, da jezikovna naredba ni protipostavna in tudi v političnem oziru se ji ne more očitati. Vlada je zmagala. Državni zbor ima tudi. večerne seje, da konča do 20. t. m. budgetno debato. Na vrsto pride še mnogo drugih postavnih načrtov. Zborovanje bo gotovo trajalo še meseca junija. Msgr. Luigi G a 1 i m b e r t i, novi nuncij na Diinaji, prišel je v petek večer na svoje novo mesto kot namestnik kardinala Vannutellija. V njegovem spremstvu je tajnik Giovanini. Galimberti je po vnanjem jako podobeu nekdanjemu nunciju iu poznejšemu državnemu tajniku, kardinalu Jacobiniju. Obraz in oči ga značita kot bistrega opazovalca. Dosedanji nuncij, kardinal Vannutelli, zapustil je včeraj Dunaj in se vrnil v Rim. Tiianje države. „Glas Črnogorca," glasilo črnogorske vlade, pisal je nedavno: Vemo, da je vlada Njegove Visokosti dobila pismo iz Rima od 5. aprila (po novem koledarji), v kterem je naznanil državni tajnik sv. stolice, da so sv. oče dovolili popolno veljavo onih pravic (privilegijev), ktere so v starih časih rimski papeži, n. pr. papež Benedikt XIV. dajali in potrjevali, da namreč katoliki v barski škofiji latinskega obreda čitajo sv. liturgijo v slovenskem jeziku. — Toraj je resnična dotična vest, ktero so pobijali nemški in madjarski listi. Poročila iz Bolgarije .80 jako različna in nezanesljiva. Tako pišejo nekteri listi, da bo v kratkem odstopilo regentstvo, ker ne dobi posojila. Druga poročila trdijo, da jih Angleži podpro z denarjem. Kakor pa so se do sedaj obnašali regenti, smemo trditi, da ne bodo še zapustili z lepa svojih stolov in dobrih služeb. — „Nezavisina Bolgarija" je pisala nedavno: Mi ne moremo več čakati; siti smo že vednih obljub in praznih sočutij; želimo, da evro-pejska diplomacija reši naše vprašanje, sicer bomo sami rešili zadevo, kakor se strinja s častjo naroda. Tako govori vladui list, ker je grof Kalnoky po dr. Stojlovu naročil regentom, naj previduo vladajo deželo, da si pridobč zaupanje Evrope. Omenjeni list vpraša: Kaj, še sedaj si niso Bolgari pridobili zaupanja Evrope? — Po naših mislih zasluži bolgarski narod sočutje in zaupanje sveta, ker narod je bil le zapeljan od ljudi, ki iščejo lastnega dobička in časti. Narod propada vsled vednih nemirov v gospodarskem oziru; pešata trgovina in obrt. Evropa naj bi toraj hitro imenovala novega kandidata za bolgarski prestol, da se izogne nepotrebni splošni vojski. 29. aprila so praznovali v Plovdivu v katedrali spomin na pale vojake v zadnji vojski, ob enem pa tudi osemletnico, ko je sobranje izvolilo kneza Aleksandra. Sicer se niso vršili nobeni nemiri. Polovile so straže več roparjev, ki so nadlegovali prebivalstvo. Boj med ruskimi, nemškimi in avstrijskimi listi o vzhodni politiki je že več dni ua dnevnem redu. „Nordd. A lig. Ztg." trdi namreč, da ste se Avstrija iu Rusija 10. julija 1876 v Zakopih (Reichstadt) dogovorili, da Avstrija zasede Bosuo in Hercegovino, Rusija pa prične boj s Turčijo zarad Bolgarije. Dalje trdi Bismarkov list, da je le Gor-čakov kriv napačne ruske politike, ker Nemčija ni ovirala ruske politike na Balkanu. Nemčija se je približala Avstriji gled<5 Balkana še le tedaj, ko so ruski 1 isti napadali Nemčijo. — V Peterburgu jako pazljivo čitajo izjave Bismarkovega lista. Le to obžalujejo, da Nemci obdolzujejo umrlega moža, Gor-čakova, ki se ne more zagovarjati. Gorčakov si je pridobil mnogo zaslug za Rusijo, akoravno je včasi naredil tudi napako. V Rusjji je še močna stranka, ki želi, da Avstrija in Rusija morete povo^jj^p rešiti vzhodno vprašanje. Se ve, Avstrija, in Rusija si ne morete v sedanjih razmerah deliti Balkana^ Treba je najprvo vrediti razmere v Bolgariji. Rusija ne tirja, in to se lahko zgodi brez trocarske zveze, ki ima že tako mnogo nasprotnikov oa Ogerskem iu tudi v Rusiji. Avstrija, Rusija iu Nemčija si lahko ostanejo prijateljice, ne da bi si ve^e roke s pogodbo. — „Novoje Vremja" odgovarja „Noi;dd. Allg. Ztg.": V Berolinu strastno žele, da Rusiji zvežejo roke v mednarodnih vprašanjih; jez<5 se, ker se jim to ne posreči. V sedanjih razmerah je vse mogoče, da se pridne boj v Evropi še to leto. Nakopičenega jo v Evropi mnogo netiva, ki ga lahko zapali najmanjši dogodek. Skoraj gotovo pa bodo bolgarske razmere dale povod novim nemirom. Bolgarski narod je v nesrečnem in žalostnem položaji. Pomagati je treba Bolgariji iz zadrege, toda Rusija ne bo pričela in ostane pri svojem programu. Ruska zastopnika v Bukareštu, Hitrovo, in v Cetinji, Argyropulo, prišla sta v Peterburg. Ruska vlada kaj hitro pripravlja vojne priprave na Poljskem. Železnico Helm-Brzese bode podaljšala do ga-liške železnice. Za strategično železnico ob Visli je državni svet dovolil 1,300.000 rubljev. — Peterbu-ški dopisnik „Temps-u" razgovarjal se je z visokim ruskim častnikom. Ta je rekel, da so se Rusom odprle oči od leta 1870. Rusija je baje dobila v roke prepise zapisnikov vojnega sveta, kteremu je bil načelnik general pl. Blumentlial leta 1871. Delali so namreč vojni načrt proti Rusiji. V teh zapisnikih so bile naštete vojne čete in ladije, ki bi se poslale proti Rusiji. Nemčija je nameravala polastiti si dežele na levem bregu Visle, ker je bila tedaj Francija vsled vojske še slaba iu bi ne mogla pomagti. Ko bi toraj Nemčija še enkrat premagala Francijo, pala bi po Rusiji. Zato Rusija ne ne more pustiti, da bi bila Eraucija za več let uničena. Katkov tirja, da se mora Rusija potegovati za Francoze, iu teh misli je tudi car. Nemški državni zbor je potrdil vse vladne predloge za armado. Kaj pa je Bismarku nemogoče v državnem zboru? Ko bo pa vlada izdala ves denar in potrebovala druzega, izmislila si bo zopet nov povod vojske z Francijo. Schnaebelejeva afera v drugi izdaji bo prišla na dan. — Postava o žganji ima 45 paragrafov. Vlada je proračnuila dohodke od žganja na 143,400.000 mark, toraj 96,400.000 mark več, kakor do sedaj. — Vsled novih davkov za armado bo v prihodnje plačevala Prusija k skupnim državnim stroškom JOO'5, Bavarska 31-4 milijona mark. — Nemški cesar odide 15. junija v Ems in od tam v Gostin, V italijanski zbornici je miuisterski predsednik odgovoril na vprašanje poslanca Dezerbi-ja, če li res namerava Španija zasesti nekaj afrikan-skega obrežja ob Rudučem morji. Minister je priznal, da hoče Španija zasesti neko ozemlje, ki pa ne spada v italijansko okrožje. — Zbornica bo končala posvetovanje o budgetu do konca maja. Med tem se posvetuje vojni odsek o novem postavnem načrtu, kterega je predložil vojni minister Bertole-Viale. Vlada bo zbornici razodela vse svoje načrte proti Abisiuiji iu upa od zbornice dobiti potreben kredit. — Letos bo imelo italijansko brodovje vaje s tor-pedovkami. Kraljevič Viktor Emauuel ni prišel v Benetke na razstavo, ker so mu vsled bolebnosti odsvetovali zdravniki. Mnogi italijanski časniki priporočajo, naj vlada mir sklene s papežem. Ker so pa ravno ti časniki in njihovi prijatelji še nedavno ostro pisali proti cerkvi in papežu, zato „Osservatore Romano" dvomi o njihovi sedanji odkritosrčnosti. Ta list piše, da liberalni časniki sicer priporočajo z besedo mir s cerkvijo, z dejanjem pa izpodkopujejo mir in spo-razumljenje. Govore o miru, o prijaznosti, zahtevajo pa, da se Vatikan odpove svoji pravici do papeževe dežele. Cerkev bi morala po njihovih mislih darovati za ljubi mir svoje pravice, prostost in neodvisnost. Priporočajo mir s papežem in pišejo proti katoliški veri. Italija hoče biti deležna miru, kterega rimski papež razliva po vesoljnem svetu, in vendar noče dati papežu nazaj njegove dežele. Kako pa more rimski papež pospeševati mir med državami, ako je odvisen od italijanske vlade? Druge države bi ne zaupale papežu, ko bi bil odvisen pri svojem delovanji od ktere koli države. Italijanski liberalci trdijo, da Italija ne sme in ne more papežu prepustiti niti najmanjšega dela Rima, ker je zgodovinska prestolica stare Italije. No, kaj hoče iz tega biti? Najprej papeža oropati, potem pa ž njim mir skleniti, ropa pa ne povrniti! To pa tudi res ni, kakor uči zgodovina, da bil bi namreč Rim prestolnica stare Italije. Stari republikanski Rim ui bil prestolnica Italije, ker italijanske dežele tedaj niso bile združene. Rim jo bil le glavno mosto celega sveta, ki je bil odvisen od rimskih vladarjev. Rimska zgodovina je zgodovina sveta, in več stoletij zgodovina rimskih papežev. Italijanski sedanji nasprotniki toraj ne govore odkritosrčno, ko priporočajo mir s corkvijo, v dejanji pa delajo in ru-jejo proti cerkvi. To so prazne besede, kterim ne moremo zaupati. Do sedaj je stavila opozicija v angleški zbornici že 155 pristavkov k prvemu paragrafu irske kazenske postave. Stavili so jih Parnelovci in Gladstone-jevci. V petek je zbornica rešila 14 pristavkov, potrebovala je osem ur. Ce bo šlo tako počasi naprej, potrebovala bo zbornica več tednov, da reši vseh 20 paragrafov dotične postave. V gorenji zbornici je lord Onslow trdil, da poročila „Standardova" o naselbinski konferenci niso natančna. Zato bo v kratkem vlada sama zbornici predložila poročilo o konferenci. Cross, državni tajnik za Indijo, naznanil je odgovor lorda Dufferina. Ta je brzojavil, da v Kbyberski soteski ni bilo bojev. Gotovo so listi pisali o boji emirove armade z vstaši, ki je bil še 12. aprila. Cross upa, da se bo emir otopel vstašev. Iz Afganistana dohajajo vedno bolj vznemirljiva poročila. Kakor smo že poročali, vzeli so vstaši Kelat, obkolili Gazni in se bližajo Kandaharu. Dogovori o afganski meji, ki se vrše v Peterburgu, nimajo vspeha. Ako se dogovori med Rusijo in Anglijo razbijejo, zasela bo Rusija deželo ob levem bregu Oksusa. Emir se jim ne bo mogel ustavljati, Anglija pa se zanj ne bo potegnila, marveč varovala mejno črto ob Indiji, če vstaši odstavijo emira, vrgla se bo Anglija na Kandahar, kterega Rusija ne more tako lahko braniti z orožjem. Izvirni dopisi. Iz Blejske okolice, 5. maja. (Odgovor g. —r. na njegove opazke v 9 0. številki „S 1 o v e n c a".) Gospodu sotrudniku „Slov." sklepi naše dekanijske konference niso všeč. — Veruje naj mi, da tudi uiti poročevalcu iz Blejske okolice, niti njegovim častitim sobratora, ki so bili pri onem shodu pričujoči — ne ugajajo. — Tudi nam je bil vzor amerikanskih treznostnih družb pred očmi, tudi mi bi bili radi kaj druzega sklenili — toda svoje sklepe smo morali po dejanskih razmerah svoje de-kanije vravnati; te so silnejše kakor naša dobra volja, ktere nam gotovo nihče odrekal ne bode. — Naj mi nikdo ne zameri, ako v pojasnilo in odgovor ua one, gotovo iz najboljšega namena napisane opazke s sledečim odgovarjam: 1. Moje poročilo v 88. številki „Slov." obsega edino le sklepe Blejske, ne pa tudi Dolinsko konference. Je-li Dolinska konferenca isto določila kakor Blejska, dopisnik ne ve, ker v Dolinski pričujoč ni bil. 2. Stavek „špirit je potrebno zlo za težaka", Blejska konferenca ni kar tako golo postavila in sklenila, kakor bi bil povsod in vselej veljaven, ampak ta nesrečni stavek je bil, kolikor se d&, omejen, ter ga sklepa tokol-e: „Kdor količkaj pozuii, komur je znano, pritrdil bo" itd. 3. Mislimo, da nadrobna poročila o dekanijskih konferencah v očitnih listih bi ne bila brez prospeha in obče koristi. „Slovenec" šteje lajike in duhovnike med svoje naročnike in bralce, čegavo misli naj bi se n. pr. begale in dvojile? Mislimo, da niti prvih, niti družili, ampak iz poročil le vidimo, kake so razmere tu, kake tam. Gotovo ne more nobenega pohujšati, če čita, da se sklepi duhovuikov, ki svoje ljudstvo in njegove potrebe natančno poznajo, ravnajo po potrebah, po kraji itd. Na Gorenjskem „šnops", na Dolenjskem „vino" kraljuje; vpijani se Človek lahko s tem in z onim; družba treznosti mora pa za vse biti primerna. Radovljiški okraj plačuje 10.000 gold. davka za žganje; marsikteri izmed Dolenjskih le nekaj stotin goldinarjev. Da jedno samo „merilo" za celo škofijo ni pripravno, najbrž tudi mil. knezoškof mislijo, ker bi sicer posvetovanj po dekanijah ne bili zaukazali. — Zakaj naj bi toraj jedna dekanija ne smela vedeti, kar je njena sosedinja sklenila? Pametnim je lahko vse v korist, bodi si že v svarjenje, ali spodbudo ali kako drugače. Kako korist pa ima družba, ako bode vse tako skrito, kakor sklepi Črnomeljske konference, o kteri druzega ne vemo, kakor to, da se je vršila? Tudi tu velja: „Exempla trahuut?" YTse bo bolj živahno in temeljito, ako se ravnamo po nasvetu g. ■—n., kteri nam je v svojih izvrstnih člankih „Drnžba treznosti in razni stanovi" priporočal, da zvesto po-ročajtno, kar bodo posamezni shodi določili. 4. Sklep naše dekanijske konferouce, kteri je objavljeu v dotičnem dopisu, pa tudi ne nasprotuje načelno glavnim vodilom družbo treznosti. V glavnem vodilu namreč beremo: „V to družbo se sprejme . . . cfr. „Dioocesan Blatt" . . . kdor resno obljubi, sledeča pravila spolnovati: 1. Da se hoče, kar le mogoče, zdržati žgauih pijač, vzlasti s špiritom napravljenega žganja . . . Vodilo toraj absolutno no prepovo žganih pijač, mar splošno pravi: zdržati se jih, kar le mogoče. Kdo pa naj določi to „kar je mogoče", ako ne ustanovitelji družb treznosti, toraj duhovniki zbrani v posvet pri dekanijski konferenci? — Kdo bi raje, nego mi gorenjski duhovniki, da bi se »šnops" popolnoma zatrl, saj nam ravno ta razvada najbolj ovira pastirsko delovanje. Toda, kaj se hoče: ozirati se moramo na dejanske razmere, in te nas silijo, da se poslužimo glavnega vodila in blizoma določimo: koliko bi bilo pri nas splošno mogoče tirjati od ljudi. — Toraj po mojem mnenji sklep dekanijske konference ni načelno nasproten glavnim vodilom, ampak splošni izraz: „Kar le mogoče" je le določneje izražen, kakor je primerno dejanskim razmeram v naših krajih. — Da se je to sklenilo, držali smo se reda: „Boljši nekaj kakor nič". — Sam sem že namreč večkrat priliko imel, vzlasti možakom priporočati nameravano bratovščino, a dobil sem navadno tudi od boljših, ktere nikakor žganjarje imenovati ne morem, odgovor: »Gospod, tega Vam pa ne morem obljubiti, da bi špiritovega žganja nikdar več ne pokusil. Več let ga že pijem svojo merico, kadar v gozdu in po „rovtah" težko delam, toda pijan še nikdar nisem bil, in sam tudi rad obljubim, da nikdar ne bom." — Enake odgovore dobili so tudi drugi čč. gg. so-bratje, kakor sem pri konferencah slišal. — Ali bi ne bilo toraj škoda, ko bi se takim s strogimi pravili zabranil vstop v družbo in bi ne mogli biti deležni bratovskih odpustkov in molitev? Da, škoda bi bilo, saj jaz tako mislim. Ptuj, 7. maja. Dva tukajšnja postopača napadla sta 2. maja zvečer Franceta Frieseneckerja iz Slatine, vračajočega se domu, med Ptujem in Po-ličanami. Vrgla sta ga na tla, osuvala sta ga z nožem nekoliko po glavi in po desni roki, na kar sta mu pobrala denar, kterega sta pa silno malo dobila, kajti nič več, kakor 1 gold. 15 kr. je imel mož pri sebi. Ob enem pobrala sta mu tudi, kar se je ravno lahko vzeti dalo, klobuk namreč in pa culico, v kteri je bilo zavezanega nekaj mesa in kruha. Orožniški stražmešter v Novi Štifti zasledil je hudodelca v osebi Antona Koršeta in Vincenca Staro v erskega. Prvega imajo že v Ptuji pri sod-niji spravljenega, druzega pa iščejo. Celje, 8. maja. (B r e z s r č n o s t.) Tukajšuji trgovec z živino, Janez G., prišel je v začetku meseca marca v Gradcu s policijo v dotiko, ker je bil od sile trdosrčen do živine. V Gradcu je namreč društvo, ki si je dalo nalog, vsakega naznaniti gosposki, kdor bi živino na kakoršen-koli način trpinčil. Omenjeni trgovec ali živinski barantač pripravi iz Puntigama na vozu v Gradec bika, kterega je imel ob groznih mukah tri dni v neki šupi na „Griesu" spravljenega in kako —? Sprednji nogi ste bili biku tako zdrobljeni, da so kosti skozi kožo beli dan gledale in uboga žival ni niti jedla ne pila, pač pa ječala, da bi se je bil kamen usmilil. Ves čas je uboga žival na eni strani ležala in neznansko tulila. To je opozorilo ljudi na njo, da so vso stvar objavili redarjem. Zadeva je prišla sodniji v roke, ktera je Janeza G. zarad trpinčenja živali na pet dni v zapor obsodila. Mož se je pritožil, toda brez vspeha, oziroma je le toliko dosegel, da mu je c. kr. namestništvo zapor spremenilo v denarno kazen 30 goldinarjev. Iz Gradca, 8. maja. (Laži, ali kaj?) Nemški listi so prinesli vest iz Sofije, da so se tukajšnji bolgarski velikošolci obrnili do svojih so-rojakov po univerzah, da bi vsi skupaj podpisali adreso in jo poslali ruskemu caru s prošnjo, da naj prej ko prej Bolgarijo zasede. Da bodo podpisi poprej skupaj, izvolili so Graški Bolgari odbor iz svoje srede, ki bo sedaj popotoval od univerze do univerze in bo podpise nabiral. To, pravijo, da delajo zarad tega, ker jim dosedanja vlada ne izplačuje rodno državnih štipendij, s pomočjo kterih oni dijaki študirajo. Koliko je na tej novici resnice, ne vem. Toliko mi je pa znano, da bolgarskih veliko-šolcev v minulem zimskem tečaju tukaj na medicinski fakulteti ui bilo več, kakor samo trije. Od teh sta se o veliki noči dva zgubila iu je le še eden ostal. Kaj, ko bi bili ti trije volili iz svoje srede odbor dveh, ki sta ubrala ua to pot pod noge okoli zapadnoevropejskih univerz in nabirata podpise? — V Geufu na Švicarskem tudi nekaj Bolgarov študira iu ti so se pa izrekli, da ne marajo ne za adreso, ne za podpise, še manj pa rusko okupacijo domovine, pač pa je njihova želja, da naj Bolgarska Bolgarom ostane. Gotovo jim bo vsak rodoljub pritrdil. Iz Trsta, 6. maja. (Odkritje spomenika Vittoriju Emauuelu v Benetkah. — Spomenica proti resoluciji P iccolijevi.) Mesec maj začel se je letos s krasnimi dnevi. Narava se je po večmesečnem spanji zopet vzbudila k novemu življenju. Vedro nebo iu prijazno pihljajoči pomladanski vetrič izvabil je Tržačane iz zaduhlega zi-dovja v prijazno okolico. In v resnici so bile ulice mestne 1. maja skoraj prazne in zapuščene. Po suhem in po morji zapustilo je tisoč in tisoč mest-janov oprašeno mesto. Nekaj sto odpeljalo se jih je tudi v Benetke, kjer so v navzočnosti kralja Umberta in kraljice Margarite odkrili spomenik kralja-oslo-boditelja Vittorija Emanuela. Spomenik je vlit iz brona in je delo radikalnega poslanca Ettora Ferra-ri-ja. Kralj Galantuomo jezdi na čilem konji, ameč drži krepko v svoji desnici. Oitati je bilo po listih, da bode pod nogami konja ležala tiara in ključi, češ, da je umrli kralj premagal in stri moč papeštva. Na gore omenjenem spomeniku sicer tega ni videti, a list „Italia" ve iz gotovega vira, da je kipar Ferrari hotel napraviti to veliko in sramotno predrznost, a na više povelje je moral opustiti to nesramno misel. Daleč smo prišli! Vrle svoje brate v bližnjem kraljestvu hočejo naši Italijančiči posnemati. Ker vidijo, da v Italiji zaničujejo sv. očeta in preganjajo mnihe iu svečenike, poskušajo tudi oni skazati se na tem polji. Oitatelj em »Slovenca" utegne še znano biti, da se je si. mestni zbor Tržaški v javni seji dne 29. decembra 1886 drznil protestovati proti ravnanju kurije škofijske glede malega semenišča in glede na odbiranje župnikov na spraznene fare. Kakor je bilo pričakovati, odgovoril je prevzvišeni škof Tržaški na te nepostavne in krivične napade. S številkami in s fakti odgovoril je naš viši duhovni pastir na krivično resolucijo, ktero je dne 29. dec. 1. 1. z lažnjivimi frazami utemljeval gostobesedni notar dr. Piccoli. S tem odgovorom pa je škof dr. Glavina zopet dregnol v sršeno gujezdo. Rudeči list „Indipendente" zagnal se je z vsem svojim fanatizmom v osebo presvetlega ter odgovoril na spomenico škofovo s samimi lažmi. Sicer je bil list zasežen, a vendar ga je več kot jeden dobil v roke. Spomenica je dosta obširna. Nekaj o njej govori »Slovenec" št. 101. Vendar pa bi jaz rad še nekaj omenil. Med darilci za škofijski konvikt stoji: Trst z okolico 22.991 gld. 31 kr. Znauo pa je, da je od teh 22.000 dala pokojna vdova Kalister sama 15.000 gld., a od ostalih 7000 gld. dali so večinoma Slovenci in Hrvati. Iz tega sledi, da so Italijani Tržaški pač jako malo dali! Prej omenjena spomenica končd, s sledečimi besedami: »Razvidno jo toraj, da je boj proti ordi-narijatu in proti škofu tekar začel, in da se mu hoče vzeti iz rok pastoral. Naj bode! Škof je miren, pa tudi odločen — čuti pa se dolžnega, da protestu jo svečano pred c. kr. vlado in pred vsemi katoličani združenih škofij, proti namenu, ki se škofu podtika, da namreč goji agitacije politične in narodnostne v smislu p a n s 1 a v i sti čn em ! Odbija tudi od sebe odgovornost za vse nasledke agitacije same, ktero so provzročiii drugi iu jo nčinili že tudi po raznih mestih škofije." Domače novice. (Graški g. knezoškof dr. J. Zwerger), ki je včeraj, vračajoč se iz Rima, gostoval pri našem mil. knezoškofu, odpeljal se je danes predpoludne v Gradec. (Umrl je) včeraj ob 4. uri popoludne v Ljubljani bivši mestnofarni župnik pri sv. Jakobu, Frauc H r o v a t. Ranjki porodil se je 28. sept. 1813 v Sent-Jerneji na Dolenjskem. 12. avgusta 1838 v mašnika posvečen, služboval je za kaplana v Zagorji deset mesecev; dobre dve leti v Poljanah nad Loko; nato dobro leto v Zatičini, in skoraj dve leti v Leskovcu, od koder je bil 13. junija 1845 poklicau za mestuofarnega kaplana k sv. Jakobu v Ljubljano. Ta posel opravljal je pet let in 1. 1850. bil je imenovan mestnim župnikom na tej fari, na ktero je bil 2. aprila istega leta vmeščen. Celih 17 let deloval je tu kot župnik iu je fari mnogo dragocenih spomenikov zapustil. Njemu se ima farna cerkev zahvaliti za lepi božji grob in k r i ž e v pot; njemu se ima zahvaliti za dragocen ■zaklad svetinj sv. Feliksa, ktere je z velikim trudom iz Rima pridobil. On preskrbel je lepo mramorno pridižnico. Njegov sporaiu oznanujejo zvonovi pri podružnici sv. Florijaua; tudi orgije v tej cerkvi je ou oskrbel. — Po dolgem marljivem delovanji se je 25. februvarija 18G7 svoji fari odpovedal potem, ko je bil z dekretom 15. februvarija 1867 postavljen za druzega predstojnika v avstrijski romarski hiši v Jeruzalemu. To hišo vodil in oskrboval je od 18. marcija 1868 do 15. maja 1870 kot prvi vod]a. Ondi je bil presrečen in zadovoljen, ker živel je v deželi, po kteri je naš Odrešenik hodil in deloval. A huda očesna bolezen ga prisili, da poprosi za začasni pokoj, kterega je s 15. majem leta 1870. nastopil. Začasni pokoj se mu je podaljšal v stalnega in preživel je zadnja leta v svoji domači škofiji v Ljubljani. Bil je zadnje čase Ljubljančanom sploh znan kot Jeruzalemski župnik in vsi, ki so poznali prijazuega, dobrega gospoda, mu ohranijo gotovo hvaležen spomin. Pogreb bode jutri ob 5. uri popoludne. Naj v miru počiva! (Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v torek, 10. dan maja 1887. leta ob 6. uri j zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. , — II. Volitev podžupana. — III. Volitev stalnih osem j odsekov mestnega odbora. — IV. Dopolnilne volitve j v posebne odseke iu komisijone. — V. Stavbinskega I odseka poročilo: 1. ob oddaji kamnoseških del za j 1887. leto; 2. ob uravnavi ceste za streliščem; 3. o konečuem računu glede gradnje obrežuega zidu pod Hradeckega mostom. — VI. Policijskega odseka poročilo ob ustanovitvi šeste lekarne v Ljubjani. — Tajna seja. (Učiteljske skušnje) delajo ti-le gg. učitelji in učiteljice: Oernologar Konrad, Veliki Gaber; G e 11 w e r d Viljem, na protestantski šoli v Ljub-ljaui ; Levstik Anton, Senožeče; L u n a č e k Aleksander, Srednja Vas ; M a r o 11 Franc, Blagovica ; M e ž a n Miha, Slap; Moro Ilugo, Šent-Mohor na Koroškem ; M ii 11 e r Evgen, D. M. v Polji ; P e r k o Josip, Št. Mihel pri Žužemberku ; P o t o k a r Alojzij, Cirknica; R e i c h Josip, Vinica ; Zavrl Valentin, Podgrad; Š o b e r Ivan, Oermošnjice; S c h m i e d t Franc, Žire ; S t a m p f 1 Moric, Fflnfhaus pri Dunaji; Tomažič Ivan, Zalog; K r a u 11 a n d Peter, Ovčjak ; Rozman Ignacij, Mošje; Berzin Franc, pri Waldherr-u v Ljubljani; K r a u 11 a u d Mat., Mozelj ; Hočevar Ivan, Jesenice. — Ihan Gabrijela, Brežice; Do-lin ar Josipina; Jaukovič Frančiška, Semič; M a n t u a n i Antonija, učiteljska sestra v Ljubljani ; F r a u k o Viljemina. Za francoski jezik Podkrajšek Kornelija, priv. učit. v Ljubljani. — Danes in jutri so pismene skušnje, v sredo ustmene. (Minister bogočastja in nauka) dr. pl. Gautsch, imel bi ta teden sem priti, kakor se je splošno govorilo iu so nekteri nemški listi njegov prihod napovedali. Do danes ga še ni bilo sem, težko tudi da bi zdaj zapustiti mogel državno zbornico, ko se ravno budget obravnava. Želeti bi bilo, da bi skoraj prišel in se osobuo prepričal o delovanji ne-kterih uaših mlajših gosp. le zgolj nemških profesorjev na naših srednjih šolah. Imeli smo že dokaj neljubih prilik povedati, kako je delovanje nekterih zagrizenih nemških odgojevalcev naše mladine pri nas. Praška „Politik" z dnem 7. t. m. nam zopet enkrat prav živo popisuje ščuvanje gg. Linharta, Binderja in Nedveda. G. kr. dež. šolski svet kranjski sam imel je te dni z delovanjem g. prof. Nedveda opraviti. Dasi nam vročekrvnost nepremišljene naše mladine vedno težave napravlja, ker si s tem sama sebi škoduje, vendar moremo tudi gosp. prof. Nedvedovo postopanje ter njegove izraze, s kakoršnimi mladino obsipa, kot: Indianer, Gassenbuben, Lausbuben iu polizeiwidrige Gesichter — odločno obsojevati. Tudi vzgojevalci mladine imajo svoje dolžnosti. (Prodajalci grdih spodtakljivih podob) lazijo zlasti ob sejmih od hiše do hiše ter ponujajo svoje peklensko blago. Poleg podob svetnikov imajo tudi podobe, ki žalijo zelo nravnost, ker so umazane in nesramne, kar je še huje, žalijo versko čustvo, ker zasramujejo duhovnike in menihe in podtikajo njim najgrša reči. Ali ni to satansko? Tako se bojujejo prostozidarji proti katoliški cerkvi. Kdor ima le še kaj čuta za poštenost, mora se zgroziti nad takim početjem. Uboga mladina! Ubogi zaslepljenci! — Tak volk — morebiti jih je še več — vlači se tudi po Ljubljani od hiše do hiše. Policija bi pač morala gledati na prste tem grdim Židom. Pokvarjen živež preiskujejo: nad tako mrhovino pa se ne spod-tikajo! („Slavčevu izlet) na Šmarno goro se je včeraj vršil kljubu deževnemu vremenu. Pevcev se je zbralo dvajset in okoli dvajset drugih prijateljev priljubljenega »Slavca". Ves vspored izleta se je vršil točno in v lepem redu, med veselim navdušenim popeva-ujem. Svete maše na „Gori" se je vdeležilo okoli sto oseb, pri kteri je „Slavec" pel lepo Nedvedovo mašo z nekterimi vlogami; jako umestne so bilo vloge glede „majnika" in cerkvene patrone na Šmarni gori: „0 sanctissima" in „Bodi češčena Marija". (Današnji mesečni živinski soinenj) bil je srednje obiskan; živine prignalo se je precej, pa kupcev je manjkalo. Posebno se pozmi pri konjih cena, ki vedno pada, odkar je prepoved na izvožnjo konj v Italijo, in ni laških kupcev. (Tri divje peteline) je vstrelil odvetnik g. dr. Ivan Tavčar s tovariši pretekli teden v Lučinskih hribih (okraj Škofjeloški); vsak petelin tehtil okoli 4 kilograme. (Dijaška kuhinja v samostanu čč. gg. oo. mi-moritov v Ptuji) razdelila je meseca aprila t. 1. revnim dijakom 419 kosile v vrednosti 62 gold. 85 kr. av. v. Počeuši z 20. septembrom m. 1. podarila je vže 3568 kosile, stroškov pa je imela 535 gold. 20 kr. Z nova so za človeškoljubno podjetje darovali: č. g. Bezjak Fr., župnik pri sv. Marku niže Ptuja, 5 gold.; č. g. Sever Jože, župnik v Zavodnjem, 5 gold.; č. g. Slekovec Mat., kaplan pri sv. Lorencu na Dravskem polji, 5 gold.; č. g. Šalamon Fr., kaplan pri sv. Juriji na Savnici, 3 gl., č. g. Zupanič Jak., kaplan pri sv. Lorencu v Slov. Gor., 3 gold.; g. Jurič Jak., župau in posestnik pri sv. Lovrenci na Dravskem polji, 2 gold.; »Neimenovan", 2 gold.; č. g. Žižek Marko, župnik v Be-latincili ua Ogerskem, 1 gold.; x + 1, 1 gold.; Slava domoljubni duhovščini, ktera kaže svojo ro-doljubnost v dejanji! Hvala vsem dariteljem in ljubiteljem učeče se mladine! Nadaljne milodare hvaležno vsprejema B. Hrtiš, gvardijan na Ptujem. (Novo vojašnico za konjike) zidali bodo blizo Beljaka po novih zahtevah, kjer se bode potem nastavil jeden eškadron konjikov. Dva sta že do sedaj v Beljaku. (Huda ura) razsajala je v soboto opoludne v Gradcu. Dež je lil, kakor iz kebla, toraj upamo, da je do dobrega zemljo namočil. Tržne cene due 7. maja t. 1. Telegrami. Dunaj, 9. maja. Vlada je v zbornici predložila postavni načrt, da se še za jedno loto odlože porotne obravnave pri okrožni sodniji v Ivotoru. Nato se je pričela nadrobna debata o budgetu deželne hrambe. London, 9. maja. „Morning-Post" poroča, da je angleška vlada odklonila uradno vde-ležbo razstave v Parizu. Budimpešta, 9. maja. Včeraj je bila tukaj nevihta, kakor bi se bil utrgal oblak. Pet minut je padala toča; debela kakor lešniki. Umrli »o: V b ol n išnici: 4. maja. Anton Kastelic, gosta«, 60 let, Morbus Brigthii. — Juro Celjivk de Bohor, delavec, 45 let, jetika. — Marija Mavc, gostija, 38 lot, jetika. — Frane Kova«, delavčev sin, l'/j leta, jetika. Vremensko sporočilo. £ Čas Stanje .5 a « ---Veter Vreme iS§ . ,___zrakoraora toplomera S, opazovanja v mm 3 g TTi. zjut.l 735-60 +14-2 ^TTžap. oblačno , ,.„ 7.2. u. pop. 734 08 +15 8 si. vzh. del. jasno J 9.11. zvee. 731-59 +17 6 si. vzh. oblačno 7. u. zjut. 733 23 +11 0 si. vzh. oblačno 8.2. u. pop. 733-47 +15 8 „ , „ "d"x 9. u. zvee. 734 69 +11 8 „ del. jasno ut/i V soboto zjutraj oblačno, dopoludne je deževalo, popoludno se je zjasnilo, zvečer oblačno. V nedeljo do 5. uro popoludno oblačno in deževno, zvečer nekoliko žarijo. Srednja temperatura obeh dnij 176" in 12 9° C., za 5-2° in 0-3° nad normalom S>ttIltujjMka borzi«,. (Tolegratično poročilo.) 9. maja. Papirna rent* 5% po J 00 iti. (s 16 <% davka) Srebam* „ o% ., 100,, (s 16^ davka) 4 i- avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akoije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije London ..... Srebro..... Francoski napoleond. . Ces. cekini..... NamšUe marke 81 gl. 10 kr. 82 , 36 „ 111 „ 90 „ . 96 „ 95 „ 875 „ - „ 279 „ 20 „ • 126 „ 95 „ ; io " o« " • 5 „ 98 „ • 62 „ 27'/, „ gl.|kr. ^ gl. kr. Pšonica, hktl. ... 7 31 Špeli povojen, kgr. . — (i(i Rož, „ ... 4 87 Surovo maslo, „ . — 95! Jočmon, „ ... 4 39 Jajeo, jcdno „ . — 2! Ovos, „ ... 3 09 llloko, liter. ... — 8 Ajda, „ ... 4 55 Govojo meso, kgr. . — 64 Proso, „ ... 4 87 Telečjo „ „ . — 50 Koruza, „ ... 5 04 Svinjsko „ „ . — 58! Krompir, „ ... 2 50 Koštrunovo „ „ . — 36j Leča, „ ... 12 — Pišaneo.....— 70 Grah, „ ... 14 — Golob .....—18 Fižol, „ ... 11 - Seno, 100 kgr. . . 2 85j Maslo, kgr. . 1 05 Slama, „ „ . . 3 12 Mast, „ . — 64 Drva trda, 4 □ intr. 6 —j bpoli svož, „ — 58 „ mehka, „ „ 4 — rclODČEVA esenca j t^, lekarn Piccohja Ljubljani. ozdravila me jo kakor po čudežu od najhujših želodčovih in telesnih bolečin, kojo so me celih pet lot neznano mučile in proti kterim mi najimenitnejši zdravniki Vicenzc, Milana, Como in Genovo niso zamogli prav nič pomagati. Lusft Italtista, Sngorz, na (.uiiškem. Izdolovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 stekleni« za 1 gld. :!("> kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki. V steklenicah po JO kr. samo v Plceoii-jevi lekarni „pri angolju" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v ltizzioli-jevi lekarni v Novem mostu in v mnogih lekarnah na Stajarskem, Koroškem, v Primorji, Tirolih, Trstu, Istriji in Dalmaciji. (6) Št. 7924. Razglas. (o Ker sta bila dva tukajšnja konja dalje časa hudo smrkava in je mogoče, da so tudi drugi konji od njih nalezli to nevarno bolezen, naroča so vsem lastnikom konj, da nemudoma objavijo mestnemu magistratu, če pri katerem konji opazijo kako sumno znamenje. Ta bolezen, katera je včasih dolgo skrita, prikazuje se s tem, da so živali začne cediti iz nosnic, ali da jej zateko podčeljustne žleze, ali da se v nosnicah spuščajo mali trdi mazulji. Sumno je tudi, če konj jamo teško sopsti, zamolklo pokašljevati in hujšati. Kdor gosposki 110 oznani o pravem času, da mu je živina zbolela za sumno ali očitno nalezljivo boleznijo, tega jo po postavi z 29. dne februvarija 1880 št. 85, drž. zak. kaznovati z; zaporom .>. , se priporoča pročastitim g. župnikom, oziroma cerkvenim predstojništvom za zgradbo novih i mr orsrc ' ter prevzame tudi vsako popravo starih; isto tako iz- 4 » vršujo vsa v to stroko spadajoča dola, o poroštvu nizke , eono in pošteno postrežbe. Ravnokar jo izšel in ima na prodaj izdajatelj gospod Igiiaei,) Morlier, načelnik prostovoljno požarno stražo v Dolenji vasi pri Ribnici, Vadbeni pravilnik za slovenske prostovoljne požarne brambe. Knjiga ima 64 strani ml. 8" in 3 podobe; obsega pa I. Uvod. 2. Kako so morajo ognjogasoi vaditi; I. redno vaje, II. vajo z orodjem. 3. Vajo z brizgalnioami. — 4. Kakšna naj bo shramba za gasilno pripravo. — 5. Znamke (Signale). — (!. Službeni red. — 7. Potrebno tiskovine. —• 8. Postava od 15. septombra 1881 o požurnoj policiji in o gasilnih stražah. — 9. Podobe. (1) Cena knjigi TO kr.