Roosevelt ostro obsodil obe stranki v jeklarskem štrajku
Washington, 29. junija. Predsednik Roosevelt je v torek popoldne v pogovoru z ameriškimi časnikarji izjavil ostro kritiko, ki je padla tako na voditelje delavcev, kot na voditelje jeklarskih kompanij.
"Kuga naj vzame obe stranki!" se je izjavil Roosevelt, ki je bil dosedaj poznan, da je bil popolnoma na strani organiziranega delavstva. Roosevelta jezi, ker se stranki nečeta medsebojno pobotati.
Predsednik je razjarjen radi nasilja, ki se vrši v jeklarskem štrajku. Povedal je časnikarjem, dasi nekoliko bolj milo, da naj vrag vzame obe stranki. Obenem je naročil časnikarjem, da lahko svobodno rabijo njegove citate, česar dosedaj Roosevelt .še ni dovolil časnikarjem.
"Ogromna večina ameriškega naroda čuti z menoj," je dejal predsednik, ko je izjavil, da so delavski voditelji enako trmasti kot kompanijski uradniki. Da ni te trme na obeh straneh, bi bil štrajk že zdavnej poravnan.
Časnikarji so silili v Roosevelta, da se definitivno izjavi glede delavskega položaja. Odgovoril je, da je to storil že večkrat in da mu ni treba ponavljati besed.
Warren, Ohio, 29. julija. Policijski načelnik Gillen v tem mestu naznanja, da so včeraj priznali trije štrajkarji, ki so člani C. I. O., da so se posluževali dinamita v okolici tovaren Republic Steel Co. Policijski načelnik je prepričan, da so vsi krivci pod ključem.
Vsi trije prijeti štrajkarji so pod prisego priznali, da je delal načrte za bombne napade Gus Hali, ki je C. I. O. organizator za Niles-Warren okrožje. Trije, ki so priznali dinamitiranje, so: Arthur Scott, John Boraevic in George Bundas.
Gus Hall, načelnik dinamitne gange, je glasom zaprisežene izjave štrjakarjev, dajal povelja, katere hiše skebov se morajo z dinamitom pognati v zrak. Te hiše so se nahajale na zemljišču, ki je last Republic Steel Co.
Pri treh aretiranih so dobili tudi strojne puške in dovolj dinamita, da bi pognali ves mestni blok v zrak. Sleherni je bil stavljen pod $25,000 varščine, in ker je niso mogli položiti, so morali ostati v zaporu.
Cleveland. — Neki bivši uslužbenec Corrigan-McKinney Steel Co., kjer se nahaja štrajk, je bil aretiran, ker je preteklo nedeljo napadel in težko ranil nekega fcrmana, ki je uslužben v do-
tični tovarni.
Forman se je peljal z ženo in dvema otrokoma na sprehod. Spotoma je bil ustavljen po drugem avtomobilu, iz katerega so planili trije moški, ki so potegnili formana iz avtomobila in ga močno pretepli.
Pri včerajšnji seji mestne zbornice v Clevelandu je slovenski councilman Edward Pucel stavil predlog, glasom katerega bi bilo prepovedano policiji po magati skebom, da se vrnejo na delo k Republic Steel Co.
Toda Puclov predlog ni prišel na glasovanje, ker je predsednik zbornice De Maioribus dvignil kladivo, udaril trikrat po mizi in izjavil, da je seja odgodena, ker ni na vrsti "nobenih novih poslov."
Popoldne je obiskal odbor štrajkarjev župana Burtona. Prosili so ga naj nikar ne rabi policije, ki bi varovala skebe, ko se začnejo vračati na delo. župan je odgovoril, da je mesto nevtralno.
Toda povedal je, oziroma ni obljubil, da ne bo rabil policije pri Republic Steel Co. Odboru štrajkarjev je rekel: "Če ena tovarna odpre, in želi ta ali oni delavec iti delati, ima popolno pravico, da dela. To je ameriški način."'	I
i Youngstown, Ohio, 29. junija. Sem je dospel Phillip Murray, j vodja štrajka jeklarskih delavcev, ki je takoj ob prihodu izjavil, da štrajk jeklarskih delavcev nikakor še ni razbit.
Murray je izjavil, da bo sleherna unija v državi Ohio podpirala jeklarski štrajk. štrajk je sedaj v polnem teku. Dodal je še, da je predsednik Ohio State Federation of Labor obljubil polno sodelovanje jeklarskim delavcem.
V	chicaškem in clevelandskem okrožju, kjer se vrši štrajk pri neodvisnih kompanijah, dela 1,-800 delavcev izmed 24,800, ki so normalno tam zaposleni, se je izjavil Murray. V Niles, Ohio, dela 174 mož' izmed 1,000.
V	Youngstownu, Warrenu in Campbellu, Ohio, dela v tovarnah Republic Steel Co. ne več kot 2,-700 mož, dočim znaša normalno število delavcev 14,000.
Chicago, 29. junija. Odvetniki Inland Steel Co., kjer se vrši štrajk jeklarskih delavcev, so včeraj izjavili pred vladnim delavskim odborom, da je organizacija jeklarskih delavcev nekaka "holding kompanija" in nobena delavska organizacija kot je pr. Am. Fed. of Labor.
To je vzrok, da se neodvisne jeklarske kompanije branijo
podpisati pogodbo z organizacijo, ki nima nobene postvane podstavke. Podpiše lahko sto pogodb, toda kadar se bo voditeljem zdelo, jih bodo prekršili.
Johnstown, Pa., 29. junija. The Betlehem Steel Co. je sinoči naznanila, da je poslovanje v ogromni Cambria tovarni "normalno," ko se je včeraj zopet tisoče delavcev vrnilo na delo.
Kot trdi kompanija, se je zjutraj vrnilo na delo 6000 delavcev, popoldne pa jih je dospelo na-daljnih 3,000. Vseh delavcev v Cambria tovarni je v normalnih časih nad 15,000.
Detroit, 29. junija. Voditelji avtne unije so sklicali drugo masno zborovanje Fordovih delavcev v Detroitu.. Zborovanje se vrši 7. julija, ali en dan po tem, ko se bo moral Ford zagovarjati v Washingtonu pred vladnim delavskim odborom.
Maurice Sugar, odvetnik avtne unije, je naprosil governerja Murphya za pomoč državne policije, ko bedo unijski organizatorji delili svoj časopis med tisočero Fordovih delavcev.
Buffalo, 29. junija. Unija pristaniških uslužbencev ne bo iz-kladala kanadskega žita, ki prihaja sem v kanadskih parnikih, dokler se kanadske kompanije ne bodo pobotale z unijo.
Revolfa v Rusiji nemogoča radi silnega ruskega strahu. Stalin bo popustil, Industrije se nahajajo v neznosnem kaosu
Moskva, 29. junija. Kakšen bo koneo "čiščenja," s katerim sovjetska vlada zadnje čase tako brezobzirno deluje v skoro slehernem oddelku sovjetske vlade? Ali bo Rusija propadla, potem ko se je dvajset let trudila, da se prilagodi sovjetizmu?
Na to vprašanje je zaenkrat nemogoče odgovoriti, kot poroča ameriški korespondent iz Moskve. Toda dogodki, ki se tako bliskoma pojavljajo v Rusiji, so razsvetlili marsikaj, kar je bilo dosedaj skrito.
Brez dvoma je, da je danes v Rusiji mnogo nezadovoljnosti in nemirov. Toda nevarnost splošne revolte je še daleč, zlasti če se Rusija ne zaplete v vojno, če pa nastane vojna, tedaj pride brez dvoma do strašne civilne vojne tudi v Rusiji.
Prvi vzrok, zakaj se Rusi za-
enkrat ne bodo spuntali je, ker so popolnoma podjarmljeni od sovjetskih mogotcev. Dvajset let diktatorstva, ki se danes izraža v eni sami osebi, je iz Rusov naredilo poslušne sužnje. V Rusiji ne smete danes niti šepetati kritiko o vladi. Takoj se znajdete v zaporih.
Največje nezadovoljstvo prevladuje med rusko inteligenco in med slabo plačanimi delavci. Zadovoljna je le ona mladina, ki je dobila vežbo od zaupnih mož Stalina, in ki se je popolnoma izučila v diktatorstvu.
Med tem je pa ruska industrija v popolni zmešnjavi. Voditelji se tako hitro menjajo, ko jih zapirajo in streljajo, da ni v industriji pravega vodstva. Ruski izdelki so danes daleč zadaj za onimi pred tremi leti.
Mussolini frdl, da bo podpiral generala Franca, dokler nacionalisti ne zmagajo
Rim, 29. junija. Laški diktator Mussolini je včeraj napisal poseben članek, katerega je priobčilo časopisje, v katerem članku pravi, da bo zmaga nacionalistov v Španiji grob za boljševizem v Evropi.
Ako je ostala Evropa še dvomila glede resne pomoči od strani Italije španskim nacionalistom, tedaj je odpadel sedaj vsak dvom, da bo šla Italija do skrajnosti, da pripomore španskim nacionalistom do zmage.
Mussolini je čisto jasno povedal, da ne bo opustil borbe, dokler general Franco popolnoma ne zmaga, in da bo pošiljal kolikor mogoče velike množine orožja v Španijo, dokler ne pride
zmaga nacionalistov.
še januarja meseca je svetoval nemški vojni minister Mussolini ju, da se umakne iz Španije, dokler je čas še ugoden. Tedaj so bili nacionalisti večkrat poraženi. Zadnje čase so pa začeli zmagovati in Mussolini je pripravljen iti do skrajnosti.
Enakega mnenja je tudi Nemčija, cziroma Hitler, ki je imel včeraj pred 80,000 mož broječo množico primeroma enak govor, kot se glasi Mussolinijev članek.
Mussolini mora sedaj naravnost naprej in pri tem bo zašel seveda v konflikt s Francijo in Anglijo. Kakšne posledice bo to imelo, bo povedala bodočnost.
Pokojni Jos. Fabjan
V torek zjutraj je umrl Joseph Fabjan ml. v Huron Rd. bolnišnici za poškodbami, katere je dobil predzadnji pondeljek. Nesreča se je pripetila v Brunswick, O., ko se je na križišču drug avto zaletel v njegovega. Pokojni je bil star 26 let in je živel s starši na 392 E. 161st St. Tu zapušča žalujoče starše .Jožefa st., ki je bil rojen v Hudinji vasi pri Žužemberku, mater Frances, rojeno Hočevar iz vasi Kamen Vrh, fara Ambrus, sestro Frances, poročeno Brozina, brata Alberta in več drugih sorodnikov. Pokojni je bil rojen v Clevelandu, bil je mirnega, prijateljskega značaja in obče priljubljen. Oče je dobro poznan, ker že dolgo vrsto let vodi čistilnico oblek na St. Clair Ave. blizu 40. cesto. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob & uri iz hiše žalosti v cerkev Brezmadežne Spočete na 41. cesti in Superior in na Calvary pokopališče pod vodstvom Jos. žele in Sinovi. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin. Preostali družini naše globoko sožalje!
Prišla je na obisk
Mrs. Katty Kržmanc, ki ima lepo farmo v East Worcester, N. Y., je dospela na obisk k družini svojega brata, Mr. Joe Sun-nika, 18711 Abbey Ave., Euclid, O. Obiskala bo tu svoje številne znance, saj je pred 16v leti bivala v Clevelandu. Obiskala bo tudi našo jezersko razstavo. V nedeljo si je ogledala S. N. Dom na St. Clairju ter se Mr. John Tavčarju lepo zahva-j ljuje za prijaznost, da ji je vse razkazal. Želimo Mrs. Kržmanc mnogo lepega razvedrila v metropoli.
V bolnišnico
V University Hospital se je podala Mrs. Katarina Rejc, 15622 Holmes Ave., kjer je prestala težko operacijo. Želimo ji čimprej popolnega okrevanja.
Mrs. Tichar operirana
Iz West Allis, Wis., se nam poroča, da je v bolnišnici sv. Antona v Milwaukee srečno prestala operacijo Mrs. Alvina Tichar, poznana mnogim v Clevelandu. Iskreno želimo, da se ji ljubo zdravje čimprej vrne!
Ne marajo zlata
Washington, 29. junija. Kongres bo naredil postavo glasom katere se vpelje višji davek na importirano blago in profite. S tem bi se preprečilo nadaljno pošiljanje zlata v Zedinjene države, katerega imamo v Ameriki preveč in je nadaljno zlato nezaželjeno. Vlada -namerava tudi zelo omejiti špekuliranje tujezem&kega kapitala na ameriških denarnih trgih. Zlato prihaja v Zedinjene države iz vzroka, ker so tujezemski špekulanti mnenja, da je zlato najbolj varno v Zed, državah.
-o-—
Robert Hrovat
Kot smo poročali je preminul 3 leta stari sinček družine John in Louise Hrovat. Družina stanuje na 6711 Edna Ave. Por greb ranjkega sinkota se vrši iz novega pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi y četrtek zjutraj ob 8:30 v cerkev sv. Vida, Težko prizadetim staršem naše globoko sožalje!
Izropana trgovina
Dva roparja sta prišla včeraj v Woolworth trgovino na 9681 Lorain Ave., kjer sta prisilila štiri uslužbence, da so mirno sedeli na stoTeh, dočim sta roparja odnesla $500 iz blagajne. Rop se je izvršil malo prej, pre-dno je trgovina odprla za poslovanje. V trgovino je spustil roparje poslovodja, ki je mislil, da so prišli kompanijski uradniki.
Radi klobase
Sinoči je prišel John Petras v svoje stanovanje na 3886 E. 78th St. Kmalu po prihodu je obdolžil svojega sostanovalca, da je pojedel njegovo klobaso. Nastal je prepir, tekom katerega je dobil sostanovalec Bad-zinski take poškodbe, da so nevarno ranjenega odpeljali v bolnišnico.
Francoske finance v zmešnjavi. Zlati standard zavržen. Vse borze so zaprle po vladi. Frank in tujezemska špekulacija
Paris, 29. junija. George Bonnett, ki je bil dosedaj francoski poslanik v Washingtonu in je bil imenovan za finančnega ministra v novi vladi, je takoj po svojem prihodu iz Amerike ukrenil radikalne spremembe glede francoskega franka.
Odredil je, da se zlati standard denarne valute nemudoma ukini, da se ustavijo vsa izplačila v zlatu in da se nemudoma ustavi vsako tujezemsko špekuliranje s francoskim frankom na denarnih tržiščih.
Obenem so bile zaprte vse borze v Franciji iz vzroka, da tujezemski špekulatorji ne bodo imeli prilike špekulirati s francoskim frankom tekom de-
bate, ki se bo vnela v francoskem parlamentu, ko se bo razpravljalo o novih finančnih metodah, katerih naj se Francija oprime, da izboljša svoj finančni položaj.
Francozi od danes ne morejo plačati nobenega dolga v zlatu, niti ne morejo plačati v tujezemski valuti. Finančni minister bo pozneje naznanil, kdaj se lahko zopet začne z izplačevanjem v zlatu.
Francosko ljudstvo je mimo vzelo v naznanje ukrepe novega finančnega ministra. Isto, kar je sedaj naredil Bonnett, je zahteval tudi bivši socialistični ministerski predsednik Blum, toda je bil poražen.
Indijanci na štrajku
Fort Resolution, Kanada, 29. junija.—Indijanci ki bivajo v okolici Great Slave jezera, 600 milj severno od Edmontona, so zaštrajki radi spora z vlado glede plač in glede ostrih vladnih odredb na-pram Indijancem. Indijanci niso hoteli vzeti stalno letno plačo, katero dobivajo od "vlade. Indijanci dobivajo letno $5.00, moko čaj in slanino. Z lokalnimi oblastmi se nečejo pogajati, pač pa zahtevajo, da pride višji vladni uradnik iz Ottawe.
Ravhatelji pokopališč
V Cleveland je včeraj ddspelo 150 ravnateljev raznih pokopališč v državi Ohio. Imeli bodo tu tridnevno konvencijo. Navzočih je nad 500 delegatov in gostov. Prvi jih je pozdravil župan Burton. Pa menda se jim ja ni priporočil za dostojen političen pokop?
Smrtna kosa
Sinoči je preminul rojak Alojzij Pate, 1326 E. 55th St., star 42 let. Pogreb bo v oskrbi pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. Več o tem poročamo jutri.
Zopet banka oropana
štirje roparji so prišli včeraj popoldne v urad Central National banke na 11801 Buckeye Rd. Pobrali so $6,000 in pobegnili. Oboroženimi so bili s puškami in s strojno puško. To je tretji večji bančni rop v Clevelandu v dveh tednih.
* Predsednik' Roosevelt je v soboto podpisal novo pokojninsko postavo za železničarje.
Zastonj darilo
Firma Norwood Appliance & Furniture Co., 6104 St. Clair Ave., daje zastonj ta teden merilo za mrzloto v ledenici (Cold gauge). Vsakdo lahko dobi enega, če se oglasi v tej prodajalni.
V bolnišnico
Mrs. Louise Mandel, 15319 Waterloo Hd. je bik včeraj odpeljana v St. Alexis bolnišnico. Obiski niso dovoljeni.
Pozdravi iz domovine Mr. Joseph Cekuta, ugledni trgovec iz Girarda, O., pošilja iz Mokronoga pozdrave vsem svojim prijateljem in znancem. Pravi, da je v stari domovini prav prijetno, da je cviček dober, vendar še ni imel prilike pokusiti koruznih žgancev. Sinko dospel Vile rojenice so prinesle Mr. in Mrs. Frank Globokar, 18918 Iron wood Ave. krepkega sinkota, ki je tehtal ob rojstvu 8 funtov. Vse zdravo. Iskrene čestitke!
Ogromna slavnost za nove ameriške državljane
The Citizens Bureau, pod katerega vodstvom se vrši v Clevelandu pouk o ameriškem državljanstvu, priredi v pondeljek, 5. julija, ko praznujemo praznik ameriške neodvisnosti, ogromno slavnost v Geauga Lake parku v počast vsem onim, ki so v zadnjem terminu obiskovali državljanske šole v Clevelandu. Slavnost v Geauga Lake parku se začne ob 9 :30 dopoldne, Nad 2,500 bivših učencev državljanskih šol bo navzočih. Razdelile se bodo tudi krasne diplome učencem in učenkam. Predsednik zborovanja bo sodnik apelatne sodnije Manuel Levine. Pozdravil bo navzoče governer države Ohio in župan mesta Cleveland. Glavni govor "Pomen dneva neodvisnosti" bo imel Rt. Rev. Msgr. Joseph Smith, župnik katoliške katedrale v Clevelandu, največji prijatelj elevelandskih delavcev. Igrala bo fina godba. Za vse podrobnosti se oglasite, zlasti glede znižane vožnje, v uradu the Citizens Bureau, Mai1-shall Bldg., Public Square.
-o-
Dr. Kern odpotuje
Dr. F. J. Kern in soproga odpotujeta t sredo na desetdnevne počitnice. Obiskala bosta Milwaukee, Calumet, Duluth, St. Paul in Minneapolis. Dr. Kern praznuje letos 50. letnico rojstva (18. marca), 25-letnico graduiranja za zdravnika in 25-letnico poroke. Vrne se v urad 10. julija. Srečno pot in zdrav povratek.
Razstrelba blizu Johnstow-na zopet zaprla tovarno
Johnstown, Pa., 29. junija. V hribih blizu Johnstowna, odkoder dobiva ogromna jeklarna Cambria Steel Co. potrebno vodo, sta nastali dve skrivnostni razstrelbi, ki sta povzročili, da je bil'dotok vode v tovarno popolnoma prekinjen. Vodstvo tovarne je bilo radi tega prisiljeno zapreti. Razstrelba je bila tako silna, da se je slišala deset milj naokoli. Prva razstreiba je porušila 36 palcev široko vodovodno cev, ki je napeljana v tovarno. Pripetila se je malo pred polnočjo. Druga razstrelba je razbila 62 palcev široko cev. Ta cev je donašala vodo v Franklin tovarno, kjer je zaposlenih v normalnih časih do 15,000 delavcev. V tovarno dovajati vodo sedaj samo še dve manjši cevi, ki pa ne zadostujeti. Država je poslala v okolico 200 državnih policistov, ki išče jo zločince. Vodstvo C. I. O. unije se je izjavilo, da je ta dogodek "obžalovanja vreden." Vse ceste, ki vodijo v Johnstown so zaprte, dokler državna policija ne bo gotova s preiskavo. Računij se, da bo morala Cambria tovarna prenehati z delom za dva tedna, dokler ne bo škoda popravljena. Razstrelba je bila povzročena z dinamitom.
Proti New Yorku
Včeraj popoldne je odpotoval iz Clevelanda Mr. Marian Mihaljevich. Odšel je proti New Yorku, kamor je spremljal 25 potnikov, ki se vkrcajo na parnik Aquitania. Vsem želimo prijetno potovanje in zdrav povratek. Mr. Mihaljevich se vrne v Cleveland v petek zjutraj.
Prva nagrada
Na skupnem pikniku, ki so ga priredili Woodmen Circle in Woodmen of the World, je odnesel drill team društva St. Clair Grove št. 98 prvo nagrado v popularnem kontestu. Teamu na-čeljuje Sophie Posch.
Zopet stari oče Mr. Anton Grdina je zopet postal stari ata. To pot je te-tica štorklja prinesla zalo hčerko Josephu in Idi Grdina. Mati in dete sta v St. Ann's bolnišnici. Vse je zdravo! še na mnoga leta in iskrene čestitke!
ftMERIŠKft|JDOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	VW^^/jO
IN LANGUAGE ONLY	A IV imir« A \ I f t^MI /TT—	SLOVENIAN MORNING
AMERICAN HOME_daily newspaper_
N0- 152____CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 30TH, 1937	LETO XL — VOL. XL,
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPEM
•117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio _Published dally except Sunday and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto »6 50. Za Cleveland, po poitl, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta «3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznaSalclh; celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 0 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th. 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 187S.
No. 152, Wed., June 30, 1937
Ne želimo porodne kontrole
Neka "modra" Mary Modrijan iz Clevelanda priporoča v nekem slovenskem časopisu porodno kontrolo. Dobrodušna Mrs. Mary Modrijan pač ne ve, kaj je napisala. Zdi se ji nekaj "modernega," nekaj "radikalnega," če razume te izraze, pa se je pridružila peščici modernih poganov, ki žele odpraviti otroke s tega sveta.
Poglejmo si to stvar nekoliko bližje in spregovorimo tudi mi nekaj besed iz življenskih skušenj raznih narodov tekom zgodovine, kakor je brzela mimo nas in mimo naših predhodnikov.
Na zadnjem zborovanju American Medical Association, ki se je vršilo v Albany, N. Y., se je gotova skupina zdravnikov izjavila, da bi bila porodna kontrola v gotovih slučajih — pomnite, v gotovih slučajih —- priporočljiva. Zlasti v slučajih, kjer sta oče in mati bolehna, imata nalezljive bolezni, podedovane bolezni, itd.
Toda American Medical Association, ki je prva avtoriteta tozadevno, ni direktno priporočila porodne kontrole. Slednja je bila pozneje od vseh znamenitih katoliških zdravnikov, katerim so se pridružili zdravniki tudi drugih veroizpovedi, silovito obsojena. Tako je torej mnenje zdravni-kov-odličnjakov, ki dobro vedo, da je te ali one vrste porodna kontrola tekom zadnjih dvajsetih let, ubila že stotisoče mladih, sicer zdravih mater, polnih življenja, in z njimi zaeno so morala umreti še nerojena deteta!
Pa vzemimo stvar Še iz drugega stališča in vidika. Na primer iz delavskega stališča. Naš delavski stan se bori za boljšo eksistenco svojih sinov in hčera. In če smo za porodno kontrolo, se enostavno borimo za prazen nič? Zakaj se pa borimo, če ne bo otrok. Nas bo kmalu krila hladha zemlja, za nami pa? . . .
Taki "dobrotniki" človeštva, zlasti belega plemena, ki so za omejitev porodov, pač ne pomislijo, da pri žoltem plemenu porodna kontrola ni poznana. Zlasti Japonci se čudovito hitro širijo in množijo. Kmalu bodo po vsem svetu, medtem ko so že skoro ugrabili pol Azije.
In ko jih bo dovolj, ker se neprestano množijo, in ko bo belo peme padlo na ničlo radi porodne kontrole, tedaj bo prišla vrsta na nas belokožce, da bomo opravljali za žolto pleme dela—kitajskih kulijev. Kontrolo sveta nima tisti narod, ki izvaja kontrolo porodov, kontrolo izvaja žilav, krepak narod, ki se množi in ki neprestano izpodriva slabejše-ga človeka!
Poglejmo nekoliko v Rusijo, to zasužnjeno deželo dik-tatorstva. V Rusiji je sovjetska vlada vpeljala porodno kontrolo. Izvajali so jo precej let. Toda rdeči voditelji so kmalu dognali, da vodijo s porodno kontrolo v gotovo propast vso mogočno Rusijo. Japonci so se množili, Rusi so nazadovali, pa bi nekega dne slovanska Rusija zginila in japonski mikado bi gospodaril v Moskvi.
' Ni čuda, da so sovjetske oblasti pred dvema letoma prepovedale izvajanje porodne kontrole. Da, sovjetske oblasti so razpisale bogate nagrade v denarju in blagu onim materam, ki se lahko postavijo s številnimi otroci. In to se godi v takozvani "delavski državi." Kaj porečete Mrs. modra Modrijan?
Potem pa navajo ono staro, oguljeno in nikdar verjetno bajko o raztrganih in bosih otrocih. Vse to je star bav bav, kateremu niti Mrs. Modrijan ne verjame. V stari domovini so imele čvrste slovenske matere po 10 do 12 otrok, živele so v bajtah, in neovrgljivo je dokazano, da so. ravno iz teh velikih naših družin izšli naši najboljši inteligenti, naši največji možje. Kar preštudirajte slovensko zgodovino, pa boste« morali priznati, da je družina z "desetim bratom" bolje uspevala, kot uspevate vi, gospa Modrijan.
Naši sinovi in fantje v domovini, četudi so bih bosopeti in včasih raztrgani, pa so rasli kot jelke in hrasti. Bili so trdni kot kraški granit. Le ženske, ki se bojijo "sitnosti," in za nekaj časa ne morejo v kino, priporočajo porodno kontrolo, Ko bi se ženske zavedale svoje velike naloge kot matere, ne bi tako govorile in pisale. Saj ni potrebna nobena porodna kontrola, pač pa naj bi bilo bogastvo bolj primerno razdeljeno, pa bodo vsi izhajali z največjimi družinami.
Mrs. Modrijan, priznali boste, da otroci skoro nikdar niso vzrok razporoke, pač pa so v največ slučajih otroci, ki preprečijo razporoko. Torej so otroci blagoslov za družino. Otroci, dom, lastno ognjišče! Naj bi se vsak ravnal po naukih katoliške cerkve, pa ne bi bilo razporok in ne bo treba priporočati porodne kontrole.
Ernest Jerman:
Moji doživljaji v Španiji
--•—•—•- —-•—■»—•—-------•—.——-------—m-•-»—«-"
Kaj pravile!
Prijatelj me je opozoril na dopis v nekem slovenskem dnevniku, v katerem omenja neki A. š., o nekih, ljudeh, "ki so tako vsiljivi kot hrvatske uši, bolj ko se jih oteplješ, b'olj rinejo v človeka." — Well, primera Jako šepa. Prvič, uši niso prav nič vsiljive, vsaj tako ne kot komarji, muhe, ose in druga taka zverjad. Drugič pa, ne moremo razumeti, zakaj bi se dajalo ravno "hrvatskim ušem" prednost. Niso kranjske prav nič manj gajstne, razen če imajo Hrvatje kake posebne importirane pasme, pa ne verjamemo.
Ljubljana, majnika.—Po dolgoletni odsotnosti od svoje lepe slovenske domovine, odsotnosti, ki sem jo večinoma preživel v Španiji, kjer sem prebival celih 20 let, sem se sedaj zopet vrnil domov med Slovence. To priložnost pa bi rad izkoristil, da bi Slovencem vsaj nekoliko opisal najbolj krvavo državljansko vojno v zgodovini, ki sedaj divja po španski deželi. K temu me upravičuje dolgoletno prebivanje v Španiji, zveze, ki sem jih gojil z nekaterimi od ljudi, ki danes vodijo usodo Španije, poznanstva, ki sem si jih ustvaril posebno v industriji in med delovnim ljudstvom, posebej pa še strašno doživetje 10 mesecev državljanske vojne, ki sem jo imel žalostno prednost videti od blizu in doživljati dan za dnevom v najstrahotnejših njenih po-di-obnostih. Na teh osnovah bom lahko podal verno in nepristransko podobo devolucije same, njenih prvih vzrokih in njenih vsakdanjih grozot. Prinesel sem s seboj uradne listine in fotografije, posnete na kraju samem. Lahko bi jih stavil na razpolago bravcem "Slovenca," toda nekateri svojci umorjencev še žive in bi bilo nevarno slike objavljati, ker bi se rdeče oblasti nad njimi gotovo maščevale.
Do pred nekaj tednov, ko sem moral oditi iz Španije, sem prebival v ozemlju, ki ga imajo v oblasti rdeče armade. Uprav v mestu, odkoder se vodi usoda Španije. V središču mednarodne rdeče brigade, tam, kjer ima svoj vrhovni generalni štab in svoj sedež zloglasni sovjetski general Kleber, v mestu Albaceti. Ta despot je porušil Malago, tako da tega mesta dandanes tako rekoč ni več. On je duša rdeče Španije.
V svojih člankih vam bom opisal tudi dogodke, ki so se odigravali v tem danes najvažnejšem obalnem mestu rdeče Španije, v Albaceti. Povedal bom nekaj svojih lastnih doživljajev, ko sem na svoje lastne oči gledal, kako so "ljudska sodišča" postopala s prebivalstvom na način, ki daleč presega grozodejstva sovjetske revolucije v Rusiji. Kako so ta rdeča "ljudska sodišča" dan za dnevom sodila in na smrt obsojala, kako je dan za dnevom odhajalo 10 do 15 mladih mož ven v predmestje, kjer so jih kot pobesnele pse postreljali. Med nesrečniki je ravnotoliko republikancev kot nacionalistov. Republikancev, da, kar pa ni istovetno z rdečimi barbari, ki se predstavljajo kot pravomočni predstavniki "vlade" Španije. Saj zadostuje le rahel sum, pritajila ovadba in že pridejo "ljudski sodniki," za njimi pa vojaška četa, nato pa nekaj strelov zunaj v predmestju. Vse to bom opisal. Povedati hočem tudi, kako je marksistična propaganda v nekaj letih to deželo, ki je prej živela v brezskrbnosti in o kateri smo slišali le ugodne vesti, spremenila v deželo najhujšega nereda, španski narod pa v divje tolpe, ki divjajo po deželi in puščajo za seboj le sledove krvi in požigov.
Mnogo bralcev "Slovenca" pozna Malago, ta biser Sredozemskega morja, kjer so se svoje dni redno ustavljale ladje Jugoslovanskega Lloyda. Vse te bi rad povabil, naj to mesto ob prvi priložnosti zopet obiščejo, da bodo z lastnimi očmi videli, kar Sem videl —sam, namreč kup razvalin namesto cvetoče naselbine. Mnogo izmed bralcev pozna tudi Madrid, to najmlajšo in morda najmodernejšo prestolnico Evrope. A tudi najbogatejšo na umetniških zakladih. Tja jim danes ni mogoče pri-
ti. Če bi pa mogli, bi videli, kar sem videl sam: razvaline vseučiliškega mesta palačo Lyria s svojimi umetninami v razvalinah, umetnostno galerijo v ruševinah. Razdejanje, ki si je zasekalo svoje grozne zneske do sredine tega danes tako žalostnega mesta. Umetnine pa so se preselile v Moskvo. Tudi to bom opisal v člankih, ki še pridejo.
Potrebno pa se mi zdi, da uvodoma povem nekaj o vzrokih revolucionarnega upora, kajti opazil sem, da vladajo o tem pogrešni pojmi, ker manjkajo resnični podatki. Ali na primer veste, da je zadnja 4 leta, odkar je v Španiji nastopila republika, Sovjetska Rusija polagoma deželo spremenila v svojo kolonijo ter tam ustanovila svojo osrednjo propagando centralo za zapad-no Evropo in južno Ameriko? Tega prej nikdo ni vedel. Šele državljanska vojna je to resnico razglasila. Ali ste vedeli, da sta bili Barcelona in Malaga središče III. internaciona-le. Ali veste, da v teh mestih sploh ni bilo več mogoče na ulici zavpiti "Viva Espana," da je trpelo na stotine ljudi pa ječah ravno zaradi tega, ker so javno pokazali, da Španijo ljubijo? Ne, tega nihče ne ve, kdor ni v Španiji živel! V zadnjih 4 letih je bil vzklik "Viva Russia" geslo marksistične Španije, ki ji je bil poglavitni namen, da služi kot propagandno središče za bolj-ševiško Rusijo. Z vzklikom "Viva Russia" na ustih si smel klati, posiljevati, ropati, krasti. Še danes ni v teh krajih, kjer vladajo rdeči, nobenega državnega tožilca, kakor ga ni bilo vsa 4 leti nazaj, ki bi bil imel poguma zločinca, ki se je ponašal s sovjetskim znakom, poklicati na sodno odgovornost. Če bi to storil, bi bilo po njem! Saj sem sam doživel, da je bil državni tožilec z obsojenci vred ustreljen, ker jih ni tako obremenil, kot je tolpa zahtevala. Njegovo glavo pa so pozneje nosili v sprevodu okrog po mestu. Republikanski režim je zasramoval vojsko. Velikan s k o število častnikov je dal zapi*eti. Veliko poveljnikov postreliti. Bralci se bodo še spominjali na smrt generalov Batesa in Go-deda v barcelonski trdnjavi. Ali torej ni bilo skoraj samo po sebi umljivo, da so se najprej uprli častniki, da se je prva tej tiraniji uprla armada. Saj je vojska vendar prisegla zvestobo španski zastavi in ne sovjetski! Saj je svojo prisego končala z "Viva Espana" in ne z "Viva Russia!" Saj je v prisegi rekla, da bo s svojim lastnim življenjem branila domovino, da ne pride pod tuje nadvlade! Kaj pa bi naša vojska, ki je prisegla zvestobo jugoslovanski domovini, dejala, če bi jo silili, naj svojo domovino psuje in se navdušuje za boljševiško Rusijo? Ali je mogla vojska prenašati, da so na javnih trgih, kot v Barceloni, Albaceti, Malagi, postavljali 10 m visoke podobe Stalina in Ljenina? Kaj pa bi slovenski vojak postal drugi Franco in bi še enkrat prisegel da bo dal vse: kri in premoženje, samo da svoj dom reši tuje nadoblasti. To je le eden od vzrokov, ki so vse rodoljube naravnost silili k uporu z orožjem v roki, da ne govorim o neštetih drugih socialnega, verskega in kulturnega značaja, ki so — ne republiko —marveč republikanska dejanja pri ljudstvi zasovražila in vzbudila željo po osvoboditvi.
Signal za udar je bil umor Galva Sotela. Kdo je bil Gal-vo Sotelo? Mož z velikimi darovi. Velik voditelj, velik govornik, častih rok, neuklonljiv značaj, v duši pošten. Njega je nasprotnik moral z istim
spoštovanjem poslušati kakor njegov pristaš. S 30 leti je bil že minister in Španija ne pozna boljše finance uprave od one, ki jo je upeljal mladi finančni minister Sotelo. Tega mladega moža, ki je imel v sebi poteze genija, je bilo treba odstraniti. In odstranili so ga, kot le boljševiki znajo. Bil je zavratno umorjen. Naslednji dan je izbruhnil upor po vseh garnizijah, začenši v španskem Maroku. To je bilo 17. julija 1936.
Albaceta, kjer sem prebival, je takoj prvi dan padla pod oblast upornih nacionalistov, ki so jo držali celih 8 dni. Potem se je morala mala posadka vdati, da ne bi rdeča premoč mesta razdelala. Saj ga je celih 6 dni in noči bombardirala. Oh, koliko danes brbljajo po časopisju o bombardiranju španskih mest! Kako se rdeči zgražajo in kako boljševizmu vdani svetovni tisk strumno pomaga. Niti svojemu sovražniku bi ne želel, da doživi bombartiranje Albacete, kjer so rdeči pokazali, da znajo to obrt sijajno in da jo načrtno nadaljujejo, koder njihovi topovi le sežejo. Po osmih dneh se je posadka vdala. Še danes mi ne gredo s spomina tisti trenutki, ko so vdrle rdeče tolpe v mesto in ko so ti nacionalistični častniki, da ne bi živi prišli v roke rdečim, na pragu mesta pognali krogle v glavo. Umrli so z ''Viva Espana" na ustih. Njihovo smrt ima sedanji minister Indalacio Prieto na vesti, kajti on je bil na čelu tolp, ki- so mesto zasedle. Indalacio Prieto, marksist, da, ta veliki industrijalec in desetkratni milijonar v pezetah, s svojimi 120 kg teže, pravi predstavnik židovske bolješeviške Rusije v rdeči Španiji. . . .
Dne 25. julija so rdeče milice vkorakale v Albaceto. Toda o tem priho dnj-ifc' - ve<?<.
Usoda narodov se ne piše v
enem dnevu
Odkar sta Jugoslavija in ^Italija podpisali sporazum, se nekaterim zdi, da je vprašanje Slovencev v Julijski Krajini potisnjeno v ozadje in celo da sploh ne obstoja več. Tak občutek imajo nekateri, ko prebirajo starokrajske liste.
V resnici pa ni tako. Jugoslovanski narod slej ko prej čuti z usodo svojih zasužnjenih bratov onstran meje in nestrpno pričakuje za sedaj žarek svobode, ki jo je Italija obljubila ob sporazumu slovenskemu in hrvatskemu ljudstvu v svojih mejah, za poznejši čas, ko bo pravica prišla do veljave, pa še mnogo več.
Kot izvemo iz pisem, ki jih prejemajo naši izseljenci od svojih iz domovine, naši doma ne vedo nič točnega, kakšna usoda jim je namenjena za v bodoče. Temu se pač ni čuditi, kajti nobenega javnega tiska nimajo, ki bi jim zadevo raztol-mačil.
Po pogodbi je Italija obljubila rabo slovenskega jezika v šoli in v cerkvi. Vemo iz poročil, da so res dali nekaj več svobode v cerkvi in tudi ni ljudstvo za vsako malenkost šikanirano, če fantje na vasi zapojejo ali se ljudje menijo v svojem jeziku, medtem ko o kaki slovenski učni uri v šoli še ni nič slišati.
A četudi bi Italija obljubo v celoti izpolnila, bi bilo to za kulturni narod, kot smo Slovenci, samo drobtinica. Zato je naravno, da pri tem ne mislimo ostati.
Vendar tega vprašanja ni mogoče rešiti takoj in samega zase, kajti danes je ves svet povezan tako, da bi bile vsake spremembe na enem koncu občutene tudi na drugem. Vprašanje narodnih manjšin se bo rešilo naknadno z drugimi perečimi mednarodnimi problemi,
Euclid Rifle and Hunting Club
Gotovo je že znano vsem športnikom, da priredi naš klub PIKNIK na pondeljek 5. julija na Močilnikarjevi farmi. Ker se ta dan praznuje praznik ameriške neodvisnosti, bomo tudi mi neodvisni in se ravnali vsak po svoji želji in hrepenenju, da bomo šli namreč v pondeljek 5. julija vsi na ta piknik. Naši fantje pričakujejo velike udeležbe od strani svojih prijateljev in znancev iz vse države Ohio.
Na razpolago bomo imeli vsega najboljšega, da boste prav zadovoljni. Tudi streljal bo lahko vsak, ki je star 21 let in ki zna držati puško v roki. Naš predsednik je naročil za ta dan 40,000 patro-nov in 80,000 lončenih golobov, torej po dva goloba na eno pa-trono, kar včasih jako prav pride. Ako se bo vse to po-strelilo, bo hujše ko na Španskem in niti v rusko japonski vojski niso toliko streljiva porabili. V svetovni vojni so pa porabili par patron več, ker se niso užigale.
Streljanje se prične ob eni uri popoldne in bo trajalo do šestih zvečer. Namreč za one, ki bodo hoteli "pucati." Gledal bo pa lahko vsak brez
a gotovo toliko časa ne, dokler se ne likvidira fašizem, ker od nobenega nasilnega režima ne moremo pričakovati pravice in z njo boljših časov.
Bojazen, da se bo Jugoslavija s pogodbo z Italijo kmalu našla v fašističnem taboru, je brez podlage. Morda se tudi v Jugoslaviji dobijo posamezniki, ki bi to želeli, vendar glavno in odločilno beseda ima narod, ki fašizma noče.
Ko so se mudili v Beogradu italijanski zastopniki, ni bilo med narodom nobenega navdušenja. Kmalu potem pa je prišel na obisk v Jugoslavijo predsednik češkoslovaške republike, in narod mu je prirejal navdušene Jovacije. Krvno čuv-stvo je močnejše kot vse drugo.
Kadar mislimo na žalostno usodo našega naroda, moramo imeti pred očmi razvoj svetovnih dogodkov. Naj svet še tako tava V raznih zablodah, eno je gotovo, da mednarodna pravičnost po vsem svetu napreduje. Fašizem bo moral prej ali slej kapitulirati. In takrat ob zasijalo sonce tudi primorskim Slovencem.
Ali naj mirno in križem rok čakamo tistega veselega dne? Nikdar ne, ker biti pasivno od strani, ko se. gre za našo lastno bodočnost, pomeni toliko, kot pomagati našim zatiralcem. Naša dolžnost je, da smo trdni v protifašističnih vrstah resnične demokracije. Tega pa nam ni treba delati s kričanjem in s psovanjem eden drugega, temveč s smotrenim delom, ki mora stremeti za tem, da se kot skupnost, kot v svet odleteli del našega naroda okrepimo in po-vzpnemo kulturno in gospodarsko.
Prazna je bojazen, da j p usoda primorskih Slovencev za vedno zapečatena in da se nam Primorcem v tujini ne izplača boriti se za slovensko stvar, če smo doma obsojeni na smrt, ker Jugoslavija ni obrnila svojih topov proti Italiji, marveč segla v roko, katero ji je Italija ponujala.
Usoda narodov se ne piše v enem dnevu in v eni pogodbi. Usoda narodov je v njih samih; v njihovih srcih, v njihovih dušah, v njihovem zaupanju v bodočnost. To zaupanje moramo utrditi v srcih nas vseh, če si hočemo lepšo bodočnost zaslužiti in jo doseči.
Jan Kacin.
vstopnine, torej jako poceni zabava. Splošna zabava bo pa trajali do torka zjutraj, ampak kdor bo hotel, bo šel lahko že o polnoči domov, če bo mogel.
Prosim vse klube iz Clevelanda, Newburga, Barbertona, in Loraina, da posetijo ta naš piknik, ker ta dan je zagaran-tirano, da ne bo dežja. Sicer ga je bilo pa že dovolj za par mesecev, če ga ni celo malo preveč.
Naše člane pa prosim, da so ob desetih dopoldne gotovo vsi na mestu da se vse potrebno uredi za sprejem naših gostov in njih želj.
Na 16. in 23. junija smo pa streljali:
Kern ........... 15 —
Sepic ........... 18 19
Kastelic ........ 18 18
Dolenc .......... 18 19
Mandel ......... 18 21
Jazbec .......... 20 18
Zabukovec ...... 16 —
Podpadec .......— 16
Plesec .......... — 18
Baraga ......... — 18
Da se torej vidimo na našem pikniku v pondeljek 5. julija.
Fred Jazbec.
SLIKE ROČINJCEV
Zadnjo nedeljo so se zbrali naši rojaki, iz Ročinja doma in sicer na Hladovi farmi v Thompson, O., kjer so se prav veselo in domače zabavali. Za to priliko so naprosili Mr. A. Grdino, da je prišel z filmskim aparatom in filmal skupino vesele družbe, ko je ravno segala po polenti. Slika je vseskozi zanimiva, zabavna in pomenljiva. Mr. Grdina sporoča, da bo slika Že narejena v četrtek večer in da jo vsi Ročinjci in njih prijatelji lahko vidijo v četrtek večer na vrtu njegovega pogreb-niškega doma na 62. cesti. Poleg teh slik bodo pa še druge obiskovalcem v kratek čas. Obenem si bodo pa obiskovalci lahko ogledali nove prostore po-grebniškega doma.
-o-
Dodatno k zahvali Mr. in Mrs. Anton in Mary Stefančič se tem potom prav lepo zahvaljujeta Mr. in Mrs. John Intihar iz 64. ceste, Mr. in Mrs. John Razinger ter fantom, ki so postregli s pijačo ob priliki surprise party. Imena teh so bila v zahvali po neljubi pomoti izpuščena.
Dodatna zahvaia
V zahvali za pokojnim Vincent Perušek je bilo pomotoma izpuščeno, da se družina iskreno zahvaljuje bratom in sestram Jadrich za darovane krasne vence,
Higbee Co. prodana
Ogromna department trgovina v mestu, The Higbee Co. je bila včeraj prodana novim lastnikom. Higbee trgovina je bila del ogromnega premoženja sedaj umrlih Van Sweringen bratov.
Ce verjamete al1 pa ne
Mož in žena se pogovarjata o človeškem življenju in o večnosti. Pa vpraša mož:
"Jera, kaj misliš, kako dolga je večnost?"
"Približno tako dolga, kot odkar si mi kupil nov klobuk."
A
Izak in Mojzes sta prišla prvič v Cleveland. Opoldne sta šla na kosilo v restavracijo. Ko sta dobila račun, sta videla, da je precej zasoljen in Izak se je začel radi tega prepirati s strežajko. Mojzes ga pa pocukne za rokav in reče:
"Tiho bodi štrama, pa plačaj! Saj imam jaz žlice v žepu."
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po namlktm livlrnlk« K. Mar«
Deselimovi vsaj tisti dan še niso zvedeli o oro-žarjevi smrti, čemu torej po nepotrebnem mučiti konja in sebe? Najbolje je bilo, če sem v Topokliju počakal na tovariše.
In tako sem storil.
V Madenu so ljudje še spali. Jezdil sem skozi vas in se obrnil proti severu ob potoku, ki se je najbrž izlival v Ardo.
Spotoma sem prijezdil v umazano vas, kjer so že bedeli. Oziral sem se po kočah in opazil nekaj, kar je bilo hanu, gostilni, podobno.
Pa kaka je bila tista gostilna ! Nikar si ne mislite v slogu prijaznih, gostoljubnih gostiln na naših cestah in potih!
Hiša je stala nekaj malega v stran od "ceste" sredi močvirja in blata, črez močvirje je peljal "most," debelo, grčavo hrastovo bruno, okroglo in neobte-sano, enostavno po blatu položeno. Onstran tega "mostu" sem opazil široko in globoko jamo, v kateri so se valjale svinje. Za jamo je bil prsten zid in v njem "vrata," široka luknja. Kaj vse se še nahaja vabljivega za zidom, tega nisem videl. Le streha je gledala črez njega.
Pravzaprav bi moral biti človek veverica ali opica, da bi varno pritelovadil črez tisti turški most. In kaj šele konj! Pa Rihu se je telovadba čisto dobro posrečila, ni mi bilo treba raz-jahati.
Obstala sva pred jamo in svinjami. Vranec je postrigel z ušesi, skočil, svinje so prestrašeno zakrulile in Rih je šinil skozi "vrata." Bila sva na dvorišču.
Glasen krik naju je sprejel in nekega človeka sem podrl na tla, ki je pravkar šel mimo vhoda.
Dvorišče je bilo eno samo veliko gnojišče. V kotu so stali ljudje, moški in starejša ženska. Poleg je slonela lestva na zidu. Dva sta držala žensko in vrvi sta imela v rokah. Tretji je vihtel bič. Nisem uganil, kaj nameravajo. Kriknili so, ko sem se nenadoma pojavil na dvorišču, kakor bi bil padel z neba, in mož z bičem je stopil k meni. Neprijazen, oduren človek je bil, njegove široke prsi, njegov dolgi obraz in zakrivljeni nos so bile zanesljive priče, dr. je Armenec.
Samozavestno se je postavil pred mene in me nahrul.
"Si slep? Pazi vendar! Kakor divjak si prilomastil na dvorišče! Še hlapca bi mi bil ubil,!"
"Zasuj močvirje zunaj pred vrati in gnojno jamo pa nam ne bo treba skakati črez njo. Tvoji ljudje bodo varni in tudi jezdec!"
"Kaj—? Še sirov bi rad bil?"
"Si mar ti vljuden?"
"Te bom menda objel in poljubil v zahvalo, da si mi hlapca pohodil in pobil?"
"Pobil—? Glej ga, tamle stoji pa si cedi gnoj z glave,! Na tvojem dvorišču pade človek tako mehko, da je prava zabava! V tvoji hiši je gostilna?"
"Da."
"In ti si handžija?"
"Da. In kdo si ti?"
"Tujec."
"Vidim. Imaš potni list?"
"Da."
"Pokaži!"
"Umij si prej roke, da mi ga ne poblatiš! Dobim piti v tvojem hanu?"
"Da. Kar hočeš."
"-Kaj imaš?"
"Kislo mleko."
"Hvala! Druga nič?"
"Slivovko."
"In za konja?"
"Koruzo."
"Dobro,! Daj vrancu koruze,
ZAHVALA
kolikor je hoče, meni pa čašo slivovke!"
"čaš nimam. Vrč ti je bom dal. Stopi v sobo!"
Mož je bil odurno negosto-Ijuben. Skoraj mi je bilo žal, da sem se vobče oglasil pri njem. Privezal sem konja h kolu pri vratih in vstopil.
"Gostilniška soba" je bila nizka, umazana luknja. Miza in klop iz sirovo obdelanih brun sta stali ob prsteni steni. Naokoli so še stale čudne priprave, trikoti, zbiti z letev in opremljeni s tiemi nogami. Ugibal sem, čemu bi naj služilo tisto orodje, in v svoji duhovitosti uganil, da so stoli, seve čisto svoje vrste. Nisem jih poskusil.
Na enem teh stolov je sedela nesnažna ženska in mešala z nekim orodjem po leseni posodi. Kislo mleko je bilo v posodi, tako sem ugotovil. Orodje, kije z njim mešala, pa ni bila žlica, tudi ne žvrklja in tudi ne kuhal-nica, ampak polovica zajca, izuvača. Da je res zajec., na polovico precepan zajec, to mi je nedvomno pričala druga polovica te koristne hišne opreme, ki je ležala poleg posode. Skrbna hišna mati je najbrž pograbila prvo stvar, ki ji je bila pri roki, da spremeni kislo mleko v domač sir. če bi ne bila ležala polovica zajca slučajno v dosegljivi bližini, bi bila gotovo sezula eno ali drugo svojih nič manj nesnažnih copat.
Pozdravil sem, kakor se spodobi, če stopiš v tujo hišo. Nič ni odgovorila, le topo je buljila v mene in zijala.
Tudi mož je vstopil. Snel je z žrebljavrc, natočil neke sumljive tekočine in postavil vrč pred mene.
Povohal sem.
"Tole je slivovka?"
"Da."
"Tako—?' Druge nimaš?"
"Ne. Ti mar ni dovolj dobra?"
"Za nič je."
"Pa se poberi, odkoder si prišel ! Saj te nisem silil, da vstopiš ! Si mar paša, da se tako objestno obnašaš?"
"Nisem paša. Koliko stane tale tvoja slivovka?"
"Dva piastra."
Poskusil sem.
Vrč je držal pol litra, slivovke pa ni bilo v njem za dva srednje velika naprstnika. In na robu vrča je bilo na debelo smole, najbrž nesnaga, ki so jo odlagali brki pivcev. Vrča gotovo že pol stoletja ni nihče umil. In slivovka je bila najogabnejša, smrdeča brozga, ki sem jo ke-daj vohal. In dva piastra je hotel imeti za tistih pet kapljic! lil vse to v deželi, v kateri je slivovka doma!
Pa nič nisem' rekel zaenkrat. Le vrč sem postavil nazaj na
mizo.
«No_^? Velja?"
"Da! Pa še kako!"
Napačno me je razumel.
"Če želiš še več, povej ženi! Nalila ti bo. Jaz ne utegnem. Posle imam zunaj."
Odšel je.
Ozrl sem se po sobi.
Stene so "krasile" slike, revne mazarije, seveda brez okvirjev, enostavno prilepljene. Povedale so mi, da sem v hiši kristjana.
Ta mož, nevljudnež, sirovež —je bil kristjan! Spet eden tistih, ki jih je moj kovač šimen imenoval plevel in se čudil, da prav v Turčiji tak plevel najbolje uspeva.
Žal je res tako. In po takih "kristjanih" sodi mohamedan krščanstvo vobče. Ni čuda, da ob takih zgledih Turek više ceni vero svojega preroka in da prezirljivo razkreči vseh deset prstov svojih rok pred teboj, če mu poveš, da si kristjan— (Dalje prihodnjič)
Dolžnost nas veže, da se na tem mestu zahvalimo vsem našim prijateljem, ki so se udeležili naše 25-letnice. Prav dobro ste naju potegnili, dragi naši prijatelji. še sanjalo se nama ni, kaj se plete za hrbtom. Tako je prišla Mrs. Vene in povedala ali vprašala, če imamo kaj kokoši naprodaj. Namenili smo se namreč, da bi na vaši farmi imeli surprise party za Mrs. Pincolič, ki odpotuje na obisk v staro domovino. Mi smo bili seveda takoj pri volji prodati kokoši, tega pa nismo vedeli, da jih bomo prodali samim sebi za naš party.
Mrs. Vene se je podala na delo, in z njo je bila Mrs. Rosie Kcpina in živali so bile kaj hitro zaklane in očiščene. Kmalu je začelo cvreti in prijetno dišati. Ko je bilo vse pripravljeno in hladno pivo postavljeno pod čre-šnjevo senco, se oglasi sirena Ve-netovega avtomobila, potem pa še druga in tretja in tako naprej. Vsak je dajal drugačen glas od sebe, kot da bi nevesto peljali k poroki. Nekateri so se ustavili pri hiši, drugi so zapeljali malo dalj, in gotovo smo
darilo, ki nama ostane v trajnem spominu. Zahvala gre sledečim: sinovom John Koprivnik Jr., Joe Koprivnik, hčerki Frances, kakor tudi bratrancu Tonitu Ko-privniku, bratu moje žene, ki je poslal voščila iz daljnega Illi-noisa. Zahvala Mr. J. škoff, Mr. in Mrs. Vene, Mr. in Mrs. Joe Kcpina, Mr. in Mrs. John Gori-šek, Mr. Frank Banič, Mr. in Mrs. Jurešič, Mr. in Mrs. John Vrbančič, Mr. Lojz Jurešič, Mr. in Mrs. Joe Novak.
Mr. in Mrs. Frank Pirc, Mr. in Mrs. John Hrovat, Mr. in Mrs. Andy Unetič, Mr. in Mrs. Louis Štefančič, Mr. in Mrs. Frank Kožar, Mr. in Mrs. Charles Williams, Mr. in Mrs. Mike Pincolič, Mr. in Mrs. Martin Koprivnik, Mr. in Mrs. Markovič, vsi iz Clevelanda, O.
Mr. in Mrs. Joe žabkar, Mr. in Mrs. George Prosen iz Penn-sylvanije, Mr. in Mrs. Joe Golač, Mr. in Mrs. John Komlanc iz Akron, Ohio, Mr. in Mrs. Alie Daibely. Mr. in Mrs. Tony Sre-bot.^ naši dobri sosedje in farmarji. še enkrat lepi hvala. Ob priliki želiva primerno povrniti.
Mr. in Mrs. John Koprivnik. Doylestown, O., 24. junija, 1937.
mislili, da je v zadnjem avtomobilu Mrs. Pinculič, kateri je namenjena party.
Pozdravimo se in sežemo eden drugemu v roke, ker se nismo že dolgo videli. Kmalu se znajdemo pod črešnjo, kjer se toči pivo. Vsak svoj vrček smo prijeli v roke in skoro pozabili na ono, ki nam je bila v mislih. Toda kakor strela naju vsi obstopijo in zakličejo: živela! Še na drugih petindvajset let. Pa se nisva dobro zavedala, komu to kličejo. In ko se ozirava okoli nama prinesejo košarico napolnjeno s srebrnim cvetjem — simbol srebrne poroke. Tedaj sva šele dognala,
Nekaj zgodovine iz Človeške obutve
Vse mogoče stvari že ljudje zbirajo. Zakaj ne bi kdo začel zbirati tudi starih čevljev in copati ter iz njih napravil lep muzej. Sicer pa je gotovo tudi obutev znak kulturne stopinje kake dobe in kakega naroda. Na Dunaju imajo čevljarja, ki je prav za prav strokovni učitelj čevljarstva, piše se Ludvik Schmid, ki je čevljarsko obrt podedoval po .svojem očetu. Ta sicer šolani in izobraženi čevljar je tako vzljubil svoj poklic, ki je poklic njegovih dedov, da se je odločil študirati tudi zgodovino čevljarstva. Tako se mu je posrečilo, da je doma v svoji hiši napravil v teku let lep muzej stare obutve. Iz te-
da je vse to nama namenjeno. Vsi so nama čestitali in stiskali roke. Ko je pa Mr. Jurešič in vsa zbrana družba zapela- zdravico, tedaj se je duša poglobila v preteklost, srce nama je bilo kot
na poročni dan, kakor to Simon Gregorčič tako lepo opeva:
Da, le enkrat zlata je prostost, predno greš čez svatbe most!
Čeprav je to dolga doba, pa si želiva tudi rnidva, kakor ste vi nam dragi prijatelji želeli, dočakati še drugih 25 let. Kdor ima toliko odkritosrčnih prijateljev in tako skrbnih sinov, mu je pot v življenju lahka, dasi je trnje-va.
Naj sprejmejo najlepšo zahvalo Mrs. Vene in Mrs. Rosie Kopi-na za okusna jedila in požrtvovalnost, kakor tudi Mrs. Lojzka Koprivnik in hčerke za imenitni "cake." Hvala tudi Mr. Oštirju za valčke in polke, da smo se zavrteli kot v mladih letih. Vsem skupaj se zahvaljujeva za krasno
ga muzeja in mojstrovega pri povedovanja se lahko marsikaj naučimo o tej potrebni obrti.
V	prejšnjih davnih stoletjih so čevlje takole delali: Boso nogo si položil na kos mehkega usnja, ki so ga potem na vseh straneh noge zavihali navzgor ter nekako prilagodili obliki noge. Nato so na robovih usnja napravili luknje, skozi katere so potem vtaknili trakove, ki so to obutev povezali. Iz tako povezanega čevlja se je pozneje razvila sandala. Šele za to je potem prišel tak čevelj, kakršne nosimo dandanes, ko je podplat iz debelega usnja, nanj pa prišit mehki zgornji del.
V	muzeju tega moža je tu-
di shranjen star čevelj iz 4. stoletja po Kristusu. Ta čevelj je najboljši dokaz, da so nekdaj ljudje imeli mnogo manjše noge, kakor pa jih imamo dandanes. V nekem barju so namreč izkopali truplo odraslega moža iz nekako 4. stoletja po Kr. Truplo je bilo še kaj dobro ohranjeno. Mož, ki je bil 174 cm visok, pa je nosil na svojih nogah čevlje, kakršni so dandanes čevlji št. 36, po velikosti namreč. Sploh pravi ta mojster, ki je izobražen zgodovinar— zlasti čevljarske obrti — so ljudje nekdaj imeli mnogo manjše noge. Še sam se dobro spominja neke gospe, ki je hodila merit svojo obutev k njegovemu očetu. Ta gospa, ki je tehtala nič manj kakor 106 kil, je imela tako otročje majhno nogo, da bi se po velikosti dala primerjati današnjim čeveljčkom št. 32. Sicer pa je bila nepopisno obilna. Mož pravi, da je bila gospa morda žrtev poklica svojega moža, ki je bil tovarnar masti.
Pozneje so pa začeli ljudje več peš hoditi in se ukvarjati s športom. Zato pa so začeli dobivati tudi večje noge. Večje noge imajo dandanes ne le možaki, marveč tudi nežni ženski spol. Šele v prav zadnjih letih se zopet opaža pre-okret nazaj k manjšim nogam, zlasti pa v Ameriki. Tukajšnji čevljarji namreč pripovedujejo, da sedaj prodajajo mnogo manj ženskih čevljev, ker se tukaj ženske mnogo več vozijo v avtomobilih. Temu bodo seveda slfedile potem manjše nožice.
Lotarinška vojvodkinja je okoli leta 1680 nosila čeveljčke, ki so imele pete iz rdečega usnja, ki so se vedno zoževale, dokler nazadnje peta ni bila večja od majhnega gumba. Rdeča barva je bila pri ženskih petah do srede 18. stoletja sploh' 'tnOčno priljubljena. Takrat pa se je morala umakniti beli barvi. V čevljarjsvem muzeju vidiš lahko poleg srbskih opank, ki so brez dvoma tudi posebnosti zase, laponsko obutev, ki je podobna srbskim opankam. Te laponske čevlje v šali imenujejo "vikinške čolne," ker so pač tako široki in spredaj na kljunu navzgor zavihani, kakor so bile ladje starodavnih Vikingov. Poleg vseh vrst evropskih čevljev vidiš tudi starinske grške čevlje.
Prav posebna zanimivost v tem čevljarje.vem muzeju pa so turški ženski čeveljčki, ki jih je moda 15. stoletja prinesla tudi v Evropo. Takrat so tem čudnim ženskim čeveljčkom dali ime "Zoccoli," iz česar je prišel potem podoma-čen izraz "coklje," čeprav slovenske coklje menda prav v
ničemer niso podobne tistemu turškemu ženskemu obuvalu. To so bili ozki čeveljčki iz oslovske kože, kateri pa so počivali na visoki podlagi. Tako so ti čevlji bili včasih do 58 cm visoki. Ta nora moda je v 15. stoletju prišla skozi Španijo v Evropo. Prav posebno so se oprijele lepe in bogate Benečanke. Kajpada v takem obuvalu nečimurne ženske niti hoditi niso mogle, saj so bili čevlji kakor nekake hodulje. Zato so morale imenitne Benečanke, ki so bile tako obute, imeti za oporo kar po dve služabnici, ki sta jih podpirali pri hoji. Takratni potopisci se krvavo norčujejo iz tiste obutve beneških žensk, vendar je bilo brez uspeha. Nazadnje je beneški senat sploh prepovedal nositi take čevlje. Toda Benečanke so zato začele nositi prav dolga krila, da so pod krilom skrile svoje prepovedane in bedaste čevlje. Ta moda je zašla tudi na Nemško, kjer so te vrste čevlje imenovali "kravja noga," kar se je ženskam zdelo tako grdo, da jih potem tam niso tako navdušeno nosile in so jih kmalu opustile.
DNEVNE VESTI
Na potu v domovino
V pondeljek zjutraj se je podal Mr. August Kollander z av-tomboilom proti New Yorku, da pripravi vse potrebno za dobro postrežbo potnikom, ki skupno potujejo na parniku Normandie in Aquitania. Mr. Kollander bo naše ljudi spremljal prav do Ljubljane. Z Mr. Kollandrom v avtomobilu se je peljala tudi družina Louis Oswald in Victor Drobnich.
Včeraj so se pa odpeljali v posebnem vozu vlaka po Nickel Plate železnici sledeči naši rojaki, ki se vkrcajo na Aquitanio f^li Normandie: Mr. Frank česen, Alice Oražem, Mary Cervan, Ana Pincu,lič, Frances Kodrich, Terezija Vene, Frances Lupšina, Jennie Sate j, Marija Gostič, Ge-novefa Supan, Jedert Razinger, Mary Anzelc, Ana'Gorkos, Pauline Zupančič, Mr. in Mrs. Zellie Miner, Mr. in Mrs. Sam Wiener, Mr. Anton Boldin, Anton škuf-ca, John Benčič, Jos. Miklich, Frank Drašler, vsi iz Clevelanda.
Nadalje č. sestra Vladimira čampa iz Lemont, 111., Mrs. Frances Babich iz New Sheffield, Pa., Mary Ivančič iz India-napclisa, Mary Hočevar iz Warren, O., Ana Keserič, Danica Rusnov, Kata Bajac s hčerko Katarino, Jaga Vuketič in Ivan Justič. Slednji so bratje Hrvati in sestre Hrvatice, ki vsi potujejo potom posredovanja A. Kol-landra. Veselite se v domovini, imejte dobro zabavo in vesel povratek vam želimo.
Steel Co. koncem tega tedna odpreti svoje tovarne. "One, ki se bodo vračali na delo," je izjavil Damich, "bomo pričakali s praznimi rokami in s praznimi želodci." Vsa znamenja kažejo, da znamo dobiti koncem tega tedna vojaštvo v Cleveland, da bo "branilo" one, ki se nameravajo vrniti na delo k Republic Steel Co. Župan Burton je izjavil, da bo deloval stopro-centno z državnimi oblastmi, izjavil je pa tudi, da mu ni znano, kdaj namerava Republic Steel odpreti tovarne. Vodstvo jeklarne se je izjavilo, da je vsa stvar odvisna od mestnih oblasti v Clevelandu, koliko protekcije bodo dale lcompaniji.
-o-
Delavci zapuščajo delavske unije v Rusiji
London, 29. junija. Jako težavno je dobiti točno sliko o današnjem delavskem položaju v sovjetski Rusiji. V tem tako-zvanem "proletarskem paradižu" se ne drzne noben delavec niti misliti, da bi kritiziral vlado, kaj šele, da bi dejansko izustil kako kritiko. Pod sovjetskim režimom morajo biti vsi delavci člani delavske unije. Kdor ni, ta dela ne dobi. Kljub vsem strogim odredbam pa se število delavcev v uniji v Rusiji letno krči. V marcu mesecu letos je bilo 83 odstotkov vseh ruskih delavcev v uniji. Danes jih je samo še 81 odstotkov. Voditelji stranke se poslužujejo vsakovrstnih ustrahovanj, da silijo delavce v sovjetske unije. Oči-vidno so se dosedaj trudili brez uspeha.
-o-.
Socialisti potopili parnik nacionalistov
Valencia, Španija, 29. junija, španski nacionalistični parnik Cabo Palos, naložen z živili, je bil torpediran včeraj od nekega vladnega španskega submarine. Pet oseb je bilo pri tem ubitih. Ostalo posadko so odpeljali v Alicante. Torpediranje se jeS pripetilo nekako 60 milj južno od Valencije.
-o-
Danes pride plačilo
Danes bo začela bivša Guardian Trust banka v Clevelandu z izplačilom svoje tretje divi-dende, odfiar je zaprla vrata. Banka ima še 80,000 vlagateljev, dočim jih je bilo 36,000, ki so imeli v banki manj kot $10 že prej izplačanih v celoti. Skupna dividenda, ki bo izplačana vlagateljem, znaša $11,-500,000. Vsi vlagatelji bodo obveščeni po pošti, da podpišejo gotovo listino, nakar dobijo po (pošti ček. Izplačilo divi-dende je bilo mogoče, ker je vlada posodila banki $14,000,-000. Banka je prodala mnogo hiš, na katere je imela prve vknjižbe.
Linčan je preti morilcu treh mladih deklet
Inglewood, Cal., 29. junija. Tisoče ljudi v tej okolici se je zbralo, da najdejo zločinca, ki je preteklo soboto odpeljal tri mlada dekleta, stara po 8, 10 in 11 let, iz parka. Izvabil jih je z obljubo, da jim bo pokazal mlade zajce. Včeraj so dobili vse tri otroke umorjene v bližini neke koče štiri milje od tega mesta. Okoli vratov vseh treh otrok je bila zadrgnjena vrv. Vsi trije otroci so bili od lopova kriminalno napadeni. Med umorjenimi sta bili dve sestrici. Njih družina se je šele pred tremi meseci preselila iz Bostona v Californi-jo, ker otroci niso bili prav zdravi in so starši upali, da ozdravijo pod californijskim soncem. . .
MALI OGLASI
Odda se
dve sobi, jako lepi. Pripravno za mlad .zakonski par. Vprašajte na 1168 Norwood Rd., zgorej.
(152)
Unija bo mirna, ko odpira jo tovarne v mestu
Cleveland. — Bozo Damich, lokalni organizator C. I. O. v Clevelandu, je izjavil, da se bodo unijski piketi mirno zadržali, ko bo skušala Republic
Lastnik mora prodati
Skoro nova hiša za dve družini, blizu cerkve sv. Kristine, na E. 212th St. in Lindbergh Ave., Euclid. 5 velikih sob za vsako družino. Velik lot, dvojna garaža, nizki davki. Dohodki $50 na mesec. Cena hitremu kupcu samo $4,250. Takoj $900, drugo po $36 na mesec. Vprašajte na 595 E. 185th St. KEnmore 1115.
(Jul. 2. 6. 8. 10. 13.)
Avba naprodaj
za narodno nošo. Istotam je naprodaj tudi karpentersko orodje. Zglasite se na 1103 E. 64th St.
(152)
Stanovanje se odda
štiri sobe in kopališče, zgorej. 1332 E. 68th St. Ključ se dobi spodaj na 1053 E. 72nd St. (152)
YOU CAN T BEAT PROOF OF GREATER ICE-ABILITY
UNLY rmuiUHinc meter-miser
HAS THESE llCE MARVELS!
vrstna! Ta ježa je bila vredna junakov, čeprav se je smrt su-ka-la okrok nas. Sin peska, stric moj, kaj praviš?"
"Da sem že prestar za take dirke — dva na enem konju, ne da bi se moglo kaj pridobiti."
(Dalje prihodnjič)
*Ro£a fVeta.
POVEST IZ DOBE TRETJE KRIŽARSKE VOJSKE Angleški spisal: H. R. HAGGARD Pre vel: I. M.
Vlotje popolnoma Oalne
zavarovane do $5000
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978_
^MO
/jAflfv\ or vou*
tftlVf ITMINT
Preostalo je še
nekaj Izvodov poez'j
IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
zložil ln izdal IVAN ZUPAN
urednik "Glasila K. S. K. J."
6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO
Cena $1.00 s poštnino vred.
• Naročite jih sedaj, dokler zaloga no poide!
Pripisane obresti 30. junija 1937
po 3%
Nove vloge pred 15. julijem bodo vlekle obresti od 1. julija
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 ST. CLAIR AVE.
POSOJILA ZA NOVE ZGRADBE REFINANCIRANJE NIZKE OBRESTI NA VSA POSOJILA
hS/ ttejjU-METM. QUICKUBE TRAV with tteTNsWcUp.RS[E™E
Ice freeze, faster i„	,,» j j
metal trays than in III	i
tray* mide of any other' IXj jJ	A
material. And every tray	HS^U*	/1
in every Frigiidaire, ps an	i
QUICKUBE	J
TRAY. Instantly releases	(LMjmJJMPml
ice-cubes. Yields 20%	^I
more i<e by ending	I
waste, and nuisance, of melting Q.	•	■
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena ^ O ftf in stane samo:	3 I-bUIi
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O
Samo Frigidaire z Meter-Miser je popoln
VSEH 5 BAZIČNIH POSTREŽBAH
za led na domu
VEČJA MOŽNOST—
1.	LEDU
2.	VSEBINE
3.	PROTEKCIJE
4.	ZANESLJIVOSTI
5.	PRIHRANKA
fortcrwm
■asstejp
Cena od
PRECITAJTE in
TAKOJ SPOROČITE//
svoje ime, naslov,	//v
poklic in tel. štev. //v
DA TUDI VAŠE IME /Jf / UVRSTI KLASI- M / J FICIRANI .^JI /
lahka odplačila
Zastonj onim, ki rabijo led — merilo mrzlote popolnoma zastonj in brez vsake kakršnekoli obligacije.
Vzamemo vse hranilne knjižice in North American Bank delnice dolar za dolar.
Vedno se obrnite na Norwood Appliance & Furniture Co. za boljšo ceno in boljšo blago.
Norwood Appliance & Furniture Co. Jj§}|
JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK, lastnika	MjjW)
6104 ST. CLAIR AVE.	TEL. ENDICOTT 3634 W
ODPRTO ZVEČER
"ELEKTRIČNA LEDENICA SE SAMA IZPLAČA"
IŠČEJO SE POVERJENCI za nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno ln poznano osebo. PIŠITE!
^vatovjAovencei/^^
IVAN MlADINfO
Urednik
156 Fifth Ave.
vas prijazno vabijo fantje od EUCLID RIFLE & HUNTING KLUBA V PONDELJEK 5. JULIJA
na Močilnikarjeve farme
Streljanje na lončene golobe — najboljša postrežba — . fina godba.
"Plam, pojdi ven" — Takoj r prihiti skozi nizka vrata pre- k krasen konj. Bil je sive barve, ji z vihrajočo grivo in repom, č na glavi pa je imel črno zvez- v do; ni bil previsok, a umerjenega trupa, močan, z majhno glavo in velikimi očmi, širokih p nosnic, krepkih kosti in okro- 1; glih kopit. Hrskajoč je pri- n letel prednje; ko pa ugleda j svojega gospodarja, Arabca, r se ustavi mirno poleg njega, 1< kakdr da bi bil okamenel. g
"Pojdi ven, Dim," Arabec 1< vnovič zakliče in prišel je \ drugi konj, ki se je postavil i zraven Plama. Po velikosti in v obliki sta bila enaka, samo c barve je bil ta črne kot oglje j in zvezda na glavi mu je bila c bela. Oči pa so mu bile še j bolj ognjevite.
"Evo konja," reče Arabec, j Masuda pa je že tolmačila: "Dvojčka sta, stara sedem let, 1 od najhitrejše kobile v Siriji ; in iz rodu, ki sega sto let na- i zaj; do šestega leta ju ni nik- ] do jahal."
"To sta konja!" je rekel -Wulf. "To sta konja! Kakšna ( pa je cena?"	:
Masuda je ponavljala vprašanje v arabskem jeziku, na 1 katero je Arabec narahlo zmajal z ramami in odgovoril v : istem jeziku:
"Ne bodi bedasta. Dobro ti je znano, da to ni vprašanje cene, kajti onadva sta neprecenljiva. Reci, kar hočeš."
"On zahteva," je rekla Masuda, "sto zlatov za dvojico. Ali lahko toliko plačata?"
Brata sta se spogledala. Vsota je bila velika.
"Taki konji so že večkrat rešili življenje ljudi," je pristavila Masuda, "in po mojih mislih ne morem zahtevati od njega, da bi vzel manj, ker vem, da bi ju prodal v Jeruzalemu za trikrat toliko ceno. Ako pa želite, vama posodim denarja, saj imata brez dvoma dragulje ali druge vrednostne stvari, ki bi mi jih lahko dala kot varščino — n. pr. tisti prstan v tvojem prsnem žepu, Peter."
"Zadovoljna sva s ceno in tudi denar imava," odgovori Wulf, ki bi bil dal zadnji zlat za taka konja.
"Brata sta kupca za konja," reče Masuda.
"Kupca? — Ali pa znate jezditi?" vpraša Arabec. '"Konja nista za otroke ali romarje. Ako ne znata dobro jezditi, jih ne dobita — ne, niti ako bi tudi ti to zahtevala od mene."
Godvin odgovori, da znata— vsaj poskusiti hočeta. Arabec odide in prinese uzde in sedle, ki so bila docela drugačna od onih, ki sta jih brata .doslej videla.
Arabec konja osedla in jima namigne, da ju zajahata. Ko pa sta hotela to storiti, izpre-govori gospodar neko besedo in ta dva krotka, mirna konja sta bila divja kakor zlodeja; vzpenjala sta se na zadnje noge, kazala svoje bele zobe, opletala s kopiti, ki so bila podkovana s tankimi podkvi-cami. Godvin obstane, Wulf pa, ki se je razsrdil radi zvijače, stopi za konja in čaka ugodne prilike; položi roko na Dima in skoči v sedlo. Masuda se je nasmejala in celo Arabec je zamrmral "dobro,"
Dim pa je takoj obstal in bil " trotak kot ovca, ko je začutil ' jezdeca na sebi. Zatem pokli- 1 če Arabec Plama in tudi God- ]
I)
vin skoči urno na sedlo. "Kam pa jahava?" vpraša. Masuda je rekla, da jima že pokažeta; z Arabcem je vodi-la konja, dokler niso prišli iz mesta; na levi strani ceste se je valovilo morje, na desni pa g ravna, nekoliko obdelana po- r krajina, nad katero so se vzdi-govali strmi in skaloviti obron- r ki hribov. In na tej cesti sta s vodila brata svoja konja sem- j intja, dokler se nista malo pri- j vadila tujih jima sedel in uz- ^ de. Masuda jima reče, da j jima želi prodajalec pokazati, ^ da sta konja močna in hitra, j ako se ne bosta preveč bala.
"Midva se ne bojive nobene £ ježe,", odgovori Wulf osorno; j Arabec se je nasmejal in re- ( kel nekaj tiho Masudi. Nato . je položil svojo roko na Dima . in skočil zadaj za Wulfom na konja, ne da bi se konj zganil.
"Peter, ali želite tudi vi tovariša?" vpraša Masuda, in ob teh besedah so se ji Čudno zasvetile oči.
"Rad," odgovori Godvin, "ali kje pa je ta tovariš?"
V odgovor skoči Masuda na konja kot Arabec, se vsede za Godvina in se ga oprime okoli pasa.
"Veš kaj, brat, zares lep romar si videti," je dejal Wulf in se glasno nasmejal; celo resni Arabec se je nasmeh-ljal, Godvin pa je rekel: "Res mi je v veliko čast; ali prijateljica Masuda, ne delajte krivega mene, če se kaj prigodi."
"Nič se ne boj, prijatelj Peter; dolgo sem že lenarila . v krčmi, in jaz ki sem v puščavi rojena, hrepenim, da zdir-1 jam v gore z dobrim konjem ■ pod seboj in vrlim vitezom . pred seboj. Izpustita uzdi in i ne ustavljaj ta konj, kamor-
•	koli se naključi. Zdaj, sin
-	peska, pa hočemo poskusiti
•	ta tvoja kljuseta, ki jih toli-. kanj hvališ. Naprej! Naj bo i ježa hitra in dolga!"
"Na tvojo glavo naj pride i vse, hči!" odgovori stari Ara-i bec. "Prosi Alaha, da bi zna-; la ta dva Franka jezditi!"
Oči so se mu zaiskrile in ' vzpodbodel je konja, ki sta dvignila ponosni svoji glavi in J se spustila v dir proti odda-
-	1 j enim goram. Izpočetka so
-	jezdili preko obdelanega po-
-	lja, odkoder so že pospravili i pridelke; na tem potu sta ko-l nja preskočila dva, tri jarke
in nizek zid s tako lahkoto, da
-	se je bratoma zdelo, da jez-; dita na lastavicah. Za poljem , je bila pot kake pol milje pe-l ščena — tu sta še hitreje dr-i vila — zatem pa sta se jela
plaziti po strmem kamenitem i obronku navzgor liki mački.
>	Strmina je bila ponekod ta-
-	ko navpična, da se je moral
>	Godvin oprijeti Dimove grive, i Masuda pa še tesneje Godvi-; novega pasu, da nista zdrkni-
-	la nazaj. Ali navzlic dvojni , teži, ki sta jo nosila konja, ni-i sta niti za trenutek omahova-
-	la ali se utrudila. Cez strmec F' navzdol sta prebredla neko
-	gorsko reko. Za njo je bila i zopet kakih sto korakov široka i ravan, za to pa še bolj strma
-	pokrajina. Končno so dospe-) li srečno do vrha, odkoder so ' videli ravan, ki so jo pustili
kaki dve milji daleč za seboj.
"Ta konja plezata kot koze," je rekel Wulf; "a vkljub temu ju bo doli treba voditi."
Vrh gore se je razprostirala prostorna ravan brez kamenja, in konja sta po kratkem prestanku zopet drvila vedno huje naprej. Nenadoma sta se konja ustavila; obstala sta ob robu prepada, kjer se je ob vznožju penila neka reka. Pa samo za trenutek sta se ustavila; na Arabčev klic sta se obrnila na levo in zdirjala nazaj preko ravni, da sta se približala robu na drugi strani, kjer sta brata mislila, da se ustavita. Ali Masuda je nekaj zaklicala Arabcu in Arabec konjema, Wulf pa je rekel Godvinu:
"Ne boj se, brat. Kamor gresta onadva, greva lahko i midva."
"Prosi Boga, da bi jermeni držali," odgovori Godvin in se nasloni nazaj ob Masudo. Konja sta stopala navzdol, izpočetka počasi, pozneje pa vedno hitreje, naposled hitro kot vihar. Ne da bi se izpo-taknila, sta dirjala dalje, skakajoč preko velikih skal; privrela sta na ravnico nad reko 1 ali pravzaprav nad celih, osemnajst čevljev globokim prepa-' dom, kjer je ob vznožju tekla
ona reka. Godvin je to opazil in izpreletel ga je mraz. Ali sta ta človeka blazna, da hočeta nagnati z dvojno težo obložena konja na tak skok? Ako bi se ustavila, če bi se prestopila, če bi se vjeja s kopitom ali prekratko skočila, bila je vsem smrt gotova.
Pa stari Arabec, ki je sedel za Wulform, je samo zaklical in Masuda se je samo tesneje oprijela Godvina in se mu nasmejala na uho. Konja sta slišala klic in kakor da bi ga bila razumela, sta iztegnila svoja dolga vratova ter se spustila v dir preko ravni.
Dospeli so do roba prepada in Godvin je kakor v sanjah videl ozke, strme ustnice prepada, žrelo med njima in bele pene reke
kakih dvajset jardov spodaj.
i
Zatem je čutil, kako je njegov vrli konj Plam zbral vse svoje moči in skočil v zrak kakor ptica. Obenem — ali so bile sanje ali je v resnici začutil ženske listnice na svojih licih, ko je letel preko onega groznega brezdna? Morda je bil le veter, ki ga je poljubil ali koder njenih vihrajo-čih las, ki ga je opletel po obrazu. Toda on je tedaj mislil na druge stvari, na črni, zevajoči prepad, na bližnjo smrt.
Zleteli so po zraku, bele pene so izginile, bili so na varnem. Dirjali so po hribu navzdol in ch
sivcu Plamu je dirjal vranec Dim. Wulf je sedel na njegovem hrbtu, oči so se mu bulile iz glave in vpil je: "D'Arcy! D'Ar-cy!" Za njim pa je sedel silni Arabec brez turbana; belo krilo mu je vihralo v zraku, in kričal je:
"Hitreje in še hitreje !" In konja sta drvila drzno naprej. Obronek so imeli za seboj. Bili so na ravnem; ravan je ostala za njimi in bili so na polju; pustili
so polje za seboj in naenkrat sta obstala Dim in Plam s povešeni-ma glavama in hr.opeča na cesti. — Prva je skočila s konja Masuda.
"Dobro jezdita, romarja Peter in Janez; ta dva konja sta iz-
CUTS COST OF WAK.NO MOREČE- «
I
I	b'y general Motors!
Naša čudovita demonstracija o FRIGIDAIRE ZMOŽNOSTI ZA LED se sedaj vrši pri nas . ..ne zamudite je!
• Pridite ... oglejte si najbolj čudovito razstavo v mestu. Kako Frigidaire z Meter-Miser zamrzne več funtov ledu, hitreje, ter obdržava živila varnejša, svežejša, dlje . . . tudi v najbolj vročem vremenu. Videli boste, kako v enem samem dnevu lahko zamrzne neverjetno množino ledu. Videli boste velikanski kos ledu, največji, ki je ša zmrznil v Frigidaire. Videli boste najnovejši vsekovinasti pladenj. In mnogo drugih zanimivih
stvari- "^s^Sn^«
LOOK ro» THI« MAMZPLAT-
SAMO FRIGIDAIRE Z METER-MISER VAM DA TE VAŽNE PREDNOSTI
Meter-Miser — najenostavnejši mehanizem za zamr-linenje, ki je bil le delim. Novi All-Metal Quick Tray z takojšnjim izpustom ledu. Indicator za varnost živil na zunanjosti vrat. F-11 -t — Varni, za nizek pritis'k I refrigerant Avtomatična iz-I pustltev ledu.
9-načinov p r e u redbena notranjost — 2 načina oddelek za žmrznenje — 2 načina pladenj za led — načine police na tečaje — 2 načina multi-storage oddelek.
Izdelek od General Motors.
v' PIKNIK
ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA
WOLFF HEATING CO.
B	GRELNI INŽENIRJI
GORAK ZRAK, PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING awJBKFr
Popravljalni deli za vseh vrst
DO 3 LETA ZA PLAČANJE J l|fpSf|| jjfr
Postavite si grelni sistem in začnite Ulj IMIbJj^
plačevati v septembru Vprašajte za Stefan Robash, naS zastopnik 715 East 103rd Street	GLenviUe 9218
Vabijo se tudi naročniki izven mesta