Naročnina listu : ~
Celo leto . . K10*— TIM leta , . . » 5*— Četrt leti . • » 2*50 Mesečno. • •	» 1 —
Sona] Avstrije s---
1 Ceto leto . .	» 15*—
Fesamezne številke — 10 vinarjev. ~
Inserati ali oznanila
se računajo po 12 vin. od 6 redne petitvrste: p« večkratnih oznanilih velik — popust —
„Straža“ izhaja v pon-deijek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračaj*.
Uredništvo hi upravništvo : Maribor Roroika lalJca. B. — Telefon St. 113.
I Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. |
Z uredništvom se more govorttt vsak dan od 11.—12. nre dopoldne.
Mesca julija ujeli 297.903 Rusov.
Lublin in Holm zavzet. — Rusi se umikajo. — Bržkone bodo Varšavo zapustili brez bojev. — Ob tirolski in koroški meji manjši boji z ugodnim uspehom. — Med Krnom in Gorico ni bojev, razven topovskih. — Južno od Gorice in do morja zopet hudi italijanski napadi. —
Papež za mir.
Dunaj, 29. julija 1915.
!	Franc Jožef 1. r.
Mojim v boju zoper Italijo se nahajajočim četam!
Že tedne se Vi, Moji junajdi, iz vseh delov mo? nia,rhije, težko bojujete z mnogoštevilnejšim sovražnikom. Vodje in moštvo, stari možje in bojevniki-mlade-
kratkem presledku druga druigil je jasen dokaz, da je imelo italijansko armadno vodstvo nesno voljo, za vsako ceno in brez ozira na žrtve ob Soči predreti, naše vrste. L«, to je lahko razumljivo, ako se pomisli, ga italijanska armada tekom dveli mescev vojne ni •orišla n ti za korak naprej. /Ob koroških skalah in
Katoliški Slovenci I
Praznujmo v letošnjih izvanrednih odnošajih rojstni dan našega častitljivega, preljubljenega vladarja s posebno gorečo molitvijo!
Prepričanje, da je usoda posameznikov, držav iu narodov v rokah Vsemogočnega, je rodilo misel na veliko
narodno romanje k Mariji Pomagaj na Brezje.
To romanje se vrši 16, in 17. avgusta t. 1. v proslavo rojstnega dne našega presvitlega cesarja Franca. Jožefa.
Ob vznožju nebeške Kraljice in pred razpostavljenim Najsvetejšim hočemo moliti za našega cesarja in celo prej asu o cesarsko hišo, za Avstrijo, za srečen konec vojske, za naše juinaške vojake in za srečno bodočnost n'ašega naroda.
Prihitite vsi, ki količkaj morete! Žrtvujmo eno noč, združimo se z evharističnim Izveličarjem in izprosimo z gorečo molitvijo pomoč tam, od koder edino nam zamore priti :	od vsegamogočnega Gospoda
Uebes in zemlje !
V Ljubljani, dne 31. julija 1915.
D r. Ivan Šušteršič, deželni glavar, kot predsednik odbora.
1) r. A n t o n K o r o š e c, državni in deželni posla-nez; Dr. Evgen Lampe, stolni kalnonik in deželni odbornik ; Dr. Frančišek Pavletič, odvetnik v Gorici ; Karol Pollak, veleindustri-jalec; i v an Stef e, urednik, kot člani odbora
*
* *
Vspored narodnega romanja dne Ki. in dne 17, avgusta t. 1. :
Pobožnosti se otvorijo dne 16. avgusta, zvečer okoli 9. ure s procesijo ob prepevanju gorečih prošnja do nebeške Kraljice.
’ Potem celo noč molitev pred izpostavljenim pre-sv. Rešuj im Telesom.
Ob polnoči slovésna služba božja.
Pričeriši na vse zgodaj dne 17. avgusta, svete maše pri vseh altarjih svetišča in splošno prejemanje svetega obhajila, ki se daruje v namene narodnega romanja.
Dopoldne ob 10. uri, dne 17. avgusta, pontifi-fcalna sveta maša, bi jo daruje p re vzvišeni gospod vladika dr. Anton Bonaventura jeglič. Pred sv. mašo prepoved. Govori kanonik monsignore dr. Evgen Lampe.
Takoj po končani sveti maši slovesna molitev celokupnega zbranega naroda do najsvetejšega Srca Jezusovega in preblažene Device Marije.
Konec: Cesarska pesem.
Cesar slavi junake na južnem bojišču.
Njegovo Veličanstvo naš presvitli cesar ie iztočil poveljniku južiio-zahodnega bojišča, generalnemu polkovniku nadvojvodi Evgenu sledeče lastnoročno pismo z istočasnim poveljem na armado in vojno mornarico :
Izročim Vam Svoje današnje povelie na armado in vojno mornarico in Vam, kot zmagoslavnemu vodji junakov, ki se bore proti Italiji, podelim vojaški zaslužni križec prvega razreda z vojnim okraskom.	7
niči tekmujejo med seboj v velikanskem junaštvu. Na visokih gorah, na težavnem Krasu in na morju izvršujete junaške Čine, vredne Vaših prednikov, ki so se bojevali z naivno tistim sovražnikom in ga premagali. Sovražno namero, s svojimi velikanskimi četami udreti, na lahek način v našo ljubo domovino, ste Vi preprečili.
Čakajo Va£ še trdi boji.
Toda če tako odlične, pod izbornim vodstvom se nahajajoče Čete, prefinjene s pravim navdušenjem, zastavijo svoje najboljše sile, potem bodo izvršene tudi najtežavnejše naloge, Vam v čast, domovini pa v blagor.
S hvaležnosti polnim srcem se spominjam Vaših krasnih junaških činov, z občudovanjem zre domovina na svoje junaške sinove na kopnem in na morju, zre s popolnim zaupanjem na Vas kot zveste stražarje na jugo-zahodu.
Dunaj,, 29. julija 1915.
Franc Jožef 1. r.
avstrijsho-italpsho bojišče.
Položaj.
Komaj so Italijani po zadnji, izgubepolni bitki par dni počivali, že so včeraji, dne 1, avgusta, zopet pričeli. Sedaj so si izbrali zelo majhen kos fronte za napade: južno od goriškega obmostja do morja. Na Tirolskom, Koroškem, ob Krnu, ob gorišk,em obmost-ju je primeroma mir, le za doberdobski Kras so se zopet pričeli boji. Pri Selcah in Vermeljanu so bili vsi napadi z velikanskimi izgubami za Italijane odbiti. Pri Polaču še je včeraj (v nedeljo) trajalo vojevanje.
Cesarjev oklic na vojaštvo proti Italiji je našel i o celi Avstriji navdušen odmev. S cesarjem vred občuduje sleherni državljan neverjetno junaštvo naših na jugu se borečih vbjakov.
Druga velika bitka ob Soči.
(Pregleden op's.)
Po desetdnevnih borbah, ki, se glede srditosti dajo primerjati le z redkimi slučaji v sedanji vojski, e bila druga bitka ob Soči končana. Ob nezloml e-em odporu avstro-ogrskili Čet, ki branijo južno-za. hodne pokrajine naše države, so se ogromni italijanski valovi zopet razpršili. 'Že drngokrat v enem mescu se je sovražna ofenziva, ki je trajala več dni, se rojevala z neprimerno srditostjo in katero je hotel sovražnik izpel.,ati s tem, da je vrgel v bojno črto ogromne množine ljudi, topov in streliva, popolno, ni. a izjalovil a*
Fronta ob Soči, ki se razteza od Ad ri je do koroških gor In zabranjuje-sovražni upad v naše kraje, e s prednjimi postojankami vred.ostala-p o p o.I n-o-m a v r o k a h naši h čet, dasiravno so Italijani ■storili vse, da bi napredovali. Da sta obe ofenzivi, ki sta imeli namen, predreti našo fronto, sledili v tako
koroških pečinah se še italijanska bojna podvzetja niso razvila v resnejši boj; edino ob Soči se je Italijanom zdelo mogoče radi krajevnega položaja udreti v naše kraje.
Lalii pripravljajo hoj.
Ko je bila prva ofenziva odbila, so Italijani mislili, da bodo z odločnejšim ter z večiimi množinami ljudi izvršenim sunkom avstro-ogrsko fronto tako pretresli, da bodo mogli pTodiraiti naprej v avstrijsko o-zenilje. Da hi uspeh b.l tem gdtovedši,, so Italijani tokrat svoje napade osredotočili mnogo bolj kot prvo-krat. Prvokrat se je sovražna* ofenziva raztezala čez celo soško fronto, dočim so Italijani tokrat zbrali čete na primeroma manjšem prostoru. Cela sila sovražnega napadanja se je predvsem osredotočila na Do-berdobsko gorsko pfeanoto in na obmostje pri Gorici, v presledku med obema bitkama so Italijani spravili na bo|išče še več artilerije in pripravili celih 17 di-vizi), t. j. okrog. 200.000 mož, za ofenzivo ogromno štev do za tesni bojni prositor! In poleg tefga se še nora upoštevati, da je imel sovražnik večinoma svežo, popolnoma izpočito, izborno moštvo.
Avstro-ogrska fronta.
Avstro-ogrska fronta, proti kateri so bili naperjeni naskoki v drugi bitki pri Soči, se razteza od treh točk goriškega obmostja, za katere se vršijo najbolj vroči boji, t. j. P o d g o r a , P e v m a in tO s 1 a v. i-j a Čez Št. Andraž proti Rublji do predutrdb Dober-dobske gorske planote. Pred Rubijo prekorači bojna črta potok Vipava in se nato drži ob strmem robu gorske planote, ktleri so pri Zagradu odstrani od Soče in gre ob kanalu proti morju. Bojna črta se dotika krajev Polač, R/edijničija, Vermel j an 'm Selce. Za posest teh krajev so se v tej bitki vršili hudi bo-,i Zelo srdito so Italijani napadali posebno Polač in Redipulijo, ker tukaj moli v ravnino visok gorski greben.
Začetek druge bitke. — Prvi dan.
line 18. julija se je druga b tka pričela. Ko je začelo svitati, je italijanska artilerija pričela pripravljati tla za. napade. Obstreljevanje je bilo srdito. S poljskimi topovi, lahkimi havbicami, 149 cm havbicami in težkimi topovi kalibra 21 in 28 cm so Italijani obsipavali cele ure naše čete, ki so bilje zakopane na golém kraškem ozemlju, z granatami in šra|>neli, in sicer z vedno večjo srditostjo. Bilo je peklensko obstreljevanje, pri katerem je sovražnik uporabil ogromne množine streliva.
Ko so Italijani smatrali, da so naše postojanke že dovolj zrahljane, so poslali svojo infanferijo k naskoku. Kolone, so prodirale v lesno sklenjenih vrstah. Res so prišli posamezni oddelki v naša prednja kritja, kjer je kmalu prišlo do boja iz neposredne bližine. Bajonet in puškino kopito ter ročne granate so odločile v jarkih boj moža proti možu. Metalci min so grozno delovali s svojimi minami. Zaman so se trudili Italijani, da bi s svojimi razstreljevalnimi cevmi losegli kakih uspehov, morali so nazaj. Naši rnožnar-ji so ven cali delo tega dneva. Njih izvrsten sigurno rier-jen ogenj je uničil pet italijanskih baterij.
Dne, 19. julija se je bdjtka z nova razvnela, in sicer tokrat tudi ob goriškam obmostju s popolno silo. Skozi vinograde je po ponovnem silnem ognju pridrvela enajsta italijanska infanterijska divizija proti Podgori. Hribi mrličev so se kopičili, a Italijani niso odnehali. Tudi tukaj so bill še le v boju moža, proti nožu prisiljeni, da. so se obrnili. Torb.; kar tako z lahkega niso pustili svojih načrtov. Zopet je začela artilerija silno obstreljevati naše postojanke. In zopet
so pridrvele sovražne roj ne črte proli nam. Stiri lire je trajala borba, a potem je moral sovražnik drugo-krat nazaj. Težavno je bilo bojevanje ta dan ob robu Doberdobske gorske planote, kajti štirikrat so italijanske napadalne kolone naskočile postojanke ogrskih domobrancev pri Zdravščini. Ko so bile sovražne Čete vržiene nazaj, so se vsakokrat trdovratno zagrizle in zarile na prostoru ob robo, gorske planote. Tudi pri Polaču, Redipuliji, Venneljanu in Kosiče vem hribu je sledil naskok za naskokom. A čeravno so Italijani pošiljali vedno novo niošjtva ,protu našim postojankam, vendar so naši vrli junaki vzdržali silovit sovražnikov naval. In tako je šlo dalje dan-za dne>-vom.
Tretji dan. — Grozovito obstreljevanje.
Dne 20. julija proti večeru so napravili Italijani z nečuvenim naporom svojih sil napad na goro Sv. Mihaela, izhodno od Zdravščine. Njihov artilerijski ogenj, ki bi naj pripravil naskok, je bil nepopisno ljut. Gora je bila popolnoma zavita v plamen, v oblake dima in v stolpe prsti in kamenja, ki so jih metali šrapneli in granate v zrak. Jiunaški branitelji, na katere je padala neprestano toča krogel, so se končno umaknili. Italijanska infanteria je prišla, tu navzgor, a že naslednje jutro so jo naše rezerve, katere je vodil k naskoku generalni major Boog, vrgle zopet nazaj. Enako je bilo s sovražnimi oddelki, ki so še pri Zagradi utrdili. Z odločnim sunkom v bok so jih naši pognali v beg.
Naslednje dni. — Vedno novi naskoki.
A kljub temu se italijanska ofenziva še ni u-stavila. Cadorna je poslal nove divizije v boj. Italijanska artilerija je začela še huje obstreljevati. Celo morje ognjenih žrel je bljuvalo ogenj na našo gorsko planoto in na goriško obmostje. Noč in dan je trajala bitka. Sovražnik se je priril vedno bližje našim postojankam in je neprestano izpadal proti nam iz pvojih kritij. Ponočni napadi pri Solcali in Vermelja-nu so se mu ponesrečili, istotako tudi naskoki na Polač. Pri Zdravjščini, kjer so se naše čete na povelje nekoliko umaknile, se je po spretnem in z navdušenjem izvršenem protinapadu posrečilo vreči Italijane nažaj in jih pognati v njih prejšnje postojanke. Pri Podgori in Pevmi je sovražnik odnesel istotako krvavi hrbet. '.’Samo en dan je poslal Italijan proti Podgori deset svojih infanterijskih polkov, ki so z naskoki napadali naše postojanke. Vsakokrat se je pojavila enaka slika. Kjer se je sovražnim silam posrečilo, profdreti v naše prednje okope, so bile iste v bojih moža z možem zopet odbite.
Vse postojanke.s o. ostale v posesti hrabrih braniteljev. Vendar so se vsakokrat drugi dan znoiva pričeli naskoki na celi fronti.
Srditost boja pojema. — Brez najmanjšega uspeha.
Sele ob koncu prejšnjejga tedna je srditost bojev nekoliko ponehala, A še enkrat bukne z naporom vseh sil znova na dan. A tudi ti ponovni napadi pri Podgori, Polaču, Venneljanu in Selcah se bili popolnoma odbiti. Po zadnjih obupnih ponočnih naškokih, ki so stali sovražnika na tisoče. člove-Ski h bitij, je bila njegova napadalna sila izčrpana. Velikanski boji, kateri se je vršil med več kot četrt milijona napadal-c i in majhnim številom braniteljev, se je končno za branitelje ugodno odločil. To se je doseglo kljub temu, da je imel sovražnik v ozemljili pri goriškem ob-mostju, v tamošnjih (vinogradih, nizkih gozdih in kar menitih ograjah številna kritja. Naši soj dosegli zmago, akoravno so imeli na kraškem ozemlju izvanredne težave in je bilo težko pripraviti dobra kritja z,a brambo, posebno ko je sovražnik s svojim artilerijskim ognjem naše stališče še bolj otežkočil.
«
• •
Lahi obstreljujejo Gorico.
Iz Corioe poročajo „Münchener Neueste Nachrichten“: Od preteklega petka, dne 23. julija, Lahi zopet obstreljujejo odprto mesto Gorico. Več privatnih hiš v sredini mesta je razrušenih. V petek sta bila ubita dva otroka šolskega nadzornika, v, soboto je bilo ubitih osem civilnih oseb, večinoma, žensk, in več ranjenih. V nedeljo so Lahi brez izbere in brez vojaškega vzroka obstreljevali goriške hiše z mnogimi granatami.
Mrliški vzduh ob Soči.
Poročevalec lista ,„iKölnische Zeitung“ poroča: Hribi mrličev pred postojankami avstrijskih Čet niso samo vsako uro večji, ampak mrliški vzduh je na celi črti postal napavinost neznosen. Iz Gorice in drugih krajev se spravljajo iz lekarn in prodjajaln dišeče tvarine in dišeča zdravilna sredstva v velikih množinah na bojno črto. fS temi sredstvi se vojaštvo namaže in potrosi obleko, da zamore vstrajati v tem grozno smrdečem vzduhu.
Cadorna vpokojil tri zborne poveljnike.
Generalisimus Cadorna je vpokojil tri zborne poveljnike, med njimi Brusaitija, nekdanjega krilnega pobočnika italijanskega kralja,
j	„Miimnm miaf44
O bojih za Plave je rekel avstrijski častnik vojnemu poročevalcu sledečo: ^Ta-le z gozhovjem ob-
robljeni okrogli vrh pač nima nobene vrednosti, toda kljub temu ga hočemo držati! Ponosna Soča, katero vam zakriva ta vrh, se mu je morala v širokem polkrogu izogniti in še manj ga bo kedaj dobil sovražnik tv svojo oblast. V boju zanj je izkrvavelo 5000 I-talijanov, 20.000 ranjenih Italijanov se je pa moralo vrniti nazaj čez Sočo. Bili so to mladi ljudje, večinoma prostovoljci, ki so zrli prvikrat smrti v obraz. In vse dni smo jih slišali prepevati zmagoslavne pesmi
—	zdaj pa, ko je zadonel bojni klic „avanti‘% se jih je polotil strah. Kričaje so se oprijemali drevja in jokali kakor majhni o t r oc i po noči za svpjo materjo ter klicali: „Mamma mia!“
—	Z golimi sabljami so jih morali poditi v ogenj. Utihnili so in popadali brez stoka in joka.“
Italijani hoteli predreti za vsako ceno.
List „Az Ujsag“ piše: V bitko pri Gorici je posegla tolika množina italijansko artilerije, da je bilo njeno streljanje podobno streljanju iz strojnih pušk, Italijani so hoteli predreti našo bojno črto za vsako ceno. V obeh bitkah ob Soči se cenijo italijanske izgube na 100.000 mož. Večji del tega moštva je mrtev, ker so morali Italijani vsled srditosti bojev pustiti ležati svoje ranjence na bojišču.
Italijanski kralj in Trst.
Poročali smo že, da je italijanski kralj hodil na tržiški zvonik gledat od daleč Trsta. To mu odsedaj ne bo več mogoče, to veselje so mu uničili naši 30.5 cm topovi. Izviren dopis v „Slovencu“ z dne 18. jul. namreč poroča:
Učinka naših 80.5 om možnarjev si pač ne zamore nikdo predstavljati, kdor tega z lastnim očesom ne opazuje. Streljajo silno precizno. Z enim strelom so v predloženi mestecu iz tal vzdignili krasen kameniti zvonik, podoben kranjskemu zvonila:, tako da ni videti, kje je,ravno stal in z njim vred je šlo par hiš v bližini. Na tem zvoniku je bil dne 3. julija laški kralj Emanuel in je gledal na Trst čez lužo, dne 5. julija popoldne ob petih je pa izginit zvonik iz površja zemlje, ko so bili na njem zopet trije opazovalci. Dim je zagrnil celo mesto za več kot za eno celo uro. Razrušili so že nešteto poslopij, kjer se je kat sovražni Štab vgnezdil.
Jz Trsta opazujejo.
Boj topništva pri Tržiču se, kakor javlja list „Münchener Neuesten Nachrichten“, lahko opazuje z tržaškega pristatnišča. Avstrijske pozicije so vnovič ojačene.
Kako sodijo o Italijanski armadi.
Berolinski list „Kreuzzeitung" piše o drugi bitki ob Soči sledeče : Vnovič se je pokazalo, da je v vojski številčna premoč vojaštva le postranskega pomena, Avstrijski vojak nadkriljuje l-talijanskegavojaka v taki meri, da ni pričakovati nobenega resnega italijanskega uspeha, Ce bi bila italijanska armada ravno tako močna, kakor avstrijska, bi bila vselej poražen'a.
Sv. Višarje obstreljujejo.
Iz Žahnice se piše: Zahrbtni sovražnik obstreljuje od 19, julija dalje tudi najslavnejšo koroško, ravno 555 let staro romarsko1 cerkev na sv. ViŠarjib. Tesno mi je bilo pjri srcu, kadar mi je dim granate zakril cerkev ali zvoinijk ali oboje. S strahom sem gledal iz doline tja gori na ©veti kraj ter prosil Marijo, naj ona varuje častitljivo svetišče. In res, hvala Bogu in Mariji, cerkev in druga poslopja dosedaj niso trpela najmanjše škode. Le župnišče, leta 1906 novo iz cementa zidano, je zadela granajta» razrušila kos strehe in sobo, na voglu proti corkvi. Tudi zidi ima močno razpoko. Menda (požrešni Lah ne ve, kje bi si hladil jezo, ker nima nikjer nobenega uspeha, kajti tukaj še ni za en korak prestopil naše zavarovane meje. Naj nam Marija skoraj izprosi zaželjeni čas, da jo bomo mogli zopet častiti na visoki, prijazni gori iVišarski, katero Sl jo sama izvolila kot kraj milosti.
Za čas vojske je milostna podoba Marijina na varnem-kraju shranjena.
Vse italijanske vojaške bolnišnice: prenapolnjene.
Iz Genove se poroča: Italijanske izgube so naravnost velikanske. V vojačke bolnišnice ,v severni Italiji prevažajo noč in dan bolne in ranjene laške vojake. Vse vojaške in zasebne bolnišnice v severo-italijanskih mestih so že prenapolnjene z ranjenci. iV. italijanskih vodilnih krogih Vlajema globoka potrtost.
Položaj.
Ob Dnflestru in Zloti Lipi so naši in Rusi zakopani, a vkljub temu se vršijo neprestano manjši boji, s katerimi si hoče vsaka stranka izboljšati svoje postojanke.
Na Rusko-Poljsfcem se godijo velike reči. V petek, dne 30. julija, je padel Lublin. Avstrijska kava-lerija se je prva pojavila v Inbliniskih ulicah,,. V soboto, dne 31. julija, so Nemci zavzeli Holm. Železnica Iwangjorod—Liublin—Holm—Kowel je v naših rokah, kar je za obkoljenje Iwangoroda velike, za nas ugodne važnosti. Najkrajša zveza med Varšavo in I-vvangorodom je tudi pretrgjana, kajti Woyrsckove če-: ta- SO' prekoračile Vislo in se uspešno držijo.
Glede Varšajve prihajajo iz čelverosporazumo-vih dežel glajsovi, da jo mislijo. Rusi brez boja zapu-: stiti, To bi bil dojcaz, da £0 rusko armadno vodstvo boji obkolitve med Vislo in Bugom in dati torej .rajši žrtvuje Varšavo, nego celo armado. Ali ti glasovi od-i govarjajo resnici, se bo pokazalo že prihodnje dni.
Na severu ob Narewu se morajo Rusi tudi u-mikati, kajti Nemci ne popuste.
Uspehi na ruskem bojišču se kažejo tudi v številu ujetnikov tekom mesca julija.: v vsem 297.903 a-i jetih Rusov.
Lublin v imših rokah.
Uradno se razglaša:
Naša kayalerija je dne 30. julija opoldne zase-i dia Lublin.
‘ Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höfer,
podmaršal.
■ *'
* *
Lublin, glavno mesto istoimenskega vladnega okrožja na južno-izhodnem Rusko-Poljsikem, šteje 60-tisoč preoiv/ajoev in je torej trefje največje mesto, na Rusko-Poljskem.
Na padec Varšave pripravljajo.
Po vzgledu angleških listov so začeli že tudi francoski listi pripravljat na padec Varšave. Listi namreč pišejo, da pripravlja rusko vrhovno, (armadno vodstvo zadaj za reko Bug novo močno obrambno črto, katere ne bo mogoče zavzeti.
Varšava se sme izprazniti.
Iz Londona se poroča: Rnsija je sklenila, da bo izpraznila Varišavo, Ta sklep odobravajo zaveznice Rusije, ker se s tem zabrani, da Nemci ne predrejo ruske bojne Črte.
Rusija izgubila dosedaj 15.000 strojilih pušk.
Iz Rotterdama se poroča, da so izgubili Rusi dosedaj zavsem 15.000 strojnih pušk-. V Rusiji vlada vsled tega veliko pomanjkanje strojnih pušk.
Pred Iwangorodom.
„Tribuna de Geneve“ poroča, da so Avstrijci spravili pred Iwiangorod tdžke 42cm topove in dva 50cin topova, ki sedaj delujejo s strašnim učinkom.
Obisk pri Nikolajeviču.
Člani deputacije mestne uprave v Moskvi, katero je sprejel ruski vrhovni poveljnik veliki knez Nikolaj Nikolajevič, pripovedujejo, da živi Nikolajevič kot menih. Njegovo prvo vprašanje je bilo: „Ali so tudi Vam pravili, da sem smrtno bolan?“ Ker so mu morali to pritrditi, je rekel: „(To so pač preotro-čj-e vesti ! Poglejte me ! Ali izgledam kot eden tistih, katerim je prisojeno živeti le še par dni?“ V nadaij-nem razgovoru je veliki knez Nikolaj Nikolajevič izrazil svoje neomajljivo prepričanje o končni zmagi njegovih armad.
Ruski zrakoplov nad Cernovicami.
Po daljšem presledku je dne 28. julija zopet priplul ruski zrakoplov nad Cernovice. Vrgel je več bomb. Ena se je razstrelila na podstrešju neke hiše, toda napravila je le prav malo škode. Poškodovana ni bila nobena oseba. Več bomb je pa padlo v okolici mesta Cebpovice, ki istotako niso napravile prav nobene Škode,
Nov uspeh oh Besarabiji.
Rumunskim listom se z rumunsko-bukovinske meje pooroča: Rusi so ob besarabski meji doživjeli že zopetni poraz. Avstrijske čete, ki stojijo pod; poveljstvom generala Pflanzer-Blaltina, so dne 28. julija po noči vrlo naskočile in jurišale ruske postojanke in so pobile sovražnika tako, da se je moral umakniti v notranjščino Besarabije. Mnogo vojnega gradiva je pri tem prišlo v roke naših čet, katere so ujele tudi večje Število Rusov.
»
2.250,000.000 K škode v Galiciji.
Krakovski list „Czas“ poroča, da znaša škoda, katero je povzročil ruski upad v Galicijo, m sicer v tistih galiških pokrajinah, katere so nalše čete zopet zasedlo, 2h milijarde kron. Rusi so odgnali iz teh pokrajin zavsem 18.000 prebivalcev, katere so spravili v notranje ruske pokrajine. Vsled vojske je bilo prizadetih več kakor 200 most in 9000 vasi. Poruše-
n ih jo nešteto kmetski!* domov, grajam, gradov in vil. Več kakor 100 cerkev. j|e popolnoma uničenih, če« 1000 pa poškodovanMt Rusi so odnesli in zapleniti vse žitne zaloge, odvzeli so prebivalstvu 2 mijijpna goveje živine in en milijon konj. Grianate so rodovitno zemljo/tako razruvale in zasujte is peskom in kamenjem, da za Več let ni upati nobenih poljskih pridelkov. Kmetski stan je popolnoma Obubožal, nič boljše se ne godi veleposestnikom.
Naši napadli Pelagruž.
Pred kratkim so Italijani zasedli, kakor smo že poročali, majhen otok Pelagruž vt jadranskem morju, se tam utrdili in so si tam napravili brezžično postajo. Dne 22. julija je nekaj avstrijskih torpedovik priplulo pred otok in s streli iz topov porušilo postajno poslopje in podrlo jambor, V zvezi s tem in da se i spozna, kako je zaseden otok, so torpedovko izkrcale mal odidelek našega vojaštva za strogo raziskovanje. Vzlic ljutemu odporu je naš oddelek prodrl čez sovražni strelski jarek do močno betoniranih obrambnih naprav Italijanov in jim s podporo artilerijskega ognja naših ladij prizadjal znatne izgube. Med drugimi sta padla zapovednik italijanske posadke in neki drugi častnik. Po uspešnem raziskjgvanju je naš oddelek vzlic sovražni premoči vrnil na ladje, ne da bi imel večje izgube. Sovražni podmorski čolni so prav zaman izstrelili več torptedov nit naše ladje.
Srbski kronski svet v Nišu.
Pod predsedstvom prestolonaslednika princa Aleksandra se je vršil v Nišu kronski svet, katerega so se udeležili ministri, načelnik generalnega štaba Putnik in pet generalov. Po posvetovanju je naznanil ministrski predsednik Pašič predsedniku srbske državne zbornice, da* bo zopet sklicajna državna zbornica v začetku mesca avgusta, O čem se je sklepalo na kronskem svetu, Še ni do sedaj prav ničesar znanega.
Dvajset vojnih napovedi v sedanji svetovni vojski.
V sedanji svetovni vojski je b$lo dose da j na-pot-V e dani h zavsem 20 vojsk, in sjioen so bile napovedane:	28. julija 1914:	Avstrija Srbiji; 1. avgusta:
Nemčija Rusiji; 3. avgusta Nemčija Franciji; 3. avgusta: Nemčija Belgiji; 4. (avgusta:-Anglija Nemčiji; 8. avgusta: Avstrija Rusiji; 6, avgusta: Srbija Ncmr čiji; 11. avgusta: Grnagora Avstriji; 11. avgusta Francija Avstriji; 13. avgusta: Anglija Avstriji; 23. avgusta: Japonska Nemčiji; 29. avgusta: Avstrija Japonski; 28. avgusta:\ Avstrija Belgiji; 2„ novembra: Rusija Turčiji; 5. novetabra: Francija Turčiji; 5. novembra: Anglia Turčiji; -7. novembra: Belgija Turčiji; 7. novembra: Srbija Turčiji; 23,. maja 1915 Italija Avstriji,
Kakor je razvidno iz: teh podatkov, je zapletenih 11 narodov v to svetovno vojsko in polovica vsega (mollivalstva na celem svetu se nahaja v vojnem stanju, v Evropi 400 milijonov in le 60 milijonov evropskih prebivalcev vživa mir.
Zavezniki se že pisano gledajo.
Z italijanske meje se poroča „Politični korespondenci“ :
Medeni tedni med Italijo in trospprazumom so se hitro skalili. N Parizu in Londonu godrnjajo, ker se še Italija vedho ni odločila, ali bi naj pri borbi za Dardanele sodelovala ali ne. V Petrogradu pa so ozlovoljeni nad Italijani, ker so mnenja, da so Lahi sokrivi neuspehov ruske armade na Poljskem. V, raških očeh so videli v priklopitvi Italije trosporazumu-predpogoj, da se Avstrija novega sovražnika ne;bo mogla drugače otresti, kajkor da pošlje velike čete s severnega na južno bojišče. Radi velikega neuspeha ob Soči pa je po mnenju petrograjsjkih krogov Italija zamudila izpolnitev svojih dolžnosti napram zavezniški carjevi državi. Ruski poslanik v Rimu, pl. Giers, je baronu Sonninu ponovno v pikrih besedah očital, da ima Rusija v izjalovljen ju italijanskih napad^ ob Soči veliko škodo.
Način, kako se je italijanski minister opravičeval napram ruskemu drža,vniku, ni znan. [Vsekate pa bi bil Sonnino lahko Giersu zabrusil v obraz, da je tudi Rusija Italijo zelo presenetila, ko ni bil» toliko zmožna, da bi na Poljskem vstrajala zoper sovražne napade. V Rimu imajo dovolj vzrokaj, da v predstoje-čem, za Avstrijo in Nemčijo srečnem izidu vojske na Poljskem vidijo neugoden upliv na itak potrto razpoloženje v italijanskem ljudstvu.
Ruske obljube Japoncem.
Rodanjškomu listu „Politiken“ so javlja iz Par riza, da je sedaj stavila Rusija Japonski za slučaj,
če se< udeleži vojske v Evropi in pomaga Rusiji, tako velikanske ponudbe in obljube, da Japonska kaj takega nikdar ni pričakovala. Japonska se zelo čudi ruskim ponudbam.
Japonska zopet mobilizira.
Pariški list „Herald“ poroča, da je 'Japonska v-novič poklicala pod orožje osem. letnikov, katere je poslala domov, ko je bil japonsk-kitajski spor poravnan mirnim potom. Japonsko časopisje piše, da je ta odredba bila vsled tega potrebna, da se J aponski za-sigura stališče kot velesila in nadoblast čez celo Izhodno Azijo.
Pruski princ Oskar o mladinski vzgoji.
Pruski princ Oskar je objajvil spis o pozimski bitki v Šampanji, v katerem opisuje bitko zelo slikovito in povdarja, da se mora v mladini zvestoba in čut dolžnosti gojiti in pospeševati Še nadalje. Toda še na nekaj, nadaljuje omenjeni princ, opominja bitka v Šampanji: na trdo vzgojo mladine. Odstraniti se mora moriini strup, ki razjeda mozeg človeštva — razuzdanost in pohlepno življenje mladine. Vzgojiti moramo mladino otroško pobožno in v veri do Boga, ki vodi po svoji volji usodo človeštva. -
Prosveta po končani vojski.
V listuj „Vangnarvia“, ki izhaja v španskem mestu Barcelona, piše Angelo Ruigy Pablo sledeče: „Naj bo končni izid vojske kakoršenkoli, eno je že sedaj jasno: da bi bila Nemčija ali Anglija uničena, o tem ne more biti govora. Priti ne more do nobenega razoroževanja. Vojaško in socialistično državno nar ziranje Nemčije bo povsod — ne glede na izid vojske — tudi v neprizadetih državah, slavilo zmago, četudi ne brez boja, katerega mu bodo naperile liberalne struje. Ko je pred sto leti koncem Napoleonovih velikih vojsk Francija razglasila človečanske pravico, ki so bile kljub temu, da je Francija podlegla, merodajne za preteklo stoletje, je sedaj nastopila Nemčija in proglasila človečanske dolžnosti, ki si bodo, čeprav bi Nemčija podlegla, priborile splošno veljavo. To je nauk, ki velja za nas vse.“
Raznoterosti.
Sv. Oče Benedikt XV. v posebnem oklicu roti vse narode in njih vladarje, da se naredi konec strašni evropski vojski Vse prijateXie miru vabi, naj mu podajo roko ter skupno ž njim delajo na to, da se pospeši konec vojske. Dobesedno pravi: Blagoslovi]en isti, ki bo prvi vzdignil alpino mlad[iko in ponudil sovražniku roko s tem, da bo stavil pametne mirovne pogoje. — Papeževi oklic spet dokazujje, s kako očetovsko in globoko ljubeznijo objema njegovo srce vse narode sveta.
Naš prevzv. knezoškof je izdal ravnokar pastirski list, v katerem određuje, da se naj letos povodom cesarjevega rojstva 1. na predvečer 17. avgusta po vseh cerkvah pol ure z vsemi z vogo vi zvoni. Kjer mogoče, tam se naj, prirede razsvetljave, zakurijo kresovi in priredijo s sodelovanjem ognjegasnih, veteranskih j n pevskih društev obhodi z. godbo in baMjami, 2. Dne 18. avgusta, ali, kjer je biio običajno, naslednjo nedeljo, se naj služi slovesna sv. maša za cesarja s pridigo'in Tebe, Bog, mi hvalimo ter s cesarsko pesmijo, K službi božji se naj povabijo u-ra'di. V mariborski stolnici bo knezoškof sam maševal za cesarja, cesarsko rodbino in armado. 3. Pri tjej službi božji se naj tudi pobira za štajersko podružnico voj nos krčnega zavoda, M bo poslal darove vojaštvu na italijanski fronti ite odstopil pijimerno svoto vojnemu zakladu za vdove, sirote in invalide. 4. Prihodnji da,n dne 19. avgusta se' naj služi v vseh žu_ pnih in samostanskih cerkvah črna sv, maša za pad. le vojake. Pastirski list se konča s'svetopisemskimi besedami: Bog vse tolažbe in Bog miru naj bo z vami vsemi!
Goriški nadškof se ni preselil v Postojno, kar kor se nam je pomotoma poročalo, ampak v Vipavo.
Osebna vest. C. g. profesor Jajnez. Ev. Kociper je te dni zopet odrinil na severno bojišče.
Demantni jubilej praznuje v Ljubljani bivajoči vpokojeni župniB na£e Škofije č. g. Mihael Korošec. Naše čestitke!
C. kr. gimnazija v Mariboru, zrelostni Izpiti 1914-15. Za letošnje zrelostne izpite v juliju bi bilo priglašenih 63 kandidatov. Zaradi vpjske pa je moralo več osmošolcev med letom oditi v vojaško službo: tem — bilo jih je 47 — se je naknadno priznala zrelost, -!Z ostalimi so se vršili redni izpiti dne 12. ju-, ni j a teBoCega leta. Ako združimo uspeh vseh izpitov, M so se vršili tekom tega šolskega leta, se je priznala zrelost 59 kandidatom. Z odliko zrelim so bili spoznani: Bender Vlalter, Cremošnik Vjnko, Muhl-bacher Jurij, Primus Robert, Skuhala Alojz, Toma-žič Anton, Triebnik Henrik, Vreča Otoin, Winterhalter Ivan ter hospitantinji Haas Marija in Pipuš Slava, izmed deklic prvi, là sta vse gimnazijske študije končali na tem zavodu. Zrelim so bili nadalje spoz-
nani:	Azzola Fabjan, Bärnreiter Valter, Gazatura
Valter, Cempyrek Ludovik, Chomrak Norbert, Creyd Robert, Elsnig jOtmar, Frisch Maks, Gajšek Božidar, Gobeo Avgust, Greif Ivan, Hallecker Rudolf, Ervin vitez Jettmar, Jug Franc, Kancler Anton, Kleebinder Ivan, Klemenčič Andrej, Klobasa Jožef,- Kos Ivan, Kramberger Alojz, Krieger Alojz, Leinmüller Ivan, Loibner Rudolf, Malitsch Ulrik, Metzger Adam, Iv. baron Pach, Pils Avgust, Pušenjak Stanko, Rabič Ivan, Reisinger Karl, Repič Alvgust, Richter Leop., Sehager-Dečmajn Viljem, Schimm Friderik, Schindler Ervin, Slamberger Ferdinand, Skazedonig Fran, Sterger Jožef, Šlander Jožef, Srol Martin, Sturm Jakob, TerČ Ivan, Volavšek Ivan, Voušek Pav8l, Vresounik Sigfrid. — Dotlej je vpoklicanih 50 lanskih osmošolcev. Skuhala Alojz se je vtrnil že ranjen z italijanskega bojišča.
Nadvojvoda Evgen 53. (zagrebškemu) pešpolku. Hrvatski listi poročajo: Kako se javlja iz glavnog stana, upravio je vrhovni zapovjednik južne vojske, Nje,g. c, i. kr. Visost generaF/pukovpik nadvojvoda Evgen, 4. bataljunu 53. pješ. pukovnije o-vu brzojavku: „Cetverti je bataljun 53. pješ. pukovnije u najtežem gorskom terrainu, unatoč užasne to-( ovske umajdrsne vatre, koja je razorila svè zapreke i zakloništa, junački odbio u ogorčenom boju na šake nadmoönqg neprijatelja, te pobjedonosno održat svoje pozicije. Isporočujem hrabrom bataljunu moju najtopliju hvalu te mu izrazujem moje pohvalno priznanje. — Nadvojvoda Evgen, general-pukovnik.“
Rum unski kralj Ferdinand vnovič zbolel. Iz Bukarešte se poroča, da je rumunski kralj Ferdinand vnovič zbolel in ne more zapustili postelje. Od-i «vedane so vse avdijenee.
Potovanje po Štajerskem, Kranjskem in Hrvaškem. Štajerska namestnija je z dne 24. julija izdala naredbo o potovanju po vojvodini Štajerski in v vojlvodino Kranjsko ter v kraljestvo Hrvaško. Tari aredba se glasi: § 1. Po vojvodini Štajerski, more se potovati brez posebnega poverila (legitimacije. A vendar pa je potujočemu občinstvu v korist, vsekdar priskrbeti si v sledečem § 2, točka 1, nadrobneje o-značeni potni list. § 2. Civilne osebe ne smejo deželne meje niti n;a Kranjsko in Hrvaško, niti iz Kranjskega in Hrvaškega prestopiti brez posebnega izka-zila. Pri tem je vse eno, se li vporabljajo vozila, ali ne. Izkazati se more:	1. S po ukazu avstrijskega
skupnega ministrstva z dne 15. januar jq 1915, drž. zakon štev. 11, ali po ukazu ogrskega skupnega ministrstva z dne 16, januarja 1915, Štev. 285 M. E., izdanem, s fotografijo opremljenim j potnim listom, kateremu je od pristojne politične okrajne oblasti ali cesarske policijske oblasti pridejan pristavek: „Veljaven tudi za potovajnja v ozemlje južnozahodnega armadnega obsežja-.“ 2. S poverilnico za državne ali dvorne uslužbence, za drža-vnoželezniške ali za-seb-noželezniške uslužbence in njih svojce, opremljeno & fotografijo. 3. Z od oblasti izdano poverilnico (legitimacijo) v svrho vporabe j kakega- poštnega vlaka voj-novoznega reda. V točki 1 in 3 navedene izkazne listine izdaja v Gradcu c. kr. policijsko ravnateljstvo in v vseh drugih krajih dežele pristojna politična o-blast prebivališča, (c. kr. okrajna glavarstva, c. kr. politične ekspoziture, mestni svet v Mariboru, mestna urada v Celju in Ptuju)., Za prestop iz Kranjskega na Štajerski je razven pod točko 1 oztnačenega potnega lista še potreben prehodni list, katerega j® pred prestopom deželnerineje od katere v to pristojne vojašBe oblasti na Jesenicah (Gorenjsko), v Ljubljani, v Rudolfovem ali v St. Petru (na Krasu) dobiti. § 3. Za navadni vsakdanji lokalni obmejni promet med neposredno ob obeh straneh deželne meje Štajersko—Kranjsko in Štajersko—Hrvaško ležečimi o» kraji zadostuje od c. kr. orožništva poverjeno spričevalo o istosti (identiteti), katero more občinski predstojnik ali njegov namestnik povsem zanesljivim in njemu znanim prebivalcem svoje občine do preklica izdati. § 4. Prestopki teh naredb kaznujejo se v smislu § 8 zakona z 'dne 3. maja 1869, drž. zak. št. 66, z globo ali z zaporom, katera more pristojna politična oblast prve stopinje kraja, oziroma c. kr. policijsko ravnateljstvo v Gradcu, odmeriti do zneska po 2000 K ali do šest mescev zapora, § 5. Ta ukaz stopi takoj v veljavo.
Fotografiranje na Koroškem. Koroška deželna vlada je z ozirom na vojno stanje zaenkrat prepovedala fotografiranje na Koroškem na ozemlju - južno od Drave in zapadno od ljulbeljsEega potoka. [Od te prepovedi je izvzeto izvrševanje fotografske obrti v od oblasti nakazanih obrtnih delavnicajh.
V ruskem ujetništvu se niajhajati sin in strič-nik izdajatelja tukajšnje JMarburger ZJeitung“,. tiskarja Kr&likä.
Prostovoljni in predčasni vstop bivših častnikov v armado. Vsled svoječasnega upoklica letnikov 1865 do 1872 ter letnikov 1873i do 1874 pod orožje, bo vpoklicanih tudi veliko Število bivših častnikov (častniških aspirantov), ki bodo po postavnih določilih, ki eo bila objavljena, mesca januarja; t. L, zopet dobili svojo zadnjo Šaržo kot črnovojniški Častniki. Da bi se moglo te bivše častnike seznaniti z vsemi iz-prememJbtajni vojaških določil in predpisov, da bi za-mogli biti imenovani za inštruktorje za črnovojnišKO čete, bo vojaška uprava ustanovila posebni tečaj. — Prošnje za sprejem v tečaj naj bivši častniki označenih letnikov, zlasti tisti častniki, M niso služili pri infanterai, vložijo najdalje do 25, avgusta 1915 'na svoje pristojno črnovoj niško okrajno poveljstvo.
Kamniška koča na S&dlu, kakor tudi koča na Veliki Planini, se oskrbujete od dne 1. .avgusta nadalje, V obeh kočah se dobijo pripjrosta jedila in mrzla ter gorka pijača.
Železnica Ognlin-Knin. Mesca avgusta bi morala biti dograjen a druga železniška, proga O guli u-Knin. Vsled težkoč ozemlja in vsled pomanjkanja delavcev so se pa dela zakasnila.
Nova vrsta cigaret. Od dne 1. avgusta naprej se bo prodajala nova vrsta cigaret, takozvana „Di-via. “ Stal bo komad 5 vinarjev.
Bel kruh na Dunaju. V petek, dne SO. julija so pričeli na Dunaju prodajati zmes nemške pšenične moke s pšenično nularico 'starega tipa v razmerju 1 : 1. Koruzna moka in tudi druga surogatna moka so ne bo jveč primešava!®,. Dunajska občina je zasegla tudi vso žitno žetev dunajskega okoliša, ki jo cenijo na 2000 vagonov. Značilna pa je izjava dunajskega župana, da bodo one zaloge koruze in koruzne moke, ki jih imajo še posamezni obliali, vporabili za — begunce s Primorskega, Ali ti siromaki, ki so morali zapustiti svojo grudo, ne zaslužijo takega kruha kakor Dunajčanje?
Se nekaj o navijanju cen. Cesarska namestili) a 'nam piše: V zadnjem času se je kmečkemu prebivalstvu od raznih strani priporočalo, da pri prodaji svojih pridelkov naj ne nastavlja samo cene, ampak, da se izogne kaznjiviemu navijanju cen, vpraša pri prodajanju, koliko kupec porfudi za blafgp. Prodajalec lahko na ta način še le tedaj proda svoj pridelek, a-ko se mu ponujana cena zdi primerna. 'Omenja se, da je tako prodajalčevo ravnanje, ako blago prej ne odda, kakor Še le tedaj, Če je cena zia idfo očivAlno pretirana, že nekako navijanje cen. Dogodilo se je, da je bilo že mnogo ljudi, ki so pri prodaji slično postopali, občutno kaznovanih ne samo z denarno globo, ampak tudi z zaporom. ITiudi oni, ki 'prodajalce navdušujejo k navijanju cen, so izpostavljeni nevarnosti, da jih zna k azeri sk p sodišče zasledovati in občutno kaznovati tedaj, ako svoje nazore širijo po tiskovinah, okrožnicah ali v govorih na Shodih. Kadi tega namestnija nasvetuje, naj se take vrste nasvete popolnoma opusti.
Najvišje cene za krompir preklicane. Vlada je najvišje cene za krompir, katere so bile določene dne 19. decembra 1914, preklicala. Za cene novemu krompirju se bo izdala nova vladna odredba, katera, bo imela namen, da uredi pravilni razvoj cen.
Najvišje cene za živila v Mariboru. Mestai svet v Maribora je izdal sporazumno z vojaš&iai poveljstvom odredbo, po kateri se uredijo najvižje cene za živi a po sledečem redu :	Za	kruh:	pri pekih 1	kolač	z 35 dekagrami 20 v, z 70	dkg 40	v, z 140	dig	80 v,	pri prepro-
dajalcih 1 kolač z 35 d&g 21, z 70 d*g 42 v, z 140 dkg 84 v, 1. košček kruha (7 dekagramov) «v. Za moko: fina pšenična mokr m peko (1 kg) 80 v, pšenični zdrob 80 v, pšenična moka z% kuho, mešana z ječmenovo 70 v, ! šenična moka za kruh neoiešaoa 56 v, pšenična moka (srednja) 62 v, srednja ržena moka 54 v, ječmenova moka 54 v, zdrob iz činkvatina 76 v, moka za poleato iz čin-kvatina 70 v, koruzni zdrob 54 v, koruzna moka iz na-V adne koruze ali činkvatina 54 v zdrob iz be e konuse 76 v, ajdova moka I. t K 5ž v, ajdova moka II 1 K 38 v. Za stročnice, zelenjavo in krmila:, proseno pženo 1	kg	1 £ 52	v kislo	zelje	48 v,	kisla repa
33 v, koruza	v podrobni prodaji 1	liter	30 v,	oves 20 v,
pšenica 32 v, otrobi 1 kg 20 v, koruzni zdrob za živino 48 v. Za meso: goveje sprednje s pnkladkom 1 kg 3 K 80 v, zadnje 4 K 20 v, najboljše volovsko 4 K 60 v; (Prikladek znaša največ 20 dkg pri 1 kg) plačna pečenka 1 kg 6 K, bržola 4 K 60 v, tel tin-* 3 K 80 v, pleča 4 K 80 v, zrezek 5 K 80 v, svinjetina: prednja 4 K, zadnja 4 E. 4 ) v, pleča 4 K 80 v, gnjat (scrofa) 4 K 20 v, telečja jetra 3 K 20 v, svinjska jetra 2 K — v, pluča 1 K 20, svinjsko srce 1 K 20 v, goveje led»ics 2 K 80 v. Za mast: goveja mast 1 kg 4 K, svinjska 5 K 20 v, sveži Špeh 4 K 20 v. zaščhsba 4 £ 60 v. Za mleko, maslo in jajca: Neposneto mleko 1 liter 28 v, posneto 10 v, smetana 1 kg 80 v, čajno mas'o 5 K, maslo za kuho
3	K 60 v, sveže jajce (komad) 12 v ,To velja za trgovine in trg.) Za špecerijsko blago: Testenine (odprte) 1 kg 1 K 50 v, fins ješprenj 1 K 56 v, kava (Santos) pražena Ha
4 K 40 v, kava (Santos) pražena la 4 K 80 v, surova kava 4 K, buČino olje 1 liter 3 K 20 v, namizno (laško) olje 4 K, sladkor v grudah 1 kg 96 v, sladkor v kockah 1 K, sol 28 v, milo 1 K 68 v. fino unio 1 K 80 v, spirit za kuho 1 liter 1 K 28 v, petroiej 56 v. Za drva: mehka 1 kubični meter 12 K, bukova 14 K. Najvbje cene za sadje in zelenjavo se bodo spr-ti vsak dan na trgu javno nabile. Ta cenik vsebuje izključno samo naj višje cene, katere se ne smejo prekoračiti.
Nakup dvelnpolletnlh žrebcev. Poljedelsko ministrstvo namerava pokupiti vse žrebce letnika 1913, ki so sposobni za plemensko rejo. Pokupilo bo le take žrebce, ki so se nahajali nja/ paši, kajti dali se bodo zopet na pašo. Tozadevne ponudbe je poslati na poveljstvo državne žrebčarne v Grafdcu.
* Slinovka na graškem živinskem trgu. Na ::raškem živinskem sejmu se je nedavno pojavila ku-<>a-s!;,n.ovka. Kadi, tega se 'živina, ki se postavi* na raški sejem, sme izvažati le v tiste kraje, kjer se živina kmalu zakolje. Tri dni po izklacìanju mora bili živina pod živinozdravniškim nadzorstvom in se a to, ako se pojavi slinovka, zaklati. Ako torej postaviš živino na graški sejem in je ne prodaš, moraš isto tri dni potem, ko jo spraviš po Železnici nazaj, doma zaklati ali prodati mesarju.
Na Moravskem je vlada prepovedala živinskim prekupcem hoditi od hiše do hiše in na ta način na-
Tsd&iateii t- «AlninJV* Konaordl „Straža.*
Zadnja poročila došla u pondeljeh dne Z. avpsta.
v’ajnovejše avstrijsko uradno
poročilo.
kupovati živino. Mesarjem pa je dovoljeno nakupovati klavno živino od hiše do hiše, a le za svoje lastne potrebe,
Maribor. Umrla je zasebnica Otiiija Zentner.
Moče. Dne 23,. julija se je ponesrečil ob železniški progi m Lajtijeršpergu Prano Partliči ko je odpravljal svojo službo kot stražnik. Ob začetku vojske že je bil poklican, branit svojo domovino. (Okoli 3 mesce se je hrabro boril v,.Gplicjji, kjer se je prehladil. Po 2mese6nem zdravljenju se je zopet podal ia fronto, kjer je na več krajih opravljal svojo junar òbo službo. Njegovo srce je gorelo ljubezni do domovine, za njo je bil pripravljen dajti svojo srčno kri. Zapušča vdovo s tremi nedoraslimi otročiči. Naj mu »veti večna luč!
Ruše. Dne 29. julija it L je mnogočast.ti gos-)od kn, duhovni svetovalec; in mnogozaslužni župnik Matija Wurzer obhajal 601etnico svojega mašništva. Ob 8. uri zjutraj so se zbrali pred žujpiviščem gospo-, 1 je župani m občinski odborniki vseh štirih občin, šolska mladina pod vodstvom slavnega učiteljstva in mnogo vernega ljudstva. Prvi je nagovoril velečasti-iega gospoda jubilanta gospod Jožef* Dasbacher, nadučitelj in župan ruški, ter ga zagotavljal srčne ljubezni in neomajene vdanosti vseh župljanov. Nato je pristopila učenka T rezi k a Ozim, poklonila gospodu jubilantu ‘šopek svežih rož Iter mu Iskreno basi tala v imenu šolske mladine. Spremljali sta jo učenki Robnik in Remec, ki sta nosila jubilejni šopek in kro-o, katero je pomenljivo sestavila in umetniško izdelala gospa. Ema dr. Gorišek. Zelena mirta, potem srebrna in zlata peresa, na vrhu z biseri okinčana, so podoba jubilantovega življenja. Po slovesnem vhodu v cerkev je gospod jubilant ob asistenci bližnjih osedov-duhovnikov s krepkim glasom pel sv. mašo in zahvalno pesem. Natto je spregpvoril ljubezni in hvaležnosti polne besede do Boga, do ruške Matere Možje in do svojih župljanov. Pri prijateljskem sestanku v župnišču so bili z navdušenjem sprejeti natovori v proslavo sv. Očeta Benedikta, XV., našega ■resvitlega cesarja Fjranca Jožefa I. ter prevzvišenega gospoda knezoškofa dr. Mihaela Napotnik, ki obhaja letos 40 letnico mašrtištva. Spominjalo; se je tudi mil. gospoda kanonika in dekana Simona Gabero, letošnjega zlatomašnika. Iz srca vseh navzočih je kipela goreča molitev: Vsembgoèn'L ohrani biseromaš-;ika, ki že 38 let pbstiruje v Rupah, še (mnoga leta!
* Sv. Križ pri Mariboru. Zopet nam je strašna vojska dne 4. junija 1 I. na severnem bojišču pobrala slovenskega mladeniča Janeza “'Sabati, štabnega urednika v c. in kr, pešpolka št. 47. Rojen 1. 1886 kot sin svečinskega cerkvenega viničarja na Jedloni-ku, Simona 'Sabate, je v 9...tetu svoje starosti prišel v svečinsko ztephišče, kjjler j» bil v spodbudo vseh zgledno pobožen ministrant in pozneje vestem cer-' ovriik. Leta 1905 se je udeležil v: Burgwaldu viničarskega leča,a. Po dokončani vojaški službi, kjer je sled pridnosti napredoval do narednika, je 1. deoem-ra 1910 stopil k c. kr. finančni straži ter služil pri oddelkih v Sevnici, Podčetrtku, 'Ormožu in na zadnje •ri Sv. Juriju ob Ščavnici. Njegov oče je zadnja svote leta preživel pri Sv. Križu nad 'Mariborom, kjer e umrl dne 31, januarja 1913. Rajni Janez mu je kot dober, hvaležen otrok oskrbel dostojen pogreb. V tej ojski, je bij dvakrat odlikovan, 26. marca t. 1. s srev-brno, 2. junija — par dni pred častno smrtjo za donovino ■— pa z zlato hrabrostno svetinjo. Svetila vr-omu slovenskemu junaku večna luč!
Svečina. S ssvernega hoiišča je došlo uradio poro-ilo. daje dne 4. februarja nadel, zadet od sovražne krogle «lad veleposestnik FraGC Wreesner. Padli je bil pošten in elo priljubljen v ceii okolici. Naj mn bo tuja žemlja lahka!
Ptuj. Ker se je v ptujskem okrajmmu glavarstva pobrila stark vost pri konjih, je oblast ksnjskó sejme v Ptuju ustavila.
Ljutomer. V občini Ljutomer so je ardito dognala riugaslsnovka. Radi tega so živinski sejmi v celem ljutomerskem okraju prepovedani.
Celje. Prebiranje 43- do ISOletnih črnovojmkov za celjsko okrajno glavarstvo se vrši v Času od dne 30. julija do dne 16. avgusta. V torek, dne 3. avgusta, so nabori za sledeče občine: Griže, Gotovlje, Št. Pavel, St. Peter v Sav. dol. in Št. Lovrenc n. Pro-žinom; v sredo, dne 4. avgusta: Vojnik, Šmartin v Rožni dolini, Novacerkev in Višnjavas; v četrtek, 5. avgusta: Šmarje trg in okolica, Št. Vid, Nezbiše in Št. Peter na Medvedovem selu; v petek, dne 6. avgusta: Roginska gorca, Slivnica, Zibika, Št. Štefan, Žusem, Sladkagora, Tinsko, Sv. Ema. in Lemberg; v soboto, dne 7. avjgusta:	Ponikva, Grajska vas,
Vransko in Braslovče: v nedeljo, dne 8. avgusta: Št. Jurij ob Taboru, Gomilsko, Polzela, Sv, Jeronim, Marija Reka in Prekopa: v pondeljek, dne 9. avgusta: Št. Krištof, Jurklošf.er in Marija Gradec; v torek, dne 10. avgusta: Dol, Loka pri Zidanem Mostu, Sv. Lenart nad Laškim, Š. Rupert, Trbovlje in Laško. Za te občine se vrši prebiranje v C e 1 j u v gostilni Franca Plevčak v Gaberj-u. V Mozirju pa se vrši prebiranje v Četrtek, dne 12. avgusta, za občine : Kokarje, Ljubno, Luče, Novaštifta, Gornjigrad in Rečica; v petek., dne 13. avgusta: Mozirje trg in okolica, Solčava in Bočna. V Hrastniku v nedeljo, dne 15. avgusta in v T rbovl j a h v pondel-iek, dne 16. avgusta, za v tamošnjih rudnikih zaposlene neprisežene domače in tuje delavce, ki so obvozni črnovojniški dolžnosti.
Olle. V soboto ^ hü pokopan iafanterist 47 pešfiolka Anten Jakob F Umrl ja vsled ran, dobljenih na severnem hojišču.
OdaoTOrnj «rödatk, Franic Žabot.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 1. avgusta. Rusko bojišče.
'Med Vislo in Bugom se je \Jnel včeraj, dne 31. julija, na številnih točkah nov hud boj. Najše zavezniške čete so zapodile sovražnika, južino-zahodno od Dubienke, južno od Holma in južno od Leczne v beg. Severno od Lublina so odbile naše čete močne sovražne proti sunke in so od takrat nadaljevale svoj napad, Pri Kurowu je ena nemška divizija, ki je pride-Ijena armadi nadvojvode Jožefa Ferdinanda, vzela z naskokom dve sovražni črti, ki sta se nahajali druga za drugo. Naše čete so si v boju izvojevale pot notri do Nowe-A leksandr i j e. Dočim se še sovražnik upira tukaj na izhodnem bregu Visle in pri Lublinu, se je začel danes zjutraj dalje izhodno v prostoru notri do Buga umiKati. Nemški polki so danes zjutraj zasledovali sovražnika in so že zapustili Holm.
V	izhodnem delu Galicije je položaj nespremenjen.
Izhodno od Iwangoroda, so nemške čete, ki so že prodrle na izhodni breg, odvzele včeraj, dne 31. julija, Rusom važno opirališče.
Zavezniške čete, ki se nahajajo pod avstrijskim vrhovnim poveljstvom, so ujele mesca, julija 527 ruskih častnikov in 126*311 mož, uplenile 60 topov in 202 strojni puški.
Italijansko bojišče.
Manjši boji na tirolskem in koroškem obmejnem ozemlju so se za nas tudi včeraj ugodno iztekli.
V	okolici Castell Tjesino so naši napadli 2 sovražni stotniji, kateri ste imeli težke izgube. Napadi bersaglierjev proti našim postojankam ipja| gorski vrh Veliki Trieb (obmejna višina izhodno od Plek) so na nekaterih mestih segali celo do naših postojank. Naše rezerve so s naskokom vrgle sovražnika nazaj. Po našem artilerijskem ognju je imel sovražnik težke izgube.
Na primorski fronti vlada od krnskega o-zemlja, do (vJŠtevši) goriškega obmostja, ne glede na trajajoči artilerijski ogenj in manjših sovražnih napadalnih poizkusov j večinoma mir.
Nasproti temu pa je sovražnik tekom današnjega dne in noči ponovno z veliko silo napadal oni del naših postojank, ki molijo dalje proti zahodni strani. Ob robu kraške gorske planote na izhodni strani Po-iača še borba ni zaključena.
Sovražni napad v smeri iz Selc in tri ponočni napadi iz Vermeljana so bili pod težkimi sovražnimi izgubami odbiti.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höfer,
podmaršal.
Najnovejše nemško uradno poročilo,
'S ever o izhodno bojišče. Severno od Njemena so se vršili le krajevni boji- Severoizhodno od Rozana so nemške čete zopet napredovale. (Sovražni protinapadi so bili odbiti.
Mesca julija so Nemci med Izhodnim morjem in Pilioo ujeli 95.023 Rusov, zajeli 41 topov, med temi 2 težka,, 4 priprave za metanje min in 23 strojnih pušk.
)Ji u ž n o i z h o d n o bojišče. Nemške čete, ki so prekoračile severno od Iwanigorodia reko Vislo, so odbile srdite ruske protinapade. V protisunku, katerega so nato napravile, so zavzele višine pri Pod-zaniezi in so ujele več kfakor 1000 Rusov.
Med gornjo Vislo in Bugom se je sovražnik v-čeraj, dne 31. julija, postavil vnovič v bran. V teku dneva so ga nemške čete zapodile iz svojih postojank pri Kurowu (izhodno od Nowe-Aleksajnärije), južno od Leczne, južno-zahodno in južno od Holma, ter južno-zahodno od Dubienke»
Sovražnik je nato nadaljeval svoje umikanje ob obeh straneh Buga in na bojni črti med Bugom in južno od Leczne. Zasledujoče nemške čete so že prekoračile Holm.
Na južno-izhodnem bojišču so, mesca julija ujele nemške čete 323 ruskih Častnikov in 75.719 mož, zaplenile 10 topov in 126 strojnih pušk,
Tl*> «tekam« sv, Oirils v Maribora