-.••v///.v.-.:«/iAI-*v>::;,;*>b
GLASILO SLOVENSKIH ORLOV.
▼TTTTTTTTTTTTTTTTTVTTTTTTTTTTTTTTTTTTYTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTYTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTVTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTtTTTTTTTTTTTTTT
ŠTEV. 2 IN 3.	MARC 1914.	LETNIK VIL
NAŠ NARAŠČAJ.
V zadnji številki moravskega Orla je izšel kratek članek, poln zlatili naukov zlasti za voditelje naraščaja. Zato ga priobčujemo v dobesednem prevodu. Članek se glasi:
Naloga naših telovadnic je, odgojiti iz mladine čvrste, neustrašene bojevnike. Pa kaj nam koristi lepo, stasito in močno telo, a k o je duh slab! Zato pa mora biti ideal Orla: Krepko telo z bistrim umom in močno, dobro’ voljo.
Pogosto se vidi, da ravno starejši telovadni odseki v svoji notranjosti hirajo. Telovadbe same se marsikateri naveliča, — na vzgojo duha, uma in volje sc je pa pozabilo. In tako često tam, kjer pričakujemo po dolgem in napornem delu sad, vidimo le puste in prazne veje.
Nikar torej ne pozabimo pri telesnih vajah na izobrazbo duha! Razjasnil jmo, poučujmo, bistrimo um in krepimo voljo pri vsaki priliki. _
Najbolje pač vzklije seme izobrazbe v dobri zemlji — v nepokvarjenem srcu. Posebno na voljo mladine lahko izdatno vplivamo. Vsak odsek naj zato posebno skrbno in pazljivo izbere voditelja naraščaju; kajti voditelj naraščaja mora biti navdušen, v krščanskih načelih dobro utrjen brat, ki ima obenem tudi čut za potrebe in želje malih. Njegovo mišljenje in srce mora biti tako-rekoč z njimi eno; govorjenje njegovo naj bo nežno, način vsega delovanja
V. H
jasen. Vsak korak voditelja mora biti dobro premišljen; po dobrih stezah mora voditi tiste, ki so mu izročeni, kajti otroci galne le opazujejo, marveč tudi posnemajo. Voditelj naj od mladine ne zahteva nič nemogočega, kar bi vzbujalo nevoljo; tudi prav priproste vaje naj proizvaja z navdušenjem in ljubeznijo, da bo bolj priganjal z vzgledom kakor z besedo. Do mladih duš bodi p r i j a z e n; varuj se posmehovanja in ne trpi prerekanja in prepirov med mladimi telovadci. Vsak razpor poravnaj na primeren način in poučuj, kadarkoli se ti nudi prilika, o pravi orlovski ljubezni in bratstvu.
Toda samo strokovni pouk ne zadostuje, vaditelj mora skrbeti tudi za splošno izobrazbo; v ta namen lahko prebira »Orličem« kratke črtice in povesti, vzete iz življenja ljudstva, zgodovine, zlasti iz življenja velikih mož. S tem se bo vnela v mladih srcih ljubezen do poštenega, pametnega berila.
Kratke pesmice, katerih se člani naraščaja igraje nauče, naj se deklamirajo pred telovadbo. Tako se bo naraščaj naučil pogumno nastopati in lepo govoriti.
Tudi vaje v korakanju lepo ožive, ako se poprej naraščaj nauči kake lepe, narodne pesmice, ki jo potem pri korakanju poje. Na ta način se v dečkih vzbudi tudi ljubezen do
petja in s tem postavi trden temelj pevskim odsekom v naših društvih.
Seveda je v mladih srcih tudi dovolj plevela. To so razne n a p a k e i n razvade, katerih nikakor ne sme voditelj prezirati, ampak nasprotno, trudi naj se, da bi vse člane naraščaja vzgojil v trdne, resnične značaje.
Brezpogojna pokorščina, resnicoljubnost, vzajemna ljubezen — treznost, to so čednosti, katerih voditelj ne sme zanemarjati. Vzgledno obnašanje no le v telovadnici, ampak tudi
izven nje, spoštovanje in dostojno vedenje nasproti starejšim — to so najvažnejše točke našega programa pri vzgoji naraščaja. Glejte, kako težavna in polna odgovornosti, pa obenem kako vzvišena in lepa je naloga voditelja naraščaja! On j e kakor vrtnar, ki je poklican v to, da iz vseh cepljencev vzgoji plodonosna drevesa.
Dober voditelj naraščaja je živ-1 jenska.moč vsakega odseka. Zato pa skrbite vsi odseki za vzorne voditelje!
SLOVENSKIM FANTOM-NABORNIKOM.
JERNEJ HAFNER.
V času, ko prežehe solnčna toplota zimski mraz in premagajo njegovi žarki moč teme, takrat, ko se vzbuja narava k novemu življenju in nad svežo njivo zopet zakroži škrjanec svojo pesem, kliče svitli cesar svoje fante k naboru. Od kraja do kraja roma cesarska komisija, da z veščim očesom premotil godne fante in sposobne odbere za vojaško službo. V tem času se tudi v slovenskih hribih trgajo plazovi čvrstih fatntov-na-bornikov in hrume tja doli v dolino pričevat, da rod, ki je nekdaj branil Evropo pred turško povodnijo', še ni izumrl, temveč še vedno pošilja tisoče svojih sinov v obrambo oltarja in prestola, na branik domovine. — Med temi fanti pa je tudi od leta do leta več Orlov. In ker je dolžnost in posebna odlika Orla ta, da z besedo in zgledom, povsod, kjer more in kakor more, dela za blagor naroda in napredek ljudstva, bodi opo-zorjemo na tem mestu, kako naj Orel, posamezni član in cela organizacija, stremi za. tem, da se bodo vojaški nabori na slov. zemlji vršili dostojno, v čast celemu narodu. To pa zato, ker se fic. da tajiti, da so prizori ki sc leto za letom odigravajo pred, pri in po jiaboru, ugledu našega ljudstva na kvar in nabornikom samim v veliko škodo.
1. Orel naj razširja pravo umevanje o važnosti nabornega dne.
Eden najbolj važniii, za celo življenje odločujočih dogodkov v mladeniški dobi je vojaški nabor. Pri naboru se odloči, kdo bo vojak, kdo bo moral mase vzeti težke dolžnosti vojaške službe. Tn
ker se pameten človek pri vsaki važni stvari vpraša: »zakaj?« vprašajmo se tudi mi najprej: zakaj j c nabor tako važen dogodek? Zato, ker je stan, kateremu p r i pati e , k d o r j e p o t r j e n p r i n a b o r u, v a ž e n s t a n. O važnosti in potrebi vojaškega stanu priča zgodovina vseh časov in narodov in ne pozna nobene države brez vojaštva. Rimljani, ki so se naj višj e povzpeli v vo jni vednosti in drža voznanstvu, so izrazili svoje mnenje o važ'nosti tega stanu v reku: Ako hočeš mir, pripravljaj se na vojsko. Ker pa je ta stan za ohranitev reda in miru, za obrambo pravice in varnosti, teh predpogojev in stebrov blagostanja človeške družbe, tako važen in potreben, ker dalje zahteva težkih žrtev v miru in še težjih v vojski, je tudi časten. Ali kaj naj bi bilo bolj častno, kakor pripravljen biti vsak čas, če treba, za domovino žrtvovati tudi kri in življenje? Zato ukazujejo predpisi vojaškega zakonika, da »naj vojak teži za spoštovanjem in priznanjem, za odlikovanjem in slavo seveda le na poti poštenega izvrševanja službenih dolžnosti.« (Služ-bovnik, 16.) Dostojno v e doto j e mora vojaka v vseh razmerah odlikovati. Njegovo zadržanje bodi moško jn neprisiljeno, njegovo vedenje pametno in skromno, govorjenje in mišljenje prostodušno« (t. 18). Vojaški stan je pa tudi t e ž a -v en in n e v a r c m. Težka je že ločitev od rodne hiše, ločitev od vseh, med katerimi je človek zraste! in so mu pri-rastli k srcu. Živeti daleč v tujem kra-
ju, mied tujimi ljudmi, biti od vseli strani zastražen in omejen, ni ravno prijetno. Iz Vsakega kota kasarne zre v vojaka železna dolžnost vojaške službe, vsak čas ga vznemirja trdi glas višjih in nižjih predstojnikov. Hujša in težja kakor katerakoli šola j,e šola vojakova. Napori telesnih vaj, strogost predstojnikov, pičla hrana, natančni red in drugo mu obtožuje življenje. Mož mu pravijo in vendar mora ubogati bolj kakor otrok. Doma, v domači vasi, je nekaj pomenil, v kasarni mora biti vesel, če ga na miru puste in se zanj dosti ne zmenijo. Starši, ki so ga z mnogimi žrtvami izredeli, so upoštevali, da je odrasel fant; tu pa je mož, vojak, pa mora brez najmanjšega ugovora ubogati ljudi, ki jih niti ne pozna in še nikoli nič dobrega od njih ni prejel. Te in druge take težave so vsakdanji kruh vojakov. Trda, bolj kot star komis, je ,vojaška služba in velike zahteve stavi na dušo in telo vojakovo. Težave pa povečujejo tudi mnoge nevarnosti. Kako lahko se pripeti nesreča vsled nerodne rabe orožja; kako hitro se človek spomladi ali jeseni prehladi, ce mora ležati na mokri zemlji, če nosi na sebi mokro obleko ali stoji na vetru; koliko vojakov zboli in tudi umrje vsled 'napornih vaj in pohodov poleti! Mnogim sc pri vojakih izgubljeno zdravje nikoli več ne povrne, celo svoje življenje trpe na posledicah bolezni, ki so jih iztaknili v voj. službi. In če se vpošteva še možnost vojske, je jasno, da je stan vojakov res težaven in nevaren. — Ni na samo telo, še bolj je duša vojakova v nevarnosti. Dnevi službe kmalu minejo in z njimi tako težave kakor tudi radosti vojakove. Zato je še bolj kakor z'°, ki vtegne zadeti telo vojakovo, trena upoštevati dušno škodo. Tisoči poštenih, skozinskoz} dobrih fantov vsako . o.na novo vstopijo v kasarno, toda lz nic se mnogi vračajo popolnoma iz-ni emenjeni nazaj domov. Pošteno krst ansko življenje in delo jih več ne ve-r! n govorjenje in obnašanje njegovo ■:zo< eXa. snačenost srca. Mnogi celo v anioti iščejo časti in sc s preklinje-anjem, grdim govorjenjem, s predr-Yum. zabavljanjem čez svete reči in n.n"1?11- napakami naravnost bahajo! ucikod m zakaj tako? Zato. ker se v v oiaskem stanu, v tujih mestih, v naj-»oij vihravih letih, nahajajo v največji
nevarnosti za svoje poštenje. V cerkev k sv. maši, k pridigi in sv. zakramentom dostikrat ne morejo, še večkrat pa ne gredo, ker se iz malomarnosti ali napačnega sramu pred brezbožnimi tovariši in predstojniki premalo potrudijo. K molitvi jih nihče ne priganja, mnogi celo odvračajo; dobrih knjig in časopisov ne bero; slabe, brezverske pogovore in grde kletve pogosto slišijo in mnogo pohujšljivega v kasarni in v mestu vidijo. Odtujeni e poštenemu krščanskemu življenju, odtujcnje preprostim razmeram rodne hiše, pomeh-kuženje, mržnja do dela, verska mlačnost ia celo brezverstvo — postanejo žalostna dedščina vojaških let za premnoge, ki se ne znajo ali nočejo uspešno ustavljati nevarnostim, ki obdajajo vojaka. Največ po lastni krivdi taki reveži postanejo nesrečni za celo življenje, in če jih milost božja na poseben, izreden način ne razsvetli, za celo nc-skonč.no večnost. — Vse te »dobrote«, ki čakajo potrjenega nabornika, po moji pameti ne dajejo prav nobenega povoda za mnoge nevarnosti, s katerimi se mnogi fantje pripravljajo na vojaški stan. Pamet sama se upira misli, da bi se človek pripravljal na častni, težavni in nevarni vojaški stan, s pijančevanjem, kletvijo, norim obnašanjem; kaj ti zdrava pamet pravi: d a j e n a j v e č j i j u n a k , kdor samega sebe premaga!
2. Orel naj vpliva na fante-naborni-ke, da opuste surove navade o priliki nabora..
Žalostno sliko kažejo kraji ob nabornih dneh. Že zgodaj zjutraj se zibljejo gruče pijanih nabornikov od gostilne do gostilne. Hripavo petje, surovo vpitje, bahavi vzkliki, nespodobno govorjenje, pridušanje, preklinjevanje in nadlegovanje mirnih ljudi — vse to si dovolijo nekateri fantje ta dan. Neredko pride do krvavih spopadov med fanti različnih vasi, seveda brez pametnih vzrokov. Reveži pač ne pomislijo, kaj delajo, oziroma zmotno menijo, da jim je tačas vse dovoljeno in da s tem kažejo kdovekakšno junaštvo. Ne zavedajo se pa, da s takim obnašanjem delajo sramoto soj im staršem in rodni vasi; sramoto duhovnikom in učiteljem, ki so tako »lepe« uspehe dosegli pri nvo-
Stran* 20	MLADOST	^■.^.\v.-v.v:.^ št. 2 in 3
j ih gojencih. Ne spomnijo se, da je njihov nastop sramota in udarec za vsako družbo, kateri pripadajo: za izobraževalno društvo — kaj ti izobražen človek se dostojno vsaj na javnem prostoru obnaša; za Marijino d r u ž b o — ker Marijini sinovi posnemajo ponižnost, krotkost, sramežljivost in brezmadežnost svoje Vzornice in Matere; za Orla, ki zahteva, da se njegovi člani viteško obnašajo ter z besedo in zgledom napeljujejo k dobremu tudi druge; sramota naposled za ves njihov stan in ves narod — ker tujci, ki vidijo surovosti, ki se dogajajo po cestah in gostilnah ob naboru, sodijo narod, zlasti našega kmeta, da mora biti še zelo zaostal, ker izhajajo iz njegove srede taki sinovi.
Macedonski kralj Filip je ukazal svojemu strežaju, da ga vsako jutro opomni: »Filip, spomni se, da si človek!« in vsak večer vpraša: »Filip, ali si pozabil, da si človek?« Naj bi se tako opomnil in vprašal tudi vsak nabornik v jutro in na večer nabornega dne. Naj bi pomislil, da zahteva ozir na svoje lastno človeško in krščansko dostojan-
stvo, ozir na svoje starše, sorodnike, prijatelje, rojake, ozir na svoje vzgojitelje in na čast društev, katerih član je, in naposled ozir na čast in ugled naroda, da sc spodobno in pametno zadrži tudi ta dan.
Bodi mož! Če boš potrjen, ti bodo dali časten naslov: mož. Skrbi, da boš vreden tega imena že na dan nabora. Zato imej po naročilu velikega Slovenca škofa A. M. Slomška tudi na dan nabora tri reči pred očmi: oko božje, ki vse vidi, uho božje, ki vse sliši in pa tisto knjigo, v katero Bog vsako tvoje dejanje zapiše. (Zl. knj. str. 135.) — Fantje! Poskrbimo, da se bodo vršili tudi vojaški nabori na lepih slovenskih tleh v čast našega naroda! Potrobimo z lepe naše rodne zemlje grde, nečastne in škodljive razvade nabornih dni, da bodo pametni ljudje hvalili današnjo, v vsem dobrem napredno mladino. »Bratje! Postrgajte stari kvas, da boste novo testo! — Kakor po dine vi pošteno hodimo, ne v požrešnosti in pijanosti, ne v nečistoti in besramnosti, ne v prepiru in nevoščljivost!« — Bodimo možje!

ČUDEŽI — SLEPARIJA.
Veliko prahu je dvignila znana vo-. diška afera. Hudobna in častihlepna ženska je več mesecev varala ljudi s hlinjeno zamaknjenostjo. Da bi imela več sličnosti s svetniki, je na izredno premeten način povzročala ob gotovih časih umetno krvavljenje, v kar ji je služila živalska kri. Ljudje, ki so jo videli — in bilo jih je zelo mnogo si niso znali tega drugače razlagati, kot da sc godi to čudežnim potom. Le previdnejši, v prvi vrsti duhovščina, so z nezaupanjem gledali ta pojav. Katoliški časopisi so samo bilježili nejnavaden slučaj in opozarjali ljudi, naj bodo previdni. Cerkvena oblast, ki je edina upravičena soditi, če je bilo na celi stvari kaj nadnaravnega, je previdno čakala, da se zadeva polagoma sama pojasni, ni pa izrekla nobcRie sodbe. Medtem je duhovnik odkril prevaro. Ker si je »zamaknjenka« na nepostaven način prilaščevala tuj denar, se je vsa zadeva končala pred sodiščem, tako kot je bilo pričakovati, usodno za sleparico.
DB. ANDR. SNOJ.
To je kratka zgodovina dogodkov, ki so toliko razburili slovensko javnost. Stvar je, hvala Bogu, sedaj končana, naj bi bila tudi kmalu pozabljena!
Na nekaj ipa pri spominu na te dogodke ne more in ne sme pozabiti nobeden, kdor katoliško čuti in katoliško misli: na satansko -zlobno' in b r e z s tid n o pisanje veri sovražnih slovenskih časopisov, ki so hoteli zadevo izrabiti v svoje svobodomiselne namene.
Stvar sama na sebi nikakor ni zaslužila tiste pozornosti, katero ji je posvetilo slovensko liberalno-svobodomi-selno časopisje. Ta slučaj zopet jasno kaže, s kako silo in kako premišljeno deluje svobodomiselstvo, da izpodkoplje ugled naši duhovščini in obe,'nem izruje ljudem iz srca naj dražjo svetinjo — sveto vero.
To pot se je po časopisih in brošurah posebno mnogo blatilo čudeže. Vodiški »čudež« naj bi naenkrat podrl vse temelje, ina katerih sloni naša vera
v čudeže, in dokazal, da so čudeži le sleparija, da čudežev sploh ni, da so nemogoči, da moderna znanost, zlasti naravoslovje ne more več dopustiti čudežev v stvarstvu.
Ker se je ravno o čudežih zadnji čas toliko govorilo in pisalo, bo gotovo pošteni slovenski mladini ustreženo, če tudi »Mladost« o tem vprašanju nekaj misli izpregovori.
Kaj je čudež? O tem moramo hiti najprej na jasnem, prodno hočemo nadalje govoriti. Ali je čudež morda že vsak pojav, ki si ga s svojim omejenim razumom ne znamo razlagati? Preveč hi bilo čudežev, če bi vse šteli mednje, kar nasprotuje našemu lastnemu izkustvu in vzbuja naše občudovanje. Da dostikrat strmimo, ko kaj vidimo, je kriva naša preplitva izobrazba in naše slabo poznanje narave. Česar si mi ne znamo razlagati in kar m i občudujemo, je morebiti drugemu čisto umljivo. I r a v i čudeži so pa taki učinki ali pojavi v vidnem svetu, ki jih naravnim potom sploh ni mogoče razložiti, učinki, za katere v naravi ni najti sorazmernega vzroka. Vsakdo, ki tak pojav vidi, mora priznati: tega ni mogla povzročiti nara-va sama, ampak je morala vmes poseči višja moč, ki ima neomejeno gospodstvo rnad vso naravo, t. j. sam Bog.
Dobro boste razumeli na par zgledih. Mislimo si zamorca, ki je zrastel v najbolj zapuščenem kraju Afrike, kjer ga ni obsijal še noben žarek kulture. Ta naj bi po kakšnem (naključju zašel v moderno evropsko mesto. To bi strmel, k° bi videl vozove, ki brez vprege z največjo naglico drve po ulicah, ko bi se mogel po telefonu pogovarjati z ljudmi, ki so več sto kilometrov oddaljeni! Kam, kajne, se vse to zdi naravno in umljivo, ker poznamo učinke elektrike, Paro, magnetizma i. dr., in nobeden ne bo tu mislil na čudež.
i i	slučaj! Vsi vemo, da prah in
> a o škoduje zdravemu očesu, kaj šele m nemu. Mislimo si pa sedaj slepega c ovčka, kateremu noben zdravnik in nobeno zdravilo ne more več povrniti vida K temu hi-nekdo prišel, bi pljunil vpneo njega rm tla, vzel blato, ki je na-s alo, ko se je slina zmešala s prahom, n ga namazal s to zmesjo no očeh n slepec bi naenkrat izpregledal! Kaj
bi nehote vsakdo rekel, ki bi bil priča takemu prizoru? Če bi bil pošten in odkritosrčen, bi moral priznati: nemogoče je, da bi blato samo po svoji moči tako učinkovalo, ampak je morala vmes poseči neka višja sila, ki jo mora vsa narava brezpogojno ubogati. Dotičnik, ki je slepega tako ozdravil, je ali Bog, ali pa je vsaj orodje, ki se ga je Bog poslužit, da ozdravi slepca. Zgodil se je pravi čudež, ki ga ni mogoče utajiti.
Iz navedenega že lati ko spoznate, da ne more pojmovati čudežev, kdor ne veruje v Boga. Vera v osebnega Boga, ki je vse ustvaril in še sedaj s svojo vsemogočnostjo in po svoji previdnosti vse neskončno modro vodi in vlada, je temelj, na katerem sloni vera v čudeže. Kdor nima vere v Boga, mora seveda dosledno tajiti čudeže.
Vprašajmo sedaj tiste, ki odklanjajo vero v čudeže, po vzroku njih nevere. Kaj bodo odgovorili? Največkrat bodo dejali, da jih taje zato, ker so čudeži sploh nemogoči. Če so pa mogoči, jih ni, in naj bodo še tako jasno izpričani, in naj še tako verodostojne priče potrjujejo njih resničnost. Na podobnem stališču je stal svoj čas zvezdo-slovec Libri v Pizi in nekateri njegovi vrstniki, ki nikdar niso hoteli pogledati skozi daljnogled, ker so že naprej vedeli, da planet Jupiter ne more imeti nobenega meseca (zvezde spremljevalke); in vendar jih ima vsega skupaj sedem, kakor je natanko dokazano.
Zakaj naj bi bili čudeži nemogoči? Pravijo, da zato, kor so nezdružljivi s pojmom božjim. S čudeži se Bogu odreka modrost in n e i z p r e m e n 1 j i -v o s t. Brez teh lastnosti pa, kakor sveta vera uči, Bog neha biti Bog. — Ti sklepajo in mislijo tako-le: Bog je vsemu stvarstvu vdihnil gotove, stalne zakone, katerim se brezpogojno pokoravajo no samo živa bitja, ampak tudi mrtva stvar (materija). Vsak čudež je pa kršitev ep ega ali več naravnih zakonov. Z vsakim čudežem Bog torej sebe korigira (izboljšujie). Kdor pa sam svoje lastno delo izboljšuje, ni niti neskončno moder, ker ni njegovo delo popolno, niti neizpremenljiv, ker je njegova volja sedaj drugačna, kot je bila prej.
Seveda, kdor tako otročje Boga pojmuje, da si ta sproti izmišlja, kako bo svet vodil, mora priti do zaključka, da se pravi priznavati čudeže toliko kot tajiti bistvo božje. Vsak pameten človek pa ve, da je Bog že od vekomaj neskončno modro zamislil vse, kar se tekom časa zgodi. — Svet je bil usvarjen šole pred toliko in toliko tisočletji (učenjaki si v tem niso edini), v božjem načrtu pa je stalo stvarjenje sveta že od vekomaj. — Pred 191-i leti se je učlovečila druga božja oseba, in vendar je Sin božji že od vekomaj hotel vzeti nase človeško naravo. — Kristus je obudil Lazarja, ko je ta tri dni v grobu ležal in že začel razpadati, pa vendar ni sklenil, da bo za ta posamezni slučaj nekoliko preobrnil naravni red, šele takrat, ko sc mu je sporočila novica o smrti njegovega prijatelja Lazarja, ampak je že od vekomaj vedel, da, bo to storil.
Vse, kar se v času zgodi, ni drugega kot uresničenje volje božje, ki je od vekomaj enaka, neizpremenljiva. Nikakor torej še ni treba tajiti čudežev, da se ohrani pravi pojem o Bogu.
Drug vzrok, ki se prav mnogokrat navaja proti možnosti čudežev, je tako-imenovana ko n s t a n t n o s t (stalnost) narav<n ih zakonov. Moderna naravoslovna veda, pravijo, je dokazala. da so naravni zakoni vedno enaki in neizpremenljivi. Vrzi kamen v zrak in vedno bo padel /nazaj v smeri proti središču zemlje. Vsako telo se skrči, če ga ohladiš in raztegne, če ga so-greješ. V brezzračnem prostoru, kjer nobena stvar ne ovira gibanja, padajo vedno vsa telesa enako hitro proti tlom. Za največji planet v vesoljnem nebesnem prostoru veljajo ravnotako »železni« naravni zakoni, kakor za najmanjši delček vesoljstva, za atom, katerega s prostim očesom niti ne vidimo.
Nekaj resničnega ima ta ugovor pač na sebi, to vsakdo lahko uvidi. Narava sam.a se res slepo pokori zakonom, katere ji je začrtal vsemogočni prst božji, ko jo je ustvaril. Tudi človek ne more izpremčnjati naravnih zakonov in je brez moči nasproti njim. Toda eden je, ki je te zakone zamislil, ki je določil tek tudi najmanjši stvarici in vsak tre-notek skrbno čuva nad njo. Ali je okt, ki je v svoji vsemogočnosti in neskončni
modrosti svet ustvaril, izgubil oblast nad delom svojih lastnih rok? Ali je mehanik, ki je z veliko duhovitostjo sestavil stroj, izgubil vbo moč nad strojem, ko je ta dovršen? Ali mar ne more več minut sam s svojim prstom nado-mestovati kake uteži ali kakega vijaka, ne da bi se zato stroj ustavil? Človek ima moč nad strojem, ki ga je sam sestavil, Bog bi je pa ne imel nad svetom, ki ga je istotako sam iz nič ustvaril. »Če pa kdo resno trdi«, pravi celo brezverski francoski pisatelj Rousseau (Ruso), »da Bog ne more delati čudežev, bi se mu izkazalo preveč časti, ako bi se mu na to sploh odgovarjalo: zanj je dovolj, da se mu odkaže mesto v blaznici.«
Poglejmo le v zgodovino narodov. Vsi narodi molijo. Molitev bi ne imela podlage, če bi ne verovali, da je narava vsak tranotek odvisna od svojega Stvarnika. Človeštvo se zaveda, da vlada v stvarstvu red, da so naravni zakoni danes taki kot jutri, vendar pa ne gleda v naravi neke tope, slepe, neupogljive nujnosti, temveč veruje, da more Bog v ta red vsak treootek poseči s svojo vsemogočno roko in učinke naravnih sil poljubno izpremeniti ali zabraniti. Po naravnih zakonih je pač vezana narava, nikakor pa ni Bog z injimi sebi vezal svojih rok.
Čisto nepotreben je končno tudi strah tistih, ki mislijo, da bi se vsled čudežev ves svetovni red i z p remen i 1 v nered. Fizik, kemik, zve-zdoslovec mislijo — bi ne bil moben trenotek gotov, če se ne moti v svojih računih in opazovanjih, ako bi se Bog kar svojevoljno vmešaval v svetovni red. »Danes me stori voda mokrega, jutri me bo morebiti posušila. Danes se soVnce premiče, jutri bo morda mirovalo ... Pri vodnjaku ... ne vem, če je to, kar spoznam za vodo, res voda, in če ne bo morebiti moje perilo, v vodi namočeno, porudečelo kakor v krvi. mesto da bi postalo čisto.« — »Če slišim, kakor Balaam, osla govoriti, ne vem, ali sem ja osel, ali je osel postal človek.«
Kako prazen je vendar strah nemškega modroslovca F e u e r b a c h a , ki je s takim modrovanjem hotel podati dokaz, da so čudeži nemogoči! Saj so vendar čudeži ne dogajajo tako pogo-stoma, da bi jih mogli imenovati pra-
vilo, ampak so le redke izjeme; izjeme Pa pravilo šele potrjujejo. Kakor hitro kak pojav imenujemo čudež, s tem že priznavamo, da v splošnem in redno vlada stalnost glede naravnih zakonov, drugače bi nam ne prišlo ma um, dotični pojav imenovati čudež, t. j. izjemo nekega pravila.
Ali je mar s tem prevrnjen ves šolski red, če pride od dež. šol. sveta nenadoma naročilo, naj se da vsled kakega. posebnega vzroka po vseh šolah učencem en dan prosto? — In če cesar ob kaki izredni priliki pomilosti enega ali več zločincev, ki še niso zadostili roki pravice za svoj zločin, se-li mar zaradi tega ne more več govoriti o kakem pravnem redu? — Če je Kristus z blatom ozdravil slepega, ali naj zato medicina nič več ne pomeni? — Dvakrat je Kristus na čudežen način pomnožil kruh, pa so vendar ljudje njegove dobe še verovali v stalnost naravnih zakonov im, kakor prej, še nadalje pridno
obdelovali polje in sejali žito. — Kristus je obudil od mrtvih Lazarja, Ja-irovo hčer, mladeniča v Najmu. Pa komu je prišlo na um, da zaradi tega ni več mogoče o kakem človeku zanesljivo soditi, če je živ ali mrtev? Kje je torej tista negotovost in nered, ki se ga Feuerbach in drugi boje?
Lahko uvidimo, če smo pazno sledili temle izvajanjem, da z d r a v r a z -um, ki brez predsodkov r a z -miši j uje, sodi in sklepa, ne more najti nobenega nepobitne g a i* a z 1 o g a , zakaj bi bili čudeži nemogoči. S tem zaključkom (rezultatom) pri vprašanju o čudežih še nismo na koncu, ampak nastane za nas novo vprašanje; Ali moremo čudeže tudi z gotovostjo kot take spoznati in jih razločevati od takih pojavov in učinkov, ki so sicer nenavadpini, a nimajo svojih vzrokov izven meja vidnega stvarstva.
(Konec prihodnjič.)
0ae5>«sJ<(S!!<iS)>[(®),4s5,<sx3)>ggt<<s)!^,<g>I<s,,s)iagtagj:4s5,as^agw@iagj,as^<sw®Ms),a®f<@;agMS)MejK<e)1aS>>0
TELESNE VAJE PRI NAJSTAREJŠIH NARODIH.
O telesnih vajah pri narodih starega veka imamo malo virov. Edino, iz Cesar moremo kaj posneti, so slike na stenah svetišč in grobov in posamezni izdelki starega kiparstva in slikarstva. Razne skupine borilcev ija bojne slike nam dokazujejo, da so že najstarejši narodi v nekem smislu gojili telovadbo. Seveda so imeli pri tem le praktične namene. Predvsem so izkušali utrditi telo za različne nevarnosti in težave v vojni. Vadili so se v jahanju, streljanju z lokom, Iučanju kamnitih ali železnih kosov, metanju in tekanju in v teh strokah so se izobrazili do viška. Drugi namen teh telesnih vaj je bil verski; tako So zlasti krasili in poveličevali s telovadnimi vajami slovesnosti službe bož-ie Sele v tretji vrsti so mislili na pov-ziUgo m ohranitev zdravja. Ni pa še mio nobenega zakona, ki bi iz kateregakoli namen določeval, uriti telo; vsak 10 Prostovoljno uril za boj in lov. Za-o se ne smemo čuditi, date telesne va|e niso imele nobene podlage, ker niso bile last celega naroda in torej zc-° odvisne od razmer, kajti prve ovire,
IVO PIRC.
ki so se nastavilo njihovemu razvoju, so jih pokopale.
Med vsemi naj starejšimi kulturnimi narodi v Aziji so najmanj gojili telesne vaje Kitajci. Enoličnost v njihovem življenju, v njihovih šegah ih. navadah zapušča posledice že v njihovih postavah in telesnih oblikah. Po sporočilih o čudoviti enakosti v obrazu in postavi in v enoličnem tipičnem značaju moramo sklepati, da sploh niso imeli smisla za kako telesno izobrazbo. Pa tudi v razvoju narodnega življenja ni bilo nobene prilike za to. Ker je bil kitajski narod izključno miroljubnega značaja, mu je bilo orožje le breme in množica starih pesmi, v katerih kitajski vojaki le jokajo in jadikujejo, nam priča o mržnji in sovraštvu, ki ga je gojil kitajski narod do vojne. Poleg tega jim je tudi njihova vera, ki je suhoparna in hrez slovesnosti in ceremonij, dajala le malo prilike za telesno izobrazbo. Nikomur ni prišlo na misel, da bi se uril v svojo korist; saj po deželnih zakonih in narodnih šegah ni smel nihče misliti na korist in pomen
lastne osebe, vladal in veljal je le skupni blagor.
Nekaj ugodnejše so bile življenske razmere pri Indijcih. Tudi najdemo že precej zmisla za telesno utrjenost in gibčnost. Vojna in lov izpodbujata k temu. Hrabri vojaki se slave v »zakoniku junakov«, zaničuje in sramoti pa se bojazljivo, neodločno obnašanje v vojni nevarnosti. Iz množice predpisov o uspešnem vojevanju, o razpostavljanju čet, pešcev, konjikov in bojnih voz se more z gotovostjo sklepati, da so se tudi v mirnem času pripravljali za vojno z različnimi telesnimi vajami in se urili v orožju. Vendar pa predpisi o vzgoji in izobrazbi mladine niso določali nikako gojitve telesnih vaj; zato so telesne vaje ostale omejene le na vojaški stan. Tudi na lov so hodili le kralji in vojaki. Pač pa se je gojila telesna gibčnost pri verskih obredih in slavnostih z običajnim svetim plesom svečenikov in svečenic. Seveda se je ta ples razvil sčasoma v divje itn surovo skakanje, ki pač nima s telesno vajo nič skupnega. Veliko veljavo je užival tisti, ki je na naj hitre iši in naj surovej ši način zatrl v sebi čut za bolečino- ali slast. Kot najbolj priljubljeno sredstvo za utrjen j e telesa je bilo — stoja na emi nogi, v dvignjenih rokah pa različne težke predmete. — Na spomenikih indijskega podobarstva pa ne inajdemo še nobenih sledov o kaki resni telesni vzgoji.
Večjo skrb so posvečevali telesnim vajam P e r ž a n i. Pisatelji sporočajo enoglasno, da so bile predpisane za vzgojo mladine posebne telovadne vaje. Do sedmega leta so ostali dečki pod nadzorstvom matere; prava telesna vzgoja pa se je pričela s petnajstim letom. Sinovi imenitnejših stanov so se vzgoje vali na kraljevem dvoru. Tekanje. jahanje, lov in streljanje z lokom so hila (njihova opravila. Poleg tega so si utrjevali telo z različnimi vajami proti podnebnim izpremembam, pomanjkanju i. dr. Grški pisatelj Kseno-ton pripoveduje o peržanskem kralju Čiru Mlajšem, da ni mogel použiti zajtrka, preden se ni utrudil z delom na vrtu ali drugimi telesnimi vajami. Pa ne samo kralj, ampak tudi plemstvo je zelo ljubilo delo na vrtu ih polju. Z lovom so se pripravljali na vojno. Kralj je hodil na lov po večkrat na mesec in ž njim polovica dvora; druga polovica
dvora pa sc je doma vadila v streljanju, jahanju in drugih vojnih spretnostih. Prirejali so javine tekme, pri katerih so bili zmagovalci odlikovani z darili. Ksenofon pravi, da je bila ta naprava za peržansko vojsko zelo koristna. Cir sam se je udeleževal takih tekem in si v njih večkrat priboril prvenstvo.
Stari Babilonci in Asirci so bili začetkoma divji narod, ki se je hranil večinoma z lovom in ribarstvom, kar je že samo-obsebi v zvezi s telesnimi vajami. Znano je, da je bila obrt pri njih na visoki stopnji in tudi umetnost je bila razvita. To Dam dokazujejo svetišča, palače, vrtovi in druge umetne naprave. Ni čuda torej, da so pri tako ugodnih okoliščinah skrbeli tudi za razvoj telesne moči in gibčnosti. Pač je bil tudi pri Babiloncih začetek in konec takih telesnih vaj lov. Ko so pa zavladali v deželi izurjeni Asirci, je tudi gojitev telesnih vaj dobila večjo veljavo. Asirce ločimo od Babiloncev po manjši, toda širši in močnejši, bolj mi-šičavi rasti, iz česar sklepamo na pridnost, s katero so gojili telesne vaje. Tudi pri njih je bil lov središče telesnih vaj. Mnogi asirski spomeniki nam predstavljajo nevarni boj z levi in drugimi zvermi, kar dokazuje, kako spretni in pogumni so bili Asirci; pa tudi vojne slike nam pričajo o njihovi visoki telesni izobrazbi.
V naj starejši zgodovini Izraelcev najdemo le slabe sledove o telesnih vajah, ki se niso mogle prav razviti; saj izvoljeno ljudstvo ni maralo za vojno. Sele z Mozesovimi postavami, v katerih je silil ljudstvo, naj se uri v možatosti, hrabrosti in v prenašanju vsakovrstnih težav, je napočila za telesne vaje ugodnejša doba. Mnoga mesta ohranjenih poročil o takratnih življenskih razmerah pri Izraelcih dokazujejo, da so tudi predpisi in zakoni skrbeli do gotove meje za telo in njegovo izobrazbo. Seveda je bil začetkoma pri Iraelcih kakor povsod namen telesnih vaj le enostranski; sčasoma pa, ko so Izraelci prišli v stik z bojevitimi sosednimi narodi, so začeli resnejše in bolj vneto gojiti tudi telesne vaje, zlasti v dobi, ko so potu joči narodi napadali deželo. Poročila iz te dobe nam poročajo o nenavadni hrabrosti in telesni moči. Gedeon, Jefte, Samson in kakor se že imenujejo ti z nenavadno močjo obdarjeni junaki in vojskovodje,
so izvršili dela, kakršnih je malo v zgodovini.
Rod Benjaminov je bil dobro izurjen v luČanju kamenja in streljanju z lokom in se je mnogokrat proslavil. Sploh sojini bile maj ljubše vaje lu Čanje in vzdigovanje kamenja z desno in levo roko, streljanje z lokom, borenje, plavanje, tekanje, skakanje, lovenje in suvanje žoge. Najboljši vir za to je sveto pismo, in sicer druga knjiga Makabejcev. Vzporedno z grško kulturo sc je pri Izraelcih razvijala gojitev telesnih vaj. Mnogo zaslug ma tem polju si je pridobil veliki duhovnik Jazon, ki je pod gradom sezidal posebno hišo, ki je bila namenjena mladini za igre in telovadbo. Koliko je bilo navdušenje in veselje za take teleisne zabave, spoznamo Iz dejstva, da so colo duhovniki zanemarjali daritve in svetišče ia hodili raj še gledat na igrišče. Vzlic temu pa se telovadba med ljudstvom ni razširila. Zanimivo je, da so pri Izraelcih imeli posamezni rodovi telesne vaje takorekoč v zakupu in prav to je oviralo splošni razvoj telovadbe med ljudstvom.
ludi E g j p č a n i , kakor kažejo mnogi zgodovinski ostanki, so telesne va je visoko cenili. Že na naj starejših spomenikih egipčanske umetnosti vidi-nm krepke postave z lepo razvitimi mišicami. Glavni .namen telesnih vaj je bil tudi pri njih vojna izurjenost. Vsa
poročila so edina v tem, da so najbolj skrbeli za vojaški stan. Skozi stoletja so imeli Egipčani stalno vojaštvo iin vojna služba je bila v veliki časti. Že Herodot poroča, da vojaki niso smeli imeti nobene obrti in so se morali pogosto vaditi v orožju. Njihova vsakdanja opravila so bile vaje s sulico, mečem, lokom in pšico. Nešteto slik nam predstavlja borilce, iz česar sklepamo, da so posebno pozornost posvečali borenju in metanju. Vprašanje pa je, če je bil namen telesnih vaj, ki nam jih v tako raznovrstnih oblikah predstavljajo egipčanski spomeniki, res lep, ali če so jih kazali morda samo pri različnih slovesnostih. Glavna točka pri njihovih verskih slovesnostih jo bil namreč ples. Poleg tega so obstojale že takrat razne glumaške družbe, ki so zabavale ljudi. Zato je naš dvom upravičen. Gojili pa so Egipčani tudi mladinske igre, posebno žoganje. Kakor vidimo, so Egipčani dosegli v telesnih vajah že precej visoko stopnjo.
Samo kratek pregled telesnih vaj pri naj starejših narodih zadostuje, da uvidimo, da noben izmed naštetih narodov ni vplival na poznejši razvoj telesnih vaj in telovadbo. Prava telovadba se začenja šele pri Grkih, ki so dali podlago in vodilna načela tudi naši moderni telovadbi.
G'£3KSj«S>ictS)>«Sj)<tS)idS);<tS):c(S),«Sj«(g>ag),ag),«St4S>4Sjc(Stt(S)H3)>aS);4Sj<S)1c@tc(Sj,<S),9SjaSj;4gjag6<t3><gtastQ
DODATKI K RAZLAGI VAJ.	m. p.
1.	Članske proste vaje.
Po izkušnji, dobljeni pri vadbi čla-110v, bi opozoril naše načelnike še prav posebno na nekatere posebnosti, na gi-l'e, v katerih najbolj groše telovadci. Nekatere stvari so celo malo izprcmc-n j en o. Zatorej pozor!
I.	vaja.
J’i'va dva giba sta bila razložena — gib na »dve« naj se prične t a k o j , ko je izveden prvi. — 2. a) Roki sc naj-pi'eje zasučeta z dlanmi navzgor — šele potem se upogneta ob docela mirnih zgornjih lehteh. Roka v zapestju iztegnjena! 2. ai) (»in«) ta gib mnogi telovadci celo kar izpuščajo, namesto da bi sc hitro in popolnoma zasukali
na levi peti s trupom in glavo v levo. D e s n a noga i n r o kiše d o -cela mirujeta! — 2. b) Izpad širok — nizek, izveden v i s t e m hipu kot sunek rok gor. Z rokama se sune torej šele v zadnjem trenutku, ko desna noga udari s stopalom na tla i n glava pogleda gor na roki, če sta navpični, iztegnjeni. — Načelniki in vsi, zapomnite si enkrat za vselej, da se pri vzročenju gleda gor na roki, če pravilno vzrojitaI! Glava se pri tem p opol n o m a z a k 1 o n i, ker je vzročenje brez tega gotovo nepravilno. Vaditelji naraščaja, vcepite dečkom to temeljito, da ne bo treba vsako minuto na to opozarjati! Gib 3. a) Telovadci se pri tem gibu radi obračajo trup in
in glavo v levo — (ločim mora biti oboje p o k o n c u in naravnost n a -p r e j obrnjeno. — 3. b) Giba rok se izvedeta oba skozi priročen j c; obe roki morata biti v vodoravni legi. Tudi zadnja lova roka, vod o ravno ! Zadnja desna noga mora biti v kolenu in stopalu n a p e t a , stopala ne spod-vijati, ampak prste daleč nazaj potisniti, leva pa je močno upognjena, koleno je malo ven zasukano! — Gib 4. ai) (»in«) se izvede hitro, roki popoln o m a do vodoravne lege, desno nogo zadaj visoko dvigniti, pri tem se leva dvigne na prste. Tega giba se ne sme držati, ampak, komaj, ko udje dosežejo predpisano lego — se zopet povesijo na naslednji poziv v osnovno postavo. Kakor koncem te vaje, tako pazite pri vsaki vaji, da telovadci pri priročen ju ne mahajo z rokama okoli, ampak, da v doseženem priročcnj.u popolnoma mirni obstaneta! Drugo pa j c to, da telovadci po vsaki izvedbi vaje hitro krijejo, da jo zopet začno izvajati v lepih vrstah! Br. načelniki, opozarjajte vedno in vedno na ti dve stvari!
II.	vaja.
1. b) (»dve«) desna roka gre iz odročen j a skozi priročen j e, odročen j e v levo in vzročen j e v poševno lego, kamor pogleda tudi glava. — 2. a) Cel obrat se izvede na levi peti v desno -do p red nožen j a in potem stoji desna naprej do zanožne stoje z levo — roki se pa v čelnih krogih nepretrgano gibljeta do odročen j a s pogledom gor in zaklonom glave — tako se oba giba spojita v eno c e lo t o. — 3. a) Teža telesa sc prenese popolnoma na zadnjo levo nogo. Predklon naj sc izvede večji kot je na sliki skoro do vodoravne lege, ker sicer ga marsikdo kar izpusti! V tem gibu se prav nič ne ustavljamo, ampak takoj sc zravnamo v »pozor«, ki sc izvede na (»in«). Desna noga se pri tem pri sune k levi v petno stojo - mnogi desno nogo kar puste spred, da po obratu pride v o d n o ž n o stojo, česar naj sc pa telovadci o g i b 1 j e jo , ker se mora na (»in«) izvesti popolna osnovna postava, in pride na 3. b) desna noga po obratu v za nož n o stojo. Pri sledečem se gleda na roki, če sta v lokih upognjeni. Telovadci navadno v zape-
stju rok ne upognejo, in gib je izveden zato oglato, kar ni pravilno. Roki se pri sločenju držita čisto lahno!
III.	vaja.
Prvi trije gibi se izvedejo hitro odtrgano —- od 1. b) do 2. a) gresta roki dol skozi priročenje, da se ob trupu na-lahko oplazita in gresta v predročenje. Ta gib (2. a) se samo nakaže in se tako roki gibljeta takoj dol skozi priročenje in odročen j e v levo z obratom na levi peti do (širokega) izpada z desno v desno in odročen j a. Tako se desna roka v celem čelnem krogu giblje docela v levo in gor do odročen j a. T r u p m o ra biti pokoncu in ne nagnjen v desno. — 3. a) Roki gresta skozi priročenje. Pri gibu 3. b) sc gleda gor — roki sta poševno gor, natančno med od ročen j cm in vzročen jem. — Načelniki, ukažite večkrat telovadcem ta gib držati delj časa, da si popravijo roki v natančno poševne smeri. Gleda se gor — trup je malo zaklonjen.
4. a) Roki gresta skozi priročenje v zahtevan gib, desna noga se potegne po vzravuavi v levo proti levi do od nožne stoje, da počiva cela telesna teža na levi nogi. Na »in« sc hitro odreči —- desna prinoži levi, na »dve« se priroči do temeljne postave. 4. b), tega giba ni na sliki, ker je premalo prostora.
IV.	vaja.
1. b) Roki prideta skozi pri in predročenje do lege naprej gor — gleda sc v smer rok. — 2. a) Telesna teža se prenese enakomerno na obe nogi, stopalo leve sc postavi na tla — na »in« se priroči s ploskom ob stegna. — 2. b) Dlani rok gor — pogled gor! .— 3. a) Gib sc izvede skozi priročenje - pogled gor! — 3. b) T a k o j , ko se izvede na »ena« gib 3. a) se prične vstvarjati in roki medtem do popolne vzravnave o b d r -že prejšnji gib, da pride m o d o p O' polne z a n o ž n e stoje z desno — šele iz tega se izvede gib 3.
b). Desna noga sc iz zanožne stoje v loku skozi o d in prednoženje prenese iz t e g n j e n a do prekrižne stoje, da se s prsti nasloni na tla. Trup pri tem močno odkloni m o v desno, leva roka sc dvigne spred do sločenja: v komolcu in zapestju upognjena, da pride dlan ravno nad glavo, približno
za 10 cm visoko. Glava je zasukana v levo in gor, da so gleda na dlan. — 4. a) Odklon v lovo jo kav največji — roki no smeta biti naprej pomaknjeni — ampak vzporedni s trupom, nazaj potisnjeni in iztegnjeni, komolca torej skupaj! Glava gloda gor! Na »in« desna noga udari k lovi v petno stojo — s tem so odklonita do navpičnega vzročenja. Ta gib sc mora gibko, hitro, odrezano izvesti. Na »dve« se skozi odro č c n j c s ploskem ob stegna pri-roči!
2.	Vaditeljske proste vaje.
I.	vaja.
1. b) »in«. Pri tem gibu se ne sme obračati v desno — ampak trup mora biti n a r a v n o s t obrnjen. Na 2. a) sc hitro obrnemo v desno na levi peti. Pri zadnjem gibu se skozi odročenje s plo-skom ob stegna priroči — roki se obdržita mirni, ne mahati okrog!
II.	vaja.
Pri predklonu se gleda naprej ni ne dol, na 2. c) se izvede dolg in nizek izpad do zaročenja — trup je v ravni črti z levo nogo. — 2. d) Desna noga se potegne malo navzad, ker meri izpad nazaj le 2 stopali. — 3. b) Gib sc izvede nalahko! — 3. c) Pred obratom in izpadom se desna noga zopet po-Ifgne k levi — v razdaljo dveh stopal nd peta. — Trup je malo zaklonjen — pesti rok sta malo nad pasom. — 4. b) »in«. Po obratu sta obe roki še v zaročnem krčenju — šele na 4. c) suneta dol.
III.	vaja.
Izpremenjena!
1. b) »dve« roki se na prsih P rc k riž a t a in sicer je lev a ! °J<.a Položena čez prsi, da ježi na njih in dapridejoiz-• e g n j e n i prsti do konca d e -sne rame, desna paleži isto-t, a k o čez levo, d a jo križ a.
- <') Po obratu se izvede poklek na de-Mio koleno — roki odročita z dlanmi gor gleda sc naravnost gor. — 3. a) ivol preje (s ploskom ob stegna do predročenja). — 3. p) Desna roka, (ki je bila prej v boku), se sl očno upogne navzgor, da pridejo prsti na desno stran glave, ki gleda naravnost
v levo. — 4. a) Desna roka se iztegne v odročenje in gre skozi priročenje v predročenjc.
Sploh je želeti, da sc vaditeljske proste vaje uče v vsakem odseku nekateri boljši telovadci, da se bolj izobrazijo v prostih vajah. Kar je posebnosti pri vajah s palicami — se objavijo prihodnjič. Za enkrat le to-le:
Pri drugi vaji smo sc na tečaju učili gib 4. a) tako, da smo se obrnili na levi peti v desno. V »Mladosti« pa je predpisan obrat na levih prstih, kar je lažje in ga bodo telovadci lažje izvajali kot na peti. Obrat se torej izvede na levih prstih v desno in potem se izvede odkoračna stoja z desno, leva se pa dvigne do od-noženja.
Pri tretji vaji se zadnjemu gibu 4.
c)	pripoji polobrat na levi peti v levo in
potem prinoženje z desno, desna roka pri tem palico dvigne z levim koncem čez glavo.
Pri četrti vaji se pri gibu 2. a) ne zasučemo na desni peti za pol obrata v desno ampak na levi peti, kot smo se učili na tečaju. Pri zadnji dobi četrte vaje je v »Mladosti« napaka. Pravilno je:
3.	c) drža;
d)	drža;
4.	a) prekrižna stoja z desno čez levo — odročiti, palica pade na leve lehti, da pride desni konec za tilnik,
b)	poldrugi obrat na obojih prstih v levo do zanožne stoje z desno — roki vztrajata v odročenju,
c)	prinožiti, desni del palice se prinese čez glavo v lego ravno dol, kjer oprime desna roka palico s podprijc-mom,
d)	drža.
Ker smo imeli na tečaju premalo časa, nismo mogli teh vaj s palicami izvajati na obe strani, zatorej to delajte doma. Vseka vaja so izvede osemkrat prvič štirikrat v prvotno, drugič štirikrat v nasprotno smer označeno v »Mladosti« z oklepajem. Za te vaje sc bo sestavila posebna godba za osemkratno izvedbo! Torej le na delo, da bo šlo gladko brez zmešnjav!
(Če bi hotel kdo še kakega pojasnila, naj sc obrne na naslov: Makso Peterlin, stud. iur. Dunaj, Univerza.)

NAVODILA BR. NAČELNIKOM ZA VADBO ČLANSTVA V SKUPNIH VAJAH.
Bratje načelniki, bratje vaditelji, na vas je, kako se naše članstvo izuri v novih skupnih vajah, ki sc bodo izvajale skozi dve leti, ali pravilno, točno — ali površno, malomarno. Sveta dolžnost vsakega je, da vadi tako, da bo celo naše moštvo napredovalo nele v izvajanju težkih vaj, ampak tudi v pravilnosti teh izvedb!
Prvo je to, da se vaje pravilno nauče, drugo da se po vstrajni, nada-Ij ni vadbi upi lijo do dovršenosti. Vaje boš učil pravilno, če boš šel počasi, natančno, temelji t o naprej! Ne preje k naslednjemu gibu, dokler tudi najslabši telovadec ne pogodi in si ne prisvoji pravilnosti prejšnjega giba! Sestavljenih gibov, to so gibi rok in nog in morda tudi trupa obenem izvedeni — n c u či celotno, ampak vsak gib vsakega uda posebej, dokler ni od vseh točno izveden — šele potem pripoji k temu gib drugega uda i. t. d. Tako n. pr. ne boš prvih dveh gibov prve- članske vaje učil celih naenkrat ampak deljeno.
Ne boš torej telovadcem, katere postaviš predse, da bi jih učil prvo vajo, rekel: »Na ena je prekrižana stoja z desno pred levo in odročen je v hrbtnem položaju — na d v c pa poldrugi obrat na obojih prstih v levo, roki ostaneta v odročenju« — ne boš pokazal to enkrat ali dvakrat in velel telovadcem poskusiti, ampak —:
. Prvi gib prve vaje je ta! To pokažeš telovadcem in rečeš: »Preden pa bomo izvedli ta gib — izvajajte samo p r e k r i ž n o stojo; pazite, da boste nogo docela iztegnjeno v loku prenesli v levo in jo s prsti naslonili na tla. Boki v bok! — Prekrižna stoja z desno spred — ena! — dve! (nazaj v petno stojo) — tri ! — drža — ena!« . . . Telovadci naj štejejo sami, ti pa hodi od enega do drugega in glej, če delajo vsi pravilno! Če zapaziš pri kom kakšno napako, veli vsem obstati in povej vsem, da eden ali, da jih več dela n. pr. tako, da nogo iz petne stoje prestavijo skrčeno v levo. To ni pravilno! Noga se naj prej e odrine malo v desno in se v kolenu in stopalu docela iztegnjena prenese v loku skozi prednoženje do
M. P.
odnoženja v levo in se le s prsti nasloni vzporedno s prsti leve noge na tla. Na isti način sc povrne desna noga po nasprotni poti v petno stojo. Telovadci naj pri tem gledajo na nogo, kako jo prenašajo. Ko sc vsi navadijo to lepo izvesti, naj izvajajo le gib rok, namreč odročenje v hrbtni legi, da sta palca spredaj; pri tem naj vedno pogledajo na roki, kako jih drže, če sta ti iztegnjeni, če sta v vodoravni legi, če nista preveč naprej ali nazaj, če je hrbet zgoraj, če je roka tudi v zapestju iztegnjena, da je cela roka: obe lehti z dlanjo in prsti — v ravni črti. Pazite na to, da vsi telovadci prste ro k dobro iztegne j o in ji h sklopijo s k u pa j , da palec ne štrli od roke, .ampak, da je pritisnjen ob not r a n j i r o b roke i z t eg n jen, s o ta k o vsi prsti v eni ravnini. Vsak gib bo izgubil svojo lepoto, če roki ne bosta pravilno iztegnjeni! Pazite na roki!
Na ta način naj telovadci samo odročen je izvajajo na štetje in vedno gledajo na roki, če prav od ročila. Če imaš večje število telovadcev, ne boš mogel sam nadzorovati izvedbe vsakega posameznika, zato preje izuri par najboljših vaditeljev, in jih imej pri vadbi članov v pomoč, da p o p ra v 1 j a j o dru gim napake; tako gre vse hitre-j c i z p o d r o k.
Potem spoji oba giba, noge in rok, in tudi to naj telovadci na štetje izvajajo; šele, ko gre to prav dobro, sc preide k drugemu gibu: poldrugi o b ra t na o b o j ih prstih v 1 c -v o do z a n o ž n e s t o je z d c s n o roki v z t ra j a t a v o d r o č e -n ju. Tudi ta gib bomo vadili sprva razdeljeno. Najprej e: »Roki v bok !« Na — ena je prekrižna stoja z desno, na — dve — sc izvede cel obrat n a o b o j i h p r s t i h v levo do petne stoje, na — tri — je drža. Po pravilno izvedeni prekrižni stoji in obratu se doseže p r a v i 1 n a petna stoja — peti skupaj. Pazi, da sc telovadci pri tem dvignejo visoko na prste in da se na napetih (stegnjenih) nogah obračajo. Ko gre ta obrat dobro — se
Proste vaje „Orlov" za leto 1914.
2. vaja.	4. vaja.
Pomožne slike prostih vaj.
Vb. je temeljna, posti
Vaje „Orlov" s palicami za leto 1914.
1. vaja.
3. vaja.
mu pripoji tudi gib rok. Pazi naj sc pri lem, da ostaneta roki docela mirni, dobro naj sc iztegneta in držita trdo v stran, da ne mahata okoli. Tudi trup se ne sme sukati pid tem obratu.
Pri predpisanem gibu — polobratu v levo do zanožne stoje z desno, je treba na isto paziti kot pri celem obratu, toda še v večji meri. Desna noga sc po obratu odrine navzad, da se more iztegniti v lepo zanožno stojo, pri kateri stopalo' ne sme biti izpodvito, ampak napeto, da sc dotikajo le konci iztegnjenih prstov tal. Obdržati se morata nogi ves čas napeti, trup vzravnan, glava dvignjena, roki mirni in se ne smeta sukati, ampak mora biti dlan ves čas obrnjena d o 1. Da morejo telovadci paziti na vse to, naj ta obrat sprva prav počasi izvajajo. Po daljši vadbi se bo vsem posrečila lepa pravilna izvedba tega giba.
Kadar sc bodo gibi izvajali v taktu, naj telovadci, ko na — ena — izvedejo prvi gib — tak o j brez vsakega vztrajanja v tem g i b u p r e -idejo v obrat, da se na poziv dve — že ustavijo po i z v c -d e n c m poldruge m o b r a t u.
Na ta način torej, načelniki, učite svoje člane proste vaje, pa tudi vaje s palicami — počasi, temeljito, z natančno razlago, kajti le na ta način bodo telovadci prav kmalu spoznali velik pomen teh vaj. V eni telovadni uri vzeti največ pol vaje, če gibi niso pretežavni; če so gibi težji, pa zadostuje le m a 1 del temeljito o b d e 1 a t i.
Površne izvedbe ne trpi — vsak gib mora biti natančno izveden ! Če komu kak gib še ne gre dobro, poprav-
ljaj mu toliko časa, da izvede prav in šele potem pojdi z vsemi dalje. Kar vzameš v eni uri, zahtevaj od članov, naj obdelano tvarino doma dobro ponovijo, da ne bo treba naslednjo uro izgubljati časa z istimi stvarmi. Prav dobro bo tudi, če daš članom do prihodnje ure nalogo, da se doma sami iz »Mladosti« p r i p r a -vij o za nekaj gibov naprej. Tako jih boš vzgojil v samostojnem del u , katerega p r i našem članstvu, celo pri načelnikih, tako pogrešamo. Zelo me je pa razveselilo, ko sem videl na zadnjem tečaju nekatere, ki so bili že popolnoma pripravljeni v vseh vajah. Tako sem mladega »Orla«, ki je član šele eno leto obstoječega odseka in sc nikdar ni bavil s telovadbo, vprašal, kje se je naučil proste vaje. Fant mi je korajžno odgovoril: »Iz Mladosti sem se jih naučil, saj sc vse razume!« Vidite bratje — taki bi morali biti vsi, predvsem pa vaditelji in načelniki! Z veseljem bi se morali oprijeti tega, kar sc vam poda v »Mladosti«. Tvarino bi morali dobro preštudirati in v tem uriti svoje članstvo. Pomislimo, koliko tehnične tvarine je v lanskem letniku! Skoro cela telovadna kurija! — Vedno sc vzdihuje in povprašuje po vadniku, zakaj ga ni kako ga vsi pogrešajo, da sc ne more naprej itd. in ne vem kaj še vse! — Kako morejo naši Orli uporabiti obširno tvarino, če pa se niti za n a j p o -t r c b n cj š e drobtinice v »Mladosti« n c zmenijo in se jim včasih to že zdi preveč. Zatorej bratje, na delo! Nastop! Na zdar!

MLADINSKE IN TELOVADNE IGRE ZA NARAŠČAJ.
IVO PIRC IN FR. KORBAR.
Igre obstojajo, odkar je človeštvo na svetu. Najimenitnejši filozofi in vzgojitelji so priporočali in visoko cenili zlasti mladinske igre. Platon, Aristotel, Kvintilijan in cela vrsta drugih. Še starejši ljudje sc radi ob veselejših trenutkih poigrajo z otroci, da za nekaj časa pozabijo skrbi in težave življenja. Kaj šele otroci! Kateri deček še ni bil tepen ali vsaj okregan od matere, ker
je prerad zahajal med svoje tovariše, da so igrali »mance«, »vojake«, »vojske«, da so »nikali« itd. itd.? Zakaj sc toliko hvalijo in opevajo otroška leta? Zakaj nam tako radi uhajajo spomini nazaj na travnik, gozd, dvorišče, cesto?
Naraščaj imamo, a kaj naj mu damo, da bo uspeval? Kaj naj bi bilo boljše, primernejše in naravne j še, kakor igre. »Panem el circenses« je zahtevalo
rimsko ljudstvo od cesarjev. »Pancm ct circenses« zahteva naraščaj od mas. Z igrami med naraščaj, v telovadnico! Ta klic naj gre po deželi in vsi voditelji naraščaja, ki hočejo imeti kaj uspeha, naj ga slišijo in u d e j sivijo! Proste vaje, va je s palicami in igre, to bodi hrana, ki naj se daje naraščaju! S tem bomo dečke priklenili nase in jim vzbudili veselje. Vsaka telovadna ura imej v sporedu tudi telovadno igro. Tudi odsekom bi to priporočal. To je najboljša in naj poštene jša zabava. Da bo pa to načelnikom odsekov in voditeljem naraščaja omogočeno ali vsaj olajšano, zato bo vsaka številka »Mladosti« prinesla nekaj iger, ki naj se jih dečki nauče.
Kako rada se mudi mladina v naravi! Na prostem si izbira kraj ter v tekanju, lovcnju, metanju žog in dr. da duška nedolžniemu veselju pod milim nebom; pri igrah si išče zabave in raz-vcdrila. Saj so igre z naravo v tesni zvezi; zato ne sme biti pri igrah nič prisiljenega in umetno narejenega, temveč kolikor bolj priprosta je in iz narave vzeta, toliko večje zanimanje ima mladina do nje.
Posebno rada igra mladina »razdeljene« igro, pri katerih se vsak trudi, da bi prekosil svojega nasprotnika in povečal moč in z njo pospešil zmago svoje stranke, vsak napne in uporabi vse svoje sile. da bi odločil in pripomogel k porazu nasprotne stranke. — Te vrste igro posebno vzpodbude in napolnijo z nekim hrepenenjem vse igralce. Pri njih se ne sramujejo niti tisti, kateri so bolj okorni, zgibljejo se in utope v igro in z veseljem sodelujejo pri njej ter jo zasledujejo. Pri igri pa si pridobe spretnost in gibčnost in mnogo lažje napredujejo v vseh vajah.
Igre lahko delimo v letalne in lovilne, borilne in metalne.
Naj sledi najprej nekaj splošnih navodil.
Prvi pogoj, da sc igra priljubi mladini in j o z veseljem igra. je ta. da jo vsi igralci prav dobro znajo. Zato mora vaditelj naraščaja vsako igro predno sc igra. sam nrav dobro znati, da jo natančno razloži igralcem. Če ie igra precej sestavljena in si ie igralci ne zapomnijo prvič jim io vaditelj ponovi še enkrat ali dvakrat da jo igralci popolnoma razumejo. Le nad takimi igrami.
katere razumejo in znajo dodobra, bodo dobili veselje in zanimanje.
Najbolj zdravo in ugodno je igrati igre pod milim nebom; zakaj v telovadnici je za mnogo iger premalo prostora in zrak se kaj kmalu napolni s prahom, ki škodljivo vpliva na dihalne organe. Zato igrajte igre na prostem, če imate kak pripraven prostor ii i dano priliko!
Po odsekih, po katerih pa tega ni mogoče, naj si vaditelji naraščaja zapomnijo, da morajo biti v telovadnicah pred igro tla skrbno pometena in osnažena.
Pri igrah na prostem se oziraj na letni čas. oziroma na vreme, ali gorko, hladno ali mrzlo. Kadar je bolj hladno vreme, so na mestu take igre, ki zahtevajo tekanja in gibanja vseh igralcev, da se pri njem grejejo.
Seveda ob vročini takih iger ni priporočati, ker ne vplivajo dobro na telesni ustroj. Veliko potenje oslabi igralca, noge mu postanejo težke, kri se razburi in srce nenavadno hitro tolče, dihanje se otežkoči in zaradi preveliko vročine in potenja se lahko zgodi, da pade igralec v omedlevico (solnčarica).
Kadar so igralci razgreti, ne smejo takoj piti vode. ampak naj počakajo, da se ohlade. Med tem časom pa ne smejo mirovati, da se ne prehlade Dobro je, če si oblečejo suknjič in sc nekoliko časa izprehajaio. da se jim kri umiri; potem šele smejo brez nevarnosti piti.
Igralcem navadno zelo ugajajo razdeljene igre, pri katerih igrata vlogo dve stranki in se bojuje druga zoper drugo za zmago. Toda to veselje izgine, kadar ena s tram k a uvidi, da si ne more priboriti ni kakih uspehov in zmag. Zato naj vaditelj skrbi, da razdeli moči obema strankama sorazmerno: da sta obe kolikor mogoče enako močni! Pri tej vrsti iger je potrebno, da ima zaradi ločitve ena stranka, oziroma vsak posameznik kako znamenje (robec, trak), ki si ga priveže okoli roke.
Rado pride pri igrah tudi do prepira. ki napolni igralce z nezadovoljnostjo, odvzame jim veselic in igra ni več zanimiva. Ako se igralci ali stranki ne moreta ziediniti in pomiriti nai iih pomiri in jedini vaditelj. Do teh prepirov pride pogosto radi tega. ker ta igralec umeva igro tako, drugi zopet dru-
Št. 2 in 3
MLADOST
Stran 31
ače. Mnogokrat prepir lahko najprimerneje in najhitreje končaš z žrebom. Sicer pa igralcev ne ustavljaj s svojimi povelji, kajti s tem jih nadleguješ in jim krajšaš veselje!
Nikdar tudi ne pusti igre igrati toliko časa, da hi se je igralci sami naveličali, ampak jo sam prej skleni. Predolgo ne igraj nobene, zlasti take ne, o kateri veš, da igralcem ne ugaja.
Pri igrah pazi, da ne bo najmanjše surovosti. Tepcžka, ki je lahko iz robca zvita, naj ne bo nikdar pretrda in z njo ne sme igralec svojega nasprot uka ali soseda tepsti po glavi, ampak po hrbtu.
Pred igro stoje igralci v vrsti in vladati mora popoln red. Nato jim vaditelj razloži prav natančno igro in morebiti tudi enega vpraša, da se pre-
priča, če so si igralci zapomnili igro in jo razumeli.
Pred vsem si zapomnimo:
1.	Nastop k igri 'naj bo telovadski in naj se izvede s povelji »redovnih vaj«. Isto velja za odhod.
2.	Zmagalcem naj vaditelj vedno iz-pregovori par pohvalnih besed, sicer naj pa med igro ne predpostavlja nikogar.
3.	Če imajo igralci kaka imena, ki so vpeljana v razlagi igre, naj dosledno rabijo ta imena in naj sc ne kliče igralca z njegovim osebnim priimkom.
4.	Tudi med igro naj vlada red in mir. Vsi naj se zavedajo, da disciplina nikdar in nikjer ne škoduje.
5.	Po sklepu igre naj igralci nekoliko časa korakajo, da se ohlade in se jim kri in srce umiri.

PROSTE VAJE.
(Dalje.)
3, Gibi rok.
Gibi rok so trojni: 1. g i b i i z t e g -n j e n ih rok, 2. g i b i r o k p o t o m skrčenja in izteza n j a , 3. g i b i s k r č enih r o k. Podlago vsem gibom kakor tudi njihovim nazivom tvorijo petere glavne lege iztegnjenih rok, ki so priročen j e, zaročen je, predročenje, odročeni c in vzročenje. P r i r o č c n j e je osnova vsem gibom rok sploh in jo izvedemo takrat, kadar sta obe roki iztegnjeni in visita ob straneh telesa navzdol.
Če roki iz priročen j a potisnemo kar najbolj mogoče navzad, da dosežejo poševno smer, smo dosegli lego z a r o Č e-n ja Če iz priročen j a dvign.emo roki naravnost naprej navzgor, da sta roki cel čas vzporedni in da se ustavita v vodoravni legi, sta prišli v položaj p r e d-i' o č e n j a; če roki iz predročenja oddaljimo narazen, da se pomikata vodoravno in se ustavita točilo v ramenski osi, sta s tem o d r o č i 1 i, ta lega je odročen j e. Č,e iz te lege dvignemo roki v čelni ravnini do navpične lege in dvignemo glavo, se ta gib imenuje v z r o č e n j e.
To so torej petere glavne lege iztegnjenih rok. Pri tem sta bili obe roki vedno vzporedni med seboj, oziroma pri
M. PETERLIN
odročen ju v isti ravni črti, v ramenski osi.
Če pa roki v teh legah nista vzporedni, ampak je razdalja od obeh zapestij večja ali manjša kot razdalja obeh ramen, tedaj značimo te lege z besedo v e n ali noter (n. pr. pred ročiti ven, pred ročiti not — zaročiti ven, zaročiti not — vzročiti ven, vzročiti not). Pri odročen ju pa imamo poleg navadnega tudi o d ročen j e dol in odročen je gor. Z ozirom na vodoravno lego imamo tudi še pri predročenju dol in isto gor. Priročen j e pa je le eno zgoraj opisano.
Pri vseh teh gibih zavzemata roki z ozirom ha obe strani telesa simetrični legi — če pa tega ni, dosežemo prečne lege rok, pri katerih sta roki vzporedni in smerita v isto stran. Tako imamo s o-r o č n o p r e d r o č e n j e v desno in levo. Ta dva giba se ločita v tem, da sta pri odročenju obe roki obrnjeni docela v eno stran, torej da ležita v čelni ravnini, dočim sta pri prečnem predročc-i j u v P r e č n i h ravninah. Imamo tudi soročno vzročenje v levo, desno — in pa soročno zaročen je (prečno zaročen j c) v obe strani.
Ti soročni prečni gibi izpremenijo razen smeri lahko tudi višino in dosežemo tako d v o j n o prečne gibe oziroma lege rok. N. pr. predročenje v levo
g o r (predročenje v 1 e v o je prva prečna lega — namreč z ozirom 'na bočni ravnini; roki prideta tako v prečno ravnino — in potem še g o r, to je v vmesno lego med vodoravno in navpično — torej v poševno oziroma strmo, ki je prečna z ozirom na višino.) Istota-ko imamo predročenje v levo in desno dol, dalje odročen j e v levo in desno gor in isto v obe s trapi dol.
Te lege smo dosegli vedno po najbližji poti potom dviganja, zniževanja, odmikanja in primikanja — to so nekako tožni gibi in zahtevajo tem več moči, čim hitreje in krepkeje jih izvajamo.
Poleg doslej opisanih gibov imamo šc gibe iztegnjenih rok, kjer se roki gibljete v določeni ravnini skozi več teh glavnih in prečnih leg v epe m samem zamahu, brez ustavitve. To so 1 o k i in k r o g i.
Če zavzema n. pr. desna roka lego vzročen j a in iz te lege zamahne v stran, dol in se brez ustavitve pomika skozi odročenj c gor, odročen je, odročen j e dol, priročenje	odročen j e, v levo dol, od-
ročen j e v levo, odročen j e v levo gor v enem samem zamahu ali kolebu, je izvedla krog, ker se je zasukala za 300 stopinj, to je, da se je iz vzročen j a pomikala po celi poti navzdol in potem navzgor po čelni ravnini in prišla zopet v lego vzročenja. To je torej celi k rog, če roka doseže na poti po določeni ravnini isto lego, iz katere je izšla. Če bi se pa ustavila desna roka že v priročen) u da bi tako izvedla le polovico cele prejšnje poti, je to polovica celega kroga ali čelni pol u k rog, če sc ustavi na tri četrtine cele poti, je izvedla čelni lok v velikosti tričetrtinskega čelnega kroga. Lahko tudi napravi roka dvojno ali trojno ali večkratno celo pot. To so torej loki. Hoka pri tem vihti, se premika kolebno.
Imamo pa dvojne loke, in sicer č e 1 n e in b o č n e. V prejšnjem slučaju je desna roka izvedla čelne kroge, ker se je pomikala v čelni ravnini, vzporedno s čelom. Pri drugih — bočnih pa bi šla roka n. pr. iz izročen j a naprej dol skozi predročenje, priročenje, vzročen j e in bi se po tej poti zopet vrnila v v zračenje. Ti krogi so pa soročno v točno bočnih ravninah neizvedljivi, ker sc telesna konstrukcija upira temu gibanju
rok, ker ne moremo prenesti obeh rok v lego, nasprotno predročenju ali pred-ročenju gor — to je visoko zaročen j e in vzročenje nazaj. Raditega se celotni bočni krogi izvajajo le ejnoročno. Izvedljivi so pa tudi še enoročni prečni krogi, kjer se roka premika po prečni ravnini.
Smer krogov in lokov določujemo po smeri gibanja iz vzročenja.
Iz vzročenja imamo pri čelnih krogih smer v desno in levo, to je ven in n o t iz odročenja g o r in dol, iz priročenja istotako kot iz vzročenja n a note r in na vcn. Bočni pa iz vzročenja naprej in nazaj	iz pred ročen j a gor in
dol iz priročenja naprej gor in nazaj gor. Pri izvajanju lokov naj se pazi, da so krožeče roke docela ,napete in da se roki gibljeta točno v ahtevani ravnini.
4. Razni položaji dlani oziroma pesti.
Pri gibih rok se mora paziti tudi na to, kako so dlani v posameznih legah zasukane. Z ozirom na to imamo štiri glavne položaje pesti.
Vzemimo predročenje!
Pod pojmom predročenja razumemo preje opisano lego lehti — ne pa natančno tudi položaj pesti, ker moremo v predročenju imeti pest na štiri strani, da je zgoraj ali palec ali dlan ali hrbet ali mazinoc. Poleg tega moremo predro-čili tudi še na dva načina ali tako, da imamo oprsij e stisnjeno v pest, ali pa iztegnjeno v c n o r a v n i n o. Blede tega treba paziti na to, da je takrat, kadar je osprstje stisnjeno v pest, tudi palec skrčen tako, da pride njegov gornji del, ki tvori pravi kot s spodnjim, povprek čez kazalec in sredinec.
Zelo često telovadci greše s tem, da imajo palec iztegnjen in položen zgoraj čez kazalec, dočim mora biti popolnoma skrčen zunaj pesti, da ima pest o k r o g-1 o obliko. Če pa je predpisano, da mora biti oprsij o iztegnjeno, so prsti docela, vendar pa ne prisiljeno stegnjeni, sklopljeni, dlan odprta in palec sc mora prilegati ob notranji rob roke in kazalca; pri tem mora biti roka tudi v zapestju iztegnjena in mora v obojih slučajih oprstje ležati v isti ravni črti z iztegnjenima lehtema.
Kakor že omenjeno, moramo v vseh legah roki imeti zasukani na štiri glavne načine. Te lege označimo z ozirom na
položaje palca, dlani hrbta in mazinca. V predročen ju zavzema oprsij e tisti položaj, kateri izmed teh štirih delov roke je zgoraj. Če sta zgoraj palca sta p al č-j i, če sta zgoraj dlani je d 1 a n j i, če sta zgoraj hrbta je h r h t n i , če sta zgoraj mazinca sta m a z i n č j i.
Isto je v odročenju. Najnavadnejši palčji položaj, pri katerem držimo v pri-in zaročenju palec spredaj, v pred- in odročenju zgoraj — v vzročen ju pa zadaj. Kadar ni posebej naznačen kak drug položaj, sc razume vedno palčji: kateri izmed teh štirih delov roke je obrnjen na tisto stran, na katero je v palčjem, to je v navadnem položaju.
Te položaje izmenjavamo potom sukanja roke not ali ven.
5.	Gibi rok potom skrčenja in iztezanja.
Ud je iztegnjen, če so vsi njegovi deli v ra vini črti — nasprotno pa skrčen, če ti tvorijo med seboj kote in se tako posamezni deli medsebojno zbližujejo. Krčenje uda se izvrši potom delovanja priteznih mišic — iztezanje pa potom o d t e z n i h. Skrčeni položaj roke nazivi jemo po legi zgornje lehti: če je ta v smeri zaročenja, je to zaročno krčenje, če v smeri odročenja, je to odročno, če v smeri predročenja predroč-no, če v smeri vzročenja, vzročno, če v smeri priročen ja, je to priročno krčenje.
Vzemimo priročenje.
Če roki v priročenju skrčimo tako, da je zgornja lakt popolnoma mirna in cel čas giba smeri kot prvotno navzdol, spodnji pa se spredaj dviguje in se približuje rami, tedaj ne pravimo, da smo roko predročno skrčili, ampak da smo jo upognili. To pa zato, ker se je pri tem premikala le spodnja lakt. Če sedaj spravimo po nasprotni poti spodnjo lakt v priročenje in jo torej iztegnemo, je to p r o ž e n j e. Roko smo iz priročnega krčenja oziroma upognjenja prožili v priročenje.
Istotako imamo predročno — zaročno— odročno in vzročno u p o g n j e-n j e oziroma p r o ž e n j e. Možno nam je pri tem sprednjo lakt premikati na več strani, naprej, nazaj, v eno ali drugo stran. To se mora pri nazivanju giba tudi označiti, n. pr. odročno upog-n j .e n j e navzgor.
Torej zapomniti si je treba, da je upognjeni e in proženje skrčevanje ozi-
roma iztezanje roke takrat, kadar je gornja laket pri tem gibu docela mirna im se giblje le spodnja.
Če se pa gibljeta obe lakti, da torej tudi zgornja izpremeni svojo lego, imamo pa skrčevanje in suvanje.
Če iz priročenja primikamo pesti rok ob straneh trupa navzgor, se pri tem tudi komolec dviguje in s tem obe lehti; pest se ustavi pod ramenom — zgornja lakt je iz navpične lege prišla v poševno navzad, torej v smer zaročenja in ker je roka pri tem skrčena, je to zaročno krčenje. Torej iz priročenja smo zaročno skrčili, dočim bi iz priročenja ne mogli priročno skrčiti, ampak le priročno u p o g n i t i.
Če iz zaročnega krčenja iztegnemo roki naza j v zaročen i e — smo zaročn o prožili, ker je ostala gornja lakt mirna. Nasprotno pa je s u vanje, ki je ono iztegnjenje, kjer se giblje tudi zgornji lakt. N. pr. če iz zaročnega krčenja spravimo po najkrajši poti roki v predročenje — s tem s u nemo n a-prej, če v odročenje — sunemo v strani, če v vzročenje, sunemo g o r. Pri tem imenovanju torej ne rabimo imena dosežene lege. Docela napačno je torej imenovati ta sunek naprej : predročenje! Tudi ne rečemo predročno suniti, ali suniti v predročenje, ampak suniti naprej.
Opomba! Če hočemo ustvariti pri telovadcih tudi strokovno, telovadno znanstvo, sc mam je treba dosledno držati točnih poimenovanj, dasiravno sc za prakso shaja le s par imeni ali tudi z golim opisom. Opozorim pri tem, da se zmožnejši bratje oprimejo tudi teorije in se pri tem drže pravilnosti, ker jim bo to neobhodno potrebno za vaditeljske izkušnje, s katerimi bomo začeli.
6.	Gibi skrčenih rok.
Imamo še tretjo vrsto gibov rok, ki pa ne pridejo v praksi toliko do veljave. To so namreč gibi skrčenih rok. N. pr. prehod iz zaročnega krčenja naprej do priročnega iztega, do odročnega naprej, iz tega potom zasuka do odročnega [navzgor, iz tega do predročnega navzgor in iz tega zopet potom zasuka do predročnega not.
Pri vseh teh skrčenih gibih sta roki kolikor mogoče skrčeni, da sta obe lakti kar najbolj približani druga drugi. Po-
leg teh navadnih skrčenih leg imamo še skrčenja vpravemkotu.ki nam služijo pri borbnih vajah v obrambo telesa in se zovejo krit j a. Potom kritij se branimo pred udarci. N. pr. nasprotnik nas hoče udariti na vrh glave; kako se bomo brez umikanja ubranili tega napada? Prvič s kritjem, in sicer v r h n i m: desno roko dvignemo v komolcu v pravem kotu srčeno naprej navzgor, da je zgornja lakt dvignjena ob desnem ušesu, spodnja pa je vodoravna počez malo naprej nad glavo. S tem
torej, da nasprotnikovi roki potom tega kritja zapremo pot do naše glave, se ubranimo udarcu na glavo, ker zadene ta ob našo spodnjo lakt. Potom stranskega kritja se ubranimo vnanjim udarcem na uho. — Desno, levo roko dvignemo, daje zgornja lakt vodoravna v smeri odročenja, spodnja pa pokončna in tako zastraži stran glave pred udarcem. Sovražnikovih udarcev se ubranimo tudi tako, da zgrabimo njegovo roko v zapestju. Ta gib se imenuje z g r a b.	(Dalje.)

VAJE NA ORODJU.
Da se dvigne naše tehnično delo, ki je z ozirom na mnogovrstno orodje še zelo pomanjkljivo, do večje popolnosti, bode izhajal popis vaj na posameznih orodjih zaporedno v vsaki številki »Mladosti.« Nekateri odseki vse premalo gojijo splošno telovadbo, le nekatera orodja so jim priljubljena. To se mora odpraviti! Bodite popolni v telovadbi s tem, da boste odslej telovadili na vseh orodjih, ki jih premore odsek.
Vsak fant, ki je brez kake telesne hibe in zdrav, je zmožen za telovadbo na orodju. Vsak drug vzrok, kakor n. pr. okornost, ti prežene vaja. Gotovo ne more biti nihče takoj od začetka dober telovadec, polagoma si pridobi dovršenost. Zato, fantje, proč s takimi izgovori !
Za razvoj mišic in ostalega telesnega ustroja je nujno potrebna telovadba na orodju. Telo, ki je zdravo, potrebuje moči, da se vzdržuje proti bolezenskim navalom. Tako nam utrjuje drog zlasti ročne, bradlja ročne, prsne in nožne, konj zlasti nožne mišice. Toda, da bi telovadili le na nekaterih orodjih n. pr. le na drogu in bradlji, je delo zopet prepomanjkljivo. Res otežuje pomanjkanje orodja vsestransko telovadbo, pa vendar je par orodij, ki so tako enostavna, da si jih lahko nabavi vsak odsek. Zlasti je priporočljiv skok, ki ga vse premalo gojimo. To pričajo naše javne prireditve. Skoro nikjer ne vidimo prostega skoka, ki je zelo bogat na svojih izvedbah; le bradlja in drog vladata na javnih telovadbah. Bratje,
FR. KL.
ljubite r a z n o v r s t n o s t, eno glavnih zahtev na javnih prireditvah!
Glede vaj samih se je že večkrat pisalo. Ne s težkimi vajami izpočetka na dan, ampak po stopnjah do njih! Kdor bo začenjal z lahkimi vajami in se ho-vspenjal po stopnjah dO' višjih, težjih, bo Sčasoma dober in dovršen telovadec, dočim se onemu, ki začne z težkimi vajami, uniči vse nadaljno delo. Sam si zatre veselje do prave telovadbe. Pazite na to zlasti vaditelji!
Kako naj telovadimo? Vztrajno, ker le z vztrajnostjo kaj dosežemo. Še nekaj naj opomnim tu, česar ne bom omenjal pri vajah samih. Bratje, gotovo imate v sebi čut za lepoto. Zakaj se ne ravnate po tem čutu? Javne prireditve nam često kažejo popustljivost estetičnih zahtev. Proč s to popustljivostjo! Kar ni p r i m orno, kakor n. pr. krčenje in raznoževanje nog, odpravile! Natančno naj se izvede vsak gib. Gibi sami naj bodo jasni in naj se r a z 1 o č u j e j o od drugih podobnih gibov. Kar zahteva raznovrstnost glede orodja, to zahteva tudi od vaj samih. Eni in isti gibi naj ne prevladujejo cele vaje, ampak različni gibi naj se vežejo v lepo celoto. Vajo izvajaj strumno, vsak gib naj se loči s hipnim, pa vidnim presledkom, da bo izvedba res členkovi t a.
Ako izvedeš gib v eno stran, izvedi tudi podoben gib v drugo stran, da ugodiš somcrnosti. Da bo ličnost prevladovala celo izvedbo, se morajo posamezni gibi prilegati drug drugemu. Noge naj bodo napete povsod, kjer ne za-
hteva vaja skrčenih ali kjer jih f.ii dovoljeno skrčiti. Tezno izvajana vaja naj se dela počasi in enakomerno.
Glede razdelitve vadbene tvarine se bomo ravnali po lanski M. P. razdelitvi. Gibi so si v različnem sorodstvu med seboj in po takem sorodstvu razločujemo 12 vadben, vrst: 1. veso in nje izmeno, 2. oporo in izmeno opore, 3. sed in presedanje, 4. ročkanje, 5. kolebanje,
6.	obrate, 7. vzmike, 8. navpore, 9. toče, 10. premike, 11. mete, 12. drže.
Drog.
Drog je enoosno orodje, katerega os je drog sam. Z ozirom :.ia višino imamo
1.	drog visini bokov, 2. doprsni, 3. do-ramni, 4. dosegljivi in 5. do skočni drog. Zadnji je najvažnejši, ker ria. njem lahok izvajamo vse vaje; zato na mo pri vajah večinoma govorili le o njem. Z ozirom na drog je naša postavitev k drogu bočna, če je os droga vzporedna z ramensko osjo; prečna, če je pravokotna na drog. Droga se primemo z n a d p r i j e m o m , kadar so prsti na drogu, palec pod drogom; s P o d p r i j e m o m , če se primemo temu 'nasprotno ; z d v o p r i j e m o m , z eno roko nadprijem, z drugo podpri jem. Obrnjeni p o d p r i j e m , ki pride le malokrat v rabo, se izvede, da zasuče-mo roki s palci naznotraj za 180 stopinj. Spredaj je, če je orodje pred nami, zadaj, za nami.
1. Vesa.
V vesi smo tedaj, kadar je naše telo vse ali vsaj večinoma pod drogom. Vesa je prosta, kadar visimo le za roke ali le za noge. mešana, kadar za roke in za noge obenem. V prosti vaji imamo: 1. iztegnjeno veso, ki jo kratko nazivamo »vesa«, kadar je telo kakor tudi roke docela iztegnjeno; 2. z g i b o , roki skrčeni in telo iztegnjeno; 3. v zn osli a vesa, nogi dvignjeni do droga; 4.
strmoglava vesa, telo uleknjeno in dvignjeno do navpičnega položaja, da glava visi navzdol. Poleg teh, ki so najvažnejše, imamo še veso v z a p e s t-j u, v p r e d 1 a k t j u, na 1 a k t e h in v z a 1 a k t j u. Te vese izvajamo, če se držimo za roke. Ako visimo za noge, imamo veso v p o d k o 1 e n j u in v n a r -tih. Mešane vese so pa: obesa v p o d k o 1 e n j u , obesa v ,n a r t i h , s t o j n a v e s a , ako se opirajo noge na tla v kotu nad 45", in 1 e ž n a vesa v kotu pod 45".
Te vese izvajamo na različne načine: bočno ali prečno z ozirom na os droga; spredaj ali zadaj, z raznimi prijemi, enoročno ali oberočno, upognjeno ali uleknjeno.
Izmena vese je prehod iz ene vese v drugo. Izvaja se potom obratov, prevlaka, z menjavanjem prijemov, s pritezanjem ali s spuščanjem itd.
2.	Opora.
V opori smo, ako je naše težišče nad drogom. Kakor pri vesi, tudi tu razločujemo prosto in mešano o po r o. V prosti opori razločujemo; v z p o r o , telo in roke iztegnjene; sklek, roke skrčene; jezdna opora, nogi oklepata drog. Mešana opora pa je 1 e ž n a , kot podolžne osi telesa pod 45"; st o j -n a , nad 45". Druge opore niso posebno važne. Opora se-izvaja na iste načine kot vesa. Izmenjujemo jo s preprijemanjem, z obrati, zlasti pa s premahi, z vztezanjem iz skleka, s spuščanjem iz vzporc.
3.	Sed.
Sedimo, kadar se dotikamo z zadnjo ali z notranjo stranjo stegen orodja. Sedi so s o n o ž n i, nogi strnjeni, e n o-nožni, r a z n o ž n i (nogi narazen) in jezdni (nogi oklepata drog). Načini kol pri opori. Izmena seda se imenuje presed anje, ki se izvaja s premahi ali obrati.	(Dalje.)

IZ TELOVADNIH ORGANIZACIJ.
Češki »Kr. soc. Orel« na Dunaju v XV. okr.
je priredil 15. novembra 1913 I. slavnostno akademijo v proslavo 4 letnega obstoja, ki je izborno uspela. V bogatem sporedu so poleg ra žitih pevskih in godbenih točk nastopali tudi Orli in Orlice. Vadili so fdani: proste vaje, na bradlji (prva vrsta), skupinske proste vaje in
vaje s sabljami — Orlice pa s kiji in z boben-čki pri pevanju narodnih pesmi. Slavnost se je zaključila z živo sliko: Pobratimi j a Orla češkega in slovenskega. Lepo uspela akademija je podala dokaz, da se je odsek v štirih letih dvignil do visoke stopnje v vsakem oziru. Kljub vsem težavam, ki ovirajo češkim Orlom na Du-
naju svoboden razvoj, izmed katerih je glavna p o m a n j kanj e telovadnic — se vendar češki Orel na Dunaju čedaljebolj dviga in raste. Na Dunaju samem je 6 odsekov, ki so z ostalimi odseki dolnjeavstrijsitimi spojeni v »S vaz dolnerakousk y«. To akademijo je poselil tudi akademični Orel slovenski i» drugi člani »Danice«, katere so vsi udeleženci, predvsem Orli, navdušeno pozdravljali. — Želimo Orlu češkemu na Dunaju najuspešnejšega razvoja!	M. P.
I.	Podzvezni zlet Orla kraljevine Češke se bo vršil meseca avg. 1914 v Kraljevem Gradcu. Tu bo prvič nastopil samostojno Orel iz Češke, da pokaže svojim prijateljem in sovražnikom svoje uspehe. Pridne priprave dokazujejo, da se bo zlet vršil kar najlepše. Severni Orel je našel na Moravkem najugodnejša tla in se je tu najhitreje in najbolj 'razširil. V Šleziji in še bolj v kralj. Češki pa mu ovira razvoj predvsem nasprotna telovadna organizacija sokolska. Toda kljub vsem oviram se Orel tudi po Češki čedalje bolj razvija — v zadnjem letu se je njegova moč z ozirom na število odsekov in članstva celo podvojila. Razvijati se je začel zadnji čas tudi po južni in zapadni Češki. Dal Bog, da bi kmalu razprostrl svoja mogočna krila nad celim rodom Libuše!	M. P.
Češki katoliški Sokoli v AmerikL Slovani imajo tudi v Ameriki svoja telovadna društva — sokolska društva, in sicer dvojna: katoliška in navadna ne katoliška sokolska društva. Poleg slovenskih so razvita predvsem češka. Na predlanskem zveznem zletu češkega Orla v Kromeriži je zastopal ameriške katoliške Sokole član, odposlan od ondotne Zveze, da se je tako udeležil one velike manifestacije v domovini in osebno prinesel pozdrave — bratov za morjem. Njihov kroj je enostaven: črna surka in črne hlače, širok črn klobuk, bela srajca in črn pas z monogramom. — Lani je imela ta »Katoliška češka Sokolska Zveza v Ameriki« III. svoj veliki zlet, ki je trajal od 29. avgusta do 2. septembra v mestu South Omaz v državici Nebrasca. Na tem zletu, ki jo imel značaj velike slovesne manifestacije in ki je izborno uspel, so pokazali češki katoliški Sokoli ameriški svojo moč. Dne 30. avgusta so se vršile tekme (teden dni po naših), kjer je tekmovalo 113 članov iz 136 odsekov v treh . oddelkih v vajah na drogu, bradlji, konju na šir, z ročaji, konju navzdol, v skoku na višino, na daljino, v skoku s palico in v prostih vajah. Po tekmah se je priredil slavnostni večer na čast tekmovalcev. — Glavna slavnost pa se je vršila v nedeljo 31. avgusta. Angleški, kakor tudi češki liberalni listi so soglasno hvalili to impozantno manifestacijo. Telovadba se je vršila tudi še naslednji dan, v torek pa je bil vaditeljski tečaj. -— Zveza čeških katoliških Sokolov v Ameriki šteje 1200 članov, od teh 500 telovadcev, premoženja pa ima nad 10.000 K. Želeti bi bilo, da bi stopili ti češki katoliški Sokoli ameriški v ožji stik z drugimi slovanskimi Orli.	M. P.
Akademijo pripravlja za letošnjo sezono Orel v Prostejevu na Moravskem. Na bogatem sporedu so razen telovadbe na orodju, godbe in petja tudi proste vaje v obliki plesa z ameri-kanskimi zastavicami. Vaje bode proizvajal ženski naraščaj, moški naraščaj pa nastopi v vajah s kopjem. Zanimivo za nas je, da sc bo ob tej priliki prvič uprizorila tudi vaja z ja-
ponskimi pahljačami ob zvokih slovenske pesmi »Po jezeru .	. .«. Člani bodo nastopili
v novih, težkih prostih vajah, ob katerih se bo igrala himna slovenskih Orlov. V.H.
Sokoli v Kolinu na Češkem so izključili iz društva vse one, ki so bili v pripravljalnem odboru za tamošnji katoliški shod, med njimi tudi g. dekana.
Kmalu potem so degradirali tudi tako-imenovano »Kmachovo Sokolsko godbo«, ker se je udeležila »klerikalnega« sprevoda, četudi v navadni obleki. Godba se zdaj ne sme ,več imenovati »sokolska«, ne sme nositi sokolske uniforme ali kakoršnihkoli sokolskih znakov. S tem so »Sokoli« zopet pokazali, da, so zoper vse, kar je le količkaj — katoliškega. V. H.
»Vestnik Sokolsky«, uradni list »Češke sokolske Zveze« piše o I. vseorlovskem zletu v Ljubljani, — da je šlo Orlov v izpre-vodu, natančno preštetih 1394 (pa nas je bilo čez 2000!), — dalje pravi, da je vadilo proste vaje 8 7 0 članov skupno z naraščajem, (dočim je nastopil naraščaj posebej!) Dalje: Orlic je n a s t o p i lo 13 s palicami, dočim je nastopilo 13 čeških Orlic s kiji, dalje 30 slovenskih Orlic s prostimi vajami — s palicami je pa nastopil naraščaj!). — Vidi se, da se tudi češko Sokolstvo nekako zanima za nas — kar mu damo na prosto; toda to, da si je privzelo, (razvidno iz mnogih slučajev), v svoj program izdajati v svet laži o Orlov-stvu — je pa dokaz njegovega strahu pred vedno bolj se razvijajočim Orlom. In zato skuša na ta neviteški način izpodkopavati svojemu nevarnemu konkurentu vpliv. Le pazi naj se Sokolstvo, da ga ne bo ta palica, ki se je poslužuje v oporo na potu k svojemu cilju, dovedla do žalostnega padca!	M. P.
Poljski Sokoli in maša. O priliki poljskega sokolskega zleta C. julija 1913 v Lvovu je bila tudi sv. maša na prostem. Poljaki se doslej niso dali zapeljati od čeških Sokolov v boj zoper vero in zato svoje slavnosti vedno združujejo z javno službo božjo. To pa seveda češki Sokoli smatrajo za nepotrebno »klerikalno« parado in so zato pri sv. maši ves čas stali s čepicami na glavi. Poljaki jih zato sedaj niti več vabili ne bodo, da jim ne bo treba gledati, kako češki Sokoli žulijo njih verski čut. V. H.
Srbski Sokol v Bosni in Hercegovini je skoraj popolnoma uničen, kajti v zadnjem času, ko je bilo radi vojske razglašeno izjemno stanje, je vlada 54 odsekov razpustila. Sedaj, ko so se povrnile normalne razmere, težko da bi se toliko odsekov vnovič ustanovilo.
Bulgarski Sokoli ne pridejo v Ljubljano. V avgustu 1914 se bo vršil v Ljubljani vseso-kolski zlet, ki je bil lansko leto prepovedan. Povabljeni so nanj tudi bulgarski Sokoli, ki pa ne pridejo. Predsednik bulgarske sokolske zveze naznanja namreč v sofijskem dnevniku »Večerna Pošta«, da se Bulgari ne morejo udeležiti zleta tam, kjer se je proslavljalo srbsko orožje in se pritrjevalo krivični delitvi Makedonije na škodo Bulgarov.	V. H.
Judovski »turnerji« so imeli na Dunaju dne
7.	avgusta 1. 1. javno telovadbo. Baje jih je vseh skupaj 10.000, in sicer v Avstriji, na Nemškem, Bulgarskem, v Švici in — Palestini. V Avstriji, kakor znano, so »turnarji« j ud e izključili iz svojih društev in isto nameravajo tudi na Nemškem. Zato so se j udje postavili na svoje noge.
Št. 2 in 3
MLADOST	Stran 37
tako da imamo sedaj razen nemških tudi judovske »turnarje«.	V. H.
»Union des Patronnages de France« je velika katoliška organizacija na Francoskem, ki ima namen gojiti telovadbo med šolsko mladino. Njen začetek sega v zadnja leta prejšnjega stoletja; tekom teh malo let se je pa tako razvila, da se je že večkrat udeležila telovadne
tekme v Vatikanu. Seveda se je kaj takega zdelo naprednim republikancem zelo nevarno in zato so hitro ustanovili enako organizacijo, v kateri naj bi se mladina pripravljala za .vojaško službo. S tem pa katoliško telovadno gibanje ni nikakor ustavljeno — nasprotno še bolj se razvija in utrjuje.	V. H.
DROBIŽ.
Alkohol na Ruskem. Ruski časopisi poročajo, da so v preteklem letu dohodki iz alkoholnega monopola znašali 1 milijardo (1000 milijonov) 'rubljev. S strahom in skrbjo po-vdarjajo listi, da se v zadnjih letih pijančevanje šestkrat hitreje širi nego prebivalstvo. Še v prejšnjem letu je bil dohodek od alkohola za 4 milijone manjši. Vlada ima iz pijančevanja obilne dobičke, zato pa niti od daleč ne misli nastopiti proti tej kugi, marveč sama peha narod v revščino in pogubo.	V. H.
Pismo Orla — vojaka.
Bratje! Zdi se mi potrebno, da Vam danes izpregovorim par besed o zelo važni zadevi. Vojaški nabori so zopet tukaj, in ko bodete dobili to številko v roke. Vas bo mogoče nekaj že opravilo naborno dolžnost, večina pa. pride pozneje na vrsto.
Mladenič - Orel, mlad, zdrav, poln krep-kosti in življenja, povrhu tega še nabornik mogoče prvega razreda, kako koprni in šteje dneve, ko bode treba stopiti pred vojaško komisijo in iz njenih ust slišati sodbo o svoji telesni moči.
Prišel ho dan nabora in za ta dan se bratje-naborniki pripravljajte že sedaj! Naredite previden načrt, da bodete dan preživeli v poštenem veselju, preživeli trezno, da Vam bode dan ostal v prijetnem spominu, orlovski organizaciji pa v ponos in ugled! Ne delajte nikakih kompromisov s fanti drugih vrst, temveč zberite se ta dan Orli s k u p a j v društvu ali v telovadnici ter se veselo a pametno podajte na naborni prostor! Nikar pa ne napravljajte tja in nazaj grede pri vsaki gostilni šta-cijonov, kakor je to razvada — ne! Če že greste v gostilno, pojdite v pošteno našo gostilno in nikar ga ne čez mero! Pri kakem pretepu ali razgrajanju, vpitju in kvan-tanju našega fanta ne sme biti zraven. Le bodite ta Vaš dan veseli, naj le zadoni iz Vaših grl poštena slovenska pesem, le bodite po-
nosni na cvetje, katero bo krasilo Vaše prsi — toda pri tem ne pozabite, da ste Orli!
Marsikateri iz naših vrst bode zopet potrjen. Prijatelj dragi, že danes Ti kličem, bodi ponosen na to! Nikar ne bodi otožen, klavern; cesar potrebuje vojakov-mladeničev značajnih, in. nasprotno potrebuje naša organizacija članov vajenih discipline, — vojakov. Še enkrat, bratje: bodite ta dan vedno skupaj! — Vaša pot naj se prične in konča v telovadnici in naj bode za Vas častna!
Iskreno pozdravljeni!
Vaš Ivo.
Pijančevanje na Nemškem. Ravnatelj statističnega urada v Berlinu, dr. Harvvig, objavlja v nekem časopisu, da je v treh letih (1905—1907) prišlo v nemške bolnišnice do 50 tisoč bolnikov radi pijančevanja. V tem času je 17.707 oseb vsled nezmernega uživanja alkohola znorelo in od teh je 1. 1907. v deliriju umrlo .‘1901. Na leto je torej samo na Nemškem od alkohola uničenih več ko 20 tisoč ljudi. Vse te žrtve nesrečnega alkohola postanejo breme za državo in jih mora vzdrževati v bolnišnicah in norišnicah.
V Avstriji na tem polju tudi lepo »napredujemo«. Medtem ko je na Nemškem med 23,500.000 katoličani približno 50 tisoč abstinentov, jih je v Avstriji med 22 milijoni le 10 tisoč. Na leto se v Avstro-ogrski monarhiji izda 2500 milijonov za alkohol in samo na Kranjske m d o 30 mili j o n o v K. V norišnici na Dunaju je 70% bolnikov-nlko-holikov. Ni čuda; saj je bilo 1. 1894. na Koroškem celih 1574 mož in 416 ženskih, ki so bili dannadan pijani.
Prav ima »das katholische Kreuzbtind-nis«. ko v svojem nedavno izdanem proti-alkohlnem oklicu pravi: »Gospod, odpusti nam! Ne vemo, kaj delamo!«
Alkoholu tudi v naši organizaciji neizprosen boj!	V. II

ORLOVSKA POŠTA.
KRANJSKA PODZVEZA.
Vaditeljski zbor Kranjske podzveze Orlov je priredil za vse okrožne načelnike Kranjske Podzveze dvodneven tečaj in sicer 1. in 2. februarja t. 1.
Poleg prostih vaj in vaj s palicami so se vadile vaje na orodju s posebnim ozirom za vadbo članov po odsekih. Brate okrožne načel-
nike poživljamo, naj te vaje nemudoma vadijo po odsekih.
Na tečaju so bila zastopana sledeča okrožja:
1.	Dev. Mar. Polje, br. Srečko Svetek.
2.	Dobre polje—Vel. Lašče, br. Anton Drobnič in Anton Prelesnik.
3.	Vrhnika, br. Franc Petrovčič.
4.	Idrija, br. Ignacij Leban.
5.	Št. Vid nad Ljubljano, br. Janko Kvas.
G. Trnovo—Košana, br. Vekoslav Zajc.
7.	Šmarje—Sap, br. Franc Gliha.
8.	Št. Peter v Ljubljani, brata Franc Slana in Filip Copar.
9.	Šmartno pri Litiji »Obsavsko okrožje«, br. Martin Perme.
10.	Trebnje, br. Franc Zupančič.
11.	Jesenice, br. Janko Klinar.
V bodoče bi bilo želeti, da se takih tečajev udeleže vsa okrožja in ne samo nekatera. Če so se udeležila najboljša okrožja, bi bilo tembolj umestno, da se udeleže tudi slabša, ki najbolj potrebujejo pouka.
Prva dva dneva velikega tedna pred Veliko nočjo se bode vršil še en tečaj za okrožne načelnike Kranjske Podzveze in takrat upamo, da bodo zastopana tudi ona okrožja, katera na prvem niso bila.
Pavle Kržan,
t. č. načelnik Kr. Podzveze.
Nekatera bratska okrožja nikakor nečejo odgovarjati na želje vadit, zbora Kranjske Podzveze. Naj se v bodoče bolj točno posluje, ker sicer zastaja delo. V prvi vrsti so to dolžni bratje okrožni predsedniki in načelniki, ki ne odstopajo dopisa takoj po prejemu onemu, komur je namenjeno, druga krivda pa je tajnikova ali zapisnikarjeva, ki se težko pripravi k pisanjuj med tem pa preteče že mesec dni ali pa še več. Raditega naj se voli na občnem zboru samo zmožne ljudi in ne takih, ki bi samo čast uživali! Če se bode v bodoče še to ponavljalo, bodemo v »Mladosti« imenoma povedali ona okrožja, katerim je treba po trikrat pisati in jih prositi za odgovor! Naj se disciplina in točnost pokaže tudi v poslovanju pri korespondenci!
Idrija. Naših poročil manjka v »Mladosti«, dasi smo se mnogokrat oglasili. (Op. uredn.: Prevečkrat in preobširno! Da bi priobčevali izvlečke predavanj, nimamo prostora. Dopisniki naj omenjajo le najpotrebnejše!) Za danes zadostuj, da posamezna predavanja, ki smo jih tekom zadnjih mesecev imeli, samo markiramo. — Dne 12. decembra m. 1. je predaval br. Iv. Kanduč na podlagi »Zlate knjige« »O nc-značajnosti in nemarnosti«; dne 2. januarja 1.1. isti »O zatajevanju in čistosti«. To pot smo zbrani Orli čas ti tali našemu g. dekanu Mih. Arko na častnem odlikovanju, da je imenovan častnim komornikom sv. Očeta. Dne 9. januarja jo govoril br. Iv. Kanduč »O molčečnosti«. Dne 23. januarja je predaval č. g. J o s. Gnidovec. V svojem predavanju nas je popeljal v Italijo in Rim. Zanimiv je bil zlasti opis katakomb. Na tem sestanku je govoril tudi br. Kanduč »O suženjstvu«. Dne 30. januarja je bilo predavanje »O orlovskem viteštvu«. Predavanje se je tikalo dostojnega občevanja z drugim spolom. Dne 13. februarja je bilo apologetično predavanje »O bivanju božjem«. Kratek pregled predavanj zadostuj, da uvidimo, da naš Orel zvesto vrši izobraževalno delo naše organizacije.
Idrija. V nedeljo, dne 18. januarja 1914 je napravil tel. odsek »Orel« v Idriji svojo javno telovadbo v hotelu Didič. Predno se jo pričela telovadba, je bilo sprejetih troje članov in sicer: br. Feliks Polanc, Andrej Rejc in Tomaž
Rupnik. Predsednik je lepo pozdravil nove člane, nakar so javno obljubili, da ostanejo zvesti »Orlu« do smrti. Pozdravil je nove člane »Orla« tudi monsignor Mihael Arko ter podal vsem novim članom roko. V imenu Zveze pa je pozdravil č. g. br. L. Turšič. — Nato je nastopilo 22 dečkov naraščaja. Nove članske proste vaje je telovadilo 16 telovadcev in na orodju —"konju, bradlji in drogu — 12 članov. Telovadbo je zaključila lepa skupina. Po telovadbi se je uprizorila alegorična slika »Mati Slovenija in njena deca«. — Javne telovadbe so se udeležili telovadci uniformirani..— Vsem gospodom in gospodičnam, ki so pri tem našem nastopu prijazno sodelovali, izrekamo tem potom našo najlepšo zahvalo.
Idrija. Naš 7. redni občni zbor se je vršil dne 4. januarja t. 1. Odsek šteje 29 rednih in 105 podpornih članov. Sej je bilo v pretečenem letu 48 rednih, 2 izvanredni. Sestankov smo imeli 22. K sv. obhajilu smo skupno pristopili dne 9. marca in 8. decembra. Izleti so bili dne 25. maja v Belo, dne 13. julija v Žiri, dne 28. septembra na Vrhniko in o priliki slovensko-hr-vatskega katoliškega shoda v Ljubljano. — Med letom nam je ugrabila smrt izvršujočega člana br. Ivana Vidmar, c. kr. davčnega praktikanta, in podpornega člana br. Valentina Majnik. Oba ohranimo v blagem spominu! — Blagajniška knjiga izkazuje 430 K 49 h dohodkov in 424 K 47 li stroškov. Vaditeljski zbor je imel 12 sej in 50 telovadnih ur. — Agitačni pododsek je imel 6 sestankov. Naraščaj se je zopet ustanovil dne 9. avgusta 1. I.; pristopilo je 67 fantov, povprečni obisk 20 fantov na uro. »Mladosti« dohaja na odsek 54 izvodov. Volitev novega od-bora: predsednik br. Karol Treven, podpredsednik in duhovni voditelj č. g. kaplan Jos. Gnidovec, načelnik br. Janko Nagode, tajnik brat Ivan Gregorač, tajnikov namestnik br. Franc Ferlan, blagajnik br. Karol Hrovat, blagajnikov namestnik br. Čibej Leopold, odbornika brat Rejc Andrej in br. Rupnik Tomaž, pregledovalec računov br. Leopold Puc, zastopnik Katol. delavske družbe br. Ivan Svetličič. Navzoč je bil tudi preč. msgr. Mihael Arko, ki je izprego-voril vsem navzočim nekaj bodrilnih besed ter jih navduševal na vztrajno delo.
Ljubljana (Sv. Peter). Dolgo časa že ni priobčila »Mladost« nikakih novic iz našega odseka, zato naj mi bo dovoljeno, da vam sporočam par važnejših dogodkov iz zadnjega časa. V prvi vrsti naj omenjam organizacijo naraščaja. Veselje se nas je polastilo, ko smo zvedeli za znano razsodbo upravnega sodišča, s katero se uvel java, da sme ljudskošolski naraščaj telovaditi pri telovadnih društvih. Kdor pozna razmere med mladino v Ljubljani, ta mi bo pripoznal, da je neprecenljivega pomena organizacija naraščaja v orlovskih odsekih; posebno če pomislimo, da je nasprotna organizacija že dosedaj vzlic prepovedi gojila telovadbo naraščaja, iz teh vrst so izšli njeni najboljši telovadci; medtem ko smo se mi ozirali na ukaze šolskih oblasti, so si Sokoli pripravljali pot' med mladino v Ljubljani. Zato pravim, je naše veselje tem večje, ker se tudi nam nudi prilika, da gojimo telovadbo naraščaja. Naš odsek se je takoj zavedel te svoje naloge in se lotil z veliko vnemo tega dela, ki je največjega pomena za razvoj in rast vsakega odseka. In veseli nas, da smo dosegli že v preteklem letu lepo vspehe na tem polju. Že sedaj
šteje naraščaj okrog 70 dečkov in to število vedno raste. Lansko leto meseca junija jih je nastopilo v Mostah samo 9, na katoliškem shodu 22 in pri javni telovadbi dne 4. jan. 1914 v »Unionu« že okrog 00; te številke nam pričajo, da je pot, katero smo ubrali, prava, povdarjam ob tej priliki, da je vspeh zasluga združenega organizatoričnega in telovadnega dela. S samo telovadbo ne bomo privezali dečkov na našo organizacijo, glede tega smo si popolnoma na jasnem. Poleg redne telovadbe 2 krat na teden je prirejal naraščaj redne mesečne predstave, pri katerih so nastopali sami dečki. Pred predstavo je bil kratek nagovor, dečki so nam zapeli par pesmi, nato pa vprizorili kako otroško igro. V poletni sezoni smo priredili 0 izletov v ljubljansko okolico, te dneve so šteli naši dečki med najlepše dneve počitnic. Na cilju je bil vedno kratek nastop, ki je obsegal proste, redovne vaje in skupine. Naraščaj se je nadalje udeleževal rednega skupnega sv. obhajila. Tako upamo voditi organizacijo tudi v bodočem letu. Sedaj se pripravlja, naraščaj za javno produkcijo. To je bila najvažnejša naloga našega odseka, a poročam naj še o drugih stvareh. Vspeh, ki ga je doseglo naše okrožje pri tekmi Z. O. o priliki katol. shoda, je navdušil znova naše fante in takoj so pričeli s pripra,-vami za veliko javno telovadbo dne 4. januarja 1914, ki je glasom kritike v uradnem listu nad vse pričakovanje vspela. Nadalje naj sporočim, da se je osnovalo razsodišče, ki je poravnalo že marsikak spor, kateri bi drugače rodil gotovo slabe posledice. Že tekom enega meseca se je pokazala velika korist takega razsodišča, ki je osnovano tako, da izvolijo fantje v to razsodišče 2 zastopnika, odbor in vaditeljski zbor pa svojega zastopnika. Želeli bi, da izda Z. O. pravilnik za taka razsodišča, ki naj bi sc osnovala po vseh odsekih. Poleg razsodišča so se uvedli tudi fantovski večeri, ki so postali živa potreba za fante. Dve leti je trajalo, predno je misel fantovskih večerov našla odmev pri naših fantih, a sedaj moramo z veseljem omeniti, da je prva zahteva fantov tak fantovski večer. Razna vprašanja prihajajo na dan, fantje se vadijo v poslovniku in v drugih organizatoričnih vprašanjih. Taki večeri se vrše vsake 3 tedne, trajajo vedno 3 ure, to govori dovelj o potrebi take naprave. Ustanovili smo nadalje »Čebelico«, kjer vlagajo člani svoje prihranke, že sedaj je precej vloženega, kar kaže, da se fantje skrbno pripravljajo za izlet na Moravsko, vsak vinar bo prišel prihodnje leto v dobro, ko bo prišel poziv, da vrnemo moravskim Orlom njihov poset. Tudi za Zvezin izlet v Gorici fantje že sedaj prav resno mislijo. — Tako vidimo, da delo v odseku ne počiva, ampak gre mirno, a vztrajno naprej. O nadaljnem delu hočemo poročati še drugikrat. Prva številka »Mladosti« kaže, da je Z. O. storila s tem, da je preosno-vala naše glasilo v fantovsko revijo, velik korak naprej, s tem večjim veseljem bodemo odslej dopisovali v »Mladost«, ki naj postane tako odsev dela v naših telovadnih odsekih!
Selca. Dne 25. januarja se je vršil peti redni občni zbor našega Orla. Iz poročil odbornikov posnemamo sledeče: Glavno smer našemu delu je dal letošnji vseslovenski orlovski zlet v Ljubljani. V ta namen se je vpeljal zletni in disci-plinarni sklad, vršila, se je revizija in telovadni
tečaj. Pri zletu v Ljubljani je nastopila naša vrla dvajsetčlanska orlovska godba; naši Orli so se udeležili prostih vaj in orodne telovadbe.
—	Odbor je poslal na vaditeljski tečaj v Škofjo Loko dne 19. marca načelnika in podnačelnika; ravnotako tudi v Ljubljano meseca maja. Na občnem zboru Z. O. so nas zastopali trije odborniki. Štiridnevnega tečaja v Ljubljani koncem leta 1913. sta se udeležila dva člana. — Odsek je priredil gledališko igro »Repoštev«. — »Mladosti« je odsek za leto 1914. naročil IG izvodov. — Sveta maša se je darovala za člane Orla trikrat; skupno sveto obhajilo v uniformi je bilo dvakrat. — Odborovih sej je bilo 5. Blagajniškega prometa 627 K 52 h. Telovadili smo dvakrat na teden. Razen v Ljubljano smo imeli zlet tudi v Crngrob. — Pri volitvi novega odbora se je soglasno izvolil ta-le odbor: Predsednik br. Matej Tavčar, kaplan; načelnik brat Franc Bertoncelj, tajnik br. France Šparovec, podnačelnik in voditelj naraščaja br. Matej Šolar; odborniki bratje Anton Rant, Fr. Šturm in Janez Tomažin. - Novi odbor gre na delo z zavestjo, da od njega v veliki meri zavisi uspeh okrožne javne telovadbe, ki se vrši v Selcih meseca julija letošnjega leta. Na zdar!
Iz Dobrniča. Naš občni zbor, ki se je vršil v nedeljo, dne 11. jan. je pokazal, da v preteklem letu nismo sr>ali, ampak smo delali, kolikor je bilo v slabih razmerah mogoče. Odsek, ustanovljen pred enim letom, šteje 25 rednih in 10 podpornih članov. Telovadimo enkrat na teden in vsakih 14 dni imamo skupni sestanek vseh članov. V preteklem letu smo imeli 3 predstave, več predavanj in javno telovadbo. Nabavili smo si tudi bradljo, katere se člani kaj pridno poslužujejo. Seveda se dobijo tudi pri nas ljudje, ki pravijo, da vse-Jta tega ni nič treba, da je to sama neumnost.
—	Dragi bratje, pokažimo ljudem brez strahu svoje krščansko prepričanje in ne strašimo se ne boja ne znoja, kadar se gre za naše vzore!
Brezje pri Radovljici. Dne 11. januarja 1914 je bil 5. občni zbor tukajšnjega Orla. Predsednikom zborovanja je bil soglasno izvoljen samostanski predstojnik preč. g. p. Jeronim Kno-blehar. Po kratkem pozdravnem nagovoru se izvoli odbor, ki se je radi pomanjkanja časa konstituiral v prvi redni seji dne 18. januarja. Vzklicno je bil izvoljen predsednikom br. Jan. Novak, gostilničar na Brezjah; načelnikom pa br. Rudolf Kleindienst. Telovadni odsek šteje letos 20 članov. Meseca februarja smo začeli zopet s telovadbo. Odsek bi lahko bolje uspeval; samo malo več zanimanja in poguma bi bilo treba in člani bi lahko bolj hladnokrvno prenašali zbadanja nasprotnikov. Radovljiško okrožje Orla se je združilo z jeseniškim, ker je telovadni odsek v Podbrezjah zaspal in hira tudi radovljiški odsek. Brezjanske brate Orle vabimo na delo, katerega naj se lotijo z veseljem in mladeniško navdušenostjo!
Črnuče. Malo se sliši in bere o našem odseku. Dne 8. februarja t. 1. smo imeli občni zbor. Iz poročil sklepamo, da odsek deluje zadovoljivo. Telovadimo po dve uri na teden. Za enkrat vadimo samo proste in redovne vaje, a v kratkem dobimo tudi drog. Imamo tudi iz-venšolski naraščaj, ki telovadi vsako nedeljo popoldne. Vse prospeva še dovolj dobro, le nekaj je, kar ni prav: Premalo zavednosti in trdne volje, te manjka pri nekaterih telovad-
cih! Fantje, pogum in trdna volja, ta velja! Discipline se moramo držati; res, da je včasih trda, a ravno tedaj moramo pokazati svojo voljo. — Vsak prvi torek v mesecu ima odsekov odbor sejo, nato je predavanje za vse člane. Predava redno odsekov predsednik g. župnik Anton Tomelj, za kar mu izrekamo naj iskrenejšo zalivalo. In še nekaj, vsi člani še niso naročeni na »Mladost«. Na delo! Vsak Orel imej svoje glasilo!
Dravlje. Naš »Orel« kupi b r a d 1 j o. Ponudniki naj javijo svoje zahteve uredništvu v Št. Vidu nad Ljubljano.
Mekinje pri Kamniku. Naš »Orel« želi kupiti h radi j o. Ako jo ima kak odsek naprodaj, naj se javi naravnost na odsek.
ŠTAJERSKA PODZVEZA.
Gradec. Poročam kratko in jedrnato, kakor zahtevate. O našem odseku se še ni pisalo v »Mladosti«. Popolnoma ločeni od domovine tu med Nemci nismo imeli nobenega stika z domovino. Naš odsek ni tak, kakor so širom Slovenije drugi odseki. In ravno v tej razliki obstoji pomen in važnost našega Orla. Fant pride iz domovine semkaj v »fremd«, ostane tu eno, dve leti in gre nazaj. V našem odseku najde pošteno druščino, najde pa tudi dovolj prilike izobraziti se duševno in telesno. Imamo 25 dečkov naraščaja. To so slovenski in hrvatski vajenci, ki so se prišli v Gradec učit rokodelstva. Ko bodo izučeni, se bodo razkropili in v najslabšem slučaju jih bo polovica ostala gotovo zavednih. S pomočjo »Slov. Straže« smo si najeli dvorano, kjer telovadimo lahko tudi na orodju, česar dozdaj nismo mogli. Telovadbo imamo dvakrat na teden, enkrat na teden fantovski večer, kjer fantje pridno debatirajo o aktualnih dogodkih v politiki in zgodovini. Enkrat na teden se vrši nemški kurz. Tam buran j e je zadnje čase malo ponehalo. Vaditeljske vaje delamo vsi. Zdaj vadimo nove proste vaje in vaje s palicami. S palicami, ki jih do letos nismo imeli, nas je oskrbel eden naših bratov. Napravil nam bo tudi skok in bomo tako brez posebnih stroškov prišli do najpotrebnejšega orodja, ki ga mora imeti vsak odsek. V programu imamo še več stvari. Veselja in korajže nam ne manjka. Na zdar!
Rajhenburg. Zdaj šele vidimo, kako prav je, da smo ustanovili telovadni odsek, četudi našim Sokolom to ni všeč. Fantje, agitirajte, da pridobimo novih članov! V novem lotu naj se naše vrste pomnože, da bo tem večji naš pogum! Posnemajmo druge odseke, ki tako vrlo delujejo! Na zdar!
GORIŠKA PODZVEZA.
Prvačina. Ker še malokrat oglasimo v »Mladosti« in ne delamo bogvekakega prahu, bi morda širom naše domovine mislili, da smo že mirno v Gospodu zaspali, ali pa da se bližamo brzih korakov poginu. Res je sicer, da smo morali prestati lansko leto veliko krizo in vse je kazalo, da se morda nikdar več ne vzdignemo, a videli .smo ob tej priliki nenavadno veliko idealizma v srcu naših fantov, videli smo, da tli v n jihovih srcih še l jubezen do naše lepe organizacije. Da, odkar imamo lastni krov, zaznamujemo lahko napredek pri našem telovadnem odseku. Izposodili smo si drog, telo-
vadimo trikrat na teden, in ako Bog da, da se navadimo tudi potrebnih vaj na bradlji, lahko nastopijo nekateri izmed nas pri prihodnji zvezni tekmi. Upamo tudi, da začnemo lahko v kratkem zopet z naraščajem. V zimski sezoni nam je preč. g. župnik razlagal različna vprašanja in upamo, da to stori tudi letos. Vemo namreč, da ne obstoja naša organizacija samo v telovadbi, ampak tudi v izobrazbi duha. Sedaj šteje odsek 30 članov; mnogo starih je sicer odstopilo, a pristopilo je pa mnogo mladih, tako da je število od začetka sem skoro vedno isto. Le nekaj moramo tukaj obžalovati, to namreč, da je pri zadnjem občnem zboru, ki se jo vršil dne 23. decembra 1013, odstopil prejšnji brat predsednik od svojega predsedniškega mesta. Ker vemo, kaj nam je bil ta brat kot predsednik od postanka našega odseka, koliko dobrega je napravil v naš blagor, koliko časa je zamudil in kako uspešno je vodil odsek posebno ob njegovem rojstvu, mu izrekamo tukaj javno pohvalo in želimo, da bi odslej podpiral novega brata predsednika vsaj z dobrim svetom. Manj zadovoljen, kakor smo mi, je najbrž brat okrožni predsednik, ker se nismo parkrat udeležili okrožne seje. Ker vemo, da so okrožne seje velikega pomena, ga prosimo, da nam ta prestopek blagovoli oprostiti, ker so prišle vmes različne stvari, ki so nas vsakikrat zadržale. Upamo, da se v prihodnje to ne zgodi več. Ker sem preje že govoril o občnem zboru, naj povem še, kako se je konstituiral novi odbor: predsednik je br. Janez Ker-pan, podpredsednik br. Franc Zorn, tajnik brat Janez Baveru, blagajnik br. Alojzij Gregorič, odbornika brata Jožef Budal in Jožef Mervič. V načelstvu sta brata Pavel Vodopivec kot načelnik in Alojz Budal kot podnačelnik. — Dal Bog, da bi novi odbor še uspešneje deloval kot prejšnji, da bi vodil odsek od zmage do zmage in pripravil odsek kdaj do tega, da bi bila edina življenja zmožna organizacija v liberalni in s sokolskim duhom prepojeni Prvačini.
Zunanjim podzvezam. Zunanje podzveze premalo poročajo v list in vendar goriški in štajerski — v zadnjem času tudi koroški odseki povečini dobro delujejo. Zakaj ni nobenega glasu od njih? Ali ni »Mladost« skupno orlovsko glasilo ? — Kakor beremo, je prenehalo izhajati izvrstno štajersko mladinsko glasilo »Naš Dom«. Škoda! Štajerci, segajte sedaj pridneje po »Mladosti« in širite jo od hiše do hiše!
Li s t n i c a uredništva : Člankarju iz Š. pod Š. g.: Ali ste me mislili z obema člankoma, ki sem ju prejel, malo potegniti, da bi ju priobčil? Članka sta namreč doslovno prepisana. Odkod, dobro veste. — Branica: Pride prih. na vrsto. — Pa. Kr.: Radi drugih podobnih člankov v tej štev. priobčim Tvojo stvar prilično. — I. P. v G.: Došla sta mi, kakor vidite, dva izpopolnjujoča se članka, ki sem ju združil, upam, da ne stvari v škodo. Brez zamere! Drugo pride polagoma na vrsto. — Nekaj dopisov je bilo odloženih za prihodnjo številko. — Vaje druge Zvezine tekme priobčimo v prihodnji številki.