«•. 149. decembra ttfctj* trikrat ¦» tdta, in sicer t Ju*, 4etet* in «Mt ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prefemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse let« . • 15 K IG » „ Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja »Soča8 v vseh tobakamah, ,S0ČA* ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu , Kažipot M f Milki* ii traHttuifc«*" in dvakrat v letu »Veni tU ie-ItaiC ftnikftT tiMitiikxm\ la trota* kra MHiiiM is-rt&ite m it tsiraat. Tečaj XLI »Vm sa narod, ivobodo in napredok!« Dk K Uvrič. Uredništvo . i nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v I, nadstr. ha deiao. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v L nadstr, na fo?o v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Goric«. Oglas! ia poslanica se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik ui izdajatelj Ivan K*vtič v Gorici. Telef mm iL »9. »Gor. Tlakama" A. Gabrgč k (odgov. J. Fabčič) tisk« in.aal. Kij ba z agatarB ztaron? Za pra/^kc so pnnes!« v%: veču nt miki lM: i/ U -i /a'*;««: »»cciui! /aka' žc b:! Jc/c;»ii /i*n h.ptinta /a-kliuCcH /a:ctk.»;n okMbra !. !"U».? Od-jjov.o a* kratek: Ker je b:!a mera lic/a-k«/i:iti^::; m navd*:«-. :.ik»» orenapoitm-na, da \!aJa .v. s«i:c'a seč dr/ati k;'j/V:n rok! Vlada i v,* utamai;*: L Pa sM raz^r.aia *. !'"•>. de>ehi; /but dr. Pujcr ¦'« dr. Ure^sv. / .jbs!!akcij«* fia tindvdri.Aki*;« <"'^ 2. P.< tv vič.t:;* mrvi;: f, 1**»', f.eč-.i-\fWi Has:NtW>tud /»i>t'»r»lč',k: Otui?*-kvga vcl^a-^estv,,. k.» .i- M/u-liavAi !2?:i-.'V, mandate, ia t' ui.«; '." ^'m* ra/N^a. da so ih,^': tf.iJ Uišk; f» * ar.* U'Vj^sv-sjv.1 jitHtoien » us'.;:- dtvuifiva .¦¦db«»r:t:ka K okupmc. .*. Ha r> M %¦¦'¦.:«.'. dv/V&vga ?Hi?>"?» ttika p.fMor^ia »?e/aW:;.. Ifc.V.negj «.'db:«r»;ku »i.*jc»j ^'»I.!' r.t tul.ii, k'? s* dovrs^nr ', tr.,e p;.vaiu; ?n! ¦» ne morejo v;»!!l,» P-čavit: treba, da it' ;/v :,!;<; :;di vseh h t> *?u!::ev? ToVvo slaKe,, ^c veČina na>i!n!»i p;*:.**!: ra/ve::.a ;>-'i!ovv*) Hlandar.tv? ' i Karkrdr je : ;r^; sk!c«:: tak, Je/v!n; tKl!i:ir je v>e r;c/ak^ut^! 5. f^> d->vSjr;*; J*.;> -^rfn^ vr.!:iva!j !, !»in. »ta ie '»cCrM v jtsct:skc:ti /asc-da!T;;» ./'»rv'a r. r»a rt.^^U.: ^ !c"«. da i^ jK»\!a!a ? ^:andi;fs.- v »crr-j* f^k; -.iJkA rn Ja > .v. ;; :iia*Tdar w.e.'M'«.L:, 1*? !.A ^ je J*::- /.<;>ct i'f \^'/xv u;» .::¦*••?:*?. <.**:;* pa ra/v^ravlieva? Ni? tf>;-.k;». ::,>;¦'¦»•*.;;. v",i.fa ',: ^'n;^-. jrti^atr. /at:v ;c /:X\:Z"-\i dt/t?::: /5»'>r! Vej« marsikaj. Kako s»j r,re^'.-'c;C :;: Pa- jor prala postttpanie večine, kaj vse se je p^tla /a kulisin?!. da bi vlaJa sklicala dc/^tn: /bor itd. in tudi vem. kako.šni so bi: ; Jif.tvuri. Prav /at.-j pa inc ju iiiMiialo i/netiadila I: / C:ki vest v ncMi-škili listih, ker \ jedru tu . d^ v.irja resnici in posiavlia vlado v ia:»»' čudno iuc! Pred vsfc»ju kcustattijetu, da glavni \ .r. k; je da! pe.\od /akljuOetiiti in ki k? če $c i: > '»stu'jM reaiecliiri, je na slovenski sirarn". Vko je torej treba iskati in ;!, ^eC*: kak in :dtis vivendi med bojujnCiml se srrankami. >kati yja je na slovenski s!-an:. firej tam, kjor se je godila krivica, ker k' iiasilst\ > oiu'inoy:oC'ilo delovanje di/e!t>e^a /br.ra. Tu p.i moram javno k .,*t;j» v.jij, d.j v«, nis» vršila itikaka po-i!ti,;.n?.a s s:.»\ ciiskn manjšino, ki je bila i'ara\:ii-st [»reseiteCena, ko je čilala v dn- !i.s>k-.:i in uraških ItstHi« da ie..... do- "i/i,:) ¦/ m«.* nudas vveiidi!! Kaj je / :.'*k:.i!i kicr;ka!;j, tu \w moie prihajati v ; 'v\! /ar.id' njih deželni /bor m bil /a-s- . J.*n. Obnašali s.i se dovolj kslava, da i.'; \!ad,i mž vp isit vala! /a!.i tudi ne m »ve b :: .!;i:hs ^ \..*a » kakem inc.diis vivendi / »IjfMli! I/ v H'«a lena "Udi, da uedostaje \e-hU':h v niMiišk-!) listih vsaka podlaga. A k » aa b » d,'/,?!m /h*-.r sklican, nam bo to ic d-ka/. da ;e l»!.AeitNkcg.i tiar..da na sploh. Od jeseni iyi». Jo dane- se ni po!r./ai cisto nič spre-n: r '. kr-vi-^e ;:s rasilsiva n;so odpravljene. de/e!ni odh :r ni postal /aKMiito i/\.»-'¦j.*j:! V mogoče verieti. da i>i vlada tako tuv.uernt fisnešsla sam > sebe in diska*-d " ura «ii".t:l dr/ave pred vso Šir >ko jav-*r s»: i. Za« , -: ^akaini > dalisih iviročil. ^'^d;: > :..-:eče'M -. -i dr-» ss\|h ». A. Časni '.udget (on Je vlnilinovee) • samo ne za d, marveč za 4 mesece, Tako so ŠnstorSlCevI ljudje glasovali v btulgctncm odseku In ker je njihov predlog propadel, so gu prijavtli kot man Jonski predlog za plemim, Tri glnHovauJa. V javni seji parlamentu je bilo najprej stavljeno vprašanje: ali se preide v podrobni) razpravo o budžetnem provlzo-HJhV Pri tem glasovanju katero je bilo ka vlado odločilno, glasuje. SusterftKtev 'klu)) za, torej kakor želi vlada. Na to je sledilo glasovanje, ali se ima odobriti cesarska naredba, po kateri je bila vlada pooblaščena, da trosi zadnjih 9 mesecev t. 1„ akoprav jej parlament ni bil odobril za ta čas budgeta. Susteršičev klub je tudi tu glasoval pro, torej zopet za vlado in kar je še važnejše, v prilog čisto absolutistične, ustanove. Nato se je prešlo v podrobno razpravo o budgetu in se je imelo pred vsem odločiti, a)i se ima dovoliti vladi provizorij za 6 mesecev, kakor je ona zahtevala, ali samo za 4 mesece, kakor je predlagal Šuster&iL. Ker je prvi predlog Širši, odloči predsednik, da se najprej o njem glasuje. Ako ta predlog prodre, pade Šusteršičcv, o katerem bi se glasovalo Mftksim Gorkt. FOMA UOltlMKJKV. Roman. (Daijt.) olobče« ne Jokajte ...« i iiiavtm, v/dihn:i :M umr.cga starca. nadaljeval skriv- ¦ Nc Jokajte, učki: — Vidiš?«- je reke! Majak::? s <&:):>. icjlkti m se pretvoril /«.p« v trdnc&i »Ti ne >;neš> vlcC: kr:že:it as!, h nostiKi. vseds; se v vo/ p.*»SeK kr$čei:ca. *T: si sedaj poveljnik v vojski hi moraš hrabro velevat; svojim vojakom. A tvoji vojaki so rab!;: - in ve-!;-i-k"<« armado jih imaš... Boriti se t: ;e treba!'- Forna. zaiuden nad liitrostjii rijcgo\e izpremenitve, je poslušal njegove besede, ki ho ua spominjale udarjanja prstenih grud. katere so metali Hudit v Ignatcv grob, ob njegovo krsto. . ¦/, ^ ... »S kom se mi je boriti y*«-.Jc rekel Foma, vzdihuje. *Te fcodem že naučil! Ali rti je pravil oče, da sem jaz pameten starec in da me je treba poc!nšati?...« »Pravil...« »Tedaj poslušaj!*.. Ce se združi moj um s tvojo mlado silo, se da priboriti »epa zmaga ^. Tvoj oče je bil izreden človek... a premalo je gleda! naprej in ni me znal ubogati. In v življenju že žel uspeh rte z umom, ampak bolj s srcem .. Ali kaj še postane iz tebe ...« Preseli se k meni. samega te bode strab Poslušam ...- >!n kaj nd tega razumeš?« Ase »To pač menda ni res?**je vpraša! Majakin z dvomom. »Le to, to .. ."čemu je treba umreti?« Sočutno mn je pogledal kura v obraz, tlesknil z ustnicami in rekel: »Moder človek bi nikdar ne vprašal tako. Moder človek vidi sam, da, Če je reka, tudi nekam teče ... zakaj, če bi stala, bi se zasmradila.« »Brez povoda se mi rogate«, je mračno dejal Foma. ; Saj tudi morje ne uteče nikamor.« »Vse reke zbira v sebi in silne viharje ima ... Tako tudi morje življenja vzprejema valovje človeštva in smrt prenavlja njegove vode,.da ne zaduhnejo ... Ko bi ljudje ne umirali, vkljub temu, da se vedno množe ...« >Čemu vse to? Saj je oče mrtev ...« -'Tudi ti umreš ...« »Kaj me to briga, da se ljudje množijo? ...« je vprašal Foma z mrklim nasmehom. »Oh, oh!« je vzdihnil Majakin. »To ne briga nikogar... Tudi tvoja obleka, si najbrže misli: Kaj mi je mar, da je na svetu blaga v izobilju? Ali ti je ne poslušaš; ponoslS jo in jo zavržeš .,.« Foma je pogledal kuma z očjtajočim pogledom, a ko je videl, da se smehlja,' ga je vprašal začudeno in spoštljivo: »Je-li mogoče, batjuška, da se ne bojite smrti?« ^Najbolj se bojim neumnosti, sinko moj«, je rekel Majakin s strupeno ponižnostjo. »Tega mnenja sem, da če ti da bedak strdi, moraš pljuniti na njo; a če ti da modrijan strup, ™ pij! In še nekaj ti povem: ostriž ima pač slabotno dušo, ker se mu luskine jezijo ...« Porogljive starčeve besede so užalile Fomo in ga razsrdile. Obrnil se je proč in rekel: »Ali ne morete govoriti brez takšnih šal?« »Ne morem!« je vzkliknil Majakin in mirno so zaigrale njegove oči: »Vsak govori, kakorsen jezik zna. Surov se zdim? Ali ne?« Foma je molčal. »Ah ti ... Vedi to, da tisti, ki ljubi, uči ... Zapomni si to ... In ne misli na smrt .,. Blazno je, brat, ako misli živ človek na smrt. Pridigar Salomon si je to najbolje premislil, ker je rekel, da je bolje živemu psu, kakor mrtvemu levu. * . (Dalje prih.) samo v 'slučaju, ako bi propadel predlog večine. Glasuje se o predlogu večine (za 6 mesečni provizorij) in Šusteršičevci glasujejo seveda z ne, ker so oni za 4 mesečni provizorii. Ali ker je predlog večine prodrl, Šusteršičev predlog ne pride na giasovanje u stvar se zvršuje s tem, da je Šusterš&ev klub giasovzi pro« budgetu, torej proti vladi, potem ko ie v razpravi v Isti stvari dvakrat glasoval za vlado. On in vsi njegovi sedaj bobnajo med ljudstvo: »Glejte, mi smo glasovali proti vladi. Ker ona ne da živeti našemu narodu itd., jej mi ne dovolimo niti vinarja itd,« In pri tem se morejo sklicevati na glasovanje v parlamentu, kjer so res glasovali proti. Inteligentnejši sloji uvidijo igro, ali mase volilcev ne preiskujejo natanko. V stvari so bili Šusteršičevci za to, Ua se vladi da provizorij; oni so glasovali za to, da se preide v specialno debato, oni so pa izrecno predlagali, da se jej votira provizorij za 4 mesece. Samo niso glasovali za to, ker ta njihov predlog ni bil stavljen na glasovanje. Oni pa obešajo na veliki zvon samo eno formalno istino: da so glasovali proti v obliki jedne taktične laži: da so bili proti, dočim so v is-tini bili za. To slednje služi za Ščit proti nevolji vlade. Kaj pa je bilo končno vladi na tem, da so oni glasovali proti 6 mesečnemu provfeoriju, ko so jej ponujali 4 mesečni? Bicnertfi se je lani zadovoljil celo s 3 mesečnim. — Opisana taktika je imela spočetka še drugo važnejšo svrho. ŠusterŠič se je nadejal, da s svojim predlogom vendar privleče k sebi kakega člana večine pa da s svojimi in z opozicijo prodre s 4 mesečnim provizorijem proti 6 mesečnemu. Tako bi bil '-n pokazal vladi da brez njega nima večine, ob Jednein bi jo pa zavezal, ker pač nt hotel, da pusti siroto brez proračuna, marveč Jo je samo maki stisnil, toliko, da bi čutila njegovo moč. Na-* men se ni posrečil. Šusteršičevci se tolažijo, da so vendarle popularno glasovali, S tem morejo še dobivati v temnih kranjskih in pravašklh masah, ali na Dunaju zgttbavajc zadnje ostanke ugleda in moram® moči, brez katerih pa ne more uspevati nobena stranka — niti v dunajskem parlamentu.« Nato je zahteval Abramič por svojem odvetniku odgovor v- slovenskem- jeziku. — Poročevalec pravi, da stvar, p kateri se^ razpravlja, spada pod % 75. občinskega statuta, torej med stvari, pripadajoče obr čini: kakor zdravstvena policija in trgi. Uradni jezik goriškega mesta.pa je laski; sprejemajo se uloge tudi v. drugih jezikih .ali rešujejo se samo v uradnem jeziku, to je v lašcmi___ Priporoča občinskem« svetu, naj se ne ozira na uiogo Abrami-čevo. Sprejeto soglasno,- Naši okoličani in tržni komisarji Vedno se dogajajo konflikti med okoličani in tržnimi komisarji v Gorici. Je že prav. če skrbijo komisarji v Gorici za red in snago, to mora biti, ali pripet: se pa tudi pogostoma, da šikanirajo naše okoličane brez potrebe, da jim delajo krivico; posebno je grajati način občevanja tržnih komisarjev z okoličani. Surove postdpafo ž njimi, neotesano se zadirajo na nje ter jih zmerjajo. Magistrat naj poduči te svoje uslužbence, da treba drugače postopati z ljudmi, ki prinašajo mestu zaslužek, ter da komisarji nad našimi okoličani ne smejo stresati svojega narodnega sovraštva. V teh pogledih treba poprave pri mestnih tržnih komisarjih. Prav pa je seveda, da pazijo na snago. Priporočamo vsem okoličanom, ki prinašajo v Gorico na trg raz-ne reči, da sami pazijo na največjo snago ter se držijo tržnih predpisov. Toda če se komu godi krivica, pa naj se le krepko postavi v bran, kakor se je Abramič u Bukovice! Slovenščina bi magistrat. Magistrat torej ni hotel odgovoriti AbramiČu po slovensko. Magistrat pravi, da je njega uradni jezik laški, torej rešuje vse uloge, naj bodo podane v tem ali onem jeziku, po laško. No, je že prav, tako je bito doslej. AH bližajo se časi, ko bo moral goriSki magistrat ne le sprejemati slovanske uloge. marveč jih tudi reševati po slovensko! Saj vedo, koliko nas je in kaj nam vse pritiče. Drugega ne rečemo nič. Gorli mestni svet. Iz seje 22. t. m. V tej seji je bila na dnevnem redu t-di važna točka, ki se tiče naših okoličanov, ki prinašajo na trg v Gorico razne pridelke, in pa našega slovenskega jezika. Stvar je ta-le: Andrej Abramič iz Bukovice je pripeljal 5. oktobra letos na trg v Gorico grozdje. Tržni komisar mu je vzel z voza plahto, s katero je bilo grozdje pokrito, ter jo zaplenil. Mi smo o tem slučaju še tisti dan poročali v »Soči«. Abramič je trdil in mi mu verjamemo, da je bila plahta Čista, lepa, bela, icomis*r jo je že večkrat videl, ali tisti dan jo je zaplenil v nemalc Abramičevo začudenje. Abramič se je radi tega pritožil. Magistrat mu je odgovoril po laško, ali Abramič je zahteval po odvetniku dr. Pod-gorniku odgovor v slovenskem jeziku. Poročevalec o tej reči je bil dr. Če-ščtiti. Poročilo se naslanja na izpoved tržnega komisarja Resna. Ta je poročal, da vozijo nekateri okoličani v mesto razne pridelke, sadje, zelenjavo, pokrito s plahtami ali čim drugim, kar ni vedno snažno. Pravi, da se poslužujejo tudi odej, s katerimi pokrivajo otroke, in sicer se je zgodilo v času, ko so bile v okolici otroške bolezni, Škrlatica je nastopila epidemično. To je proti frigijeni in takega pregreška je kriv tudi Abramič iz Buikovice. Komisar pravi v svojem poročilu, da je bila plahta na Adamičevem vozu umazana, ter da je bila prav ena istih odej, s katerimi pokrivajo v okolici otroke, zato da jo je zaplenil. Pravi, da Se je obnašal Abramič trivialno in da je grozil___Proti postopanju komisarja se je pritožil Abramič na magistrat dn6 12. oktobra 1911. Magistrat mu je odgovoril dne* 24. oktobra 1911., in sicer v laškem jeziku. Pritožbo Abramičevo Je seveda odbil, to pritrdil ukrepom tržnega komisarja. H Podgore. — Pri vstopnini božačni-ce so preplačali: G. Band&lj Aloizij iz Podgcre 10 K, g. Klančič Anton, župan iz Podgore 1 K, g. Dolenec Ljudmila iz Fod-gore SO v, g. Skočir Ana iz Podgore 40 v, g. Lutoran Andrej župan v Standrežu 80 v, g. Nemec Jožef, trgovec v Podgori 2 K, g. IvanSC Jožef trgovec'v Gorici 2 K, g. Perico Rudolf, učitelj na Dolu 40 v, g. Brezigar Jožef iz Podgore 1 K 20 v, *. Valenčič N. postajevodja 1 K. Dalje so darovali gg. trgovci v Gorici: Ivančič, Čer-neticV Hribar in Bisai! za uboge otroke mnogo maniffakturnega blaga, za kar se vsem izreka najsrčnejša zairvala. Podružnica C. M. D. v Podpori: Nabiralnik v gostilni g. A. Trpina od 3. do 25. decembra 6 K 20 v. Vesela družba na sveii večer položila mesto »ofra« domu na altar 9 K. I Jenar hrani podgorska podružnica. Srčna hvala vsem darovalcem m obilo posnemovalcev! Dražbi sv. Cirila in Metoda ie postala si. administracija *Naroditm Listov« v Pragi if> K s sporočilom: »Českostovin-sky Klub Vipavcu <>dvadi i Mrkufašske zabavy K 10*. Dekujem. Da nastopi novo leto in z njim nove potrebe v družht sv. Cirila in Metoda, vedo dobro tudi iraSi rojak? v Ameriki. Pudri žnica C. M. št. 2. v Cleveiandu je posla1'. «v> svojem marljivem predsedniku g. Al. ;-.rcu zopet 50 Kf zagotovila pa ob enem Se večji prispevek. Srečno novo le-t>, dragi, dortri rojaki v daljni Ameriki! Novo leto se bliža! Pri tej priliki se razpoSilja na tisoče pisem, razglednic in drugih voščil. Slovenci! Slovenke! Ako je Vam na srcu Cirila Metodova družba, ne pozabite prilepiti na vse pošlljatve družbeni narodni kolek! Družita sv. Cirila in Metoda; Iz Krmina. — Na božičnici »Narodne šole« se je prejelo za podružnico družbe sv. Cirila m iVletoda in sicer: Za prodano narodno blago 28 K 25 v, Nabrali v veseli družbi pri g. Kalčiču 13.K 20 v. O. Deklic nabral za lepe deklamacije otrok 7 K 40 v. Gospa Antonija Lapanja v Bra-Ciriiu darovala izvrstne »butttelne«, gospa Pranica Limbacik pa piškote. Živeli in mnogo posnemovalcev! Za božlčnico Narodne šole v Gorici je daroval g. Andrej Jakil, tovarnar v Ru-pi, K 10. Hvala! Za družbo sv. C. in M. se je nabralo pri »briškuli« pri Fonu 1 K. F. je nabral pri tomboli K 1'58. Iz Štanjela. — Lepo veselico priredi novoustanovljena podružnica sv. Cirila in Metoda v Štanjelu. Veselica se bo vršila kakor že objavljeno, dne 6. jan. 1912. na sv. tri Kralje v krasni prostorni dvorani štanjelskega gradu s sledečim vspore-dom: 1. Pozdravni govor. 2. Mahae: »O krasna noč«, godba. 3. »Naš narodni dom«, deklamuje g.čna Rozinka Štubelj. 4. Brož: »Složno pod hrvatskom zasta-vem«, godba. 5. Foerster: »Naše Jlsore«, poje mešan zbor iz, Kobjeglave. i&Far-kaš: »Hrvatsko kolo«, godba. 7. p|lava delu«, poje moški zfeor tz Štanjela. 8L "Boz-zotti »Na dinarskim hudinoma«, godba. 9. H. Volarič: »Večerni zvon«, poje mešan zbor iz Kobjeglave. 10. Brož: »Naša srca«, godba. II. »Doktor Hribar«,rvese-loigra v enem dejanju, uprizore štanjelski rodoljubi. 12. Šaljivo srečkanje, ples in -prosta zabava. Začetek ob 3. uri pop. Vstopnina k veselici: Sedeži po 1 K, stojišča 50 v. Preplačila se hvaležno sprejemajo in objavijo. Pri vesehci in plesu svi-ra glasben« društvo: »Kraška vila« iz Sežane. Grad obdaja zeleni park (gojzdič) tako, da se vM, kakor bi se slavnost v poletnem Času vršila. Veseličm prostori se preskrbč s paviljoni, gostilno z jedili m pijačami. Prihitite torej vsi rodoljubi, ki se hočete dobro zabavati in ta:ko s tem mal položiti dar domu na jjtar, k.prvi C* M. slavnosti v Štanjel! Domače vesti. Volitve v »Trgovsko in obrtno zbornico« so odložene. Volilna komisij ju zopet postopala nasilno, sestavila volilne imenike in razpisala reklamacijsko postopanje po stari svoji prelepi navadi. V "Soči« smo pa natančno označili nuftn, kako bi se moralo vse vršiti, d»? bi odgovarjalo pravici, katero*leto* uvažujejo tudi merodajni krogi, ker ne marajo takih škandalov, kakor pred t leti. - Zato b:>-do sestavljeni pravilni imeniki in se ho vršilo pošteno rekfaniaciisko -postopanje. -¦-- Konečno vendar! Nočemo najmanjše pretekcije, vsem enako, nit hočemo Ie: čiste volitve! Nov dobrotnik družbe sv. C. in M. — V Ljubljani je umri zasebnik ivan Fab-jančič, ki je postavil za svojo univerzalno dedinjo družbo sv. C. in M. Družba izplača za mestne reveže ^abljanske 6000 K; društvu »Sokol« v Ljubljani 1000 kron? »Slovenski Matici« 5«) kron; »Glasbeni Matici« 500 K; »Narodni Čitalnici« aH »Bralnemu društvu« v Ljubljani 1000 K; zavodu za gluhonem j v Ljubljani 500 K*, zavodu za slepce v Ljubljani 500 kron; »Narodnemu domu« v Ljubljani 1000 K; za občino Ricmanjc pri Trstu za stare bc-lebne reveže 5000 kron; za sodniški okraj Senožeče za stare bolehne reveže 5000 K; za sodniški okraj Ilirska Bistrica za reveže 5000 kron. Dolc*il je tudi še nekaj drugih volil zasebnikom. - Okoli 30.000 j K dobi družba. — Pokojni Fabjančič je bil svoj čas uiitmnski revident potem vino-tržac. Lep spomin je pustil za seboj. %z sodne službe. — Sodnik dr. Alojzij Grafik je premeščen iz Pulja v Gorico. Sodnik dr. D. Ziegfer v Gorici je imenovan za okrajnega sodnika ter ostane v Gorici. Dr. P. Caneva, sodnik v Krmam, je imenovao za okrajnega sodnika pri deželni sodniji v Trstu, hodnik dr. Abram je premeščen iz Rovinja v Krmin. Premeščen je predstojnik okrajne sodnije v Motovunu S. Tujah v Koper. Za dežeino-sodnega svetnika v Rovmju je imenovan okrajni sodnik S. Skikovič. Za defetao-sodnega svetnika in voditelja okrajne sodnije v Puf ju je imenovan okr. sodnic S. Peručič. Za državnega pravdnjka v Trstu je imenovan drž. pr. namestnik dr. Cumin. Okrajni sodnik pri trgovski in pomorski sodniji v Trstu dr. B. LucMni je dobil naslov in značaj deželnosodnega svetnika. Zvišanje tiskarskih cen. — Vsled dogovora lastnikov tiskarn z delavci se s 1* januarjem 1912 delavske plače znatno zvišajo. Materijaliio obremenjen je, ki zadene vsled tega avstrijske principale, ka- kor tudi splošno podraženje vseh surovim in sploh proizvajalnih pripomočkov, silijo: državno zvezo avstrijskm lastnikov tiskarn, da zvišajo cene tiskamiškim izdelkom najmanj za pet odstotkov. Državna zveza avstrijskih lastnikov tiskarn prosi občinstvo, naj vzame to itak skrajno skromno zvišanje cen v vednost. V Trstu ie umrl g. Urban Lenček, vinski trgovec in posestnik. Nekaj članov tukajšnje podružnice S. P. D. pofde praznovat »Silvestrov večer« na Golico, 1836 m. Ker pride tisti dan nekaj planincev tudi od drugod, ne bo nikomur žal, kdor se bo te zimske ture vde-ležil. Odbod v nedeljo z brzovlakom ob 9. uri predp. Opozarja se tem potom vse člane S. P. D., ljubitelje zimskm tur/da si preskrbe pri »Zvezi za premet tujcev* (pisarna dr. Treo) izkaznice m vozni !i-stek, katerega se tudi tam vdobi za 40'f nižje od navadne cene. K. Imenovanje pri južni železnici - Za žele/, tajnika je imenovan komisar dr. Aleksander Fatur. Deželna zveza za promet tulcev v Gorici uljuJno vabi vse člane podružnic 'Slov. planinskega društva«, ki želijo ztimko-športhe vozne listke iz Gorice p* državni železnici za razne postaje do Celovca vporabljati, da se zglasijo pismeno aH os-.-«?, pri načelniku Zveze dr. Drago-t-nu '»'. .-i> v Gorici, Corso Verdi L4. Zglasltvi je treba priložiti fotografijo : Jjetj; je v imenovanih krajih mahoma dobil promet vse drugačno lice, vendar v> ostali še veliki nvdostatki, koje hoče odpraviti nova akcijska družba, po kojili načrtih bode javni promet v zadnji Kranjski in severni Goriški potom tovornih in osebnih avtomobilov tako urejen, kakor nngoče nikjer v naši monarbHi. — Glavni namen imenovani družbi je tttltaoviti tv-tomobilno zvezo Logatec«Mr#i-Cerluto \ ter Sv. Lucija. Ta zveza, soojefta z že obstoječo po Soški dolini, bode omogočila direktni prevoz Notranjske (od Logatca) s Koroško (Bovec). Kakor nam znano je imenovana družba že zaprosila trgovsko minrstcrstvo za tozadevno dovoljenje in se že pogaja s pristnim ravnateljstvom v Trstu, da prevzame tudi ves poštni promet na progi Logatec-Sv. Lucija. Kar pa K* še posebno razveseljivo pri vsem tem razvoju, je dejstvo, da so pri vseh ome-nj^nMi podjetjih udeleženi sami domačini z domačim kapitalom, kar je glede na nas. z narod, gospodarskega stališča, treba Se posebej poudarjati. Tudi namerava zadnje f,;neujcna družba oddati izdelavo avtomobilov, kolikor je sedaj pri slovenski industriji mogoče v izvršbo slovenskim tvrd-kam. s Čemur bi bil storjen prvi korak za vpjljavo avtoniobilne industrije med Slovenci. Ker je rentabiliteta omenjenih podjetij že dokazana, je gotovo, da bodo posnemali te samcpomočfie naprave tudi po drugih slov. krajih, kjer ni Železnice, Imenovanim podjetnim narodnim trgovcem pa je častitati m njih dosedanjih 'uspeftih in želeti največ sreče pri realiziranju novih načrtov.« Kakor se sliši, ie zanimanje za cercle franco-HIvrien veKko. Dame in gospode, ki se želijo učiti francoski jezik, vabimo še enkrat na sestanek 4. jan. 1912 ob (\ uri v Čitalnico. Ce bi kazalo in bi se ogla-si!o ilovolj udeležencev za pouk v Hali« janščini, bi se ustanovil tudi tak tečaj. Sestanek istotam in ob isti uri, kakor zgoraj. »Slov. Čitalnica v Gorici« misli prirediti po novem letu zabavne večere, pa ne le svojim članom, temveč v širšem obsegu, na katerih naj bi se zbrala v zabavo in medsebojno spoznavanje vsa goriška boljša družba. Vlak raztrgal železniškega delavca. — Včeraj popoldne je raztrgal vlak pri f?iaveh železniškega. delavca, Alojzija J*crtunata. . :, »Goriška slovenska mladina«. — Plesna vaja, ki bi se snela vršiti v n&delio* d»6 31. t. m., odpade radi Sokolove prireditve« ki bo istega dne, na Silvestrovo v Trgovskem domu. Priho^na plesna vaja bo na novega leta dan, v. ppndfljek^na praznik) kot obi-čajn«*^3*/ic^/« fre™6eF. '-'.-~. *¦ ^ I Odtor'»tr. S: M« f Zmrznil v Trnovskem gozdu. — Kakih 8 dni so pogrešali okoli 50 let starega dobrega posestnika iz Gor. Trebuše', po domače Prajz imenovanje je, se ni ve*-delo nič. Slednjič so ga našli zmrznjenega v Trnovskem gozdu. Šel je iz Trebuše na »Vipavsko Goro.', to je na I">ol-Ošlicc; po poti je najbrže opešal, se usedel in ni mogel dalje. Ostal je tako v mrazu, zadremal in zmrznil Velik planinski ples radovljiške po* družaJce slov. planinske«* društvi, kateri se vrit dne D,.|ami\aria 1913. v 7dravj-ikeiu demu na Bledu,, bode nudil vsem obiskovalcem mnog« zabave. Kdor ne bode za ples ra/p fvrun, naj se 191.?. v sredo dne 17. t. m. ob -S. uri zvečer v proscr.r^i g. Ivana $apiu, hotelirja . Juriju s .t!e.Ieč:»i dt;evrmn redom: 1. V% r-iZ:'.'.* i.i'feJsedr/ka. -\ Poroči!'? blagajnika. .*, i*»n;;*!') tajnika. 4. Volita n.,vt*ga od-bora. 5. S!iiC:.sjf'st:. »Slovenska Ž3na«. .....\ Ljubljani začne izhajati / uf-vi-.n iet :u F'L\ h\i S!-i-vensku zemi'% gliv!« ohtsenskth len. V Vrtojbi * se v nedeljo v neki go. stihi; sjmikulj. Siki Pjle** Sardin je no-K rab'-1 n »7. ter rami lidurja Angela Argona na giuvi in V. Mozetiča v ledje. V. Sardin se je nahafat na večtcdeiiskem dopustu kot desnobranski vojak. Zato sti ga izročiti vojaški obUtsti. Razglednica Iz Vidma. — V laškem Vidmu je bila pred prazniki oddana razglednica z nas^vom: Caro padre, irn^re e sorella Via Ottterna .*s. P<*St" .ala razglednico v Avstrijo m v Gor so res našli prave nastovtjence, katerim je bila namenjena razglednica. Božično drevo v dežeioi umobolnici. — Uprava deželne umob >ln:ce je postavila lepo božično drevo, oko!: katerega se je zbralo nekaj moških in ženskih utno-botnih [Vid vodstvom Čuvajev. Razdeli!; so med nje sad"e. sladkarije rtd. Navzoč je bil dr. Tratnik. uraJmkt m dva deželna odbornika, dr. Stepančič m 1'mavčte. Lovska tatvina. V $tcmuž;h sta aretirala gg. orožnika stražrnojstra Pahor in Ozebek več oseh. ki so na sumu. da so izvrševali več časa Lovske tatvine. Včeraj so pripeljati dva taka ?iča v preiskovalni zapor v Goric j. (>s:ai? so pa Še V zaporMt v Ajdovščini. Surovi vojaki. Neki posestnik s Kanalskega je prišel v torek zvečer po opravkih v Goric > ter šel okel: 10. ure čez Koren. Prišli so mu nasproti trije vojaki, pravi, da sta bila dva v sivi obleki; ea\*n je bil topničar.Urez vsakega vzroka ga je t-n vojak sunil, drngi pa m« je zbil z glave klobuk. On t posestnik se je seveda temu čudil, kako da-ga napadejo brez vzroka. Ko je dial klobuk na glavo, mu ga je surovi vojak zopet zntf z glave. Potem so šli vsi trije junak; ;>.j ulici sv. Antona. Škandalozno je iak i početje od strani vc-akev. Mi poznamo onega posestnika za pepL>Inc:mi mirnega človeka. — Dobiti one tri vojake, bo pač težko; aH če bi jih sz-vedsta vejaška oblast, bi jih morala pošteno kaznovati. Tatovi na Sveti Gori. — Dne 26. i. m. so ulc-mili neznani tatovi v cerkev na Sveti Gari ter pobrali dinar po pušicah in dragocenosti s podobe Matere božje. * Tatvina v Gorici. — Na sveti večer so splezali neznani tatevi čez zid pri pro-testantovsiki cerkvi ter udrji v prodajamo sedlarja I. -Koritnika na Korsu. Nabrali so razno blago ter spravili isto v tri zavitke. Potem so varno odšli, ker so se bali noč- nega čuvaja. Ko je pozneje eden iz tatin- ] ske družbe prišel po ukradeno blago, ga je^ zapazil čuvaj. Tat je zbežal. Blago je^ vredno 130 K. O tatovih.nl ne 'duha M sluha. Denarnico s svoto 215 ^ je ukradel gospej Justini Makuc v "Gorici neki LuigJ Bctti, italijanski podanik. Policija ga je že prijela. . . ' 4.-Zahvala. —nŠolsko vodstvo v Se^ sijanu se tem potom presrčno zahvaljuje vsem dar o vatel jem in ljubiteljem naše mladine.za vnemo in ljubezen, katero so skazali o priliki prve »Božičnice« v Se; sijanu. Pred vsem ibodi izrečena prisrčna zahvala k'csp. Jakobu Gabrovcu. trgovcu v Sesljanu, kateri ni Štedii truda ne časa pri nabiranju darov, gospej Ani Fon za trud pri okrašenju božičnega drevesa in predobre sladčice, gospej Frančiški Roro-ni;i za trud pri rezanju blaga, gospodom Antonu Fcn, Jakobu Klemene, Jožefu te-gij-a za trud pri predpripravah božičnega drevesa, ler. celemu 'odboru društvu Morje/, ftvaleLtK$t.,src iia|c ,t>orne,.nožne mladine Vam bodj v zagotovilo, da ¦ste storili veliko, plemenito in člnveko-Ijiihim delo. Bog stotero povrni!! Voditelj: J, ^inigoj, ftokobki cestnik. »•Sokol priredi Silvestrov večer«, to je naznanila predzadnja >Socu^. Danes I a že lahko podrobnejše poročamo o ten-zabavnem večeru. Silvestrov večer se bo vrftll v veliki dvorani Trgovskega doma pri pogrnjenih mizah. - /Mm prireditve pr .Klciiu- so bile dobro obiskane, upa* tu.>, da nas takr.it si. občinstvo Ae z več-j*m p. seti.-m pačasti. Preskrtujeno htvOc /a vsestransko zabavo. Na programu so razne gedbene, pevske iu telovadne toč-kj, n.idiilie kii/leti. Šaljivi |>ri/::)ii, sreč-k{»!i:e, alfviorična slika in polnočni govor. P pi 'imf.ii se visi ples, Vtnpuiua /;i (seho k večeru s kole-k m družbe sv. C. in M. W v. k plesu l K i2 v, srečke po \2 v. Dobro b-de tudi preskrbljeno /a ceno iu točno postrežbo praznemu Je'odcti in žcinemu grlu ... Vese-Učiii uKc-k si je nadel nalogo zabavati vse d' V b.V;n%tvo, Staro in mlado naj se snide in rabiva tia tem bratskem vičem. Drn-5tvr pa w ne boji stroškov le. da nudi o! »••! vvaVem svojih večerov čim prij/t-ne!s.; /abav:. l^atno. da b \lo bratje in p:'Jafelji to uvaževali. Goriški Sokel« h: če korakati pot, katero si jo je začrtal, ali brez gmotnih sredstev mu ni nngoče naprej. Izkoristite zadnje urice tega leta :n pridite, da se pozabavate in si vo-Site v bratskem krogu srečno novo leto. Na /.dar! Telov. društvo »Sokol« v Št. Andre-žn vabi k sbčn.mu /boru, ki se bo vrSil v ut\le!?o M. decembra l*>11 ob I in pol uri »•¦¦poldan pri g. P. l.utmanu. Dnevni red: I. p Točilo br. staroste, 2. poročilo br. tajnika. X poročilo br. načelnika, 4.-poročila br. blagajnika. S. volitev odbora, o. slučajnost!. Na zdar! Odbor. Sokol v Bil j ah priredi kakor običajno tt\i; 'et:?s Silvestrov večjr v prostorih br. Jf.-. Ne-niea. Vspored ;:bscga tamhuraškc in pjvske t.ičke h\ Jaka StcAa burko v dvih dejanjih: Trije tički. Prvič nastopi društveni tamburaski naraščaj*. Med vspo-rt J-m šaljiva pošta in srečkanje, po vspo-reJu prosta zabava s plesom. Začetek ob o. Bratje S-:>koli in prijatelji društva dobi odr>s5i! »Prvaški Sokol« priredi dne M. t. m. v S Vjlskem dr.mn^- Silvestrov večer. Č"*ti ostanek se porabi za »Sok. dom«. Ivaza narodnih društev. Bralno-pevsko društvo »Ladija« v Devinu priredi dne 31. grudna t. 1, Silvestrov večer v dvorani g. Plesa. Na vzpo-redu je burka Trije tički in Vrban-Srnu-kova .cenitev, tombola, prizor starega in novega leta, -prosta zabava s plesom. Vstopnina 30 v, sedeži 20 v. Bralno društvo »Stol« v Breginju bo imeb svoj redni letni občni zbor dnč 31. decembra ob 3. popoldne, in sicer v sobi bralnega društva, Vspored je običajen z zaključkom letnih računov ter z voJitvijo odbora. Politični pregled. Kranjski deželni zbor ima danes popoldne sejo. ;Klerikatei baje nameravajo anulirati izvolitev Reisnerja in Ribnikarja, da bi ta-^o z nasilstvom dosegli zaključenje ali razpust- deželnega zbora; — bojijo se jiarhieč razkritji o strašnem klerikalnem deželnem gospodarstorul. . Yojii3 med Turčijo in Italijo 100r^ carina na Italijansko blago. Turška zbornica je vsprejela zakon, s katerim se za italijansko blago uvaja 100'.; carina. Zakon daje vladi na svobodo, da izjemoma ohrani H'< carino za italijansko žveplo, ki je neobhodno potrebno za vinogradstvo. Pri Bengazlju . *,« Dnč 2\ t. m. so napadli Turki hi AVabci v *I0 kokmah italijansko vatofcno fronto. Pomaknili so se Turki nazaj proti večeru. Mnrje je bilo tako nemirno, da ladje niso mogle streljati. Razne vesti. 'l\x voji»o je nakuzaHH) na novo s kra-**'im dekretom 2(\ milijonov lir. Vojaštva je sedaj v Tripolitaniji okoli Mo.ooo n»»^.. Stmlui viharji so bili te dni na suhem in morju. Iz Tripolisa v Ain-Žaro začno graditi železnico. Razne vesti, Prolesor se |e ustrelil. — V Zugrebu se je ustrelil profesor uit gimnaziji na Su-snkn Bogdan Lustavicn. Revolta v vojaški kaznilnici. — V vo- Jnlki ktiativiliiici na Spielbergu so se »rt Sveti večer uprli kaznenei. Vojaštvo ju pfiseglo z bajoneti v«mes, \\\\ kaznenee je težko ranjen. Parnlk zgorel, — Parnlk «lseas li»t dalmatinske paroplovne družbe, je zgorel v Črnem morju. Moštvo se Je rešilo na pnrnlk »Obruvoc«. ki je plul za »Iseo«, Pamik se je pogreznil v morje. ^ Krvavo posvečenje «v. dne aH nož v cerkvi in dvojen umor v hiši. Iz Oortee -pri Krhkem poročaj:): Ko je bila na sveti dan zjutraj r?b štirih maša, sta se na koru v cerkvi sprla oženjeni Prane Mehe in 17 letni Prane 2arn iz Velikega Mračeveg'*. Meke je v prepiru vzel žepni nož in je Zarna zabodel ter ga te?ko ranil. Ranjen-čeva starejša brata Ivan in Anton'Žaro sla sla v Meketovo hišo, da bi postavila Meketa na odgovor. Meke je pa zgrabil na mizi ležeči vel!ki kulit»jski rtoš in ga zasadil enemu v prsi, drugemu pa v tre* buh. Ko je prišel zdravnik, je bil eden bratov že mrtev, drugi pa je kmalu potem umrl. V cerkvi zaklani Žaru bo okreval. Ludje so vsled tega krvavega p-osvečenja svetega dne silno razburjeni, Morilec se je sam naznanil oblasti. "Grobnico Karadiordievičev na Dunaj« oskrunili. — Dne 26. t. rn. ponoči so neznani ljudje vdrii na centralnem poko- ¦pališ&i pri Sv, Marxu v grobnico srbske kraljevske- rodbine Karadjorievidev in so odprli rakvi Aleksandra Karadjorjeviča ¦in njegove žene, starše>v srbskega kralja-'Petra. Oskrunjevalci grobov so pustili nedotaknjene vse dragocenosti, pač, pa so cdhesii glavo Aleksandra Karadjorie.viča. ¦Na begu so iagubili spodnjo čeljust oid mrtvaške glave. To čeljust so našli poteim na stezi med grobovi. Domneva se, da.so ta zločin zakrivili politični nasprotniki srbske kraljeve rodbine; proglašeno je bilo, da ostanke starišev srbskega kralja tekom prihodnjega meseca prepeljejo v Belgrati. : ; Kako dobiva predsednik FaUieres svojo plačo. — Uradniki na' Francoskem .dobivajo svojo plačo zadnji dan meseca. Tako tudi prvi uradnik republike pred» sednik Fallieres. Visok uradnik iz finančnega ministertsva gre zadnji dan vsakega meseca v Klizej, lepo koŽ;nato mapo ima s seboj. Fallieres ga sprejme prijazno ter mu pravi, da mu je,ravnokar hotel, posiliti vstopnico za lo^p ;v operi. V vseli subvencioniranih gledališčih ima predsednik prosto ložo. Potem iimi da vstopnico, prešteje natančno denar ter podpiše pobotnico. Predsednik ima na leto plače J.200.000 frankov; na -mesec 100,0001«wi-flcov. Fallieres porabi od te isvote S00.000 frankov, ker ne hodi na gostije in v društva, marveč gre zvečer ob 10. k počitku. 257.063 avtomobilov in 4R7000 šoferjev na Angleškem. — Do lani je bilo na Francoskem največ avtomobilov, letos pn jih je največ na Angleškem, Na Francoskem Je avtomobilov 06OOO, na Angleške4n pa 150.697, h katerim treba prišteti 106,366 motucikljov; na Fnuvoosrtom Jih Je 9195. Samo v Londonu Je 46.638 avtomobilov, 15915 motoelkljev In 3067 avto-mobilnih vozov. Šoferjev Je na Angleškem 457.037. l/dujnllšče voznih llntkov m Grade!. IgdnlallScc voznih listkov In prtljažni) •rdpnivnlStvo e, kr, avstr, clržuvnMi železnic F. (Irigolom & C.o v mestu Orudcž se jt /.uprlui Vame listke Je-sedaj kupiti Izključno v postaJuHSčn Grodož. ZAHVALA. Globoko ginjeni izrekamo podpisani najiskrenejo zahvalo za mnogoštevilne dokaze sočutja povodom smrti našega nepozabnega glavarja Frana Hmelak Posebno se še zahvaljujemo preč. domačemu gosp. župniku, slav. starešinstvu za podarjeni venec in korporativno udeležbo, rokodelsko-podpornemu društvu za korporativno udeležbo z zastavo, cenjenemu g. Kovaču, županu iz Ajdovščine za ganljivi nagrobni govor, gg. pevcem iz Lokavca in Ajdovščine za ganljive žalostlnke pred hišo žalosti in na. pokopališču, oglednim zastopnikom državnih in avtonomnih oblasti, vsemu cenjenemu občinstvu iz domače občine, iz vseh krajev cele vipavske doline, Gorice, Trsta in od drugod. Sploh bodi izrečena iz globine srca topla zahvala vsem, ki so nam ob tej žalostni priliki kakor si bodi iikazah svoje sočutje. V LOKAVCU, dne 27. decembra 1911. Žalujoči ostali. 61 02 6416 2984 52 662432 Ppoda se hiša v Bovcu takoiroenovana Huberjeva gostilna. Jako pripravna za vsako obrt. K hiši spada tudi večje zemljišče, ki je jako pri-* pravno za živinorejo in pašna pravica na.planini Trenta v občini Trenta. — Hišo se proda tudi brez zemljišča. Natančneje se izve pri g. Uotiiaro je odpravilo Kašelj hrlpavost, katar, zasllženost, kreni In oslovski kalelj a IST Kaiserjeuimi — — prsnimi karamelami —- — t znamko 3 Jelke. C AfLfl notarsko potrjenih priznanj od raznih zdravnikov UUvU iu privatnikov, kateri jamčijo za dober iwp«h. Bonboni so jako lahko zaalfuu in okusni. P Zavojčki eo po 20 ali 40 vin., doze po 6o vin. Dobiva m v lekarnah pri G. Cristofoletti. c. kr.ldvorni dobavitelj, L. Gliabicb, C. B. Pontcni, Kuggicro Kiiruftr A. de Gironeoli, v miroclilnici A. Mazzoli. v Ukaruah: Jurij Hus v- Vipavi, L. Kurschen v Ajelu in Maks Kozower v Ajdovščini. Iv. Znidarčii & dr. stavb, tvrdka o Gorici, lila matifioll. Izdeluje vsakcmlthl načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent, v vseh avstrijskih mestih Š% 27221. Lastnina Westial.-stropi za vsa stav-barska dela brez zadržanja pri zidanju, nizke konstrukcije, z ravnini strop m zavarovanim proti ognju, kMzolirajo v<4Ko šumenje in ropotanje, nijJuranitev železnih nosilcev, železnih vezi^m vijakov. Ceneji kakor vsi drugi masivni stropi. Pojasnila, stat računi in proračuni brezplačno Izdeluje enodružinske hiše po sistemu, votli blok, ki je najtrpežnejše zidovje, ki vzdržuje suha stanovanja z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsi drugi sistemi. t selen, pločevine, jekla, žebljev, »vanj«, za pohištvo i stavbe, Pumpe, -žice in žične ograje, zno kmetijska a- -Velika izber kuhinjske ave kakor: peči j, štedilnikov itd. itd. - - - -TOČNA IN DOMAČA. - Za one, ki trpijo na želodcu? Vseat <>n:m. ki m m nakopali kak* i#M#«» Mesta • afeMa-jr*j*» ali a BfeakMa-nji"« letaka, i sanfilitm slabih. *» pmhmm težkih, pr«»»Iih ali amiafik je* ali z ••-zmernim iifijenje« Ukor: iatatfčai katar, kri« v «•*«•, »aiee«« * Mm. ,**• **•» H« naMteja, ne pripor©«* tem pata« *>»"» *»»»«• miMM, legat Magaetjat »P*» •* J« preis»iisii že te« let. In to je 0f^ Hubert Ullrleh-ovo želifično vino. *"*(¦ T» zeltteno vino je iidelauo ti iavratnik, idravtfnlk scetlM ta iz tm» ter ^tf.i i„ oživi prebavne organe tfoveka. KriilFao vino odtttraai neredooati pri jrekatfjanjt* iu po*.p»-Suje tvoritfv zdrave krvi. S pravočasno porabo ne ndoftijo žetodfne M«mi žfr v kal« /aterrj »<* nt! *a* oU-Ufljati pri vponki. Simptomi, kakor: tflavabolj. kolcuje. «(r»njr. na»th»jem»t Mjnvanj*. ki s« pojavljaj i pri starih folmUSaih boleznih, pojenjajo večkrat po par polirkih te%* *iaa Zaprti« iu »j*>«» s,«be posledice, ktikor kolika, utripanje, srca, siab« spanjr. k*k<»r tndi nabiranje krvi v jetrah. v slni in hemoroidne bolečiaa ae »d-»rr»»iji» t *«iiftlaim vinom. ZeliSfno vino odVtraai neprebavljivo** i» v»e aepotrefcM ftfari i« leludca i» 'reva* s tem. da pospešuje stol. Suho in bledo obličje, pomanjkanje krvi, c I sa krte t m P° «ftVa'11 P««'edica slabe prebave, po»»BJMjlf» bmtvemvt ia htAmgm DIOUUM stanja jeter. f«ebe, ki »imajo teka, a» mti^mo «eta»!jaa» i« mlmvtjm*, trpijo na glavobolu, *» bre« sna, hirajo in trpijo. ZalMfna tia» daj« aaraklje*»*M življenj« novo mod, ZeliSfno vino rovzdigne tek, poiptlt prebavo in brano, olivti» armneaibn »aovi. poupeai tvoritev krvi. pomiri razdražene živet in vatvarl nov* vw#tj# m življtaja, Mw-.y* priznavanja in zahvale »priCnjcjo to, /eliSCoo fino m dobi v stekteuirah p,t ;$ in 4 K t Mamah tMftiiti krajev: « orlca, Korenin, GruriiMe, Rihdm^ Afr% €MB»oloig*». Itoake, Trtii, Ajdo*Min«, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, čtdsil, Vid**, Pftlns, Certrisjio, Oguj, Fiumiče!, GradeŽ, Sežana, Vipava, Postojna, Trat, Milje itd., kakor tndi v ««eb dragih manjših in večjih krajih Goriftko-Uradilfafjskf* v (»karean, Tndi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliMm vino po originalnih ceonh v vse kraje Avatro-Ogrske. =r= svari se pred ponarejanjem! ===" Zahtevajte izrecno iar- Hobert Gllricb-oOo -mm Zeliitio fiM. Moje zeiiSCino vino ni nobeno tajno sredstvo ; njegove sestavine •*>: vino aalafa 4.V».0. vtntki štrkljaj 10O.0, glicerina 100.0, frno vino il-io.o. sok jorebike i"iO.«. drtšnjev sok 530.*k aniž. razne rastlinske korenine itd. Te sestavine se zmeiajn t Nanut autorizouana stavbena turdka ^ jopici uiica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvi za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. /\Y\f\/\f\/.\\j ...Goriška ljudska posojilnica^ vpisana zadruga s omejenim jamstvom. (V la»'«il hlil, Sosposk« vile« ftt. 7, i. sadslr.) — Telftfoai it. 79. Kaeu aeltaa braallalea itav. S3T.JI4. Nu občnem zboru dne 23. aprila 1911. se je določilo: HraaHIne vlog« se obrestujejo po A%%\ Stalne večje vloge t enoletno odpovedjo pd dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sams. *^ * ¦ Hranilne vloffe se sprejemalo od vsakogar. Brezplačni hišni hranilniki. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5*/»%, na varščino aii zastave in na menjice po 0%. Glaval deleži se obrestujejo koncem leta !909. s 6%. ^^f1?"^ 31; *««-lM0-: Zadružnikov 1886 z deleži v znesku 73.642 kron. — Hranilne vloge: M23 35126. Posojila: H^hSPi.T* - Beser.vni zaklad: 96847-44 — Vrednost bik: 372.096 66. ROJIC je otvoril krojaško delavnico v Kištelji St 23 in se priporoča si. občinstvu. Prijatelj, ali te ne zebe? Dragi moj, mene ne ! Kako to? — To Je jako enostavno. * Moja soproga mi skuha vsak dan iz- vrstno juho in dobro meso, kt je kupuje pri našem mesarju | Andreju Frandolic ulici Tre.Uralje, (Via Tre Rš)šU6 | pri kavarni ..Dogana". V tej mesnici »e dobi smirnj rasna, divjačina, izvršno pitana pe-ratniaa in praiidje meso vseh vrmt. Na željo g. odjemalcev pošilja meso tudi na dom. VVlika /alo^a dvokoles, šivalnih iu kmetijskih strojev, gramofonov, urkcvtrijoitov iti. Mehanična rLljaat talog« za kramarja, kro#o/arje, rrotfajaJea po aejnfk hi trglli — nt dal*H * " - —~ \mmm mm^mmimmmmamsmsBBmsk Mikrna patefi k sUMm Karol Drasčik r&iridRlirn«(lnWbiii) , Bftšajs iiaxo?ila vsakovrstnega tndf najfl- > nejega peciva« torte, kolače za birmance in poroke, o# i kovane velikonočne ' ' pinec itd. 1 Prodaja razUčaallaa «lnn te Ukani« na drobno ali v originalnih butdkab Priporoča se slavnemc občinstvu ta imcgo brojna naročila ter obljublja sulidno p. oraiSM} ¦ar> po Jako zmernih cenan. ~%tt A. vi Berini Gorica, Šolska ulica &t» St velika zaloga = = oljkmega olja prve vrste »iHait*, teal te tm Balama* Hanana a-laafc. • prodajo aa drobuo ia iatmo. Prfjajft bb irakat: Ena -*5a, i 04 m, . m. iti is«, rti trn tm t- a#«. sa test pa Tt tla. ------- Ha debelo cene ugodne. ------- Pe&$ija postajne prosto aa dom. Posodo at pa5ča kupcu do popolne rpotabe a^ja; ps 1 Tporabi se s;>et zameni a polno. k Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ----------------- mu* jn g^j^ .-----------,— ! Cone zmerne, Imouitejši Slouenci, pristop k obrambnima skladu družbe su. C in ITI. bodi Dam sueta dolžnos?!