Primorski dnevnik PETEK, 15. APRILA 2016 št. 88 (21.628) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , Prebrali bomo njihove zgodbe šepet ulice Montecchi / 11 milje - Na 5. strani Osem županskih kandidatov Desna sredina ga še ni določila trst - Na 6. strani Čezmejna milijonska utaja Tržaško podjetje s sedežem v Sežani gorica - Na 12. strani Goljufivi odvetnik tudi na Goriškem Uprava in policija vabita občane k previdnosti intervju Fabec (KZ): Nujna vizija za kmetijstvo trst, koper - Spodbudni podatki, včeraj v Trstu minister Del Rio Pristanišči rasteta škedenj Včeraj obisk železarne Občinski svetniki v škedenjskem »peklu« TRST - Podatki o pretovoru v tržaškem pristanišču so nadvse pozitivni, pa tudi železniške zveze so vse boljše. Sočasno so prišli v javnost tudi podatki o Luki koper, ki so prav tako spodbudni, saj je začetek letošnjega leta še boljši od lanskega. Tržaška luka je bila v prvem tromesečju po prometu prva v Italiji, skupen promet pretovorjenega blaga pa se je povečal za 9%. V Trstu je bil včeraj na obisku minister za infrastrukturo Graziano Delrio, ki je laskavo ocenil te podatke. Tržaška luka je zelo uspešen model in je lahko zgled za mnoga italijanska pristanišča, je povedal. Na spletni strani Ljubljanske borze so objavili tudi podatke o Luki Koper, ki je po lanskem rekordnem letu v prvem letošnjem četrtletju zabeležila 5,6 milijona ton ladijskega pretovora, kar je 11 % več kot v enakem obdobju lani. V tem obdobju so ustvarili 47,96 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar na letni ravni predstavlja 13-odstotno rast. Na 5. strani brenner - Meja Ostri toni med Italijo in Avstrijo RIM, DUNAJ - Avstrija nadaljuje z deli na prehodu Brenner, ki bodo stala 1,1 milijona evrov in naj bi jih zaključili do konca maja. Italija je zaradi načrtov Avstrije ogorčena in opozarja, da je povezava preko Brennerja ena glavnih v Evropi in da utegne biti promet v primeru uvedbe mejnih kontrol resno oviran. Dunaj odgovarja, da je na Italiji, da vzpostavi t. i. žariščne točke za migrante in jim prepreči pot naprej. Na 2. strani trst - Podelili Ločičnikove štipendije Podpirajo bodoče inženirke in inženirje TRST - Prihodnji teden, v četrtek, 21. aprila, bo v prostorih pro-seškega kulturnega doma občni zbor Kmečke zveze za tržaško pokrajino. Potekal bo pod zgovornim geslom »Nov dogovor za tržaško kmetijstvo«. O tem, za kakšen dogovor gre in kdo naj bi bili njegovi protagonisti smo se pogovorili s deželnim (in obenem tržaškim) predsednikom Kmečke zveze Francem Fabcem, ki ugotavlja, da je treba, kar zadeva kmetijstvo na Tržaškem, preseči sedanje stanje, ki je nezadovoljivo. Na 3. strani Gensko spremenjeni organizmi so varni Na 7. strani Inženirstvo zanima tudi dekleta Na 7. strani Zahodni privez povezal SSG in Rossetti Na 10. strani Že stekle priprave na goriške Okuse na meji Na 12. strani »Pedočin« gre na festival v Cannes Na 20. strani sovodnje - Gradbena dela potekajo s polno paro V parku tudi košarka Poleg košarkarskega igrišča tudi območje z otroškimi igrali - Delček parka bo namenjen psom SOVODNJE - Sredi Sovodenj s pospeškom gradijo nov občinski park, ki nastaja na območju nekdanjega nogometnega igrišča. Dela so ponovno stekla prejšnji teden, potem ko so bila ustavljena poldrugi mesec; predvidoma se bodo zaključila pred koncem maja. Začasna prekinitev je bila potrebna zaradi spremembe izvršilnega načrta, ki so jo sovodenjski občinski upravitelji sprejeli v prejšnjih dneh. V načrt so vključili tudi košarkarsko igrišče, medtem ko so podvojili območje z igrali za otroke. Delček parka bo namenjen psom. Na 12. strani Helianthus ^ notranje rastline zunanje rastline vrtnarstvo urnik: 8.30 -18.30 Trat - P rósele IOOO (£)ivii |l C¡iar¿íniere) |nfo: tel. O+O If 26 1+i - helíanthusZOl }0líbero.ít 9771124666007 2 Nedelja, 17. aprila 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji doina matei sara.stemad@primorski.eu Poceni ■ • V • linčanje Na straneh časopisov se je te dni spet pojavila Doina Matei, romunsko dekle, ki je pred devetimi leti z dežnikom do smrti zabodlo 23-letno Vanesso Russo na postaji podzemne železnice v Rimu. Takrat 21-letna Mateieva je med prepirom z Rimljanko dvignila dežnik in ga zabodla Russovi v oko, tako da ji je prebil možgansko arterijo in je po dvodnevni muki umrla. Sodnica jo je obsodila na 16-letni pripor zaradi nenamernega umora, saj je presodila, da je šlo za nesrečo. Po devetih letih so sodniki Doini Ma-teizaradi vzornega obnašanja dovolili, da je lahko stopila iz zapora. Tako kot predvideva kazenski zakonik. Čez dan je tako lahko opravljala socialno koristna dela, zvečer pa se je vračala med sojetnice v ženski zapor Giudecca pri Benetkah. Dovoljenje pa so ji na vrat na nos preklicali, potem ko so mediji izsledili nekatere fotografije, ki jih je Mateieva objavila na spletni skupnosti Facebook. Njen brezskrbni smeh in nastavljanje objektivu so na taistih spletnih skupnostih izzvali val ogorčenja in linčanja: mnogi so zanjo zahtevali dosmrtno ječo, češ da ji sploh ni mar, da je morila, in torej, da je bila kazen povsem neučinkovita, da se ne zmeni za tiste uboge starše, ki so izgubili hčer, pa morajo v zameno gledati njeno nasmejano morilko. Koliko poceni sovraštva in besednega nasilja ... Ali bi morala Mateieva mrkniti v zaporu? Se tiho, zlasti pa čim bolj nevidno izničiti? Ali to pomeni, da kdor zakrivi kaznivo dejanje, nikakor nima več pravice do življenja, do druge priložnosti? Preživela je devet let v zaporu. Devet let dejansko ni obstajala. Ko je spet okusila svobodo, pa čeprav samo delno, si je drznila fotografirati se in v dobi socialnega komuniciranja prek spletnih skupnosti fotografijo objaviti. Ali to pomeni, da je pozabila, da se mora zvečer spet vrniti v zapor? brenner - Ograja in druga dela na meji bodo stala 1,1 milijona evrov Italija je ogorčena zaradi načrtov Avstrije Zaradi razmer v Libiji narašča število prihodov migrantov RIM, DUNAJ - Dela za zavarovanje meje z Italijo na prehodu Brenner - zanje se je Avstrija odločila v strahu, da se utegne okrepiti tok beguncev preko Italije - bodo stala 1,1 milijona evrov, je včeraj v odboru avstrijskega parlamenta za notranje zadeve razkrila notranja ministrica v odhodu Johanna Mikl-Leitner. Gradbena dela, ki bodo omogočila uvedbo strožjega mejnega režima na najpomembnejšem mejnem prehodu med Avstrijo in Italijo, so se začela v torek in bodo predvidoma zaključena do konca maja. Avstrija namerava mejni nadzor na Brennerju uvesti najkasneje do 1. junija. Nadzor cestnega in železniškega prometa, naj bi sicer prilagajali razmeram na terenu. Ali bo na meji zgrajena ograja oziroma kako dolga naj bi bila, zaenkrat ni povsem jasno. Na prehodu bodo uvedli hitre postopke, s katerimi bodo že na meji ugotavljali, ali nekdo načeloma izpolnjuje pogoje za azil v Avstriji. Na ta način naj bi zagotovili, da število novih prosilcev za azil v državi letos ne bo preseglo s strani vladne koalicije določene zgornje meje 37.500; trenutno jih je že 17.200. Italija je zaradi načrtov Avstrije ogorčena in med drugim opozarja, da je povezava preko Brennerja ena glavnih prometnih povezav v Evropi in da utegne biti promet tam v primeru uvedbe mejnih kontrol resno oviran. Dunaj na očitke Rima odgovarja, da je na Italiji, da vzpostavi na svojem ozemlju t. i. žariščne točke za migrante in jim prepreči pot naprej, tako da uvedba nadzora sploh ne bo potrebna. Padel je že tudi predlog, da bi državi na italijanski strani uvedli skupne policijske patrulje, če italijanski policisti sami ne bi bili kos nalogi. Italijanska vlada je medtem lokalne oblasti pozvala, naj poiščejo dodatne namestitve za prosilce za azil, saj obstaja precejšnja verjetnost, da se bo pritok beguncev iz Libije preko Sredozemskega morja povečal, medtem ko bodo sosede Italije svoje meje zaprle. Rim želi zagotoviti 15.000 dodatnih postelj. Uradni predstavniki sicer izpostavljajo, da ni zaenkrat nobenih dokazov o povečanem toku migrantov v Italijo, o katerem se sicer glasno ugiba, odkar se je t. i. balkanska migracijska pot na makedonsko- Dela za namestitev pregrade proti beguncem na Brennerju ansa grški meji marca zaprla. Razmere v Libiji medtem ostajajo kaotične, kar pomeni, da lahko tihotapci ljudi tam še naprej nemoteno delujejo. A vendarle je dejstvo, da število prihodov letos v primerjavi z lanskim letom, ko je na italijanskih obalah pristalo rekordnih 170.000 migrantov, narašča. Letos so jih doslej našteli 25.816, kar je okoli 7000 več kot v enakem obdobju lani, kažejo zadnji objavljeni podatki UNHCR in obalne straže. General Paolo Serra, vojaški svetovalec odposlanca ZN za Libijo Martina Ko-blerja, je pred dnevi posvaril, da bo v Italijo iz Libije, če ne bodo ukrepali, letos prišlo 250.000 ljudi. Italija je sicer že vajena prihoda mi-grantov, a ti so doslej praviloma to državo le prečkali, saj so bili namenjeni v druge, bogatejše članice EU. Tokrat pa se utegne to spremeniti, saj so začele evropske države lani zapirati meje. Francija je lani za krajši čas zaprla svojo obalno mejo z Italijo, Avstrija pa napoveduje uvedbo nadzora na mejnem prehodu Brenner v Alpah. Marca letos je sicer Italija gostila 106.000 prosilcev za azil, marca 2015 67.000 in marca 2014 le 29.000. Mnoge italijanske dežele opozarjajo, da njihove kapacitete pokajo po šivih. Državni svet zavrnil odlok o naročnini Rai RIM - Državni svet je včeraj ugotovil vrsto pomanjkljivosti v vladnem odloku, po katerem se bo od letos televizijska naročnina Rai plačevala neposredno v računu za dobavo elektrike. Državni svet med drugim ugotavlja, da v odloku ni točno opredeljena definicija televizijskega aparata, saj danes tudi pametni telefoni in drugi aparati omogočajo sprejemanje televizijskih oddaj. Nejasnosti so tudi glede števila naročnin za več aparatov v hiši. Ugotovili so še nekaj pomanjkljivosti in zato pozvali vlado, naj dopolni pravilnik. Podtajnik za telekomunikacije Antonello Giacomel-li je ocenil, da ne gre za zavrnitev ampak za koristna priporočila, ki jih bodo čim prej vnesli v pravilnik. Zaenkrat ni jasno, ali bomo prvih 70 evrov naročnine plačali že z julijskim računom za elektriko, ali pa bo prišlo do zakasnitve. Evropski parlament BiH pozval k nadaljevanju reform STRASBOURG - Evropski parlament je v včeraj sprejeti resoluciji pozdravil, da je BiH 15. februarja vložila prošnjo za članstvo v EU. Oblasti je pozval, naj nadaljujejo ustavne in politične reforme, da bi se BiH preoblikovala v povsem učinkovito, vključujočo in delujočo državo. Republiko srbsko pa so pozvali, naj opusti referendum o reformi pravosodja. Poročevalec Cristian Dan Preda (EPP) je spomnil, da je BiH vložila prošnjo za članstvo prav v tednu, ko je Evropski svet razpravljal o britanskem referendumu. »Kaže torej, da je unija kljub vsemu še vedno privlačna,« je dejal. Poslanci so v resoluciji ponovili zavezanost evropski perspektivi BiH in pozvali Svet EU, naj čim prej preuči njeno prošnjo za članstvo. V Skopju znova množični protesti proti predsedniku SKOPJE - V Skopju so sinoči že tretji dan zapored potekali protesti zaradi odločitve predsednika države Gjorge-ja Ivanova o pomilostitvi vpletenih v prisluškovalno afero. Na protestu se je zbralo več tisoč ljudi, ki so zahtevali odstop Ivanova. Ta je branil svojo odločitev. Protestniki so se zbrali pred poslopjem parlamenta, ki ga je varoval kordon policistov za kovinsko ograjo, v bližini pa je bilo več oklepnih vozil in vodnih topov. Posebno tožilstvo, ki primer preiskuje od septembra lani, je medtem sporočilo, da kljub odločitvi predsednika nadaljuje z delom, torej s preiskavo kaznivih dejanj, povezanih z nezakonitim prisluškovanjem. Trenutno preiskujejo skupno 36 ljudi. Boko Haram objavil video ugrabljenih deklic KANO - Nigerijska islamistična skupina Boko Haram je objavila video posnetek, na katerem je videti nekatere od 276 deklic, ki so jih ugrabili pred natanko dvema letoma v kraju Chibok. Na posnetku, ki naj bi nastal decembra, je 15 deklet v črnih haljah, ki pravijo, da so ugrabljene učenke, nekatere od njih pa so že prepoznali starši. Posnetek, ki ga je Boko Haram poslal nigerijski vladi, je prvi posnetek deklet po maju 2014. Ugrabljena so bila 14. aprila 2014, medtem ko so v šoli v vladnem internatu v nigerijski zvezni državi Borno opravljala izpite. V videu dekleta prosijo nigerijske oblasti, naj sodelujejo s skrajneži in dosežejo njihovo izpustitev. unicef - Poročilo o neenakosti v razvitih državah Neenakost v blaginji otrok se je v svetu občutno povečala eu - Največ, 7 milijonov, jih je v Italiji Pod pragom revščine 41 milijonov ljudi ŽENEVA - Sklad ZN za otroke (Unicef) v najnovejšem poročilu razkriva neenakosti v blaginji otrok v gospodarsko razvitih državah. V raziskavo je bilo zajetih 41 držav Evropske unije in OECD. Unicefov raziskovalni center Innocenti je predstavil poročilo z naslovom Pravičnost za otroke: Neenakost v blaginji otrok v gospodarsko razvitih državah. Vrzeli oziroma razlike govorijo o tem, v kolikšni meri otroci na dnu zaostajajo za povprečnim otrokom v posamezni državi. Poročilo države razvršča glede na te vrzeli na štirih ključnih področjih blaginje, in sicer porazdelitev dohodka, izobraževanje, zdravje in zadovoljstvo z življenjem. Slovenija in Italija sta se na področju porazdelitev dohodka uvrstili med sedmerico najslabših držav, ki so beležile porast neenakosti dohodka (med letoma 2008 in 2013) za vsaj pet odstotnih točk. Med temi državami so še Grčija, Španija, Portugalska, Madžarska in Slovaška. Podatki kažejo, da imajo najrevnejši otroci oziroma njihova primarna družina od povprečja za skoraj 50 odstotkov manj razpoložljivih dohodkov. Skoraj polovica najbolj prikrajšanih otrok je tudi materialno prikrajšanih, saj si družine teh otrok ne morejo privoščiti treh ali več od devetih osnovnih dobrin, ki veljajo kot pomembne za normalno življenje. Mednje sodijo enotedenske počitnice izven doma, soočenje z nepredvidenimi stroški, ogibanje zamudam pri plačilu stanovanjskih obveznosti, beljakovinski oziroma mesni obrok vsak drugi dan, pri- merno ogrevano stanovanje, pralni stroj, barvna televizija, telefon in avto. V vseh državah EU so otroci, ki so na dnu dohodkovne lestvice, tudi bolj verjetno materialno prikrajšani. Ocena zadovoljstva z življenjem pa je oblikovana na podlagi samoocen otrok na lestvici od nič (najhujše možno življenje zame) do deset (najboljše možno življenje zame). V povprečju otroci v OECD ocenjujejo svoje življenje z oceno osem, otroci na dnu pa imajo med 2,5 in tri točke slabšo oceno. Na lestvici neenakosti na področju zadovoljstva z življenjem je Slovenija na 12. mestu med 35 državami EU/OECD. Na vrhu skupne lestvice 35 držav, ki vključuje vsa štiri ključna področja blaginje, je Danska, sledijo pa ji Finska, Norveška, Švica in Avstrija. Slovenija je na devetem mestu, na dnu pa sta Izrael in Turčija. Dve od najbogatejših držav na svetu, Japonska in ZDA, se uvrščata v spodnjo tretjino lestvice neenakosti v dohodkih, medtem ko sta se Belgija in Francija uvrstili na dno lestvice pri neenakosti v izobraževanju. Poročilo sicer podaja tudi priporočila oblikovalcem politik, ki lahko pripomorejo h krepitvi blaginje otrok. Opozarjajo na zaščito dohodkov gospodinjstev, v katerih živijo najrevnejši otroci, izboljšanje dosežkov na področju izobraževanja manj uspešnih učencev ter spodbujanje in promocijo zdravega načina življenja za vse otroke. Kot dodajajo, je pravičnost potrebno postaviti v središče politik, ki obravnavajo otroke in si prizadevajo delovati v dobrobit otrok. LUXEMBOURG - V Evropski uniji je leta 2015 v hudem materialnem pomanjkanju živelo 8,2 odstotka prebivalstva oziroma 41 milijonov ljudi, je včeraj objavil evropski statistični urad Eurostat. "Ljudem v hudem materialnem pomanjkanju so življenjske razmere preprečevale, da bi na primer lahko redno plačevali račune, primerno ogrevali stanovanja ali si privoščili teden dopusta. Tovrstnemu hudemu materialnemu pomanjkanju so v EU bolj izpostavljene družine z otroki (8,3 odstotka) kot gospodinjstva brez otrok (6,0 odstotka), najbolj pa so prizadete eno-starševske družine (17,3 odstotka). Število ljudi, ki živijo v hudem pomanjkanju, se v EU sicer počasi zmanjšuje že vse od leta 2009, ko je bil z 9,9 odstotka dosežen vrh, so še poudarili v Eurostatu. Podobno je tudi v primeru Slovenije, kjer je bil v zadnjih štirih letih vrh zabeležen leta 2013, ko je v hudem materialnem pomanjkanju živelo 6,7 odstotka prebivalstva. Najhuje je si- cer v Bolgariji, Romuniji in Grčiji. V Bolgariji v revščini živi kar 34,2 odstotka oz. skoraj 2,5 milijona ljudi. V Romuniji jih je skoraj pet milijonov oz. 24,6 odstotka vseh, v Grčiji pa 2,3 milijona oz. 22,2 odstotka prebivalstva. Skoraj petina prebivalstva (19,4 odstotka) v revščini živi tudi na Madžarskem, precej velik delež prebivalstva pa živi v revščini tudi v Latviji (16,4 odstotka), Litvi (13,9 odstotka) in na Hrvaškem (13,8 odstotka). V absolutnih številkah največ ljudi v hudem materialnem pomanjkanju živi v Italiji - skoraj sedem milijonov (11,5 odstotka prebivalstva), skoraj štirje milijoni pa tudi v Nemčiji (5,0 odstotka prebivalstva) in Veliki Britaniji (6,1 odstotka prebivalstva). Na drugi strani je med članicami EU stanje najboljše na Švedskem, kjer naj bi v hudem materialnem pomanjkanju živelo manj kot odstotek prebivalstva (0,7 odstotka). V Luksemburgu jih je 1,4 odstotka, na Finskem 2,2 odstotka, na Nizozemskem pa 2,5 odstotka, kažejo podatki Eurostata. / Primorski AKTUALNO Petek, 15. aprila 2016 3 pogovor - Predsednik Kmečke zveze Franc Fabec pred tržaškim občnim zborom Politika naj kmetijstvo vgradi v razvojno vizijo film - Reforma Manjšinski jeziki v filmih enakopravni TRST - Prihodnji teden, v četrtek, 21. aprila, bo v prostorih proseškega kulturnega doma občni zbor Kmečke zveze za tržaško pokrajino. Potekal bo pod zgovornim geslom »Nov dogovor za tržaško kmetijstvo«. O tem, za kakšen dogovor gre in kdo naj bi bili njegovi protagonisti smo se pogovorili s deželnim (in obenem tržaškim) predsednikom Kmečke zveze Francem Fabcem. »Geslo govori o tem, da je treba, kar zadeva kmetijstvo na Tržaškem, preseči sedanje stanje, ki je nezadovoljivo. Potreben je otipljiv premik, za katerega si Kmečka zveza vztrajno prizadeva, terjajo pa ga tudi objektivne okoliščine, v katerih delujejo kmetijski podjetniki. Glavni tvorci skupnega dogovora pa morajo poleg navedenih biti zlasti javne uprave, s katerimi ima stanovska organizacija številna srečanja. Ampak dogovorov je bilo v preteklosti že nič koliko, stanje v kmetijstvu pa še vedno ni zadovoljivo. Saj prav za to gre. Res je veliko odprtih problemov, vendar določeni premiki obstajajo in se jih je treba zavedati. Kmetijsko politiko na Tržaškem je treba glede na dolgoletno zanemarjanje šele dobro opredeliti, uprave, zlasti tržaška, v katero sodi največji del kraškega podeželja, jo morajo sprejeti kot del svoje vizije prihodnosti. Razvoj teritorija je namreč pomemben tako za razvoj gospodarstva kot skupno- Zanimivo je da se pri nas vse več mladih usmerja v kmetijstvo, kar ne velja za druga območja v državi, koder je starostna struktura kmetov precej višja sti, ki na tem ozemlju prebiva z vsemi svojimi specifikami. V čem naj bi bili zaznavni pozitivni premiki? Premik je na splošno zaznati v zavesti, da kmetijstvo danes ni več nekaj drugorazrednega. Marsikaj se je v družbi spremenilo. Trst je v preteklosti popolnoma zanemarjal svojo okolico in njene kmetijske resurze, za razvoj tega sektorja se enostavno ni zmenil, ni ga imel za del vizije prihodnosti. Zgodba je znana. Povojne tržaške generacije so zrasle v znamenju ambicije po javnih službah, v katerih smo rekorderji. Mesto ni ustvarjalo lastnega kapitala od proizvodnje, postali smo družba »no se pol«, kar je sicer stereotip, a ima svoje debelo zrno resnice«. Ni slučaj, da smo bili skozi desetletja priče tolikšnemu nazadovanju, ki ga je zadnja kriza še poglobila. Zato je danes še vedno treba prepričevati tržaško politiko in javne upravitelje, da je teritorij iz vsakega vidika zanimiv in aktualen prav glede možnosti razvoja. Kaj pa je v današnjih razmerah drugačnega in bolj spodbudnega? Marsikaj. Dogaja se, denimo, da se zadnje čase realno govori o turizmu kot razvojni možnosti. Pred tem pa je bil govor le o nekam »kongresnem turizmu«, ki pa ni doživel uspeha, ker je bila ponudba šibka, nezadostna. Danes pa se počasi krepi vtis, da primerna razvojna politika do teritorija lahko usklajeno krepi tudi druge dejavnosti. Koliko je k temu prispevalo tudi kmetijstvo na Tržaškem? Kar nekaj. Odločilen prispevek je dal porast kakovosti kmetijskih proizvodov, kar je zgodba zadnjih deset ali petnajst let. Vina kraškega teritorija so dosegla visoko raven odličnosti in prepoznavnosti, ljudje so Franc Fabec: »Kmetijstvo na Tržaškem potrebuje otipljiv premik in spodbudo, saj se vanj usmerja vse več mladih« vse bolj občutljivi za vsakršno domačo kmetijsko ponudbo, v modi so pristna in zdrava prehrana, narava in njen še vedno ohranjen potencial. Zanimivo pa je, da so za dvig kakovosti kmetijske ponudbe predvsem zaslužni kmetovalci sami ob podpori stanovske organizacije. Tržaška politika, vsaj generacija, ki je še pretežno na oblastnih položajih, še vedno s težavo prisluhne odprtim problemom kmetijstva«. Na primer? Prostorski načrt tržaške občine. Res je sicer, da je prišlo do dialoga, bila so upoštevana območja za kmetijske dejavnosti, kar je v redu, a smo dobili tudi tako imenovane »ekološke koridorje«, ki predstavljajo neko omejitev. Danes je precej nenavadno, da moraš od javne uprave vedno nekaj terjati. Politika bi morala biti tista, ki vgradi kakovostno kmetijstvo v svojo razvojno vizijo in upravne instrumente, morala bi spodbujati perspektivne kmetijske projekte, ki so objektivno v njenem in našem skupnem interesu. Skupaj bi morali stopiti do deželne uprave, da se spremeni odnos do kmetijstva na Tržaškem«. Ko je govor o skupnem dogovarjanju ni mogoče mimo znamenitega sporazuma o prosekarju, za katerega se je izkazalo, da stoji na dokaj trhlih nogah. Vtis je, da je (bivša) deželna uprava v bistvu izigrala tržaške vinarje. Ta sporazum se zdaj obnavlja in nadgrajuje in je podlaga vsega dogovarjanja. Deželni odbornik nam je zagotovil, da bodo tokrat podpisniki tudi vse krajevne uprave na Tržaškem, s tem pa bo dobil večjo težo. Glede prosekarja smo se s prejšnjo upravo znašli med kladivom in nakovalom, operativno smo imeli tudi premalo časa. Dosegli smo največ, kar je bilo v danih okoliščinah možno. Imeli smo dve možnosti: priziv ali pogajanja. Če bi izbrali trdo varianto bi zelo konkretno tvegali, da nas povozijo in ne bi dosegli niti tistega kar smo. Zdaj se pogajanja nadaljujejo in podpisali bomo nov sporazum, okrepljen z javnimi upravami«. Bo v sporazumu tudi obveza za tako imenovani »Masterplan«? Vsekakor. In treba je razumeti, da je Masterplan dolgoročni razvojni načrt. Ne zahtevam, da se že jutri v celoti uveljavi, pač pa mora biti tu začetek nove zgodbe za možnosti kmetijstva na tržaškem Krasu. Usmerjen mora biti v prihodnost, da bo vlil poguma in zaupanja mlajši generaciji kmetov, ki se uveljavljajo pri nas. Zanimivo je da se pri nas vse več mladih usmerja v kmetijstvo, kar ne velja za druga območja v državi, koder je starostna struktura kmetov precej višja. Ti mladi, kot jih je na Proseku že lepa skupina in verjamejo v to, kar delajo, morajo dobiti primerno spodbudo, le tako lahko v prihodnosti pričakujemo vse boljše rezultate, razvoj in vse bolj kakovostno ponudbo našega teritorija. To morata politika in krajevna javna uprava razumeti in znaki so, da se temu približujemo. Kaj pa deželna uprava, ki ima pri tem odločujočo besedo, zlasti kar zadeva investicije v kmetijstvo na Tržaškem? Tu se je treba krepko potruditi, kajti objektivne okoliščine ne govorijo v korist tržaškega kmetijstva, ki je po dimenzijah neprimerljivo s furlanskim. Eno samo veliko furlansko kmetijsko podjetje namreč lahko kar zadeva bruto proizvod zaleže skoraj za vse kmetije na Tržaškem. To nesorazmerje ovira pozitivne premike tudi na ravni deželne politike. Vendar je treba opozarjati nase in na visoko kakovost tržaškega kmetijskega potenciala. In, kot povedano, to je treba narediti vsi skupaj, kmetje, stanovske organizacije in krajevne uprave. V tem je smisel novega dogovora, ki ga imamo v geslu občnega zbora. Kmečka vselej veliko poudarja tudi pomen sodelovanja s Slovenijo in čez-mejno politiko, ki naj velja tudi za kmetijski sektor. To je ena naših temeljnih vsebinskih postavk in lahko rečemo, da smo tudi glede tega deležni pozitivnih premikov. Primer je zgodba o zaščiti terana. Slovenski kmetijski minister Dejan Židan, ki je tudi podpredsednik vlade, dosledno in konkretno uveljavlja to politiko čezmejnega sodelovanja. Zanj se slovenski živelj ne neha z ad- Slovenski kmetijski minister Dejan Židan dosledno uveljavlja politiko čezmejnega sodelovanja. Zanj se slovenski živelj ne neha z administrativnimi državnimi mejami ministrativnimi državnimi mejami, temveč je pozoren tudi do Slovencev v vseh sosednjih državah. Rezultat te vizije je Agraslo-mak, ki predstavlja velik premik v čezmej-ni kmetijski politiki. Enako lahko rečem za generalno konzulko Ingrid Sergaš, ki globoko čuti življenjski utrip manjšine. Domnevam, da se pri Kmečki zvezi veselite tudi tesnejšega sodelovanja med krovnima organizacijama. To krepitev sodelovanja globoko podpiramo, saj je za uspešno življenje manjšine bistvenega pomena. Nekaj časa smo pri krovnih organizacijah pogrešali primerno pozornost do teritorija in njegovih odprtih vprašanj. Mislim, da je za manjšino odnos do teritorija eden temeljnih problemov, najmanj kot sta kultura ali šolstvo. To ne more biti vprašanje, s katerim naj se bavi le Kmečka zveza. Postati mora močan sestavni del manjšinske politike, zato sem zelo vesel vse večjega sodelovanja med SKGZ in SSO. Samo skupaj lahko nekaj dosežemo, tudi v kmetijstvu. Dušan Udovič Minister za kulturo Dario Franceschini ansa RIM - Poleg številnih drugih reform se ta čas italijanski parlament ukvarja tudi z zakonskim osnutkom, ki urejuje sektor kinematografije in avdiovizualnih sredstev. Na torkovem srečanju poslancev DS v komisiji za kulturo, med katerimi je bila tudi poslanka Tamara Blažina, je minister Dario Franceschini predstavil besedilo, ki je nastalo na podlagi številnih posvetovanj z zainteresiranimi subjekti in predstavlja prvi poskus sistemske ureditve tega sektorja. V besedilu so sicer še nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno odpraviti med parlamentarnim postopkom; zelo pomemben za našo skupnost je peti člen osnutka, ki obravnava italijanske filmske produkte, v sklopu katerih so specifično omenjene tudi jezikovne manjšine, priznane po zakonu 482/1999. Predvideno je namreč, da so jeziki teh manjšin izenačeni italijanskemu jeziku. To pomeni, da bodo tudi filmi, v katerih se uporabljajo manjšinski jeziki, imeli enak trat-ma kot italijanski. To je lepa pridobitev za bogato filmsko dejavnost naše narodnostne skupnosti, ki je v zadnjih letih s svojo kakovostjo prestopila ožje manjšinske okvire in se uveljavila na mednarodnemu tržišču. Ministru za kulturo je zato poslanka Blažina izrazila priznanje za izkazano pozornost do specifike manjšinskih jezikov, saj je v tem primeru prišlo do polnega upoštevanja prisotnosti manjšin in njihove vloge kot sestavnega dela širšega kulturnega ustvarjanja znotraj italijanske države. videm - Pokrajina bo morala predlagati tablo drugačnega videza Spomeniško varstvo zavrnilo namestitev štirijezične table VIDEM - Spomeniško varstvo se je te dni dni, kot poroča tednik La vita cattolica, postavilo po robu nameri vi-demske pokrajinske uprave, da na pročelje sedeža v palači Belgrado v središču Vidma namesti tablo z nazivom pokrajine v štirih jezikih, to je poleg italijanskega še v furlanskem, slovenskem in nemškem jeziku, ki so zaščiteni na posameznih območjih videmske pokrajine. Spomeniško varstvo ne ugovarja šti-rijezičnosti, ampak je ocenilo, da predlog pokrajine ni sprejemljiv zaradi arhitektonskih značilnosti palače. Pokrajinska uprava je predlagala namestitev ne prav velike table, široke 35 centimetrov in visoke 50, na zunanji steni tik ob glavnem vhodu. Na tabli iz svetlega aluminija naj bi bilo ime ustanove v štirih navedenih jezikih. Toda spomeniško varstvo meni, da se tako predlagani material kot videz table ne ujemata z arhitektonskimi značilnostmi fasade, zato je zavrnilo prošnjo. Namestitev štirijezične table namesto prejšnje dvojezične je bil predlagal januarja lani slovenski pokrajinski svetnik iz Špetra Fabrizio Dorbolo (Sel), ki se zavzel, da bi italijanskemu in fur- Palača Belgrado, sedež videmske pokrajine lanskemu nazivu v znak spoštovanja do vseh jezikov, ki se govorijo na pokrajinskem ozemlju, dodali še slovenskega in nemškega. Resolucijo je pokrajinski svet takrat odobril z veliko večino 24 glasov za, enim proti in tremi vzdržanimi. Predsednik pokrajine Pietro Fon- arhiv tanini obžaluje stališče spomeniškega varstva, s katerim se namerava vsekakor pogovoriti o zamenjavi materiala in morebiti oblike table, tako da bi bilo zadoščeno estetiki in obenem obvezi k ovrednotenju vseh priznanih jezikovni stvarnosti na Videmskem. 4 Petek, 15. aprila 2016 APrimorski r dnevnik obisk zelezarne Ck Ivan Žerjal a ¡van.zerjal@primorski.eu Lastnik misli resno Gradivo, ki so ga ob včerajšnjem obisku škedenjske železarne prejeli člani urbanistične komisije tržaškega občinskega sveta in prisotni novinarji, pripoveduje o spremembah, posodobitvah in izboljšavah na območju tovarne v luči spoštovanja pred časom sprejetega programskega dogovora iz leta 2014 o zavarovanju, preureditvi in gospodarskem razvoju območja. Enako so govorili tudi predstavniki družbe Siderurgica Triestina, hčerinskega podjetja skupine Arvedi, kije pred leti postala lastnica obrata. A očitno ni šlo samo za besede, saj so tisti, ki so si bili železarno ogledali že pred leti, podpisanemu poudarili, da so spremembe vidne. To je dokaz, da novi lastnik resno računa, da bo v škedenjskem obratu delal in proizvajal in da se bo ob novi dejavnosti hladnega valjanja jekla še naprej nadaljevala dejavnost plavža in koksarne, čeprav ji je določena krajevna politika napovedala omejeno življenjsko dobo. Plavž, koksarna, valjarna, logistika - vse to je del enotnega in zaokroženega procesa, pravijo pri družbi Siderurgica Triestina, kjer so tudi prepričani, da spoštujejo omejitve, kijih predvideva okoljsko dovoljenje pristojnega ministrstva. Tega se bodo zagotovo veselili tisti, ki v nadaljevanju tradicionalnih in zagonu novih dejavnosti v železarni vidijo priložnost za zagon tržaške industrije, brez katere si ni mogoče zamišljati razvoja gospodarstva. Manj pa bodo veseli tisti - predvsem gre tu za prebivalce sosednjih območij - ki upajo v dokončno zaprtje obrata, da bi dihali svež in čist zrak. Nove tehnologije namreč lahko marsikaj izboljšajo, vendar boleče grlo in oči po končanem več kot triurnem obisku kažejo na to, daje življenje v in ob tovrstnih obratih vse prej kot enostavno. ^ slovensko * stalno tfV" gledališče v sodelovanju s Stalnim gledališčem FJK, Cappello Underground in British school TShakespeare projekcija filma gledališke produkcije Globe Theatre iz Londona v ponedeljek, 18. aprila, ob 20.30 v Mali dvorani SSG vstop prost www.teaterssg.com Ulica dei Mon tecchi 6 E tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu škedenj - Člani tržaške občinske urbanistične komisije obiskali železarno Škedenjska »pošast« se je začela spreminjati »Posrkanje« prašnih delcev in prenova plavža - Valjarna skoraj nared - Delo za tisoč oseb? 05K0 V štirih letih se je veliko spremenilo. To je bilo mnenje predsednika tržaškega občinskega sveta Iztoka Furlaniča, ki je skupaj z drugimi člani občinske urbanistične komisije pod vodstvom svetnika Maria Ra-valica včeraj dopoldne obiskal škedenjsko železarno, da bi si skupaj s kolegi ogledal stanje posodobitvenih del, ki jih zahteva programski dogovor o železarni. Slednjo kot znano upravlja družba Siderurgica Triestina, hčerinsko podjetje skupine Arvedi iz Cremone, katere najvišji predstavniki (pooblaščeni upravitelj Andrea Landini, njegov predhodnik in konzulent skupine Arvedi Francesco Rosato, direktor proizvodnje Vincen-zo Dimastromatteo in drugi sodelavci) so vodili občinske svetnike na ogled po obratu. Povečano število zaposlenih V primerjavi s sindikalnim dogovorom, ki je predvideval 410 zaposlenih, se je število le-teh povečalo, so med drugim slišali svetniki. Tako je v železarni trenutno 460 zaposlenih, drugih 300 pa gradi oz. ureja hale, kjer bo kmalu začela delovati valjarna. V načrtih skupine Arvedi je, da bodo surovine prispele v Trst, kjer jih bodo v škedenjskem obratu spremenili v lito železo. Li-toželezne polizdelke bodo potem peljali v Cremono, kjer bodo v jeklarni skupine Arvedi proizvajali jeklo. Slednje bodo potem ponovno poslali v Trst, kjer bodo v novi valjarni izdelali dokončne proizvode. Dve toni prašnih delcev na dan Iz gradiva, ki so ga prejeli občinski svetniki in novinarji, med drugim izhaja, da so v okviru programskega dogovora že odstranili del odpadkov ter poskrbeli za novo tlakovanje oz. asfaltiranje pomolov in cest na območju obrata, dalje so uredili bazene za zbiranje in izpiranje meteornih voda, poskrbeli za analizo tveganja, v teku pa so načrti za zaščito podtalnice. Kot znano, predstavljajo velik problem železarne emisije onesnažujočih in zdravju škodljivih prašnih delcev iz koksarne, kjer proizvajajo koks oz. gorivo za plavž. Tam so med drugim uredili novo napravo, ki tako debele kot drobne delce »posrka« in filtrira, izdelana pa je iz t.i. corten jekla, ki je odpornejše od navadnega jekla in bolje kljubuje vremenskim neprilikam . Na ta način utegnejo »posrkati« dve toni prašnih delcev na dan, ki jih ponovno uporabijo v proizvodnem procesu, med proizvodi koksarne pa je npr. tudi plin, ki ga uporabijo za delovanje naprav in proizvajanje električne energije, je bilo rečeno med obiskom. V plavžu se ruda, ki prihaja iz brazilskih rudnikov, segreje in tali. Žareče lito železo približno vsako uro časa pri temperaturi 1480 stopinj Celzija priteče v posebne zbiralnike, od tam pa v t.i. torpedo vagone. Iz prejetega gradiva izhaja, da so pri družbi Siderurgica Triestina dejansko poskrbeli za skoraj celotno prenovo in preureditev plavža, na območju, kjer skladiščijo razsuto rudo, pa so že zgradili mejne zidove, urediti morajo še ceste in zbiranje meteornih voda. fotografij na www.primorski.eu V smeri urinega kazalca: naprava za »posrkanje« prašnih delcev, delo z žarečim litim železom in ena od hal, v katerih bo delovala nova valjarna fotodamj@n Želja: proizvajati magnetno jeklo Veliko novost prenove škedenjskega obrata predstavlja valjarna, v kateri bo potekalo hladno valjanje jekla, za kar bodo poskrbele naprave, ki bodo, ko jih bodo zagnali, delovale neprenehoma. Nekatere od naprav so včeraj že stale v treh halah, kjer bo deloval novi obrat (ena je skoraj nared, ostali dve bodo dokončali v teku let 2017 in 2018): med temi je tudi posebna naprava, ki bo poskrbela, da bo jeklo imelo tiste značilnosti, ki jih bo zahteval končni uporabnik, naj si bo to avtomobilska industrija, gradbeništvo, pohištvena industrija, trgovina ali kak drugi gospodarski sektor. Ko bo celoten škedenjski obrat prenovljen, bo lahko zaposlil okoli tisoč oseb, je bilo slišati od gostiteljev, ki imajo še eno skrito željo: proizvajati t.i. magnetno jeklo, ki služi za gradnjo električnih motorjev. Na tem področju je bila Italija v preteklosti svetovni lider, ki je tak tip jekla proizvajal v Terniju. Tamkajšnji obrat je nato kupil nemški koncern Thyssen-Krupp, ki je tehnologijo prenesel v Nemčijo, proizvodnjo v Italiji pa končal. Zdaj upajo, da jo bodo obnovili pri Arvediju. Ivan Žerjal sv. ivan - Jutri in v nedeljo Prodajna razstava Horti tergestini Jutri se v park nekdanje sve-toivanske umobolnice vrača mednarodna razstava cvetja Horti Tergestini, ki vsako leto privabi trume obiskovalcev iz mesta in okolice. Razstavo prirejata že enajst let zapored zadruga Monte San Pantaleone in deželno vrtnarsko združenje Tra Fiori e Piante, pri realizaciji spomladanske prodajne razstave pa sodelujejo tudi Pokrajina in Občina Trst, Zdravstveno podjetje in tržaška univerza. Letos se bo prodajne razstave udeležilo 114 razstavljavcev, obrtnikov in proizvajalcev, ki bo obiskovalce privabljalo s cvetjem in pomladnimi barvami. Vrtnice, orhideje, zelišča in dišavnice, kaktusi, li-monovci, najrazličnejša sadna in okrasna drevesa ter seveda vrtna oprema bodo tudi letos protagonisti dogodka. Vrtnarji bodo obiskovalcem predstavili, kako naj gojijo bučke in kako lahko uresničijo prikladen in urejen kotiček v še tako majhnem domačem vrtu. Poskrbljeno bo tudi za gledališki predstavi za odrasle in za razvedrilne urice za malčke ter za spominsko srečanje na Maria Tommasinija. Posebna gostja bo predsednica Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije Breda Čopi. Cvetlična razstava Horti Tergestini bo jutri in v nedeljo odprta od 9. do 20. ure. trst - Univerza Srečanje med podjetji in diplomanti Včeraj je na sedežu Univerze v Trstu potekal informativni dan Job@UniTS. Njegov namen je približati podjetniški svet vsem diplomantom. Poleg druženja s podjetniki in spoznavanja delovnega okolja je ta dan dragocena priložnost za oblikovanje novih ka-riernih priložnosti. Dogodka, ki je letos doživel sedmo izdajo, se je udeležila tudi deželna odbornica za delo in izobraževanje Loredana Panariti, ki je poudarila, da so podjetja in Univerza vpeti v proces projektiranja študijskih tečajev in delovnih praks. Dejala je tudi, da se je v naši regiji povečalo povpraševanje po kvalificiranih poklicih in dodala, da je Dežela FJK spodbujanju zaposlovanja mladih pod 29. letom starosti namenila dva milijona evrov. Dialog med podjetništvom in visokošolskim zavodom je pohvalil tudi rektor Univerze Maurizio Fermeglia, ki je postregel s podatkom, da je tržaška Univerza med prvimi tremi v Italiji po zaposlitvi mladih v roku treh let od prejema diplome. / Primorski TRŽAŠKA Petek, 15. aprila 2016 5 trst - Minister za infrastrukturo Graziano Delrio obiskal pristanišče »Tržaška luka model za druge « Tržaško pristanišče je zelo uspešen model in je lahko zgled za mnoga italijanska pristanišča. Med njegovimi glavnimi značilnostmi je intermodal-ni način prometa, ki ga vodstvo luke še krepi in bo Trst vedno bolj pomembna točka za vhod na samo v Italijo, temveč v južno Evropo. Glede na to, da je to prvo pristanišče v Italiji tako glede prometa kot glede inovacije, bo Trst nedvomno postal pol, ki bo privabljal vedno več vlagateljev. Sicer bo tržaška luka vedno bolj pomembna za Trst in za vso deželo FJK, a temeljno bo sodelovanje oziroma sistemsko delovanje z drugimi bližnjimi pristanišči. To je povedal minister za infrastrukturo Graziano Delrio ob robu javnega srečanja o pristanišču in njegovih možnostih razvoja, ki je bilo sinoči v skladišču št. 26 v starem pristanišču. To je bila zaključna pobuda ministrovega obiska, ki si je pred tem ogledal 7. pomol, hidrodinamično centralo in še druge na pristanišče povezane kraje. Ministra so spremljali predsednica Dežele FJK Debora Ser-racchiani, ki mu je na posvetu tudi navedla razloge za potrebo po dodatnih naložbah, tržaški župan Roberto Co-solini in izredni komisar Pristaniške oblasti Zeno D'Agostino, ki bi ga Ser-racchiani in Cosolini rada videla na mestu predsednika luke. Na vprašanje o morebitnem DAgostinovem imenovanju je minister Delrio odgovoril, da je potrebno počakati na dokončno odobritev reforme pristaniškega sistema, nato bo o tem razmislil. Glede reforme je vsekakor poudaril, da je ne bodo preložili in da naj bi jo sprejeli v roku nekaj tednov. Sicer je minister po predstavitvi rezultatov, ki jih je dosegel D'Agosti-no, še posebej poudaril pomen želez- Levo minister Graziano Del Rio z Deboro Serracchiani, desno Zeno DAgostino med predstavitvijo podatkov, zgoraj zaliv ob sončnem zatonu fotodamj@n niških zvez za tovorni promet. Delrio je v tem okviru najavil, da bo Rim vložil dodatnih 150 milijonov evrov za okrepitev železniške zveze Trst-Be-netke. Italija je namreč sestavni del evropskih koridorjev, Trst pa je v tem smislu temeljni vozel. Italijanska vlada, je dodal Delrio, namerava sploh rešiti vprašanje železniških zvez z vsemi italijanskimi pristanišči. Aljoša Gašperlin milje - Za levo sredino Laura Marzi, za občinski svet tudi Mirna Viola Osem kandidatov Če bo na junijskih občinskih volitvah v Trstu kar lepo število županskih kandidatov, se bo podobno dogajalo v Miljah, kjer je politična slika še kar pisana. V Miljah bo nazadnje osem kandidatov, čeprav nekatere koalicije še niso določile imena. To velja še zlasti za desnosredinsko koalicijo, ki je poleg Trsta v težavah tudi v Miljah. Zupanska kandidatka leve sredine je zdajšnja miljska podžupanja Laura Marzi iz vrst Svobode, ekologije in levice. Ta je na nedavnih primarnih volitvah prevladala nad kandidatko Demokratske stranke in miljsko občinsko odbornico Valentino Parapat, ki se je zdaj umaknila iz volilne igre. Med zdajšnjimi upravitelji bosta kandidirala še občinska odbornika Stefano Decolle in Marco Finocchiaro, medtem ko občinska odbornica Loredana Rossi tudi ne bo kandidirala. Zupansko kandidaturo Laure Marzi podpirajo tri liste in de- Carini ima kandidate, sedež in zbira podpise Kandidat za tržaškega župana (in predsednik Bavisele) Fabio Carini, ki nastopa za apolitično listo Startup Trieste, je včeraj najavil, da je seznam štiridesetih kandidatov za izvolitev občinski svet pripravljena. Podpise za predstavitev liste bodo zbirali jutri od 16. do 19. ure in v torek od 14. do 17. ure na novem sedežu v Ul. Trento 9/B. Uradno odprtje sedeža z družabnim trenutkom bo jutri ob 18. uri, vabljeni so vsi. Laura Marzi jansko štiri stranke. Levosredinsko koalicijo sestavljajo namreč SEL, Demokratska stranka in Občani za Milje, po mnenju Laure Marzi pa naj bi se v navezi z DS predstavila tudi stranka Slovenske skupnosti. Na seznamu kandidatov za miljski občinski svet bo tudi Mirna Viola, ki bo kandidirala kot neodvisna na listi DS. Vse podrobnosti bodo vsekakor znane jutri, ko bodo v Miljah dopoldne predstavili koalicijo in kandidate oziroma kandidatke. Levo od Marzijine koalicije bo za župana kandidiral Marino Andolina v imenu Komunistične stranke iz Milj. Na levosredinskem prizorišču je tudi pokrajinska odbornica Roberta Tarlao, ki je bila v preteklosti odraz Občanov. Ta se bo predstavila na čelu občanske liste Mejo Muja, glede katere sicer poudarja, da se bolj kot v levi sredini nahaja -v sredini. Zupanskega kandidata je predstavilo tudi Gibanje 5 zvezd, ki ga bo zastopal Emanuele Romano, za župansko mesto pa se bo potegoval tudi predstavnik Marchesicheve Fronte za neod- Mirna Viola visnost Alessandro Pisani. Na desnici bo z občansko listo Obiettivo comune per Muggia, ki jo je ustanovil predsednik krajevne organizacije Pro Loco Muggia Giuseppe Spagnoletto, kandidirala Roberta Vlahov. »Uradno« desno sredino bo podprlo sedem list, se pravi Forza Italia, Severna liga in Fratelli d'Italia ter nekatere občanske liste. Težave, ki so jih imeli v Trstu, se odražajo očitno tudi v Miljah. Koalicija se namreč še ni zedi-nila, saj imena županskega kandidata vsaj formalno še niso razodeli. Še bolj desno in v resnici skrajno desno je županski kandidat občanske liste Un'altra forza per Muggia-Un'altra Muggia. Ta lista je odraz občanske liste Un'altra Trieste Franca Bandellija, ki ima v Miljah najbrž bolj desničarsko usmerjene oboževalce. Če je v Trstu kandidirala Alessia Rosolen, ki jo podpirata tudi listi Trieste Popolare in Italiani di Trieste in se je predstavila kot relativno zmerna in napredna, je Bandelli za Milje izbral Almeriga Esposita, ki je pokrajinski tajnik skrajno desničarskega gibanja Forza Nuova. (ag) trst - V prvem tromesečju letos Tržaško pristanišče po prometu prvo v Italiji Promet v tržaškem pristanišču stalno raste, Trst pa se je letos ponovno izkazal. Tržaška luka je bila namreč v prvem tromesečju po prometu prva v Italiji. Kot je poudaril izredni komisar tržaške Pristaniške oblasti Zeno D'Ago-stino na javnem srečanju v starem pristanišču pred ministrom za infrastrukturo Grazianom Delriom, se je skupen promet pretovorjenega blaga, ki je bil lani 57 milijonov ton, med januarjem in marcem povečal za devet odstotkov. Po D'Agostinovi oceni bo torej promet konec leta presegel 60 milijonov ton. Poleg tega so zabeležili tudi pomemben porast železniškega prometa (+23 odstotkov) in je danes 122 vlakov, ki tedensko povezujejo Trst in Evropo. Prihodnji teden bodo ustanovili tudi novo pobudo, saj bo od ponedeljka začela delovati zveza Trst-Novara, tj. prava nova zveza med vzhodno in zahodno Italijo. To so pomembne številke, ki dokazujejo pomen dobrega upravljanja z daljnovidnimi izbirami in konkretnimi projekti, je ocenila deželna tajnica Demokratske stranke Antonella Grim ob robu ministrovega obiska. Rezultati so odraz pomembnih izbir, od imenovanja sposobnih oseb na prava mesta do sodelovanja vseh dejavnikov pri izvajanju projektov, je dejala Grimova. Pristanišče se je začelo na tej osnovi silovito razvijati, zdaj pa lahko postane pravo deželno pristanišče, ki bo prispevalo k razvoju vse dežele Furlanije-Julijske krajine. (ag) koper - Optimizem tudi v Luki Koper Po rekordnem letu še dodaten napredek Včeraj so na spletni strani Ljubljanske borze objavili tudi podatke o Luki Koper, ki je po lanskem rekordnem letu v prvem letošnjem četrtletju zabeležila 5,6 milijona ton ladijskega pretovora, kar je 11 % več kot v enakem obdobju lani. V tem obdobju so ustvarili 47,96 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar na letni ravni predstavlja 13-odstotno rast. Rast so zabeležili pri vseh blagovnih skupinah, stabilna rast pa se nadaljuje tudi pri strateških tovorih - kontejnerjih in avtomobilih. Prvo četrtletje je kljub težavam na železniškem omrežju v začetku leta postreglo z več rekordi v pretovoru. Kontejnerski terminal je marca razložil in naložil 73.755 kontejnerskih enot, prek avtomobilskega terminala je v istem mesecu potovalo 70.158 avtomobilov, februarja pa so dosegli tudi največji skupni mesečni ladijski pretovor v zgodovini pristanišča. Opazno se je povečal promet tovornjakov. Analitsko svetovalna družba Drewry iz Londona je marca izdala študijo, v kateri je analizirala različne transportne poti pri prevozu kontejnerjev od Kitajske do južne Nemčije. V primerjavo so vključili sedem pristanišč z evropskega severa in juga, tudi Koper in Trst. Koper so tako na morskem kot kopenskem delu ocenili zelo dobro, zaradi najkrajšega skupnega tranzitnega časa pa so v študiji poudarili, da je Koper še posebej primeren za naročnike, ki jim je tranzitni čas ključnega pomena, poroča STA. Kot je poudaril predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matic, je »ugoden tranzitni čas tudi sicer eden od ključnih dejavnikov rasti pretovo-ra kontejnerjev.« »Poleg tega delamo še na novih poslih, ki bi tudi uporabljali te nove ladijske povezave, kot tudi na novih poslih za druge destinacije. Vendar moramo nujno zagotoviti dodatne skladiščne površine oz. zemljišča in pri tem pričakujemo, da bo ministrstvo za infrastrukturo opravilo svoje,« je poudaril. (sta) 6 Sobota, 16. aprila 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji trst, sežana - Tržaško podjetje s formalnim sedežem v Sloveniji Preko Sežane utajili tri milijone evrov Posle je podjetje vodilo in opravljalo kar doma, na tržaškem nabrežju Proseška finančna straža je v teh dneh zaključila pomembno preiskavo v zvezi z nekim podjetjem, ki opravlja tehnične analize in preverja primerno delovanje specifičnih strojev. Slednje je vsaj »na papirjih« imelo sedež v tujini, točneje v sosednji Sežani, dejansko pa je redno delovalo na tržaškem nabrežju. Večmesečno delo finančnih stražnikov je naposled razkrilo večjo davčno utajo, saj so se upravitelji podjetja s tako zvijačo izogibali plačevanja davkov, posle pa dejansko vodili oziroma opravljali kar doma v Trstu: prikrili so za skoraj tri milijone evrov zaslužkov in kar 600 tisoč evrov zneskov, ki bi bili morali biti podvrženi davku na dodano vrednost Iva. Finančna straža je poglobljeno preverila obseg neprijavljenega poslovanja podjetja, posredovane podatke o naložbah doma oz. v tujini ter naposled ugotovila, da so bile domače, italijanske naložbe popolnoma prikrite. Finančna straža je državnemu tožilstvu v Trstu prijavila podjetnika, saj v takih primerih uvedejo kazenski postopek. Žal se mnogi odločajo za varljivo odpiranje podjetij v tujini samo zato, da bi skrivali svoje premoženje in se izognili davkom, so sporočili s finančne straže. Med njimi je vse več Tržačanov, ki se odloča, da svoje podjetje odpre v sosednji Sloveniji, kar po oceni finančne straže negativno vpliva na državno gospodarstvo in močno ovira normalno konkurenčnost med podjetji. Manjši davčni pritisk namreč omogoča podjetjem »v tujini«, da ponujajo storitve po nižjih cenah, kar seveda oškodu- je podjetja, ki poslujejo v skladu z zakonskimi oz. davčnimi pravili. Davčna utaja je seveda kaznivo dejanje opozarja finančna straža, saj davčni zavezanec namerno prikriva podatke, zato da bi se izognil plačilu davka. V ta namen napovedujejo, da bodo okrepili nadzor nad podjetji, ki imajo sedež v tujini. trst - Societa Ginnastica Triestina Društvu grozi zaprtje Na javnem srečanju so apelirali na javne upravitelje, naj pomagajo rešiti društvo s 153-letno tradicijo Posnetek z včerajšnjega srečanja trst - Pobuda občinske uprave Invalidi in ISEE: začasna rešitev Državni svet je v razsodbi z dne 29. februarja med drugim določil, da je vključitev kakršnihkoli finančnih dodatkov za invalide v izračun količnika o ekonomskem stanju ISEE nezakonita. Dogaja se namreč, da prosilci s tem prekoračijo dohodkovno mejo, pod katero je mogoče koristiti določene javne storitve in pomoči. Občanom, ki v teh dneh vlagajo prošnje za deželne in občinske prispevke, ni jasno, kako naj ravnajo. O tem so nekajkrat razpravljali v tržaškem občinskem svetu, občinska uprava pa je že pozvala zavod INPS in vlado, naj uvedeta potrebne spremembe, da bo mogoče spoštovati razsodbo deželnega sveta: torej naj se v količnik ISEE ne vštejejo dodatki za invalide in invalidske pokojnine. Brez teh sprememb »z vrha« namreč ni mogoče izvzeti omenjenih dodatkov. Kljub temu pa se je tržaška občinska uprava odločila, da (čeprav z zadržkom) sprejme tudi prošnje, v katerih občani navajajo količnik ISEE z omenjenimi dodatki in invalidsko pokojnino. Prošnje zaenkrat ne bodo zavrnili. Gre za začasno rešitev, v pričakovanju, da bodo pristojni organi razčistili zadevo. Šele zatem bo jasno, v kakšnem položaju so prosilci in ali je njihov količnik ISEE točen. Posledično bodo tudi določili morebitne popravljene zneske za koriščenje občinskih storitev, vključno s socialnimi in z vzgojnimi storitvami ter vsem, kar spada zraven. Športno društvo Ginnastica Triestina preživlja hude čase. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za redno delovanje in vzdrževanje propadajoče stavbe, v kateri športno dejavnost izvajajo že častitljivih 153 let, društvu grozi zaprtje. Na težak položaj društva so včeraj na javnem srečanju opozorili člani upravnega odbora, katerega mandat bo potekal maja letos. Predsednik Federico Pastor in upravitelj Alessandro Mitri sta županu Robertu Cosoliniju, pokrajinskemu odborniku za šport Igorju Dolencu, občinskemu svetniku Francu Bandelliju, deželnemu svetniku Robertu Dipiazzi in podpredsedniku Olimpijskega komiteja FJI< Francescu Cipolli natačno predstavika brezizhoden položaj. Z grenkobo v ustih sta priznala, da vsa odrekanja in varčevanja iz zadnjih let niso zadostovala za kritje vedno večjega primanjkljaja in sanacijo poslopja. To je v tako degradiranem stanju, da je že skoraj ogrožena varnost njegovih uporabnikov. Po Pastorjevih besedah je finančni primanjkljaj tako velik, da društvu grozi zaprtje. »Če pride do tega, bomo prekinili 153-letno športno tradicijo, na cesto bomo poslali 45 oseb (med njimi so športni učitelji in upravno osebje), športni aktivnosti pa se bo moralo odreči skoraj tisoč športnikov,« je povedal predsednik in apeliral na navzoče lokalne upravitelje, naj poiščejo rešitev za ta položaj. »Mi tako ne moremo več nadaljevati. V zadnjih letih so se trenerji odpovedali potnim stroškom, celo znižali smo jim plače. Ne vemo, kje iskati sredstva za delovanje,« je položaj opisal Pastor. Spomnil je, da so za pomoč prosili Fundacijo CRTrieste in ji predlagali nakup poslopja. Njegova prodaja bi pomenila pomenljivo finančno injekcijo, s katero bi lahko obnovili razpadajoče poslopje in nadaljevali z redno dejavnostjo. Na ta apel je župan Roberto Coso-lini odgovoril z obljubo, da bo v roku desetih dni o tej zadevi razpravljal s Fundacijo CRTrieste in Deželo FJK. Na delovnem omizju bodo poskušali poiskati realistično rešitev za prihodnost društva. trst - Goljufija na portalu Tripadvisor Elektronska ponudba lažnih laskavih ocen o restavracijah Oktobra lani je znani tržaški gostinec po elektronski pošti prejel sila neobičajno sporočilo, ki mu ga je poslal nek njemu neznani moški. V sporočilu mu je neznanec proti plačilu ponujal paket lažnih laskavih ocen o restavraciji na znanem spletnem portalu Tripadvisor, ki ponuja recenzije oz. ocene o kakovosti storitev restavracij, gostiln ali hotelov na primer. Radovednost je tržaškega gostinca premagala, tako da je neznanega moškega kontaktiral. Slednji mu je najprej posredoval metode plačila za objavo lažnih ocen - prenos denarja na karto PostePay oz. po bančnem nalogu. Cenik, ki mu ga je priložil, pa se je razlikoval glede na število objavljenih recenzij: za 10 recenzij 100 evrov, za 20 recenzij 170 evrov, za 30 pa 240 evrov. Ocene, je obljubljal ponudnik, naj bi bile zelo poglobljene in tehnične, vključevale pa naj bi same presežnike kot so odlično, zelo lepo, nepozabno ali izvrstno. Nadzor nad spletom in bančna preverjanja so poštno policijo privedla do 50-letnega moškega s stalnim bivališčem v kraju Lecce, ki je imel že opravka s pravico, zlasti zaradi goljufij. Policisti so ugotovili, da gre za brezposelnega moškega, ki se je po bankrotu last- trifE sM dvisor nega podjetja lotil spletne prodaje ponarejenih zapestnih ur Rolex; bil je skratka pravi snovalec ponarejenih računov, ki jih je uporabljal za svoje umazane posle. Policisti so izsledili tudi atm ban-komat, kjer je moški dvigal denarne vsote, ki so mu jih nakazali lastniki restavracij - številni so namreč vzdolž celotnega italijanskega škornja nasedli njegovi goljufiji: kaže, da je od oktobra 2015 do marca 2016 prejel kar 8000 evrov. Državno tožilstvo je odredilo hišno preiskavo: na dan je prišlo veliko računalniškega materiala, dve kreditni kartici in več zapiskov s seznami restavracij, ki jih je ponudba laskavih, pa čeprav lažnih recenzij mikala. Zlikovcem za petami ... Sredin dan je bil za tržaške karabinjerje precej delaven, saj so na treh različnih koncih mesta aretirali kar štiri osebe. Pri železniški postaji so med običajnim nadzorom ustavili 37-letnega romunskega državljana s stalnim bivališčem v Padovi; ugotovili so, da je bil v domovini obtožen na 6-letno zaporno kazen zaradi kraje in goljufije. Moškega so odpeljali v koronejski zapor. Druga izvidnica je imela nalog, da preveri, ali 20-letni albanski državljan spoštuje hišni pripor. Med obiskom v njegovem stanovanju v Ulici Gambini pa ga niso našli, zato so zanj odredili pripor v zaporu. Tretja izvidnica pa je bila poklicana v veleblagovnico Upim na Korzu, kjer se je pripetila kraja: romunska državljana (40-letna ženska in 28-letni moški) sta namreč odstranila oz. poškodovala varnostne plakete ter z ukradenim blagom skušala oditi iz trgovine, ne da bi poravnala računa. Karabinjerji so ju ustavili - blago v vrednosti skoraj 1100 evrov so vrnili trgovini, dvojico pa pospremili v zapor. Kradla v bifeju da Benedetto Tržaški policisti so po nekajtedenskem iskanju le prišli na sled tatici, ki je 30. marca kradla v bifeju da Benedetto (Ul. 30. oktobra). Ženska, italijanska državljanka M.L. s stalnim bivališčem v Trstu, je tistega dne vstopila v lokal in natakarju naročila nekaj za pod zob. Medtem ko se je moški mudil v kuhinji, je ona naglo ukradla torbico, v kateri je moški hranil denar, in zbežala iz lokala. Policisti so jo s pomočjo pričevanj očividcev, ki so tatico nekaj dni zatem opazili med sprehajanjem po mestnem središču, ujeli in identificirali. Izkazalo se je, da je imela ženska že večkrat opravka s pravico; tokrat so jo prijavili zaradi kraje. Na begu proti domovini Tržaška mejna policija je pred dnevi aretirala romunska državljana, 39-letno S.A. in 41-letnega T.T., ki sta na romunskem linijskem avtobusu skušala zapustiti Italijo. Žensko namreč dolžijo kraje v rodni domovini, aretaciji pa se je več kot leto dni skušala izogniti z begom v tujino, moški pa naj bi z dvema pajdašema kradel v nekem stanovanju v pokrajini Chieti, tako da ga bremeni pripor že od leta 2011. Oba so policisti pospremili v koronejski zapor, kjer bo o njuni usodi odločal tožilec. Lokalna policija oglobila 15 voznikov Preteklo soboto je lokalna policija med rednimi nočnimi pregledi na območju Ul. Costalunga ustavila 49 vozil; 29 avtomobilov in 20 motorjev. Med vozniki je bilo 36 moških in 13 žensk. Policisti so izdali 15 glob. Štiri voznike so oglobili zaradi vožnje v vinjenem stanju. Najhuje je bil vinjen 44-letni voznik, ki je imel v krvi petkrat več alkohola od dovoljene vrednosti. Trije vozniki bodo zaradi vinjenosti morali k sodniku za prekrške, enega voznika pa čaka le globa. V štirih primerih vozniki niso imeli opravljenega tehničnega pregleda, dva sta dobila globo zaradi prevelike hitrosti, eden zaradi zapadlega vozniškega dovoljenja, eden zaradi zapadlega zavarovanja. Obisk meddeželnega poveljnika karabinjerjev Pokrajinsko poveljstvo karabinjerjev je včeraj obiskal meddeželni poveljnik karabinjerjev Carmine Adinolfi. Srečanju s predstavniki lokalnih oblasti je sledil obisk pokrajinskega poveljstva v Istrski ulici, kjer je visoki gost pozdravil vse predstavnike tržaških karabinjerjev in pohvalil njihovo delo. / Primorski TRŽAŠKA Petek, 15. aprila 2016 7 trst - Cikel srečanj Znanost & mesto v Mali dvorani Operne hiše Verdi Gensko spremenjeni organizmi so varni Znanstveniki menijo, da delamo krivico GSO fotodamj@n Modificirani komarji proti ziki Z biotehnologijo pa ni mogoče pridobivati le genetsko spremenjenih rastlin, ampak tudi živali. Prva genetsko spremenjena žival v prehrani je losos, ki pridobiva na masi dvakrat hitreje kot naravni losos. Njegove gene so umetno spremenili z združitvijo DNK pacifiškega lososa in jegulje. V zadnjih tednih so veliko pozornost vzbudili genetsko modificirani komarji, s katerimi želijo v Braziliji omejiti širjenje virusa zika. Ti komarji niso novost, saj so jih pred leti že izpustili v Maleziji, a so ob naraščajoči nevarnosti virusa zika ponovno postali aktualni. Več o tem, kako genetsko spremenjeni komarji preprečujejo širjenje nalezljivih bolezni, je na srečanju Znanost & mesto povedala Wendy Craig, ki je spomnila, da je sredi marca letos Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) načelno odobrila izvedbo terenskih preizkusov z genetsko modificiranimi komarji. Po njihovi oceni takšni komarji naj ne bi predstavljali nevarnosti za ljudi, živali ali okolje. Genetsko modificiran komar Aedes aegypti, ki ga je razvilo britansko podjetje Oxitec, vsebuje gen, ki pomembno zmanjša življenjsko dobo komarja, njegovi potomci pa poginejo še pred zrelostjo. Kot je pojasnila znanstvenica, so samcem vsadili gen, ki, preprosto povedano, po reprodukciji mladega komarja ubija. Te genetsko modificirane komarje so na majhnih vzorcih v Braziliji in še nekaterih drugih južnoameriških državah spustili med divje samice in njihov zarod bo tako začel izumirati. Takšna so pričakovanja. Po oceni Creigove je to dober znak sodelovanja bio-tehnološke industrije in politike države, ki bo gostila prihodnje olimpijske igre. (sč) Italija spada med evropske države z restriktivno politiko do gensko spremenjenih organizmov (GSO), saj omejuje in prepoveduje njihovo gojenje na tem ozemlju. Odklonilen odnos do te zelo občutljive teme je na drugem srečanju iz cikla Science & The City (Znanost & mesto) poskusila ovreči stroka. Michele Morgante, profesor genetike na Univerzi v Vidmu, Pierdomenico Perata, rektor Visoke šole Sant'Anna v Pisi, in Wendy Craig, odgovorna na oddelku Biosafety v tržaškem centru ICGEB (Mednarodni center za genski inženirig in tehnologijo), so mnenja, da se Evropejci popolnoma neupravičeno bojimo gensko spremenjene hrane. Tudi tokratno znanstveno predavanje v Mali dvorani Operne hiše Verdi je bilo »razprodano« in pred vrati je ostalo kar veliko občanov in občank. Zbrane v dvorani je pozdravil direktor tržaškega centra ICGEB Mauro Giac-ca, ki je na goste naslovil vprašanje, ali so genetsko spremenjene rastline nevarne ali jim delamo krivico. Vsi trije strokovnjaki so dejali, da so gensko spremenjeni organizmi popolnoma neškodljivi. Ti kmetijstvu prinašajo manjšo porabo pesticidov, kar pomeni cenejšo, do okolja in zdravja prijaznejšo pridelavo, sodobne sorte rastlin, omogočajo pridelavo ječmena, ki varuje pred rakom debelega črevesja, in rastlin, odpornih proti suši. Wendy Craig je opozorila, da sta najbolj razširjeni gensko spremenjeni rastlini, ki ju uporabljamo v prehrani, koruza in riž, bombaž pa je najbolj razširjena gensko spremenjena rastlina v tekstilni industriji. Razvoj ene transgene rastline stane 136 milijonov dolarjev in traja 13 let, je razložila znanstvenica in poudarila, da ne obstajajo nikakršni dokazi, da bi ti organizmi imeli škodljive učinke na naše zdravje, okolje ali biodiverziteto. Več o tem aspektu je povedal Michele Morgante, ki je bil kritičen do medijev, ki brez poglobljene analize delajo krivico gensko spremenjeni hrani. »Več kot dva tisoč študij obstaja, ki trdijo, da so gensko spremenjene rastline izjemno varne, da v vseh 20 letih pridelave ni bilo ene same težave z njimi, in če kdo trdi, da to ni res, verjetno to trdi zato, ker si ni nič prebral, « je bil kritičen Morgante. Podobnega mnenja je tudi Pierdomenico Perata, ki je prepričan, da so gensko spremenjena semena in hrana sposobni rešiti svetovno lakoto in hkrati zmanjšati negativen vpliv na okolje. Kot primer uspešne genske transformacije je omenil Zlati riž in vijoličasti paradižnik. Prvi je bil zelo aktualen na začetku tega tisočletja, ko je revija Time produktu znanstvenikov Inga Po-trykusa in Petra Beyerja namenila veliko pozornost. Ta dva znanstvenika sta dokazala, da Zlati riž za razliko od ostalih vsebuje tudi provitamin A, ki kronično primanjkuje najrevnejšim prebivalcem sveta. Ker dosedanji ukrepi vitaminskih dodatkov v te revne kraje niso segli, sta raziskovalca predlagala, da bi v teh krajih gojili Zlati riž, ki bi rešil veliko življenj. Drugi primer uspešne genske transformacije pa je vijoličast paradižnik, ki so ga znanstveniki izumili s prenosom gena iz okrasne rastline v paradižnik. Ker ta gen tvori an-tociane, je paradižnik posledično temno modre barve, na podlagi raziskav pa je stroka tudi ugotovila, da bi ta paradižnik lahko branil pred rakom. Zaradi statusa GSO teh paradižnikov ne moremo kupiti, lahko pa kupimo podobne temno modre paradižnike, ki so rezultat kompleksnega medvrstnega križanja kolegov, je bilo slišati na predavanju. In kaj nam prinaša prihodnost? Po mnenju predavateljev ne bi smeli toliko »nasedati« alarmantnim vestem, s katerimi nas zasipavajo mediji, saj je v tej vznemirljivi tematiki tudi veliko pozitivnega. GSO so popolnoma varni, težave pa lahko nastopijo takrat, ko se znanstvena odkritja začnejo zlorabljati, so ocenili tokratni gostje. Sanela Čoralič trst - Prešernovci Z dijaki v muzej V mestnem naravoslovnem muzeju v Ul. Tominz bo jutri na sporedu voden ogled v slovenščini. V vlogi mladih ciceronov se bodo preizkusili dijaki 3.A razreda Znanstvenega liceja F. Prešerna - smer uporabnih znanosti, ki so v februarju tam opravljali obvezno delovno prakso. Ta sodi v okvir izmenjave šola-delo, ki je od letos obvezna tudi na licejih. Mladi so spoznali delovanje tega muzeja, njegov pomen v raziskovalni dejavnosti ter v ohranjevanju in vrednotenju zgodovinskih naravoslovnih zbirk pa tudi njegovo didaktično vlogo pri širjenju znanstvene kulture. Med svojo izkušnjo so dijaki pod vodstvom muzejskih mentorjev sodelovali pri nekaterih aktivnostih: pri urejanju in restavriranju starih her-barijev, reproduciranju fosilov v mavcu, pomagali so pri vzdrževanju na-gačenih živali itd. Tako so pridobili nove kompetence, imeli pa so tudi možnost poglobiti določene tematike, ki jih posebno zanimajo. Slednje bodo jutri predstavili tudi širši publiki. Voden ogled se bo začel ob 11. uri z odkrivanjem sveta mineralov in mineraloške zbirke. Sledil bo prikaz evolucije naših daljnih prednikov v hali človečnjakov, zaključil pa se bo v hali morskih psov s Carlotto, drugim največjim primerkom morskega psa na svetu. trst - V Peterlinovi dvorani včeraj podelili Ločičnikove štipendije Inženirstvo zanima tudi dekleta Podpora za študij v nelahkih časih ekonomske krize, optimističen pogled naprej, nagrada za opravljeno pot in spodbuda za nadaljevanje zahtevne študijske poti. Tako bi lahko obnovili namen štipendije za študente inženirstva Sklada Albina Ločičnika, katero so včeraj popoldne v Peterli-novi dvorani podelili četrto leto zapored. Razpis za štipendije so prvič predstavili leta 2012 na pobudo Slovenske prosvete, da bi na tak način uresničili dolgoletno željo inženirje-ve soproge Evgenije Stibilj Ločičnik. Predvidene so štiri štipendije: dve v znesku 500 evrov za študente prvega letnika, dve pa za študente nadaljnjih letnikov v vsoti 1200 evrov. Tokrat so slavile predstavnice ženskega spola in tako postavile neke vrste protiutež splošno razširjenemu prepričanju, da se z znanstvenimi predmeti ukvarjajo predvsem moški. Za prvo stopnjo sta bili nagrajeni Te-reza Štavar in Jasmina Gruden, obe brucki gradbeništva na Univerzi v Trstu. Ostali dve štipendiji za študente višjih letnikov pa sta domov odnesla Mladi štipendisti in člani žirije v Peterlinovi dvorani fotodamj@n Andrej Labiani, ravno tako študent gradbeništva na tržaški univerzi in Iva Pertot, ki zaključuje biomedicinsko smer inženirstva v Turinu. Tako je sklenila komisija, ki so jo sestavljali Sergij Pahor, Vanja Lokar, Marjan Jev-nikar in Egon Štoka. Nagrade je prejemnikom izročila Ločičnikova se-strična Nada Piščanec Senica. Inženir Albin (Bine) Ločičnik se je rodil v Trstu leta 1919, kmalu zatem pa so se njegovi starši preselili v Maribor. Iz gradbeništva je diplomiral v Ljubljani. Vojna vihra mu ni prizanesla, saj so ga najprej fašistične in nato nacistične oblasti zaprle v taborišče. Po vojni se je z ženo preselil v rodni Trst in se tu zaposlil kot glavni inženir pri cestnem podjetju Anas. Posvečal se je predvsem gradnji mostov, sodeloval pa je tudi pri gradnji »avtoceste sonca«, in sicer na odseku blizu Rima. Vseh teh del pa ni mogel podpisati, ker je italijansko državljanstvo prejel veliko kasneje. Po prihodu italijanskih oblasti v Trst je odprl svoje gradbeno podjetje. Marsikomu je ostal v spominu, ker je sodeloval pri gradnji tržaškega Kulturnega doma. Po njegovi smrti (1986) je njegova vdova podarila moževo bogato strokovno knjižno zbirko Univerzi v Mariboru. Podpora mlajšim generacijam je bila torej vseskozi v ospredju. Vesna Pahor PrimorskiD * facebook m 8 Petek, 15. aprila 2016 GORIŠKA Primorski ki Ji trst - Veliko zanimanje za današnji koncert Akustični Chris Cornell nocoj v gledališču Rossetti Ameriški glasbenik bo predstavil nov plošček Higher Truth Ameriški roker Chris Cornell se vrača v naše kraje. V petek zvečer bo namreč ob 21. uri nastopil v tržaškem gledališču Rosseti, kjer bo publiki predstavil svoj nov plošček Higher Truth. Cornell je v naši deželi zadnjič nastopil pred tremi leti in sicer na dvorišču videmskega gradu. Nastop na furlanskih tleh je ameriškemu glasbeniku gotovo ostal v spominu, verjetno tudi zato, ker je noč prespal v bolnici, zaradi nenadnega napada trebušnega virusa ... Christopher John Boyle, vsem znan kot Chris Cornell, je eden izmed vidnejših predstavnikov svetovne glasbene grunge scene. Z Eddiejem Ved-derjem (pevcem in kitaristom skupine Pearl Jam) ter pokojnima Kurtom Co-bainom (pevcem in kitaristom benda Nirvana) in Layneom Staleyjem (pevcem in kitaristom zasedbe Alice in Chains) je v drugi polovici osemdesetih let postavil temelje nove glasbene zvrsti in posledično nove glasbene Chris Cornell scene. Nova grunge glasba je takrat združila rok, metal, pank, hardkor in tako imenovani garažni rok. Underground glasbo so štirje pevci s svojimi zasedbami popeljali v sam vrh svetovne trst - Londonski teater v Rossettiju Hamlet Trst je edino italijansko mesto, ki ga bo gledališče The Globe jutri obiskalo v sklopu svetovne turneje brownen sharp V gledališču Rossetti se jutri obeta izvrsten dogodek. V goste prihaja namreč The Globe Theatre iz Londona, ki bo tržaškemu občinstvu predstavil v angleščini svojo uspešnico Hamlet (režijo podpisujeta Dominic Dromgoole in Bill Buckhurst). Trst je edino italijansko mesto, ki ga bo znamenito gledališče obiskalo v sklopu svetovne turneje ob 400-letnici Shakespearove smrti. Predvideni sta dve ponovitvi - ob 15.30 in 20.30. Ob 11.30 pa bo v kavarni San Marco javno srečanje z nekaterimi igralci in delom gledališke ekipe. boljunec - PP Pevski večer Danes ob 20. uri bo na vrsti četrti koncert v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in članic, in sicer v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Publiki se bodo predstavili trije mešani pevski zbori (zbora Georgios in Faros iz Pirana, združeni zbor Repentabor), dve moški vokalni skupini (Slavna iz Slavine in Tabor Kalc 1869 iz Kne-žaka), Ženski cerkveni pevski zbor Zgonik (vodi ga Zulejka Devetak) ter Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice (zborovodja Zdravko Klanjšček). Koncert organizirata SKD Primorsko iz Mačkolj in SKD Jože Rapotec in Prebenega v sodelovanju z ZSKD. Letošnja revija se bo zaključila v Cerkvi sv. Florijana v Zavarhu, in sicer v nedeljo, 24. aprila, ob 15.30. trst - V San Marcu Evropski islam, Bosna in vojna Gost bo Senadin Musabegovic Evropski islam ter Bosna in Hercegovina bosta glavni temi drevišnje-ga srečanja, ki bo ob 20. uri v kavarni San Marco. Prirejata ga kulturno društvo Tina Modotti, Novinarski krožek in sama kavarna. Gost bo Senadin Musabegovic, bosanski pesnik in filozof, doma iz Sarajeva. Musabegovic se je v času obleganja Sarajeva boril na strani bosansko-hercegovske vojske, kot novinar pa je delal za agencijo BH Press. Po vojni je odšel v Sieno, kjer je dokončal študij na filozofski fakulteti. Doktorsko disertacijo je v Firencah posvetil vojni, objavil pa je tri pesniške zbirke. Leta 1999 mu je društvo pisateljev BiH podelilo nagrado za njegove eseje. Trenutno poučuje kulturno sociologijo in umetnost na filozofski fakulteti sarajevske univerze. glasbene scene. Danes sta sicer na sceni le Vedder in Cornell, saj je preostala prehitro pobral heroin ... Vedder že petindvajset let igra z bendom Pearl Jam, Cornell pa je pred petimi leti spet postavil na noge svoje Soundgardene, potem ko je v prejšnjih letih sodeloval pri drugih glasbenih projektih (na primer Audioslave). Pri tem se oba, bolj ali manj uspešno, ukvarjata še s samostojno glasbeno kariero. Cornell je v zadnjih petnajstih letih izdal kar štiri studijske solo plošče, zadnja Higher Truth pa spada verjetno med najboljše. Gre za akustični album, pri katerem pridejo lepo do izraza že vsem dobro znane glasbene in predvsem vokalne sposobnosti petdesetletnega rokerja. Svoje akustične komade bo Cornell zaigral tudi v gledališču Rossetti, a to le za tiste, ki so si pravočasno nabavili vstopnice. Koncert je namreč že nekaj mesecev razprodan. (rd) Dobrodelni koncert V Mali dvorani Operne hiše Verdi se bo drevi ob 19.30 začel koncert Music and Goodness, ki ga pripravlja združenje Bambini del Danubio. Namen koncerta, tega je podprla tudi Občina Trst, je ozavestiti širšo javnost o aktivnostih neprofitnega združenja, ki se že od leta 2004 trudi, da bi hudo bolnim malim bolnikom z balkansko-do-navskega območja olajšala dostop do zdravstvene oskrbe. Na odru bodo nastopili domači in tuji glasbeniki, za koncert pa bo treba odšteti sedem evrov. Izkupiček od prodanih vstopnic bo namenjen združenju Bambini del Danubio. Koncert v stolnici V stolnici Sv. Justa se bo drevi ob 19.30 začel koncert z naslovom Victimae Paschali, na katerem bodo različni glasbeniki, združeni v skupini Gruppo incontro di Trieste, obudili spomin na pet tržaških skladateljev, ki so pustili velik pečat na domači in tuji klasični glasbeni sceni. Spomnili se bodo tudi Pavla Merkuja. Življenjska okolja Na Trgovinski zbornici se bo danes ob 9.30 začel posvet z naslovom #Persone, #Spazi, #Ser-vizi. Politiche e azioni per un ambiente a misura d'uomo, s katerim bodo zaključili projekt LabAc, ki ga je leta 2011 lansirala Pokrajina Trst. Na posvetu bodo predavali strokovnjaki z lokalne in državne scene, v fokus pa bodo postavili izmenjavo izkušenj pri vzpostavljanju življenjskih okolij, ki bi zadovoljevali potrebe čim širše publike. Odprtje razstave V galeriji Lux Art Gallery bodo drevi ob 18.30 odprli razstavo del rimskega umetnika Emilia Con-ciatorija. Umetnik se bo v Trstu predstavil z deli, ki jih je naslovil Dei e Demoni. Razstava bo na ogled do 7. maja, in sicer od ponedeljka do petka med 17. in 20. uro, ob sobotah pa tudi med 10.30 in 12.30. Včeraj danes Danes, PETEK, 15. aprila 2016 HELENA Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 19.51 - Dolžina dneva 13.33 - Luna vzide ob 13.20 in zatone ob 3.40. Jutri, SOBOTA, 16. aprila 2016 BERNARDA VREME VČERAJ: temperatura zraka 13 stopinj C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 2 km na uro ju-govzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12 stopinj C. Čestitke AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 25. aprila. Tel. 040-229439. [TU Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel.: 3403814906. DRUŽINA LAURICA je odprla osmico v Dolini. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040228511. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. V REPNU sta pri Branovih odprla osmico David in Miloš. Vsi toplo vabljeni. prej do novice www.primorski.eu1 NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD Vse najboljše MAMA za tvoj rojstni dan, naj uresniči se ti veliko sanj. Da bi te spremljala zdravje in veselje, to za tvojih 60 let so naše želje. Ivo, Marina, Mia, Ana, Alen, Rok in Kristina. Draga NADJA! Naj ti tvoj dosedanji trud podari sproščene in umirjene dni! Naj te vztrajnost poplača in vse dobro vrača! Veselo uživaj tvoj rojstni dan, ki naj bo z ljubeznijo obdan! Vsi domači iz Križa. Danes v Vižovljah in Mavhinjah bo veliko slavje, saj NADJA 60 jih slavi. Še na mnoga leta in predvsem zdravja ji voščijo Livio, Edda in Sara. Draga NADJA, vsak nov dan naj ti prinese srečo, ljubezen in veselje. Vse naj naj za lepa okrogla leta. Družine Pipan, Klarič in Gabrovec. Naša draga mama, nona in bisnona OLGA praznuje danes okrogli rojstni dan. Vse najboljše in mnogo zdravja ji želimo Neva, Janko in Walter z družinami. V Bazovici hišica stoji, kjer naša nona in pranona OLGA živi in danes 90 let slavi! Vse najboljše in zdravja ji želimo Dean z Ivano, Isabel in Martin pa pošiljata veliko poljubčkov. Draga mama MARTINA, danes bom ti jaz tvojih 30 svečk ugasnila, malo vinca ti nalila, s kozarčkom v roki pa boš z nami še eno zapela. Vse naj naj ti želi tvoja Neža in vsa družina. Naši mladi člani LORENZA JEZ, MATEJ KALC in CARLO ROSSI so uspešno opravili izpit učitelja 1. stopnje. Čestitamo jim vsi pri Sk Brdina. ES Turistične kmetije SKD Primorsko Mačkolje in SKD Jože Rapotec Prebeneg v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev vabita na koncert revije PRIMORSKA POJE danes, 15.4.2016, ob 20. uri Boljunec, Občinsko gledališče France Prešeren S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi DAM V NAJEM ali prodam stanovanje v Gorici (središče mesta, blizu parka), 113 kv.m. in garaža. Tel. št.: 3393924888. GOSPA išče delo kot hišna pomočnica ali kot varuška otrok od Milj do Op-čin. Tel. št.: 345-4383779. PRODAM dve čeladi za motor v zelo dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. 331-7114399. PRODAM parcelo v Dragi, blizu železniške postaje. Tel. 348-5913171 (v večernih urah). RESNA IN ZANESLJIVA gospa z izkušnjo išče delo za oskrbo starejših, tudi 24 ur dnevno. Tel. 329-3227075. RESNA in poštena gospa srednjih let, Slovenka, z veliko delovnih izkušenj, nujno išče delo, najraje kot negovalka starejših oseb. Tel.: 342-7438392. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (kuhanje, likanje, čiščenje), kot negovalka starejših oseb ali varuška. Tel. št.: 00386-31409423. ZARADI SELITVE prodam trojno garderobno omaro v zelo dobrem stanju (3,10 dolžina, 2,63 višina, 0,62 globina, 4 predali). Tel.: 388-9261105 (v popoldanskih urah). Loterija 14. aprila 2016 Bari 30 5 48 89 3 Cagliari 21 78 47 33 57 Firence 45 2 42 46 56 Genova 33 19 55 70 41 Milan 23 36 84 20 79 Neapelj 71 4 66 10 43 Palermo 88 67 29 60 77 Rim 34 13 88 60 30 Turin 51 1 8 59 52 Benetke 42 7 70 38 20 Nazionale 26 3 6 57 82 Super Enalotto Št. 45 1 2 6 42 67 83 jolly 80 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 4 dobitnikov s 5 točkami 567 dobitnikov s 4 točkami 26.228 dobitnikov s 3 točkami 340.670 dobitnikov z 2 točkama 72.579.402,30 € --€ --€ 38.776,09 € 275,87 € 18,07 € 5,00 € Superstar Brez dobitnika s 5 točkami -- € 7 dobitnikov s 4 točkami 27.587,00 € 252 dobitnikov s 3 točkami 1.807,00 € 2.979 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.198 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 30.080 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € ii / Primorshi TRŽAŠKA Nedelja, 17. aprila 2016 9 4 CUJH:KP, matica JE TVJ-* VOKALNA SKUPINA VIKRA, dir. PETRA GRASSI GODALNI ORKESTER GLASBENE MATICE, dir IGORZOBIN solisti: JANOŠ JURINČIČ, kitara TADEJA KRALJ, harfa PAOLOSKABAR, violina CARLO VENIER, flavta v nedeljo, 17.04.2016, ob 18.00 - Luteranska cerkev, trg Panfili Vljudno vabljeni! Deže^Furlanije Julijske krajine U Kino [I] Lekarne AMBASCIATORI - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »II libro della giungla 2D«. ARISTON - 17.00, 21.00 »Les Souvenirs«; 18.45 »La comune«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00 »Fiore del deserto«; 18.00, 20.30 »Kagemusha«. FELLINI - 16.00, 19.45, 21.45 »Criminal«; 18.00 »Il condominio dei cuori infranti«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 19.50, 21.40 »Nemiche per la pelle«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 19.50, 21.50 »Mister Chocolat«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 20.15, 22.00 »Una notte con la regina«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.00, 22.30 »Batman proti Supermanu: Zora pravice«; 21.15 »Everest 3D«; 16.10 »Hitri in drzni 7«; 17.00, 20.20 »Knjiga o džungli«; 16.00, 18.10 »Knjiga o džungli 3D«; 15.50 »Kung Fu Panda 3«; 18.00 »Kung Fu Panda 3 3D«; 19.00, 21.00, 22.35 »London je padel«; 16.20, 19.05 »Moja obilna grška poroka 2«; 18.20, 20.30 »Orel Eddie«; 16.30 »Simon: Mali bojevnik z velikim srcem«; 18.30, 20.40, 22.40 »Šefica«. NAZIONALE - 16.40 »Kung Fu Panda 3«; 16.30, 20.00, 22.10 »Veloce come il vento«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Nonno scatenato«; 18.30, 20.30, 22.10 »Hardcore«; 18.15, 21.20 »Race il colore della vittoria«; 17.20, 19.15, 21.15 »Il libro della giungla 3D«; 16.30, 18.45, 21.15 »Il cacciato-re e la regina di ghiaccio«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 17.00, 21.20 »Batman v Superman«; 16.40, 17.25, 19.00, 21.20 »Il libro della giungla«; 21.50 »Il libro della giungla 3D«; 19.10, 21.45 »Criminal«; 17.10, 19.30 »Hardcore«; 16.40, 19.05, 21.30 »Il cacciatore e la regina di ghiaccio«; 19.40, 21.50 »Nonno scatenato«; 16.40, 19.10, 21.40 »Veloce come il vento«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 22.00 »Il cacciatore e la regina di ghiaccio«; Dvorana 2: 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Il libro della giungla«; Dvorana 3: 18.00 »Nonno scatenato«; 20.10, 22.15 »Criminal«; Dvorana 4: 18.00 »Un bacio«; 20.15, 22.15 »Hardcore«; Dvorana 5: 18.10, 20.30, 22.10 »Nemiche per la pelle«; 19.50 »Il libro della giungla 3D«. ce iz Trsta in Gorice od 22. do 28. avgusta organizira goriški Dijaški dom, v sodelovanju s tržaškim. Program: dopoldne tečaja in delavnice angleščine in slovenščine, popoldne in zvečer bogat in zabaven spremljevalni program. Info in vpis do zasedbe mest (št. omejeno) na tel. št. 0481-533495 (v popoldanskih urah). □ Obvestila im www.primorski.eu/bubnicmagajna/ Od ponedeljka, 11. do nedelje, 17. aprila 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Fa-bio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oria-ni 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Žavlje - 040 232253, Zgonik - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oria-ni 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 - 040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Giulia 1 - 040 635368, Korzo Italija 14 - 040 631661, Oširek Varda-basso 1 - 040 766643, Žavlje - 040 232253, Zgonik - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.0016.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predpraz-nična 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vabi na predavanje »Razne oblike zasvojenosti« (kemične in nekemične -alkohol, mamila, internet...), ki bo v ponedeljek, 18. aprila, ob 17.00 v prostorih OŠ Franceta Bevka na Opči-nah. Predaval bo terapevt dr. Miha Kramli. SLORI razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bolonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Rok oddaje: 13. junij. Razpisni pogoji in prijavnica na www.slori.org. POLETNI JEZIKOVNI KAMP v Ljubljani za srednješolke in srednješol- KMEČKA ZVEZA obvešča rejce prašičev v Deželi FJK, da morajo do danes, 15. aprila, vrniti izpolnjen obrazec, ki so ga v mesecu februarju letos prejeli s strani Podjetja za zdravstvene usluge (ASS) v zvezi z »obveznim štetjem prašičjih podjetji«. Info v uradih KZ in na pristojnih uradih Zdravstvenega podjetja. SDGZ obvešča, da 30. aprila zapade rok za prijavo posebnih in nevarnih odpadkov, ki so jih podjetja povzročila, prevažala ali odstranila v letu 2015. Za pripravo prijave je na razpolago naša tehnična služba. Kdor ne bo prejel poziva na sestanek se lahko javi tajništvu na 0406724828, info@sdgz.it najkasneje do danes, 15. aprila, za določitev termina za predstavitev prijave. V primeru, da prijave ne predstavite so predvidene visoke globe, tudi do 15.500 evrov. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 15. aprila, ob 20.45 na sedežu na Padričah generalka za nastop, ki bo v nedeljo, 17. aprila, ob 18. uri v gledališču v Tržiču (odhod avtobusa s Padrič ob 15.00). V torek, 19. aprila, ob 20.00 snemanje na sedežu radia Koper v Kopru. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 16. aprila, ob 20. uri Praznik pokušnje domačega vina, kruha in ekstra deviškega olivnega olja. Trije prvouvrščeni za vina bodo prejeli diplomo in pokal, za olja pa kolajne. Vsi prisotni bodo nagradili s pokušnjo in kolajnami prve štiri uvrščene za belo in rdeče vino. Info na tel. št.: 349-4599458 ali 040415797. SKD GRAD OD BANOV vabi na redni občni zbor članov, ki bo v nedeljo, 17. aprila, ob 10.00 v prvem in ob 10.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih. Možno bo poravnati članarino. OBČINA DOLINA obvešča oljkarje, ki bi želeli sodelovati pri občinski razstavi oljčnega olja, da prinesejo vzorce (2 steklenici po 500 ml in 1 po 250 ml) na občino Dolina do najkasneje ponedeljka, 18. aprila, ob 12. uri. SKGZ obvešča člane Deželnega sveta, da bo seja v ponedeljek, 18. aprila, ob 19. uri v Dijaškem domu Srečka Kosovela v Trstu (Ul. Ginnastica 72). ZADRUGA KULTURNI DOM Prosek Kontovel vabi članice in člane ter prijatelje na redni občni zbor, ki bo v torek, 19. aprila, ob 20. uri v prostorih Kulturnega doma na Proseku. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi člane na redni občni zbor v sredo, 20. aprila, ob 17.30 v prvem in v četrtek, 21. aprila, ob 17.30 v drugem sklicanju v dvorani SKD Skala v Gropadi. SKLAD MITJA ČUK vabi na redni občni zbor v sredo, 20. aprila, ob 16.00 v prvem in ob 17.00 v drugem sklicu na svojem sedežu Proseška ulica 131, Opčine. VZS-CEO MITJA ČUK ONLUS vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 20. aprila, ob 14.00 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicu na sedežu na Opči-nah (Proseška ul. 131). KMEČKA ZVEZA TRST vabi člane na redni letni občni zbor »Nov dogovor za tržaško kmetijstvo«, ki bo v četrtek, 21. aprila, ob 14.30 v Kulturnem domu na Proseku. SLORI sklicuje redni občni zbor, ki bo v četrtek, 21. aprila, ob 17. uri v prvem sklicanju na svojem sedežu v Ul. Beccaria 6 v Trstu in v petek, 22. aprila, ob 17. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu. TRŽAŠKA POKRAJINSKA ZDRUŽENJA VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA bodo v petek, 22. aprila, polagala vence na tržaške spomenike in obeležja padlim za svobodo, z začetkom ob 9.00 pred obeležjem 51. talcev v Ul. Ghega, kjer bo prisotna tudi delegacija iz Postojne. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 25. aprila, ob 8. uri v prvem in v torek, 26. aprila, ob 18.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo potekal na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA bodo v ponedeljek, 25. aprila, položili venec na osrednji proslavi v Rižarni. TEČAJ HATHA JOGE poteka pri društvu SKD Škamperle, Vrdelska cesta 7, ob torkih, od 19. do 20. ure. Info: 347-2429556 v večernih urah. SKD PRIMOREC sklicuje volilni občni zbor v sredo, 27. aprila, ob 8.00 v prvem sklicanju ter v četrtek, 28. aprila, ob 19.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. Pred občnim zborom bo možno poravnati članarino. MD BOLJUNEC organizira telovadbo v bazenu s segreto morsko vodo v Ankaranu ob sredah zjutraj. Odhodi iz Brega in iz mesta. Info na št. 335-8045700. 0 Prireditve KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji SKD Primorsko-Mačkolje in SKD Jože Rapotec - Pre-beneg in v sodelovanju z ZSKD bo danes, 15. aprila, ob 20. uri v Občinskem gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu. Nastopajo MePZ Georgios (dir. Sašo Fajon), ŽeCPS Zgonik (dir. Zulejka Devetak), Združeni MePZ Repentabor (dir. Kristina Cotič), MePZ Faros Piran (dir. Sašo Fajon), VS Slavna (dir. Jelka Bajec Mikuletič), MoVS Tabor Kalc 1869 Knežak (dir. Jana Biščak) in MoPZ Mirko Filej Gorica (dir. Zdravko Klanjscek). JUS BANI vabi v društvene prostore pri Banih na ogled razstave »Smo nar'dili stezice k'so včasih bile«. Razstavlja K.D. Dotik-Hrpelje. Urnik: v soboto, 16. in v nedeljo, 17. aprila, od 16. do 19. ure. GLASBENA MATICA vabi na koncert »Pomlad je tu...«, ki bo v nedeljo, 17. aprila, ob 18.00 v Luteranski cerkvi v Trstu, Trg Panfili. Nastopajo Vokalna skupina Vikra ter Godalni orkester Glasbene matice s solisti. KD ANAKROUSIS vabi na prvo revijo mladinskih pevskih zborov »Vokalna eksplozija«, ki bo v nedeljo, 17. aprila, ob 20.30 v KD Skala v Gro-padi. Nastopata MVS Anakrousis in ŽVS Karina. MLADINSKI DOM BOLJUNEC in Župnijska skupnost vabita na odkritje spominske plošče msgr. Mariju Gerdolu v nedeljo, 17. aprila: ob 16. uri bo v cerkvi v Boljuncu sv. maša, sledila bo slovesnost v dvorani Mladinskega doma Boljunec. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne vabi na premiero gledališke skupine v nedeljo, 17. aprila, ob 18.00: Josip Tavčar - Klinika za živčne čudeže (groteska), režija Giorgio (Jure) Amodeo. Ponovitev v četrtek, 21. aprila, ob 20.30. SKD LIPA vabi na predstavitev knjige Vilija Prinčiča »V Brucku taborišču 1915-1918«, v sredo, 20. aprila, ob 20.00 v Bazovskem domu. SKD VIGRED vabi v sredo, 20. aprila, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na literarno glasbeni večer s predstavitvijo zgoščenke »Kajuh« (glasba Aljo-ša Saksida), na nastop skupine Ovce in razstavo slik Tanje Zidarič. ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA ter Tržaško knjižno središče TS360 vabijo na kavo s knjigo »Josip Pangerc. Plemeniti slovenski rodoljub«. O knjigi bosta govorila avtor publikacije Marco Manin in avtor spremne besede Samo Pahor. V sredo, 20. aprila, ob 10. uri v Tržaškem knjižnem središču na Oberdankovem trgu 7. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na predzadnje predavanje iz ciklusa »Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo«. Irena Deželak, avtorica mnogih objav, predavateljica programov s področja uspešnega motiviranja, učinkovitega komuniciranja, timskega dela ter organizacije časa, bo predavala na temo: Kako izboljšati učinkovitost komunikacije v osebnih in poslovnih odnosih. Dvorana Finžgarjevega doma, Dunajska cesta 35, v četrtek, 21. aprila, ob 20. uri. SKD BARKOVLJE IN OŠ FINŽGAR vabita v sredo, 27. aprila, ob 14.45 na počastitev padlih na domačem pokopališču. Na sporedu polaganje vencev, priložnostna misel Sandra Poljšak, nastop učencev OŠ Finžgar, glasbena kulisa ŽeVS Barkovlje, ki jo vodi Aleksandra Pertot. NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU je do 29. aprila na ogled razstava Gianne Viezzoli »Mandale in simboli«. Urnik: od ponedeljka do petka, 9.0013.30 (ob ponedeljkih in sredah tudi 15.30-17.30). RAZSTAVA »KRAS« Majde Pertotti je na ogled v Samatorci 21. Prispevki V spomin na bratranca Ivota Škrka darujejo Dorica, Katja in Svetlana 75,00 evrov za Anvolt in 75,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, DAngelo, Hro-vatin. V spomin na dragega brata Ivota Škrka daruje Desanka 50,00 evrov za Anvolt in 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Ivota Škrka daruje Elvira Kompare 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dragega Ivota Škrka darujejo sošolke in sošolci trgovske akademije ter prof. Marija Kacin 90,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na gospo Nerino Padovan daruje osebje DTZ Žige Zoisa 78,00 evrov za Zoisov sklad. V spomin na Maria Kralja daruje Frančko Briščak z družino 35,00 evrov za SK Devin. 15.4.2013 15.4.2016 Maja Pertot Kokorovec Vedno v trajnem spominu vsi, ki so te imeli radi 15.4.2014 15.4.2016 Silvano Grassi Vedno v naših srcih. Vsi, ki so te imeli radi 10 Petek, 15. aprila 2016 KULTURA Primorski trst - Gledališče iz Prata s Koltésovo dramo Quai Ouest - Zahodni privez Spolzka postavitev TRST - Ta teden se v tržaškem Kulturnem domu udejanja še drugi del sodelovanja, ki sta ga za to sezono načrtovali Slovensko Stalno gledališče in Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine z gostovanjem gledališč iz Slovenije in Italije v abonmajskem programu obeh tržaških gledaliških hiš: potem ko je 2. aprila ljubljanska Drama nastopila v dvorani Generali Rossettijevega gledališča z uspešno postavitvijo Shakespearovega Beneškega trgovca, bo do nedelje, 17. aprila, toskansko stalno gledališče Metastasio v veliki dvorani Kulturnega doma uprizorilo dramo nedavno umrlega francoskega avtorja Bernarda-Marie Koltésa Quai Ouest - Zahodni privez v režiji Pao-la Magellija, ki je s svojo odčitavo trpkega besedila požel navdušene ocene italijanskih kritikov. V Trstu so gledalci, ki večinoma ljubijo tradicionalno usmerjeno gledališče, tako glede na besedilo kot glede na postavitev, predstavo sprejeli z odmerkom skeptičnosti, ki pa jo je odtehtalo navdušenje ljubiteljev drznejše inovativ-nosti, ki so na prvi ponovitvi v topel aplavz pritegnili tudi ostale. Kakorkoli že, solidna igralska zasedba, ki je odločno in tudi požrtvovalno kljubovala zahtevnemu besedilu in fizično enako zahtevni odrski postavitvi na spolzki sceni, je vsekakor zaslužila splošno občudovanje. Koltésova drama prikazuje skupino ljudi, med katerimi se udejanjajo le degradirani izkoriščevalski odnosi, saj je odmrla kakršnakoli etičnost, solidarnost, ljubezen, razumevanje. Vse to ponazarja tudi degradirano okolje dogajanja. Režiser je s scenografom Lorenzom Bancijem de-gradiranost poudaril s plastjo blata, ki prekriva oder in na katerem nastopajočim resnično drsi in od katerega so vsi umazani. Predstavo oblikujejo igralci Valentina Banci, Paolo Graziosi, Fran- cesco Borchi, Francesco Cortopassi, vajalec Saverio Vertone. Sugestivna je Fabio Mascagni, Elisa Cecilia Lango- scenska glasba Artura Anecchina. ne, Annapaola Bardeloni, Mauro Ma- Predstava je nastala v sodelova- linverno. Kostumograf je Leo Kulaš, nuu s Festivalom dei 2Mondi iz Spo- dramaturginja Željka Udovičic, pre- leta. (bov) Spomin na Tomaža Pandurja TRST - Pred začetkom sredine tržaške ponovitve drame Quai Ouest - Zahodni privez sta se predsednica Stalnega slovenskega gledališča Breda Pahor in režiser Kol-tésovega dela Paolo Magelli spomnila ino-vativnega in vizionarnega, svetovno znanega slovenskega režiserja Tomaža Pan-durja, ki je prerano umrl 12. aprila med vajo Kralja Leara v Makedonskem narodnem gledališču v Skopju. Breda Pahor je na kratko povzela režiserjevo življenjsko delo in poudarila odmevnost njegovih predstav, ki so redno gostovale na svetovnih festivalih, denimo tudi na čedajskem Mittelfestu, v gosteh pa so bile tudi v okviru sezon SSG. Paolo Magelli, ki je tudi sam sodeloval s Tomažem Pandurjem, je opozoril na obsežnost njegove vizije, ki je prišla do izraza tudi v uresničevanju zadnjega projekta, saj so bile za Kralja Leara predvidne uprizoritve tudi v Solunu. Tomaža Pandurja bodo pokopali v nedeljo ob 14. uri na pobreškem pokopališču v Mariboru. (bov) vila manin - Silvia Mariotti Fotografska Nevidna fronta Jama pri Divači silvia mariotti PASSARIANO - V razstavnih prostorih Barchessa di Levante v Vili Manin bodo danes ob 17.30 odprli razstavo Fronte invisibile (Nevidna fronta) Silvie Mariotti. Milanska umetnica mlajše generacije se predstavlja s fotografijami in manjšimi skulpturami, ki so posvečene Krasu. Skozi (večkrat nočne) posnetke naravnih kraških lepot skuša spregovoriti o vojnih konfliktih, manipulaciji zgodovinskega spomina, literaturi teh krajev - tudi na primer o požigu Narodnega doma. Razstavo prirejajo v sklopu niza B#SIDE WAR v sodelovanju z neprofitno ustanovo IODEPOSITO ONG in slovensko galerijo A plus A iz Benetk. Na ogled bo do 15. maja, od torka do nedelje, od 10. do 19. ure. tržič - Konec sezone Lonquich trio postal duo ujf poezija - Predstavitev v Ljubljani Zadnja pomlad Pri Mladinski knjigi izšel posthumni izbor pesmi Janeza Menarta LJUBLJANA - Pri založbi Mladinska knjiga je izšla antologijska pesniška zbirka Janeza Menarta z ilustracijami Ane Za-vadlav. Pod naslovom Zadnja pomlad prinaša pesmi, ki sta jih izbrali pesnikova žena Tonka in hči Barbara Menart Senica. Iz njegovega petdesetletnega pesniškega ustvarjanja sta izbrali tiste pesmi, ki so bile pesniku najbolj pri srcu. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedala urednica Nela Malečkar, je bila izbira Menarta za zbirko, v kateri letno izide le po ena knjiga, samoumevna, saj je od četverice, ki so leta 1953 izdali Pesmi štirih, v njej manjkal le še on. Po besedah Barbare Menart Senica so v zbirki pesmi, ki so na zgoščenki leta 1999 v njegovi interpretaciji izšle pri založbi Sanje, tem sta dodali še nekaj pesmi po svojem izboru. Izbor sta najprej opravili vsaka zase, po primerjavi svojih naborov pa ugotovili, da sta si izbora zelo podobna. Pesmi so razporejene v več tematskih sklopov, prevladujoče razpoloženje je po besedah Malečkarjeve melanholično, knjiga pa prinaša tudi nekaj hudomušnih pesmi. Menartova prva samostojna pesniška zbirka je izšla pod naslovom Prva jesen, Zadnja pomlad pa je, kot je povedala Menart Senica, želel dati naslov svoji zadnji zbirki pesmi, vendar se mu želja ni izpolnila, prehitela ga je smrt. Pričujoča knjiga si zasluži tak naslov, saj zaključuje Menartov pesniški opus. Obudila je tudi nekaj spominov na očeta. Ta je običajno pisal zvečer, včasih tudi v postelji, vedno je pisal s svinčnikom. Pesmi je prebral njima z mamo in ju pogosto vprašal za mnenje, pri čemer je bolj verjel njej, saj mu je svoje mnenje povedala bolj odkrito. Ilustratorko Ano Zavadlav je izbral likovni urednik Pavle Učakar. Kot je povedal, se v pričujoči knjižni zbirki skušajo izogniti preveliki ilustrativnosti. Doseči želijo neko drugo raven, na kateri se jezik poezije in likovni jezik, ki pripovedujeta vsak svojo zgodbo, povežeta v novo celoto. Zavadlavova je ustvarila več kot 100 podob. Kot je povedala, se ji je pri ustvarjanju zdelo pomembno, da s svojim risanjem ne zmoti pesmi. Pesmi je večkrat prebrala, jih nato malo pozabila in se potem lotila risanja po občutju, ki so ji ga zapustili verzi. Svoje spomine na pesnika je obudi tudi pesnik Ciril Zlobec, ki si je, kot je povedal, z Menartom nekaj časa delil podnajemniško sobo. Tedaj sta »neizmerno veliko razpravljala o poeziji«. Menarta je označil kot izjemo v slovenskem pesniškem prostoru. Sledil je vsem sodobnim tokovom poezije, ob tem pa ostal po prepričanju zvest samemu sebi. Kot zagovornik samokritične selekcije je menil, da naj, kar je od prejšnje generacije dobrega, ostane. V tem je bil ves čas v odkriti in prikriti polemiki z novim. Čeprav je bil eden od četverice, v njej sta bila ob Zlobcu, še Kajetan Kovič in Tone Pavček, je bil samostojen. In prav ta samostojnost je bila, kot je poudaril Zlobec, značilna zanje. Začutili so vez in hkrati različnost. Janez Menart (1929-2004) je bil eden najbolj priljubljenih in branih slovenskih pesnikov. Bil je tudi prevajalec. Za pesniško in prevajalsko delo je prejel Prešernovo, So-vretovo in Župančičevo nagrado. Po Prvi jeseni je izdal še pesniške zbirke Časopisni stihi, Bela pravljica, Semafori mladosti, Srednjeveške balade, Pod kužnim znamenjem, Statve življenja, Stihi mojih dni ter Srednjeveške pridige in balade. (sta) glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS ••• TRŽIČ - Nesreča ne počiva in tokrat je doletela violinistko, članico tria, ki bi moral igrati na sklepnem koncertu sezone 201516 tržiškega Občinskega gledališča: Vilde Frang si je poškodovala prst, katerega so boleče uščipnila avtomobilska vrata, zato sta morala pianist Alexander Lonquich in čelist Nicolas Alt-staedt na hitro sestaviti alternativni program za čelo in klavir. Nesreča je posredno prizadela tudi vse nas, ki smo nestrpno čakali na prelepi Schubertov Trio op. 99, kljub temu pa sta nam umetnika podarila kvaliteten večer s programom, ki je zaobjel dve Beethovnovi, Brittnovo in Debussyjevo Sonato. Lonquich je ugleden pianist, ki že štirideset let uspešno nastopa na prestižnih prireditvah, Altstaedt pa mlad čelist, ki je diplomiral na Berlinski akademiji, se izpopolnjeval z vrsto odličnih mojstrov, si že prislužil vrsto priznanj in nagrad ter kon-certiral z imenitnimi orkestri, med katerimi naj omenimo le Dunajsko Filharmonijo z Gustavom Dudamelom. Njegova igra je zelo temperamentna, tehnično brezhibna, večkrat pa teži po preseganju, če že ne predrugačenju partiture, kar je bilo najbolj opazno v obeh Beethovnovih sonatah: interpretacija je poudarila predvsem ostrine skladb, zvok je čelist pogosto forsiral do skrajnih meja, kot bi hotel poudariti predvsem Beethovnovo klenost, ne pa tudi nežnih odtenkov, ki so prisotni tako v Sonati vg-mo-lu op. 5 št. 2 kot v zrelejši Sonati v D-Duru op.102 št. 5. Bolj spevne odlomke je podal z otožno zastrtim zvokom, kot bi se ne hotel predajati romantiki, viharno pa je izpeljal jasno izklesane teme. Altstaedtov pristop je bil bolj opravičljiv v Sonati op. 65 Benjamina Brittna, kjer partitura navdihuje bolj agresivno, moderno igro, še najbolj pa v Sonati L144 Claudea Debussyja, kjer je umetnik našel lepo ravnovesje med melodičnimi vijugami in razgibanimi dialogi med glasbili. Lonquich je z mladim kolegom sodeloval zelo skladno in ubrano ter se složno prilagodil originalnemu interpretacijskemu načrtu, muziciranje je bilo vseskozi naelektreno in zanimivo ter je izvabilo dolge in navdušene aplavze, za dodatek pa zadnji stavek prve sonate, ki jo je Beethoven spisal za ta sestav. Katja Kralj Stellar Prophecy . Black Rainbows ■ Stoner, fuzz rock HemyPsydi Sounds Records, 2016 Ocena: O glasbeni založbi Heavy Psych Sounds pišem vse pogosteje, saj se je v zadnjih letih povzpela v sam vrh najboljših italijanskih neodvisnih založb. Ustanovil jo je leta 2007 glasbenik Gabriele Fiore, ki je takrat potreboval založbo, ki bi podprla njegov bend Black Rainbows. Danes je Heavy Psych Sound prava »heavy« ustanova, skupina Black Rainbows pa gotovo najboljša italijanska stoner rok zasedba. Puščavska glasbena zvrst in njene glasbene različice so v v Italiji spet aktualne, rimski bend pa se je v zadnjih treh letih odločno uveljavil tudi na evropski sceni, kjer velja za eno izmed glavnih stoner-psych rock zasedb. Skupini Black Rainbows sem v živo prvič prisluhnil pred nekaj leti v Milanu, še danes pa se spominjam, kako me je njena glasba takrat prevzela. V njej zaznamo puščavske ritme iz devetdesetih let, tu mislim na bende, kot so Kyuss, Fu Manchu in Monster Magnet, pomešane s psihedeličnim rokenrolom iz sedemdesetih (beri MC5, Hawkwind in Blue Cheer). Fantom (poleg Fioreja sestavljata bend še basist Giuseppe Guglielmino in bobnar Alberto Croce) je tako uspelo ustvariti originalno in eksplozivno glasbeno mešanico, ki pride posebno do izraza na njihovih nastopih. Tudi nova, že šesta plošča Stellar Prophecy sledi tem glasbenim koordinatam. Gre za pe-tinštiridesetminutni album, ki ga sestavlja sedem komadov. Plošča izide ravno danes, seveda za že prej omenjeno založbo Heavy Psych Sounds Records. Prva pesem Electrify je prava fuzz rock koračnica (fuzz je poseben kitarski glasbeni efekt), veliko je tudi sinteti-zatorjev zvoka, s katerimi se Fiore vedno pogosteje ukvarja. Woman je pošten, rokerski bluz, ki izrazito spominja na šestdeseta in sedemdeseta leta, v njej pa lahko prisluhnemo tudi hammond orglam. Golden Widow je najdaljši komad plošče. Gre za skoraj dva-najstminutno vesoljsko popotovanje, izredna heavy psych balada! Z naslednjo stoner pesmijo Evil Snake sound nekoliko pospeši, ravno tako tudi v skladbi Keep The Secret. Med končno The Travel pa sedite v Black Rainbows vesoljsko ladjico in si privežite varnostne pasove. Srečno pot! Petek, 15. aprila 2016 Prebrali bomo njihove ^ zgodbe Begunci so nas obiskali na ES£h: Primorskem dnevniku (fotodamj@n) Šumov sestanek je bil pretekli petek poseben. Redakcijo so obiskali nekateri begunci iz italijanskega solidarnostnega konzorcija ICS, ki si v teh tednih prizadevajo, da bi tudi sami vsaka dva tedna izdajali svoj časopis Our Wor(l)d, ki nastaja na podlagi projekta, ki ga vodi ICS. Okrog deset mladih beguncev, ki so nastanjeni na Tržaškem, je navdušenih nad idejo, da bi v štirih jezikih, paštu, urdu, angleščini in italijanščini, tudi sami povedali svoje mnenje, nekaj svežih novic iz sveta, in podajali svoje misli tržaškemu krogu bralcev. Predvideno je, da bi prva številka izšla v drugi polovici aprila. V petek pa so nas Muslim Masood Ahmad, Anayat Saqib, Yaqoob Muhammad, Raisi Methab, Burhan Fahadin in nekateri drugi obiskali v uredništvu, da bi jim predstavili pojem novinarstva, ki je v njihovi kulturi precej drugačen. Zanimalo jih je, od kod črpamo novice, o čem poročamo, zgodovina našega dnevnika, v stavnici pa so si ogledali tudi postopek, kako grafično nastajajo strani. Ko sta jim stavca Marko in Nikolaj začela pripovedovati o postopkih, s katerimi so pred nastopom digitalne tehnike, vsakodnevno tiskali dnevnik, so njihovi pogledi postali radovedno iskrivi. Velika svinčena matrica je še dodatno prevzela njihovo pozornost. Tudi šumovci smo bili radovedni in smo jih povprašali po njihovih zgod- bah. Nekatere so težke, druge žalostne, kar jim je skupno pa je trenutno dejstvo, da so se znašli v našem mestu, kjer so nastanjeni. Učijo se italijanščine, imajo pa tudi razne športne dejavnosti, tako da jim večkrat ni dolgčas. Vsi so stari nekje med 18 in 30 let, prijazni, a nekoliko zadržani, čeprav jih naša kultura zanima in jo skušajo razumeti, o čemer priča že dejstvo, da so nas prišli obiskat na Primorski dnevnik. Muhammad, ki prihaja iz Pakistana, je v svoji državi učil angleščino. Tudi tukaj bi si želel poučevati kot učitelj, vendar je težko in zaenkrat išče drugo delo, da bi se med tem naučil italijansko. V Trstu je že dve leti. Fahad, star 28 let, je prav tako iz Pakistana, v Trstu pa je sedem mesecev. Študiral je ekonomijo, ni pa je dokončal, saj je moral zapustiti državo. Želi si, da bi lahko tukaj dokončal študij in se zaposlil v banki. Bil je že v Avstriji, nato pa je prišel v Italijo, kjer bi tudi ostal, saj je tako kakor drugi, zaprosil za azil. Muslim iz Afganistana, je delal v trgovini z mehaniko skupaj z očetom, od leta 2013 pa je sodeloval tudi pri neki televizijski hiši. Pred prihodom v Trst je bil najprej na Švedskem, v Nemčiji in na Nizozemskem. Najmlajši med njimi, Raisi Methab, je v Afganistanu tri leta služil v vojski, potem pa je zaradi prehudih težav v svoji državi, ko mu je družina umrla, pri- šel v Italijo. Anayat Saqib je iz Pakistana, kjer je dokončal osnovno izobrazbo, ki traja tam 12 let, nakar je prišel sem. O dolgi balkanski poti, po kateri so prišli, terorizmu in nasilju v svoji državi, neradi govorijo. Muhammad je povedal, da je bila pot težavna, saj si vsak dan tvegal življenje, nikoli nisi bil prepričan, da boš preživel, v morju ali v gozdu bi lahko umrli. Vsi so prišli po balkanski poti. Nekateri so iz Turčije preko balkanskih držav prišli direktno v Italijo, na Tržaško, drugi pa so najprej prišli do Madžarske in Avstrije, nakar so se vrnili v Italijo. Njihov cilj so bile severne države, predvsem Nemčija, balkanska pot pa se večkrat iz raznih razlogov ustavi že prej, so povedali. Zdaj so v Trstu zaprosili za azil in si prizadevajo, da bi si tukaj ustvarili boljše življenje. Velikokrat so omenili besedo Grčija, to ni več preprosto ime države, temveč tudi kraj številnih težkih spominov, predvsem za nekatere. Eden izmed njih je tam dalj časa v čakanju na boljši jutri preživel v zaporu. Med pogovorom so se misli in teme stalno prepletale med sabo. Res nenavadno, kaj vsega lahko zveš v pogovoru z nekom, ki je v bistvu predvsem tvoj sovrstnik. Cricket, pri skoraj nepoznani šport, je v Pakistanu prava atraktivnost. Nekako tako kot se v Italiji stalno razpravlja in debatira o nogometu. Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Problem je rešen! Beguncev ni več in Slovenija lahko ohranja svojo identiteto!« (Stefano Lusa, ironičen odgovor na vprašanje o stanju begunske krize) Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna Na drugi strani ali stati ob strani MATEJ ISCRA, po izobrazbi sociolog, je pri solidarnostnem konzorciju ICS zaposlen kot socialni delavec. Tam sledi procesom družbene integracije približno štiridesetih prebežnikov: »Kar posebno izstopa je človeška plat. Z nekaterimi prebežniki in prosilci za azil, katerim stojiš vsakodnevno ob strani, se neizbežno ustvari močna čustvena vez. Dejstvo, da mi za njih predstavljamo referenčno točko in posrednike za vse, kar se tu dogaja, pripomore k temu, da se dodatno navežejo na nas. Ni lahko se odklopiti od vsega tega, izven delovnega urnika se večkrat lahko kaj zgodi. Vsekakor pa je ves trud poplačan.« Večina pravzaprav ni nameravala priti v Trst oziroma v Italijo, njihov cilj je bila Nemčija ali skandinavske države. Evropa je v miselni predstavi mnogih izmed njih kot neke vrste raj na zemlji: »Dostikrat si domišljajo, da lahko tu dobiš vse, kar si želiš. Naše delo in sama integracija sloni tudi na tem. Pomagamo jim na poti do njihove neodvisnosti. Vzemimo banalen primer jeansov. Skušamo jim posredovati idejo, da si bodo lahko sami kupili take jeanse, kot si želijo, trenutno pa morajo znati sprejeti, kar jim je omogočeno. Torej ne želimo biti figura, ki zgolj slepo pomaga, temveč jih spodbujati v avtonomnost.« Predvsem je za njih težko po prvem mesecu, ko mine nekaj časa od potovanja: »Skušamo jih vključiti v najrazličnejše dejavnosti, tako lahko svoje misli posvetijo drugim stvarem in dobijo nek pridih domačnosti.« SABINA BORSOI, univerzitetna študentka podiplomske stopnje tujih jezikov in književnosti, že devet mesecev v sklopu civilne službe dela pri ICS-u. Zdaj, kot Matej, pomaga beguncem, ki so nastanjeni na Fernetičih, soustvarja tečaje italijanščine in druge kulturne dejavnosti. Izkušnjo opisuje kot res edinstveno: »Gre za tip dela, ki te človeško zelo prevzame, večkrat je težko postaviti točno določeno mejo med tvojim privatnim življenjem in tem kar doživljaš na delovnem mestu. Ukvarjaš se z ljudmi in torej, če se pojavi katerokoli problem, se mu ne moreš kar tako izogniti, moraš priskočiti na pomoč. Je pa vsekakor izkušnja, ki ti da res veliko.« Kako se soočati z njihovimi težkimi življenjskimi zgodbami? »O teh po navadi raje ne govorijo. Zgodi se, da ti kdo začne kar naenkrat pripovedovati pretresljive zgodbe. Pri mnogih pa travmatska doživetja privrejo na dan na druge načine, kot so npr. panični napadi.» To velikokrat botruje temu, da svojo pozornost usmerjajo na tiste stvari, za katere imajo nekako občutek, da jih lahko v tistem trenutku obvladujejo. »Osredotočiti se na stvari kot so hrana ali obleka ali druge materialne dobrine te nekako vsaj začasno oddalji od življenjskih tegob.« Po mnenju Sabine možnost wifi povezave, ki je na razpolago v vseh centrih, predstavlja pomembno rešilno bitko, saj omogoča stik z družinskimi člani in prijatelji, pa naj bo to Facebook, Whatsapp ali katero drugo socialno omrežje. Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se Koliko poznate položaj beguncev? Kaj pa vi, drage bralke in bralci? Koliko veste o begunskem vprašanju in s tem povezanimi tematikami? Za vas smo pripravili kviz ... Če ne znate odgovoriti, nič hudega, to bo vsekakor priložnost, da boste (morda) zvedeli kaj aktualnega in zanimivega. 1. Pogosto vlada prava zmeda že v samem poimenovanju. V čem se razlikujeta pojma begunec in prosilec za azil? a) Status begunca je lahko priznan osebi, ki se zaradi utemeljenega suma pred preganjanjem, osnovanem na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenemu političnemu prepričanju, nahaja izven države, katere državljan je, in ne more, ali zaradi takšnega strahu noče uživati varstva te države, ali osebi, ki nima državljanstva, in se nahaja izven države, kjer je imela običajno prebivališče, pa se zaradi takšnih dogodkov ne more ali noče zaradi omenjenega strahu vrniti v to državo. Taka oseba je lahko prosilec za azil, vendar vsakemu prosilcu za azil ne bo avtomatično priznan uraden status begunca. O tem odločajo nacionalni azilni sistemi. b) V bistvu ni prave razlike. c) Odločitvi begunca, da zapusti lastno državo ne botrujejo nujno razlogi osebne varnosti, vojno stanje ali pomanjkanje pravic v matični državi. Prosilec za azil pa lastno državo zapusti le iz teh razlogov. 2. Ženevska konvencija o beguncih predstavlja temeljni dokument mednarodne zaščite beguncev. Postopek oblikovanja instituta med- narodnega prava, konvencij in smernic za zaščito seje začel že na začetku 20. stoletja. Ključni korak pa je bil storjen: a) Leta 1951, ko so številni evropski begunci iskali zatočišče po 2. svetovni vojni. b) Leta 1919, po 1. svetovni vojni: prvič v zgodovini je problem izbruhnil v taki razsežnosti. c) Po razpadu bivše Jugoslavije, od leta 1991 dalje, ko so mnogi ljudje iz BiH, Kosova in drugih bližnjih držav zaradi vojne ostali brez ničesar in so začeli vedno bolj množično iskati pomoč. 3. Visoki komisariat Združenih narodov za UNHCR kot trajne rešitve predvideva: a) Kot edino možnost polnopravno integracijo v sprejemno skupnost oziroma državo. b) Integracijo v sprejemno skupnost ali varno in dostojanstveno vrnitev v domovino. c) Možnosti so pravzaprav tri: integracija v sprejemno skupnost, varna in dostojanstvena vrnitev v domovino, ali v primeru, ko nobe- - Šepeta se - Šepeta se na izmed teh možnosti ni mogoča, preselitev v tretjo državo. 4. Znotraj same skupine beguncev in prosilcev za azil UNHCR in drugi mednarodni pristojni organi označujejo nekatere še posebno ranljive podskupine, za katere so predvideni posebni programi. Mednje spadajo: a) Otroci in mladoletniki ter ženske. b) Otroci in mladoletniki, starejši, ženske, ljudje s posebnimi potrebami in oboleli za določenimi boleznimi. c) Otroci in mladoletniki, ženske in starejši. 5. Po uradnem štetju je leta 2015 število ljudi, ki je bilo zaradi nevzdržnih razmer v lastni domovini, bilo prisiljeno zapustiti rodno državo: a) Približno 30 milijonov. b) Približno 60 milijonov. c) Približno 100 milijonov. Pravilni odgovori na 16. strani 1 2 Petek, 15. aprila 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu sovodnje - Dela potekajo s polno paro V občinskem parku tudi košarkarsko igrišče Prebivalci Sovodenj in bližnjih vasi bodo kmalu dobili svoj občinski park. Dela na območju nekdanjega nogometnega igrišča v Prvomajski ulici, ki so bila ustavljena približno poldrugi mesec, so v prejšnjih tednih ponovno stekla, zaključila pa naj bi se pred koncem maja. Začasna prekinitev, pojasnjuje sovo-denjska županja Alenka Florenin, je bila potrebna zaradi spremembe izvršilnega načrta, ki so jo občinski upravitelji sprejeli v prejšnjih dneh. »Po prvi varianti, ki je bila tehnične narave in smo jo vnesli v projekt že pred časom, je občinski odbor v ponedeljek prižgal zeleno luč še drugi spremembi projekta. Predvidenih je več novosti,« pravi vodja tehničnega urada Občine Sovodnje Paolo Nonino in nadaljuje: »Prva sprememba je ureditev košarkarskega igrišča, ki bo v osrednjem delu parka, druga pa je podvojitev površine, ki bo namenjena otrokom in na kateri bomo postavili tudi igrala. Ne nazadnje se je uprava odločila, da bo delček parka, ki meji na dvorišče Kulturnega doma, namenila psom: štirinožci bodo lahko prosto tekali v varnem, ograjenem prostoru.« Občinski park se bo raztezal na zemljišču, ki zaseda približno polovico nekdanjega nogometnega igrišča. Gre za okrog 6000 kvadratnih metrov obsežno površino južno od ceste, ki vodi proti Štradalti. Zelenice, igrišče ter območji za pse in otroke bodo ločevale med seboj pravokotno speljane poti in vijugasta steza: obiskovalci bodo lahko posedali na klopeh, poskrbljeno bo za primerno razsvetljavo, podjetje bo seveda namestilo tudi koše za odpadke in javni pitnik. Za projekt, s katerim želi sovo-denjska uprava ovrednotiti središče vasi in občanom nuditi nov kraj druženja in preživljanja prostega časa, je dežela Furlanija - Julijska krajina namenila 300.000 evrov, ki jih bo izplačala v petnajstih letih. Sovodenjska občina načrt uresničuje z najetim posojilom. »Podjetje Tecno.Geo iz Campoformida, ki izvaja dela, je na razpisni vsoti ponudilo približno 30-odstotni popust. Ta denar bomo lahko porabili za izvedbo dodatnih del, ki v prvem načrtu niso bila predvidena in so predmet nove variante,« pojasnjuje Paolo Nonino. (ale) Gradbišče novega občinskega parka v Sovodnjah bumbaca gorica - Telefonska goljufija »odvetnika Molinarija« ■ f v • • • ■ v »Vaš sin je imel nesrečo« Neznanci poklicali Goričanko in jo skušali prevarati - Silvana Romano: »Ne nasedajte tovrstnim klicem« »Dober dan, posredovati vam moram slabo novico: vaš sin je imel prometno nesrečo. Ne bodite v skrbeh, nič hudega se mu ni zgodilo. Zdaj je na poveljstvu karabinjerjev, prosil me je, naj vas pokličem. Imenoval me je za svojega odvetnika, potrebuje denar. Moj sodelavec bo prišel k vam domov: če nimate gotovine, boste lahko plačali tudi z nakitom.« S takimi ali podobnimi besedami skušajo goljufi po vsej Italiji prepričati nič hudega sluteče občane, naj jim izročijo večje vsote denarja. Svoje žrtve navadno izbirajo med starostnikii, ki jim večkrat nasedejo, včasih pa naletijo na manj naivne tarče. Mednje spada Goričanka, ki je podoben klic prejela v sredo, a se ni pustila prevarati. »Gospa je v sredo prejela telefonski klic na dom. Oglasil se je neznanec in dejal, da se je sin ponesrečil in da je njegov odvetnik,« pravi občinska od-bornica Silvana Romano, po kateri je ne- Tarča goljufov so največkrat starostniki znanec Goričanki pustil tudi telefonsko številko. »Gospa je posumila, da nekaj ni v redu. Poklicala je na številko in samozvanega odvetnika vprašala, kateri izmed njenih sinov se je ponesrečil. Neznanec ni znal odgovoriti,« pravi Romanova, po kateri je Goričanka včeraj podala ovadbo na poveljstvu karabinjerjev. »Ta vrsta prevare je v Italiji dokaj pogosta, zdaj pa imamo očitno te goljufe tudi v Gorici. Občani naj ne nasedajo takim klicem,« zaključuje odbornica. Da so zlikovci, ki uporabljajo tovrstno goljufijo, prišli v Gorico, je sinoči opozorila tudi goriška kvestura. Policisti so prejeli več klicev občanov, s katerimi je stopil v stik »odvetnik Molinari«: dejal jim je, da so njihovi sinovi imeli prometno nesrečo in da so na poveljstvu ka-rabinjerjev. Ker naj bi sin oz. hčerka ne plačala zavarovanja, bi morali starši »prispevati« med štiri in pet tisoč evrov. »Goričani, ki so jih goljufi skušali prepričati, naj jim izročijo denar, se k sreči niso pustili zavesti. Občane vabimo, naj bodo previdni, in naj takoj pokličejo varnostne organe, če dobijo sumljiv klic,« pravijo goriški policisti. (ale) gorica - Stekle priprave na poulični praznik Okusi na meji Kulinariki dodajajo kulturo Pri izbiri ponudnikov hrane in pijače bodo dali prednost tistim, ki se bodo predstavili s tradicionalnimi jedmi V avstrijski vasi bumbaca Dvigniti kakovost in izboljšati kulturno ponudbo. S tema dvema ciljema so stekle priprave na Okuse na meji, ki so že nekaj let najbolj množično obiskan dogodek v Gorici. Poleg starih gostov prireditve bodo pri izbiri novih razstavljavcev dali prednost tistim, ki se bodo predstavili s tipičnimi jedmi in ki bodo kulinariko povezali s turistično ponudbo. Isti kriteriji bodo veljali za krajevne stojničarje, med katerimi bodo privilegirali tiste, ki bodo ponujali značilne dobrote. Po besedah občinske odbornice Arianne Bellan bodo dobrodošle tudi nove »vasi«, s katerimi bi še dodatno obogatili praznično ponudbo. Na občini so že pripravili prvi os- nutek razporeditve stojnic. Na trgu pred županstvom bo spet zaživela latinska vas, na Travniku pa severno-evropska vas. Sredozemska vas bo zasedla Ulico Ri-smondo in del Ulice Diaz; v Ljudskem vrtu bo tudi letos francoska vas, na Trgu Donatori di Sangue in v Ulici Boccaccio bo vas s ponudniki z Daljnega Vzhoda. Na Korzu Italia bo italijanska vas. Slovenska vas bo na Trgu Cavour, v ulicah Marconi, Colobini, Monace in na Trgu Sant'Ilario. Srednjevropska vas bo v delu Ulice Roma in v delu Ulice Oberdan, Ameriška vas bo v Ulici Cadorna. Balkanska vas bo v Ulici De Gasperi in v delu Ulice Roma. Furlanska vas bo na trgu pred županstvom ter v delu ulic De Ga- speri in Garibaldi. Razna krajevna združenja in društva iz Furlanije Julijske krajine bodo svoje stojnice postavila v Ulici Crispi, na delu Korza Verdi in v Ulici Petrarca. Avstrijska vas bo na Battistije-vem trgu in v Ulici Petrarca. Ljubitelji kruha, pice in testenin bodo prišli na svoj račun v peš coni na Korzu Verdi. Vas stare grofije bo v delu Ulice Oberdan in v Ulici Boccaccio. V nekdanji tržnici na debelo bo vas severnega Jadrana z ribjimi specialitetami. Goriški aperitiv bo na voljo na Korzu Italia in na križišču med ulicama Diaz in Garibaldi. V Raštelu bo vas okusov, medtem ko bo na Trgu Sv. Antona prostor za institucionalna srečanja in prireditve. gorica - Občina Dom Culot: imenovali izvajalca, dela poleti Gradbeno podjetje Giannino di Betta iz Nimisa bo obnovilo dom za starostnike Angelo Culot v Ločniku. Za izvajalca ga je v sredo dokončno imenovala tehnična komisija goriške občine, ki ji je predsedoval vodja urada za javna dela Mauro Ussai. Na razpis se je prijavilo kar 169 podjetij. Firma Giannino di Betta je na izklicni ceni - le-ta je znašala okrog 800.000 evrov - ponudila 23,537-odstotni popust. Občina bo v plačilo del, delovne sile in v varnost na gradbišču skupno vložila 1.224.500 evrov. Če ne bo presenečenj, bodo gradbišče odprli konec maja ali na začetku junija: podjetje bo imelo eno leto časa, da izpelje vsa predvidena dela. »Zakon predvideva, da mora pred podpisom pogodbe od dokončnega imenovanja izvajalca miniti 35 dni. Pogodbo s podjetjem bomo torej podpisali v drugi polovici maja, nakar bodo dela lahko stekla,« je za Primorski dnevnik pojasnil Mauro Ussai. Dom v Ulici Brigata Re so zgradili v 60. letih prejšnjega stoletja. Načrtovan je bil kot dom za samostojne osebe, po zaključku obnove pa bo občina lahko v njem gostila do 60 ljudi, ki niso sposobni za samostojno življenje in potrebujejo 24-urno oskrbo. Danes v njem živi le trideseterica starostnikov (le-teh naj bi med gradbenimi deli ne selili drugam), obnovitvena dela pa so nujno potrebna, da lahko občina sprejme nove oskrbovance in se izogne zaprtju pomembne ustanove. Ob odstranitvi arhitektonskih ovir ter ukrepih, s katerimi bodo stavbo prilagodili zdravstvenim, higienskim, varnostnim in protipožarnim predpisom, bo občina poskrbela tudi za dodatna dela, ki sta jih predlagala goriško poveljstvo gasilcev in urad za socialo dežele Furlanije - Julijske krajine. Zgradili bodo tudi nove zunanje stopnice in prizidek z dvigali. Na pobudo gasilcev bodo eno izmed kril stavbe preuredili tako, da bodo reševalci v primeru izrednega stanja lahko poskrbeli za prehod oskrbovancev doma na varno območje, ne da bi jih morali pred tem pospremiti na dvorišče. Deželni urad za socialo pa je predlagal, naj občina uredi tudi predele doma, kot so kapela, knjižnica in zimski vrt, čeprav niso bili vključeni v osnutek načrta. Z izvedbo vseh teh del bo občina končno premostila vse težave, zaradi katerih je morala pred tremi leti prekiniti sprejemanje novih oskrbovancev v ločniškem domu Culot. »Končno se tudi ta pomemben projekt bliža uresničitvi. To je jasen odgovorim vsem tistim, ki so navijali proti nam in širili govorice, da namerava goriška občinska uprava zapreti dom za starejše občane v Loč-niku ter s tem omogočiti odprtje zasebnih domov. Kje pa! Čeprav melje-jo birokratski mlini v naši državi izredno počasi, nam je uspelo zapleteni postopek pripeljati do konca in izpolniti svojo obljubo: mestu bomo pustili obnovljen dom za starostnike, ki odgovarja novim družbenim potrebam,« je povedal goriški župan Etto-re Romoli, ki upa, da bodo dela potekala s polno paro in da bodo zaključena v predvidenem času. (ale) / Primorshi GORIŠKA Petek, 15. aprila 2016 13 nova gorica - V knjižnici Franceta Bevka Desetina obiskovalcev prihaja iz Italije Letošnji jubilejni 10. Goriški dnevi knjige prinašajo enako bogat program kot preteklo leto, kar 33 različnih literarnih prireditev se obeta med 18. in 25. aprilom. »Lani smo sklenili, da je teh dogodkov preveč in da bomo letos program skrčili, a enostavno ne gre, kar je dober znak, da na Goriškem ne manjka dobrih literarnih ustvarjalcev,« na pol v šali pojasnjuje Štefan Krapše, direktor novogoriške založbe Educa. Ne le, da so ohranili enako število dogodkov, letošnji program so organizatorji (poleg Educe še Goriška knjižnica Franceta Bevka) začinili tudi z nekaterimi novostmi. Goriški dnevi so se začeli pred desetimi leti po zgledu drugih slovenskih mestnih občin. Prvo leto so zajemali šest prireditev, program pa se je kasneje širil in dopolnjeval. »Program vedno namenjamo promociji domačih avtorjev, literatov, ilustratorjev - skratka, vsem, ki sodelujejo pri nastajanju knjig,« pojasnjuje Krapše in dodaja, da si z izborom gostov želijo spodbujati tudi mešanost žanrov. Letos tako vključujejo t. i. politično angažirano literaturo in etno literaturo. Kot predstavnika prve v goste vabijo Milovana Bilasa, avtorja knjige Anatomija neke morale, »etno« barve pa bo zastopal Pavel Med-vešček s knjigo Iz nevidne strani neba. V program se letos vključujejo tudi »ne-literarni« vložki, kot sta lutkovna in gle- dališka predstava ter projekt Beremo s tačkami. V okviru Goriških dni knjige se bo v petek, 22. aprila, odvila še Noč knjige v Goriški knjižnici Franceta Bevka, tedaj bodo začeli tudi projekt Primorci beremo 2016, kateremu se tudi tokrat pridružujeta še knjižnici v Gorici in Trstu. Noč knjige bodo zaključili z nočnimi literarnimi modrovanji med 21. in 23. uro, obiskovalce medse vabijo novogoriška filozofa Mirt Komel in Vasja Badalič ter Štefan Krapše, ki bodo odstirali svoje poglede na aktualna vprašanja. Organizatorji so v program uvrstili tudi srečanje z dvema zvezdama: v okviru POPslastic v Goriško knjižnico 21. aprila prihaja Lado Bizovičar, slovenski TV voditelj in igralec, 22. aprila pa bi morali gostiti boksarja Dejana Zavca, a je ta zaradi obveznosti sodelovanje pred dvema dnevoma odklonil, namesto njega prihaja v goste novogoriška smučarka Ana Bucik. Sicer pa je ves program naravnan tako, da bo pritegnil vse generacije. Tudi letos bo založba Educa, ki sicer zaključuje 10-letno koordinatorstvo Goriških dni knjige, ob zaključku projekta donirala knjige eni od neprofitnih ustanov v občini, tokrat materinskemu domu. Goriška knjižnica Franceta Bevka ima več kot 16.000 aktivnih članov uporabnikov, med njimi je po besedah di- V novogoriški knjižnici rektorice Irene Škvarč približno desetina iz sosednje Italije. »Tukaj nimam v mislih samo Slovencev, ampak prihajajo k nam tudi Italijani. K nam prihaja veliko mladih družin s sosednje strani meje, ker imamo veliko otroškega gradiva, radi si izposojajo slikanice, kartonke, filme in risanke. Mlade družine rade pridejo tudi na ustvarjalnice za otroke. Na otroškem oddelku je velikokrat več kot polovica obiskovalcev iz Italije - odvisno seveda od dneva in ure. Obiskovalce iz sosednje strani meje vedno pogosteje srečujemo tudi na naših prireditvah, dogodkih in delavnicah, tega smo zelo veseli,« poudarja Škvarčeva. Katja Munih foto km. Sejem v Sovodnjah Na travniku ob gostilni Pri Francetu bo jutri kmetijski in obrtni sejem. Od 8. do 13. ure bodo na prizorišču stojnice s ponudbo krajevnih pridelovalcev, obrtnikov in rejcev domačih živali. Evidentirajo azbestne strehe Tržič in okolico je v torek preletelo letalo luške kapitanije iz Pescare, s pomočjo katerega evidentirajo azbestne strehe. Gre za projekt, ki ga podpira deželna vlada in poteka v sodelovanju z zavodom ARPA. Azbest iščejo z visoko tehnološkimi aparaturami, posebno pozornost so namenili industrijskim obratom. Z vodičem po Gorici V nedeljo, 17. aprila, ob 16. uri bo na voljo brezplačni vodeni ogled Gorice, ki ga prirejajo s sredstvi iz projekta Pisus. Udeleženci se bodo zbrali na Trgu Sv. Antona in bodo spoznavali goriško zgodovino v obdobju reformacije in protire-formacije. Sprehodili se bodo tudi mimo hiše, kjer je pridigal Primož Trubar, in svoj obhod zaključili pred luteransko cerkvijo. Obvezna je prijava na telefonski številki 320-6392571. nova gorica - Gostol-Gopan zgradil peč za ljubljansko Žito Najdaljši tovor že pri kupcu Enaindvajset metrov dolgo peč so zgradili za ljubljansko pekarno družbe Žito - Severna Amerika predstavlja prihodnost Nova peč arhiv podjetja gorica - Društvo La salute Pod novimi pogoji dežele bi bila dejavnost okrnjena Sedež društva La salute »Deželna odbornica Maria Sandra Telesca nam je večkrat zagotovila, da bo spričo krčenja storitev, ki jih ponuja goriška bolnišnica, prišlo do krepitve storitev na teritoriju. Če so to rezultati, potem lahko mirno rečemo, da gre za farso: dežela ustvarja namreč pogoje, ki bi lahko privedli do ukinitve pomembnih zdravstvenih storitev, kot je središče za odvzem krvi, ki ga je vodilo društvo La salute.« Goriški župan Ettore Romoli je jezen. Včeraj se je skupaj s predsednikom goriškega občinskega sveta Rinaldom Roldom in občinsko od-bornico Silvano Romano sestal s predstavniki ločniškega društva La salute, ki od lanskega leta ne sme več opravljati odvzemov krvi. Kljub zagotovilom, da bodo center ponovno odprli, se po devetih mesecih to še ni zgodilo. V prejšnjih dneh je vodstvo zdravstvenega podjetja za Posočje in južno Furlanijo društvu le predstavilo možnosti in pogoje za ponovno odprtje centra, njegova dejavnost pa bi bila v primerjavi s prejšnjo močno okrnjena. »Opravili bi lahko približno 60 odvzemov krvi tedensko, medtem ko so jih pred zaprtjem opravljali 250. Menim, da je ta podatek dokaj zgovoren,« pravi Romoli. Podjetje Gostol-Gopan je minuli petek in soboto izvedlo največji logistični podvig. Iz svojih novogoriških proizvodnih obratov so odpremili najdaljši tovor v svoji 69-letni zgodovini: cikloter-mično tunelsko peč so v enem kosu odpeljali h kupcu, tokrat slovenski družbi Žito v Ljubljano. Za Žito so v Gostol-Gopanu skonstruirali popolnoma avtomatizirano, novo konstrukcijsko rešitev peči - ciklotermično tunelsko peč tip TPN, širine 3 metre in dolžine 21 metrov, ki jo odlikuje energijska varčnost. Na njej bodo v pekarni na Samovi ulici za Bežigradom, pekli toast kruh v modelih. Tovor s pečjo je tehtal okoli 30 ton, v Novi Gorici je bil naložen na kamion kar v proizvodni hali. Kot izredni prevoz je potoval po avtocesti od Nove Gorice do Ljubljane. »Vnos peči v pekarno na Samovi ulici v Ljubljani je bil nasploh največji zalogaj, saj je bila peč najprej dvignjena na višino 30 metrov, zasukana za 360 stopinj, preko strehe so jo s pomočjo dvigal spustili na dvorišče pekarne, nato je sledil ponovni dvig do nadstropja v pekarni in končno vnos v pekarno, kjer se je manipulativni prostor meril v centimetrih,« so podvig včeraj pojasnili v Gostol-Gopanu. V nedeljo bo na novo nameščeni peči v pekarni že stekla normalna proizvodnja. »Tudi s prodajo slovenskim kupcem Gostol pomembno zapolnjuje letošnji plan prodajne realizacije, in z dosedanjimi sklenjenimi pogodbami smo na dobri poti, da ga dosežemo. Ostali večji projekti letošnjega leta, za katere so pogodbe že podpisane, so v Gostolu v različnih fazah izdelave in njihova dokončna realizacija bo kupce iz ZDA, Ka-zahstana, Rusije, Madžarske in Ukrajine obogatila z unikatnimi rešitvami za njihove pekarne,« so pojasnili v novo-goriškem podjetju, kjer so pred dobrim letom sprejeli strateško odločitev, da bo- do aktivno in z načrtovanimi aktivnostmi vstopili na nov trg Severne Amerike. »Plod intenzivnega dela Gostolove ekipe, ki zna svoje rešitve za pekarne prilagoditi tudi specifičnim povpraševanjem ameriškega trga, je že obrodila sadove, saj je Gostol prav na tem trgu že uspel skleniti tri večje pogodbe za opremo industrijskih pekarn,« so zadovoljni v podjetju. Opremljanje pekarn z Gostolovo opremo v Severni Ameriki je eden ključnih prodajnih atributov za bodoče posle. Kupci s tega trga pred odločitvijo za nakup želijo opremo videti tudi v referenčni pekarni na svojem trgu. »Velik trg Severne Amerike je za bodočnost Gostola izjemnega pomena, saj lahko na tak način Gostol zmanjša odvisnost od določenih tradicionalnih trgov in si tako zagotovi poslovno stabilnost in boljši poslovni rezultat,« še poudarjajo v podjetju. (km) štandrež - Človekoljubna prireditev Na nogometnem igrišču nas bo šport učil nasmeha Na nogometnem igrišču športnega združenja Juventina v Štandrežu bo jutri ob 9.30 človekoljubna prireditev Nogomet je življenje - Šport nas uči nasmeha, ki jo prirejajo v sodelovanju z ustanovo Anfass in je namenjena prizadetim osebam, zlasti mladim. »Vsi se lahko veliko stvari naučimo od oseb, ki jih srečamo, in vsak nasmeh, ki ga bomo deležni, bo zadetek za vse nas. Naj se ta gol z aplavzom spremeni v lekcijo življenja, ki jo nogometaši Juventi-ne poklanjajo prijateljem, ki jim je zla usoda preprečila, da bi v celoti doži- vljali lepoto športa in življenja nasploh,« pravijo predstavniki štandreške Juventine, ki so dali na razpolago svoje igralne površine trem ustanovam za prizadete osebe iz občine Medea, iz Gorice in iz Nove Gorice. Jutri se bodo uvodoma zvrstili pozdravi krajevnih upraviteljev in predstavnikov športnih organizacij, zatem bodo na nogometnem igrišču odigrali nekaj tekem med ekipami, ki jih bodo sestavljali mladinci Juventine in varovanci omenjenih ustanov za prizadete osebe. 14 Petek, 15. aprila 2016 GORIŠKA Primorski ki Ji gorica - Jutri bo tradicionalna revija prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela Preko tristo zlatih grl Zlata grla je v Gorici sinonim za otroško in mladinsko petje. Priljubljena revija se bo letos odvijala jutri, 16. aprila, v treh izmenah in kot vedno v režiji prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela in v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov Gorica. Prvi tekmovalni koncert letošnje, šestnajste izvedbe, bo ob 12. uri, drugi tekmovalni koncert ob 15.30, revija pa bo sledila ob 17.30. Novost bo porazdelitev udeležencev v tri kategorije na osnovi zasedbe: mali otroški zbori, otroški zbori in mladinski zbori. Organizatorji bodo po navdihu velikih državnih in mednarodnih festivalov in v okviru dejavnosti tečaja zborovskega dirigiranja Glasbene matice uvedli letos tudi drugo novost, ki bo izobraževalnega značaja in sicer »study tour« za zborovodje, ki bodo poslušali in komentirali vse nastope v posebni delavnici s koordinacijo Ne-de Sancin. Na revijo se je prijavilo 17 zborov (8 za tekmovanje in 9 za revijo), kar je seveda zelo razveseljivo priznanje za organizatorje, kot je potrdila predsednica društva Vrh sv. Mihaela Karen Ulian. »Zelo sem vesela, da se je vpisalo toliko zborov. Nekateri so prvič na tekmovanju, nekateri so prvič na reviji nasploh. Za organizacijo take prireditve je res veliko dela na umetniškem in organizacijskem področju: skrb za razpis, parti-ture, žirijo, dvorano, avtorske pravice, garderobe, sprejem in koordinacijo vaj in nastopov. Ponosna sem, da revija iz leta v leto raste. Dodala bi še posebnost in sicer, da je naš zvesti spremljevalec Zlatih grl Patrick Quag-giato napisal za lansko, 15. obletnico, "špico" revije, ki bo letos zazvenela na začetku vsakega dela,« pojasnjuje Karen Ulian in poudarja, da bo na letošnji reviji zapelo okrog 300 otrok in mladih, ki prihajajo iz celotne goriške pokrajine, iz tržaške pokrajine in iz Slovenije. Nagrajevanje bo ob 19. uri, po zaključku revije. Žirijo tekmovanja bodo sestavljali Petra Grassi, Katja Gruber in Lucia Lavrenčič Terpin. Umetniški vodja tekmovanja je Mirko Ferlan. (rop) Karen Ulian bumbaca štandrež - Mladinska gledališka skupina prosvetnega društva Na odru mladi Butalci Humoresko bodo popestrili s songi raznih avtorjev - Premiera bo v nedeljo, 17. aprila gorica - Nepozaben ribolovni dan Kapitalna soška postrv za Čarnikovega tajnika Tajnik muharskega društva Čarnik Dušan Černic je v sredo dopoldne na Soči pri Volarjah ujel osemdeset centimetrov dolgo in nekaj več kot pet kilogramov težko soško postrv. »Ko sem okrog devete ure začel z ribolovom, sem sredi brzic opazil kakih 25 centimetrov dolgo postrv, ki je bežala pred večjo ribo. Misleč, da gre za kako drugo šarenko, sem na predvrvico 0,20 navezal rjavkasto ličinko na trnku številka šest in se lotil ribolova. Takoj zatem sem doživel močan prijem; prijela je velika soška postrv, sledilo je skoraj dvajsetminutno utrujanje. Postrv je nekajkrat odplavala skoraj do drugega brega; bal sem se, da bi se odpela, na koncu mi je pa le uspelo jo povleči do plitvine, kjer jo je prijatelj Aldo Vendramin z rokama pobral iz vode, saj je bila za uporabo podme-talke prevelika,« svoje ribiško do- Dušan Černic s kapitalno soško postrvjo foto s.bevčar živetje opisuje Dušan Černic, ki je po uplenitvi ribe prenehal z ribolovom, medtem ko je Vendramin z njim nadaljeval nekaj metrov nižje. Po niti desetih minutah je sredi brzic tudi sam doživel močan prijem. Na manjšo potezanko je prijela 70-centimetrov dolga ša-renka. Černic in Vendramin sta uplenjeni ribi nesli na sedež ribiške družine Tolmin, kjer so ju uradno izmerili in stehtali. Černi-čeva soška postrv je bila težka 5,1 kilograma, Vendraminova šarenka pa točno tri kilograme. Černic doslej še ni ujel tako velike soške postrvi, medtem ko je pred leti iz Do-berdobskega jezera potegnil na suho 85 centimetrov dolgo ščuko. Ob povratku domov se je novica o srečnem ribolovu, ki je vsega skupaj trajal približno pol ure, razširila med ribiškimi prijatelji, tako da sta bila Černic in Vendra-min deležna številnih čestitk. (dr) Zgodbe o Butalcih poznajo mnoge generacije Slovencev, saj so veljale za pravo popestritev v slovenskem pripovedništvu. Čeprav so te neverjetne zgodbe izšle malo pred vstopom v 20. stoletje izpod peresa Frana Milčinskega, še danes vzbujajo zanimanje in so uporabne v vsakem obdobju in vsakem okolju, tudi v modernejših časih, ko se vsi imamo za zelo pametne. Primerjave z Buta-lami so zlasti uporabljive pri tolmačenju nesmiselnih in težko dojemljivih razmišljanj, posebno še v družbeno-političnih krogih. Butalcev in butalskega razmišljanja je še vedno povsod na pretek! Za odrsko postavitev te humoreske so se odločili pri gledališkem odseku prosvetnem društvu Štandrež. Z butalskim dojemanjem življenjskih zadev pa se ni spoprijela »glavna« štandreška gledališka skupina, temveč so kar zahtevno delo zaupali mladim igralcem, ki si šele utirajo pot na odrske deske. Pred kakim dnem smo si v župnijski dvorani v Štan-drežu ogledali eno zadnjih vaj pred nedeljsko premiero. Ob razumljivo otipljivi nervozi, ki spremlja tak dogodek, smo opazili, da so se mladi (gre za skupino 1516 letnikov) kar dobro vživeli v vloge raznih likov prebivalcev Butal. Na odru se vrstijo nepozabni liki humoreske Frana Milčinskega: pametni župan, še bolj pametni policaj, zviti razbojnik Cefizelj, pa vaški župnik, ki rad deli nauke, trgovec in kopica vaščanov. Skratka, gre za uprizoritev vaškega življenja z ljudmi različnih značajev in raznih družbenih poklicev in zadolžitev, ki pa jih povezuje skupni imenovalec: butalstvo! Po vaji smo se pogovorili z režiserjem komedije Emilom Aberškom in njegovo pomočnico Danielo Puia. Povedala sta nam, da so se pri štandreškem društvu za Butalce odločili na začetku sezone in da so z vajami pričeli decembra. Za mladinsko zasedbo so se odločili v želji, da bi k gledališču privabili mlade, ki bi se počasi vklapljali v bogato dejavnost društvenega gledališkega odseka. Želja je tudi, da bi se mladi bolj poglobljeno posvetili lepotam slovenskega jezika, ki je žal podvržen »spakedrankam« vseh vrst. Fantje in dekleta so se požrtvovalno vrgli Mladi štandreški igralci med eno izmed zadnjih vaj foto vip v delo, posebno še v zadnjem mesecu, ko se s hitrimi koraki približuje dan krstne predstave. Da bi popestrili že itak živahno in s komičnimi prizori zabeljeno igro, so ji dodali še nekaj pevskih vložkov. Gre za songe, ki so jih napisali razni avtorji in, čeprav so nekateri že zelo stari, dobro odsevajo tudi današnje družbeno-politične razmere. Razne like Butalcev bodo predstavili Lorenzo Marussi, Pietro Grauner, Alberto Medeot, Christian Zavadlav, Gabriel Braini, Virginia Braini in Ester Sclauzero. Krstna uprizoritev humoreske bo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu, v nedeljo 17. aprila ob 19. uri. (vip) gorica S puško in knjigo V goriškem Kulturnem domu bo v ponedeljek, 18. aprila, ob 18. uri v okviru tradicionalnih srečanj z av- Bo2o Repe torji 2016 predstavitev knjige zgodovinarja Boža Repeta S puško in knjigo - Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941-1945, ki jo je izdala Cankarjeva založba iz Ljubljane (2015). Avtorja bo ob tej priložnosti predstavil Kar-lo Devetak iz Gorice. Božo Repe pripada tradiciji zgodovinske stroke, ki skuša objektivno predstaviti preteklost, v konkretnem primeru obdobje druge svetovne vojne na slovenskih tleh. V uvodnih poglavjih nas seznani z okupacijskimi conami in okupacijsko politiko (razkosanje, aneksioni-zem, raznarodovanje). Repe je jedro svoje knjige namenil nastanku in vzponu Osvobodilne fronte, prav tako partizanski kulturi, šolstvu, gospodarstvu, komunikacijam, zdravstvu. Sledi prikaz oboroženega odpora, ki po avtorjevem mnenju sega že v čas akcij organizacije TIGR. Z namenom strokovno razčistiti pojme in ideološko zmedo se Repe ne izogne tudi analizi perečih vprašanj kolaboracije, državljanske vojne, povojnih pobojev... Slovenski narodnoosvobodilni boj je temeljil na sožitju in prepletanju tradicionalnih oblik boja za ohranitev nacionalne identitete (jezik = kultura = knjiga) s povsem novimi razsežnostmi in oblikami, ki jih je predstavljal oboroženi upor (puška). Srečanje prirejata v okviru 71-letnice osvoboditve in 75-le-tnice ustanovitve OF goriški Kulturni dom in združenje partizanov VZPI-ANPI iz Gorice pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Magda Prinčič pripoveduje pravljico Pravljičarka na obisku Prejšnji teden so v osnovno šolo Prežihov Vioranc v Doberdobu povabili kulturno delavko in družbeno Magdo Prinčič, da bi učencem prebrala eno izmed njenih številnih pravljic. Prinčičeva, ki je dolgoletna članica vaškega kulturnega društva Jezero, poleg drugih dejavnosti že veliko let piše tudi pravljice. Nekaj jih je doberdobska pravljičarka prebrala na poletni prireditvi Kapljice kulture v Gorici, zato se je z velikim veseljem odzvala povabilu nekaterih osnovnošolskih učiteljev. Ob tej pri- ložnosti je kakim 35 otrokom iz vrtca in prvega ter drugega razreda osnovne šole pripovedovala pravljico o gobici Piki, ki je iskala prijatelje, saj se je v velikem in temnem gozdu počutila osamljena. Po dolgih in zapletenih dogodivščinah je prijatelje tudi našla. Po pravljici se je med otroki in pripovedovalko razvil nadvse zanimiv pogovor, ki je še bolj poglobil skrivnosten in poučen svet pravljic. Preden so se poslovili, so otroci gospe Magdi podarili šopek cvetic in jo povabili, naj jih ponovno obišče z novo pravljico. To naj bi se zgodilo enkrat maja. (vip) / Primorshi GORIŠKA Petek, 15. aprila 2016 15 V stanovanju čuvaja center za prebežnike Deželna civilna zaščita je včeraj uradno predala goriški prefek-turi nekdanje stanovanje čuvaja vojaške smodnišnice v Romansu, ki so ga obnovili, da bi v njem lahko gostili prosilce za azil. Uradne predaje so se včeraj udeležili goriška prefektinja Isabella Alberti, župan Občine Romans Davide Furlan in odgovorni za deželno civilno zaščito Guglielmo Galasso, ki so si ogledali obnovljene prostore. Stavbo so obnovili s sredstvi notranjega ministrstva, objekt je v državni lasti. Prosilce za azil gostijo v Občini Romans že od lanskega junija. (ale) »Pinkoti« v Tržiču V občinskem gledališču v Tržiču bo v nedeljo, 17. aprila, ob 18. uri nastopil tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Koncert je vključen v niz prireditev, ki jih ob prazniku osvoboditve prireja tržiška občinska uprava v sodelovanju z VZPI-ANPI in centrom Leopoldo Ga-sparini. Prihodnost šole v Italiji Sindikat FLC-CGIL prireja danes ob 11. uri v avditoriju slovenskega višješolskega središča v Gorici javno srečanje o prihodnosti šole v Italiji. Prireditelji napovedujejo prisotnost deželne odbornice za šolstvo Loredane Panariti, poslanke Ta-mare Blažina, senatorke Laure Fasiolo in predstavnikov deželnega šolskega urada. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska Ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. Gledališče Na goriškem Travniku se je včeraj začel vrtnarski sejem Gorizia in fiore, ki bo trajal do nedelje. Prodajalci iz raznih dežel ponujajo cvetje, okrasne rastline, gnojila, vaze in še marsikaj bumbaca V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: danes, 15. aprila, ob 10. uri v angleščini »The Wizard of Oz« (»Verdi Young Matinee«). V soboto, 16. aprila, ob 20.45 (izven abonmaja) »Caravaggio« Vittoria Sgarbija; informacije po tel. 0481-383602 (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), www3.comune.go-rizia.it/teatro. V OBČINSKEM AVDITORIJU V RON-KAH bo iz niza »Primavera in Arte« danes, 21. aprila, ob 20.30 gledališka predstava »Sospiro d'anima - La sto-ria di Rosa Cantoni«, napisala in nastopa Aida Talliente, glasbena spremljava Davida Ceja. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: plesno tekmovalna prireditev »Bellanda Suite« v soboto, 16., ob 21. uri in nedeljo, 17. aprila, od 15.30 dalje; vstopnice pri blagajni eno uro pred začetkom. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 15. aprila, ob 18. uri »Bobni v noči« in ob 20. uri »Srce na dlani«; informacije po tel. 003865-3352247, blagajna@sng-ng.si. U Kino 21. GLEDALIŠKI FESTIVAL »UN CA-STELLO DI ... MUSICAL & RISATE« v Kulturnem domu v Gorici: danes, 15. aprila, ob 20.30 »Fuori tutti ovve-ro Pazzi in corsia« (režija Gianluca Valoppi); predprodaja v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/A v Gorici, tel. 0481-30212. »KOMIGO 2016« V GORICI: v Kulturnem domu v torek, 10. maja, ob 20.30 koncert Vlada Kreslina »Če bi midva se kdaj srečala«; informacije in vpisovanje v tajništvu Kulturnega doma v Gorici, tel. 0481- 33288, info@kul-turnidom.it.; vstopnice pri blagajni Kulturnega doma, www.kulturni-dom.it. KULTURNO DRUŠTVO SKALA iz Ga- brij prireja danes, 15. aprila, ob 20. uri gostovanje članov kulturnega društva Kraški dom iz Repna, ki bodo nastopili z veseloigro »Zabava s tradicijo«. Gledališki večer bodo uvedli gabrski otroci s prizorčkom »Mali butalci« v režiji Jane Pečar. PD ŠTANDREŽ prireja v nedeljo, 17. aprila, ob 19. uri v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu pre-miero komedije »Butalci« (Fran Mil-činski) v režiji Emila Aberška. Nastopili bodo igralci mladinskega odseka PD Štandrež. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -21.45 »II libro della giungla«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Una notte con la regina«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Ve-loce come il vento«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 -20.20 - 22.15 »Il libro della giungla«. Dvorana 2: 18.00 »Nonno scatenato«; 20.10 - 22.15 »Criminal«. Dvorana 3: 17.40 - 22.00 »Il cacciatore e la regina di ghiaccio«; 19.50 »Il libro della giungla« (digital 3D). Dvorana 4: 18.10 - 20.30 - 22.10 »Ne-miche per la pelle«. Dvorana 5: 18.00 »Un bacio«; 20.15 -22.15 »Hardcore«. DANES V NOVI GORICI V KULTURNEM DOMU 18.00 »Zoo-tropolis« (»Filmski vrtiljak«); 20.15 »Everest« (Filmsko gledališče). Razstave DNEVA PODMORNIČARSTVA V PIVKI bosta v soboto, 16., in nedeljo, 17. aprila, 10.00-18.00 v Parku vojaške zgodovine Pivka (Kolodvorska 51) v Sloveniji. Razstavljeni bodo tanki, letala, razno težko orožje, možen bo notranji ogled podmornice P913; www.parkvojaskezgodovine.si, in-fo@parkvojaškezgodovine.si. V KRMINU: v muzeju teritorija v palači Locatelli na Trgu XXIV Maggio je na ogled razstava »Il canto notturno del Viandante«. Razstavljajo Mattia Campo Dall'Orto, Roberto Cantarut-ti, Paola Gasparotto, Marina Legovi-ni, Stefano Ornella, Salvatore Puddu, Ignazio Romeo; do 8. maja od četrtka do sobote 16.00-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 16.00-19.00. V TRŽIČU: v galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour 44 je na ogled razstava »Intervallo di confidenza« do 1. maja ob četrtkih in petkih 16.0019.00, ob sobotah in nedeljah 10.0013.00 in 16.00-19.00, vstop prost. POKRAJINSKI MUZEJI v Gorici obveščajo, da je vsako prvo nedeljo v mesecu vstop v muzej v goriškem grajskem naselju in v palačo Attems v Gorici brezplačen. V GORICI v Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava »Ženski obrazi in izrazi«; do 30. aprila od ponedeljka do petka 17.00-19.00 ter ob prireditvah ali po dogovoru; www.centerbratuz.org V GORICI: v naravoslovnem in geološkem muzeju v Ul. Brigata Avellino so na ogled novi vsebinski sklopi z naslovom »Herbarij v muzeju«, »Mare no-strum«, »Ptice in ribe«, »Dvoživke in plazilci«, »Minerali in kamnine«, »En-tomologija« in »Projekt Kalvarij«. Organizira naravoslovno združenje Alvi-se Comel; na ogled ob torkih in petkih 10.00-18.00, v aprilu tudi ob sobotah. Po tel. 0481-392269 ali na associazio-nenaturalisti.comel@gmail.com sprejemajo najave za voden obisk, po želji zagotovijo tudi vodstvo v slovenskem jeziku; vstop prost. V ŠMARTNEM V BRDIH v Hiši kulture je na ogled razstava slikarja Aleksandra Pece »Preobrazbe - Nenehno prehajanje oblik«; do 2. maja ob petkih 11.00-17.00 ter ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-18.00; www.smartnobrda.si. V VILI CORONINI CRONBERG v Gorici na Drev. 20. septembra 14 je na ogled razstava »A tavola con i conti Coronini - Le forme e i rituali dei pasti dal Settecento al Novecento«; do 16. oktobra od srede do nedelje 10.0013.00 in 15.00-18.00; informacije po tel. 0481-533485, info@coronini.it. ~M Koncerti V BARU POSTA na Korzu Verdi 27/29 bo danes, 15. aprila, od 21.30 dalje večer z glasbo v živo s skupino So Big; vstop prost. SVIREL: 8. mednarodno glasbeno tekmovanje in festival za soliste ter komorne skupine: v rotundi Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici danes, 15. aprila, ob 20.30 »Študentski koncert 3« (Mladinske komorne skupine), vstop prost. Program na www.upol.si. UTE - Univerza za tretje življenjsko obdobje iz Gorice prireja deželno zborovsko revijo »Bruno Leon« v nedeljo, 17. aprila, ob 16. uri v KC Lojze Bratuž v Gorici. Nastopili bodo zbori UTE iz Gorice, Cervignana, Krmi-na, Manzana, Tržiča, Nove Gorice, Trsta in Vidma. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v ponedeljek, 18. aprila, ob 20.15 koncert pianista Alexandra Gadžijeva; informacije po tel. 0038653354010, blagajna@kulturnidom-ng.si. H Šolske vesti POLETNI JEZIKOVNI KAMP V LJUBLJANI za srednješolke in srednješolce iz Gorice in Trsta organizira od 22. do 28. avgusta goriški Dijaški dom v sodelovanju s tržaškim. Program: dopoldne tečaja in delavnice angleščine in slovenščine, popoldne in zvečer bogat in zabaven spremljevalni program (Hiša eksperimentov, Narodna galerija, vodni park Atlantis, pohod na Rožnik, druženje z vrstniki iz Ljubljane itd.); informacije in vpisovanje do zasedbe mest (število je omejeno) po tel. 0481-533495 (v popoldanskih urah). V UČILNICAH ZAVODA CANKAR ZOIS VEGA v Ul. Puccini 14 v Gorici bo roditeljski sestanek v sredo, 20. aprila, med 17. in 19. uro. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ prireja srečanje za starše »Vzgoja za odgovornost« v četrtek, 21. aprila, ob 17.30 v Dijaškem domu v Svetogorski ulici (Ul. Montesanto) 84 v Gorici, predaval bo priznani psiholog Aleksander Zadel; informacije po tel. 0481-533495, www.dijaskidom.it, vstop prost. M Izleti SPDG prireja v nedeljo, 17. aprila, 2. kolesarski izlet MTB sezone 2016, na Slavnik (zahtevna tura), zbirališče na parkirišču goriškega sejmišča ob 7.30; informacije po tel. 328-8292397 (Robert), obvezna je čelada, zaželena je prijava udeležencev. □ Obvestila ČISTILNA AKCIJA V NARAVNEM REZERVATU Otoka Cona bo v nedeljo, 17. aprila, od 9. ure dalje, organizatorji bodo dali na razpolago rokavice in vreče, ob 13. uri bodo ponudili pa-štašuto. V popoldanskih urah bodo potekale delavnice za otroke; informacije po tel. 333-4056800, inforo-gos@gmail.com. KULTURNO ZDRUŽENJE NUOVO LA-VORO sklicuje redni občni zbor danes, 15. aprila 2016, ob 18. uri na sedežu društva v Raštelu 74 v Gorici. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega sveta, da bo seja v ponedeljek, 18. aprila 2016, ob 19. uri v Dijaškem domu Srečka Kosovela v Trstu (Ul. Ginnastica 72). KOSTNICA NA OSLAVJU bo do 30. oktobra odprta od torka do petka 9.0012.00, 14.00-17.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 9.00-12.30, 13.3018.00, zaprta ob ponedeljkih; informacije po tel. 0481-531788 (hišnik) in 0481-489024 (direkcija); vstop prost. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica obveščata, da je nov urnik odprtja urada ob ponedeljkih in sredah od 8. do 18. ure nepretrgoma, ob torkih, četrtkih in petkih od 8. do 14. ure. KMEČKA ZVEZA obvešča rejce prašičev v deželi FJK, da morajo do danes, 15. aprila, vrniti izpopolnjen obrazec, ki jim ga je zdravstveno podjetje ASS poslalo v mesecu februarju letos v zvezi z obveznim štetjem prašičjih podjetij; informacije v uradih Kmečke zveze in pristojnih uradih zdravstvenega podjetja. KMETIJSKI IN OBRTNI SEJEM bo potekal v bližini gostilne Franc v So-vodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro v soboto, 16. aprila, 7. in 21. maja, 4. in 18. junija, 2. julija, 6. in 20. avgusta, 3. in 17. septembra, 1., 15. in 29. oktobra, 12. novembra; informacije po tel. 333-4318338, 388-1703122, an-drea.bin@libero.it V KRAJU CASTELNUOVO pri Zagra-ju bo v nedeljo, 17. aprila, ob 11. uri odprtje parka Spomina; www.amici-dicastelnuovo.it. H Prireditve KULTURNO ZDRUŽENJE LIBERTA' TERRITORIO SOLIDARIETA' prireja v soboto, 16. aprila, ob 9.30 v Kinema-xu v Tržiču posvet na temo reform zadružnih bank. Prisotni bodo podtaj-nik na ministrstvu za ekonomijo Pierpaolo Barretta in predsednik združenja Federcasse Alessandro Azzi. V KNJIGARNI UBIK RINASCITA na Drev. San Marco 29 v Tržiču bo danes, 15. aprila, ob 18. uri predstavitev knjig Alessandra Fullina »Sissi a Mi-ramar«, »Ritorno a Miramar« in »Oberdan, amor mio!«. Ob avtorju bodo prisotni Ariella Reggio in igralci gledališke predstave »Ritorno a Mi-ramar«. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v ponedeljek, 18. aprila, ob 18. uri predstavitev knjige »S puško v knjigo - Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941-1945«. Gost večera bo avtor knjige Božo Repe, uvodno misel bo imel Karlo Devetak. V VIATORIJEVEM BOTANIČNEM VRTU med Pevmo in dolino Grojne bo v hiši Viatori danes, 15. aprila, ob 18. uri predavanje z naslovom »Peo-nie mon amour« Giovannija Buffe, avtorja knjige »Le mie peonie«; vstop prost. V OBČINSKEM AVDITORIJU V RON- KAH bo iz niza »Primavera in Arte« danes, 15. aprila, ob 18.30 predstavitev knjige »Il viaggio sotterraneo« Francesca Boerja. V KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici: v ponedeljek, 18. aprila, ob 18. uri predavanje Irene Šinigoj Batistič »Brez strahu pred nastopanjem«; www.ng.sik.si. SKD HRAST in KD Sovodnje prirejata v nedeljo, 17. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu Jožefa Češčuta v Sovodnjah zborovski večer. Sodelujejo: MePZ Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hi-larija Lavrenčiča, MePZ Jakobus Gallus iz Trsta pod taktirko Marka Sanci-na in APZ Univerze na Primorskem pod vodstvom Mirka Ferlana. FOTOKLUB SKUPINA75 prireja fotografski »Večer z avtorjem« v Galeriji 75 na Bukovju v Števerjanu v ponedeljek, 18. aprila, ob 20.30; članica fo-tokluba in lektorica pri FIAF-u Lorella Klun bo predavala na temo »Street photography«. S pomočjo video projekcije bo predstavila zelo priljubljeno zvrst poulične fotografije. Predavanje bo v italijanščini in je brezplačno ter odprto vsem, sledila bosta diskusija in klepet; informacije na in-fo@skupina75.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sodelovanju z nižjo srednjo šolo Ivan Trin-ko v torek, 19. aprila, ob 10.30 v Kulturnem domu v Gorici srečanje med dvema generacijama, med starimi starši in vnuki. Ob priložnosti bosta razstava likovnih del in spisov ter zanimiva odrska prireditev. KULTURNICENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek Anton Gregorčič prirejata »Srečanje pod lipami« v četrtek, 21. aprila, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Na programu je predstavitev knjige »Skozi ogenj«, ki jo je napisal Stanko Sivec, 90-letni primorski duhovnik po rodu iz Livka. Večer bo vodila urednica knjige Mira Cencič. Pogrebi r POSTANI NAŠ SLEDILEC @primorskiD DANES V GORICI: 11.00, Antonia Bi-ziak por. Fior (iz splošne bolnišnice ob 10.50) v cerkvi Sv. Ivana in na glavnem pokopališču. DANES V ROMANSU: 15.00, Rosina Dorina Cumin vd. Bazzeo (iz bolnišnice v Palmanovi ob 14.30) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V MEDEI: 16.00, Bruna Godeas v cerkvi in na pokopališču. NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD 16 Petek, 15. aprila 2016 MNENJA, RUBRIKE Primorski ki Ji ŽARIŠČE Dežela naj spremeni odnos do občin Julijan Čavdek M Danes zapade rok, ki ga je deželna uprava postavila »upornim občinam« za pristop v medobčinske teri-torijalne unije. To predvideva s strani posameznega občinskega sveta, da sprejme statut unije in s tem začne prenašati določene pristojnosti na medobčinsko združenje. Dodatna zavrnitev statuta unije pa naj bi imela kot posledico, da letos Dežela FJK za 7,5% zmanjša občini prenos sredstev iz sklada za izenačevanje (fondo perequativo). Za naslednji dve leti pa naj se bi »kazen« povečala najprej na 15% (2017), nato pa še na 30% (2018). Pogojnik je v tem kontekstu obvezen, saj je deželni zakon 26/2014 za reformo krajevnih uprav v FJK doživel že številne spremembe in v prihodnosti ni mogoče izključiti še katere. V tem kontekstu ni dvoma, da se je z reformo krajevnih uprav odprla med deželno vlado in občinami prava vojna živcev, ki je dosegla svoj višek s prizivi na deželno upravno sodišče. Med temi so bili tudi prizivi slovenskih občin Doline in Števerjana ter skupine posameznikov iz Gorice, Sovodenj ob Soči, Doberdoba, Devina-Nabrežine, Zgonika in Repen-tabora, ki so bili zavrnjeni. Sprejeta pa sta bila priziva dveh občin za vključitev v drugačno unijo. Konec maja pa naj bi deželno upravno sodišče razsodilo o prizivu furlanskih občin. Prizivi in drugi politični pritiski na deželno vlado so vsekakor privedli do tega, da je morala marsikje popustiti in zakon spremeniti ter izboljšati, tudi kar se tiče izvajanje zaščitne zakonodaje iz zakona 38/2001. Pred kakšnim tednom je tudi prišla v javnost hipoteza, da bi furlanske občine umaknile priziv, če bo sprejet dokument, ki je nastal s posredovanjem deželnega združenja občin (ANCI-FVG), kjer so še dodatne zahteve. Tudi glede zgoraj navedenih kazni so baje v pripravi bolj blage posledice. Skratka vtis je, da deželna politika išče kompromisne rešitve, ki bi deželno vlado izvlekla iz tega institucionalnega močvirja, kot je pred kratkim predsednica Debora Serracchiani označila celotno zadevo. Kaj takega pa si verjetno tudi nadeja sam pristojni odbornik Paolo Panontin, ki je na sobotnem goriškem posvetu o lovstvu, izjavil, da ga manj skrbijo oboroženi lovci kot proti njemu nastrojeni župani. Čeprav je verjetno vsem jasno, da so reforme potrebne in da je v zadnjih časih delovanje občinskih uradov vse bolj otežkočeno. In to tudi skuša reševati sam deželni zakon 26/2014. Je pa po drugi strani še toliko bolj jasno, da je bila napaka v pristopu deželne uprave do občin in po mojem osebnem mnenju tudi do pokrajin. Za ukinitev slednjih pa je verjetno najbolj kriva splošna medijska gonja. Občine so bistveno bolj vezane na kožo prebivalstva, ki se v njih istoveti zaradi pripadnosti teritoriju in določeni skupnosti ter vsemu, kar je s tem povezano. To pa je toliko bolj občuteno v srednjih in majhnih občinah, kjer je javno upravljanje veliko bolj blizu vsakemu posameznemu občanu, kot je to občuteno s strani prebivalcev večjih mest. Ne čudi torej, da kljub današnjemu terminu ni posebnega odziva s strani tistih občin, ki statutov medobčinskih unij niso še sprejele. V taki situaciji bi bilo modro s strani deželne uprave, da bi spremenila logiko in začela upoštevati specifiko lastnega teritorija in upravne avtonomije. V celotnem obdobju, od kar se je začelo pisati reformo, je bil vtis, da deželna uprava želi uveljaviti ali celo vsiliti nek upravni model od zunaj. Bolj pozitivno pa bi bilo, če bi prisluhnila pozivom, naj spremeni časovnico izvajanja zakonskih členov in pri tem omogoči občinam večjo avtonomijo pri skupnem upravljanju ali predaji funkcij. Na tak način bo lahko rešila, kar je dobrega v zakonu. Predvsem pa bo morala bolj jasno uveljaviti spoštovanje jezikovnih in narodnih specifik. Izigravanja glede samega imena medobčinske unije, kakršnemu smo bili in smo priča s strani goriške občinske uprave, so nesprejemljiva. In glede na to, da je jezikovna in narodna specifika med temelji deželne posebnosti in avtonomije, bi ravno v tem morala biti deželna uprava jasna ter odločna. Današnja zapadlost je predvsem za deželno upravo posebna priložnost za razmislek ali ima smisel še naprej nadaljevati s takim pristopom do občin. Za učinkovito reformo, ki bo zagotovila več kakovostnih storitev in boljšo uporabo davkoplačevalskega denarja, mora biti v prvi vrsti prepričana baza oziroma občine same. koroški slovenci - Gregej Krištof novi predsednik »Ozaveščati mladino!« Zveza pregnancev in pregnank za ohranjanje spomina na pregon koroških Slovencev aprila leta 1942 CELOVEC - Zveza slovenskih izseljencev na Koroškem, ki je bila leta 1946 ustanovljena z namenom, da bi združevala in povezovala vse med vojno nasilno pregnane koroške Slovence in gojila ter utrjevala slovensko narodno zavest kot tisto vrednoto, ki so jo na Koroškem hoteli uničiti nacisti, je dobila novega predsednika in tudi novo ime. Novi predsednik je postal Gregej Krištov, plesni učitelj iz Dvora pri Šmihelu nad Pliberkom, novo ime organizacije pa je Zveza slovenskih pregnank in pregnancev, potomcev in potomk in prijateljev. »Osnovna temelja organizacije sta in bosta ostala ohranjati spomin na pregon koroških Slovencev aprila leta 1942 ter ozaveščati mladino, da se kaj takega ne bi več ponovilo«, je ob generacijski zamenjavi poudaril Krištof, ki je nasledil dolgoletnega predsednika Jožeta Partla. Slednji je vodil organizacijo od leta 1979 dalje. Zveza slovenskih izseljencev je bila ustanovljena 1. februarja 1946 tudi z namenom, da skoraj tisoč pregnanim koro- peli zaradi pregnanstva. Predvsem pa je bilo osrednje vodilo organizacije ohranjanje spomina in ozaveščanje mladih, je ob svojem odhodu poudaril Jože Partl, ki je po 37 letih na tem položaju ocenil, da je čas za generacijsko zamenjavo in zato na nedeljskem občnem zboru organizacije tudi ni več kandidiral za funkcijo predsednika. Njegovo delo bo nadaljeval Gregej Krištof (61), prvi predsednik, ki sam ni doživel grozot nacionalsocialističnega terorja, temveč je o njih izvedel od svojih prednikov. Zato je naloga potomcev, da ohranijo spomin pregon in na trpljenje koroških Slovencev. To da naj na zunaj ponazarja tudi novo ime organizacije, je dejal Krištof, ki je ocenil, da se je kultura spominjanja v zadnjih letih tudi na Koroškem izboljšala. Predvsem mladina pa da želi izvedeti več o temnem poglavju zgodovine, predvsem pa o lastnih koreninah, je še dodal Krištof in dejal, da bo organizacija prav na tem področju še posebej iniciativna. Ivan Lukan divača - Začel se je prvi Festival kraška gmajna Krasa in Brkinov »Guštirati šparglje« Trinajst ponudnikov gastronomskih specialitet in drugih dogodkov DIVAČA - V dvorani slovenskih filmskih igralcev na Škateljnovi domačiji v Divači so predstavili prvi Festival kraška gmajna in tradicionalni Mesec špargljev na Krasu, ki se je začel že 14. aprila in bo trajal vse do sredine maja. Na tradicionalnem mesecu špargljev, ki ga organizira Društvo za razvoj kmetijstva in turizma Planta pod vodstvom predsednice Aleksandre Pelicon in ki se je začel 14. aprila, sodeluje 13 ponudnikov in sicer gostincev in turističnih kmetij Krasa in Brkinov, ki ponujajo odlične menije iz divjih (in kasneje tudi gojenih) špargljev, zraven pa seveda vrhunska kraška vina. V ponudbi sodelujejo: Turistične kmetije: Francinovi Avber, Ostrouška Pelicon Co-ljava, Škerlj Tomaj, Petelin Durcik Pli-skovica, gostilne Skok Štorje, Agriturizem Grča Hruševica, Gostilna Kobjeglava in Zigante Kozina, hotel Admiral Kozina, Kntina Čotar Gorjansko, Špacapanova hiša Komen ter domačiji Šajna Šepulje in-Pr Betanci Betanja. »Moto letošnjega meseca špargljev je Guštirati šparglje. Ze leta 2009 smo izdali knjižico z zbirko pestrih receptov jedi, ki jih je mogoče pripraviti iz špargljev. V vseh teh letih organizacije projekta smo prišli do tega, da je potrebno sodelovanje vseh ponudnikov s Krasa in Bkrinov, leto zagotavlja uspeh. Ob dobri gastro- PISMO UREDNIŠTVU Recital o Rižarni Spoštovani, v dopolnilo k vašemu članku o televizijskem posnetku umetniške predstave, ki so jo posneli leta 1995 v Rižarni, bi želel dodati sledeče: - med nastopajočimi je bil tudi zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontove-la, za katerega je izrecno zaprosil sam režiser predstave, g. Sarti. Kdor je posnetek videl, je zagotovo opazil, da se predstava začenja z žalostinko Zrtvam in mimohodom pevcev iz spodnjega prostora na samem prizorišču proti izhodu. Pevci so naknadno ponovno vkorakali na prizorišče s petjem pesmi 14. Divizije in končali snemalni program z judovsko pesmijo, zapeto z mladinskim pevskim zborom iz Trsta. Precej markantni vložki in predvsem s pesmimi NOB, ki jih vsi poznamo; italijanska publika pa ne. In ravno to nas je takrat prevzelo: naše pesmi so kar osvojile vse prisotne italijanske obiskovalce, vključno z izvajalci (sam Moni Ovadia nam je res prisrčno in prizadeto čestital). - poleg tega nas je ob tej priložnosti vodil g. Janko Ban, ki je takrat rad priskočil na pomoč ob zadržanosti našega takratnega dirigenta, g. Mirana Zitka. Naj bo to ena mala priča o pripravljenosti g. Bana za pomoč ob podobnih važnih priložnostih za našo skupnost. Tudi to je pripomoglo k njegovi izredni priljubljenosti v naših glasbenih krogih, ki še enkrat potrjuje, da si je res prislužil letošnje Prešernovo priznanje. Vse to sem želel dodati k vašemu članku, ker mislim, da je prav in potrebno spomniti se, ob veličini naših in mednarodnih sodelujočih arti-stov, da obstaja en cel svet amaterjev, ki redno posvečajo del svojega pro- m stega časa za skupno dobro in prav zaradi tega, tistih nekajkrat, ko se jim posreči biti del pomembnega dogodka je lepo, da se jih tudi omeni. To je edino plačilo, za katerega se toliko trudijo na vajah. Marjan Verša, takratni predsednik Moškega pevskega zbora Vasilij Mirk Hvala gospodu Verši za opozorilo. Napoved smo napisali na podlagi krajšega tiskovnega sporočila Občine Trst, v katerem očitno niso bili navedeni vsi sodelujoči pri dogodku iz leta 1995. (ur.) nomski ponudbi pa smo pripravili tudi druge dogodke,« poudarja Peliconova in vabi na delavnico o užitnih in okusnih kraških divjih rastlinah in zeliščih z Dariom Cortesejem v ponedeljek, 18.aprila, ob 15. uri v gostilno Skok v Senožeče, ali pa v Hotel Admiral na Kozino, kjer 29.aprila organizirajo vinsko kulinarično delavnico v sodelovanju s sežanskim Vinakrasom. Festival Kraške gmajne, ki bo letos potekal prvič in bo zaznamoval štiri letne čase z različnimi tematskimi pohodi, kreativnimi delavnicami, strokovnimi srečanji in kulinaričnimi delavnicami, pa je združil organizatorje s Krasa (Turistično informacijski center Sežana, Park Škocjanske jame, Razvojni center Divača, Kobilarno Lipica, Zavod Jerbas in Društvo Planta). Namen festivala, za katerega si organizatorji želijo, da postane tradicionalen, je povezati ponudbo celotne desti-nacije, še dodatno povečati zavedanje o pomenu kulturne krajine Krasa in Brkinov, s tem pa spodbuditi trajnostno naravnani turizem na tem območju, je poudaril prvi sogovornik Borut Kokelj iz Zavoda Jerbas- Centra za dediščino in sorazmerni razvoj Pedrovo. Ideja za ta festival je po besedah Jane Martinčič iz Parka Škocjanske jame zrasla prav v Škocjanskih jamah, zato se bo festival 21. aprila, otvoril pri njih ob 17.30 uri, ko bo predsednik Botaničnega društva Slovenije Jošt Stergaršek predaval na temo Sprehod po kraških gmajnah. Festival se bo v soboto, 22. aprila, ob dnevu zemlje preselil v Divačo in Sežano, pravi Tom Ločniškar iz Zavoda za šport, turizem in prosti čas Sežana. Ob 16.30 uri bodo obiskovalce popeljali po Botaničnem vrtu v Sežani, nato pa bodo v prostorih Kras-Carso odprli razstavo 5. natečaja Kraška hiša ter podelil priznanja in nagrade najuspešnejšim učencem. Ob 18.uri v Kosovelovi knjižnici sledila okrogla miza na temo Kulinarika in kamen. Zanimivo bo tudi sobotno dogajanje, ki ga bodo pričeli s predavanjem o pridelavi semen in sadik, nadaljevali pa z izmenjavo semen in sadik v Sežani. O spoznavanju skritih kotičkov lipiškega posestva, ki je lani doživelo 14 posegov prenove kulturne dediščine, je spregovorila Tina Čič iz Kobilarne Lipica in povabila na ogled njihovih znamenitosti po nižji ceni. Gotovo bo zanimivo tudi predavanje geologinje dr. Tee Kolar Jurkovšek o geologiji Krasa z vodenim ogledom stalne zbirke fosilov ob 13.uri v Botaničnem vrtu v Sežani. Vila in škrat pa bosta najmljaše ob 15.30 uri popeljala na otroški pohod v Zivi muzej Krasa. Ob isti uri pa bo biolog Bogdan Macarol prav tako na botaničnem pohodu razkazal rastlinski svet Dola Leskovec v Zivem muzeju Kraa. Ob 19.uri bo v Vinski kleti Vinakras vinsko-kulinrična delavnica Šparglji in vino pod vodstvom enologinje Sanje Planinšek in dr. Stanislava Renčlja. Nataša Matevljič iz Razvojnega centra Divača je predstavila nedeljsko dogajanje, ki v dopoldanskem času ponuja ogled Škrateljnove domačije, ob 9.30 uri pohod s prof. zgodovine Vojkom Fra-netičem po sledeh naravne in kulturne dediščine Senožeškega podolja, čaj na travniku gostišča Stari grad (ob 13.uri), in vožnjo s konjsko vprego, v Dolenji vasi pa doživetje kraške gmajne z okrepči-lom (kraško joto in čajem), prikaz tehnike slikanja z zemljo z Marjanom Mi-klavcem in kmečkimi igrami za otroke, ob zaključku pa bo še godalni koncert na kraški gmajni. Spomladanskemu delu festivala bo sledila še poletna, jesenska in zimska edicija. Olga Knez Podmorničarstvo v Pivki Dneva podmorničarstva v Pivki bosta jutri 16., in v nedeljo, 17. aprila med 10. in 18. uro v Parku vojaške zgodovine Pivka (Kolodvorska 51) v Sloveniji. Razstavljeni bodo tanki, letala, razno težko orožje, možen bo notranji ogled podmornice P913; www.parkvojaskezgodo-vine.si, info@parkvojaškezgodovine.si. TTD Predstavlja konzulko Ingrid Sergaš Drevišnja poglobitev slovenskega deželnega novinarskega oddelka po tretji televizijski mreži RAI 3 bis TDD Predstavlja bo, ob koncu televizijskega dnevnika okrog 20.50, posvečena delu generalne konzulke Republike Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš. Helena Jovanovič se bo z gostjo v studiu pogovorila o prizadevanjih matične domovine za uveljavitev manjšinskih pravic na različnih ravneh, pa tudi o življenju in delovanju naše skupnosti, o vplivu vsedržavnih reform na zaščitno raven ter o načrtih generalne konzulke v drugi polovici mandata. Ponovitev oddaje bo v sredo, 20. aprila, pred televizijskimi poročili okrog 20.05. Oddajo je zrežiral Aleksij Jercog. Petek, 15. aprila 2016 1 7 Omič v najboljši peterki MIES - Slovenski reprezentant Alen Omič je bil izbran v najboljšo peterko evropskega pokala. Družbo mu delajo Errick McCollum (Galatasaray), Mardy Collins (Strasbourg), Vlado Micov (Galatasa-ray) in Videmčan Davide Pascolo (Trento). Omičevo imenovanje so tako obrazložili: »Omičeva prevlada pod obročema je eden od glavnih razlogov, da se je Gran Canaria drugo leto zapored uvrstila v polfinale evropskega pokala. Omič je četrti najboljši skakalec Eurocupu (7,6 skokov) in prvi strelec svojega moštva.« Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu O Zelena luč za Alonsa ŠANGHAJ - Fernando Alonso je dobil dovoljenje za nastop na dirki za VN Kitajske, ki bo konec tedna potekala v Šanghaju. Vodstvo tekmovanja je sicer zeleno luč prižgalo z rahlim zadržkom, saj za zdaj dovoljenje velja le za treninge, potem mora Španec na nove zdravniške preglede. Alonso je na prvi dirki sezone doživel hudo nesrečo. Po trčenju z Gutierrezom pri polni hitrosti se je njegov bo-lid večkrat prevrnil in obstal v zaščitni ogradi, dirkač McLarna pa se je čudežno izvlekel skorajda brez praske, le z nalomljenim rebrom. jadranje - Spletni medij saily.it o možnosti, da bi se lahko Kanada odpovedala OI Ali je Rio še v igri? Uspeh slovenskih »azzurrov« sesljanskega jadralnega kluba Čupa Jaša Farnetija in Simona Sivitza Košute, ki sta v torek na evropskem prvenstvu v olimpijskem razredu 470 osvojila bronasto kolajno, je v teh dneh odmeval tudi v italijanskih državnih medijih. Daljši članek oz. razmišljanje o italijanskem jadralnem gibanju je na svoji spletni strani objavil dnevnik La Repubblica. Avtor članka se upravičeno sprašuje o pravi sliki stanja vseh italijanskih jadralcev, ki pred desetimi dnevi niso iztrgali olimpijske vozovnice za Rio, nato pa so se okitili z bronasto kolajno. »Uspeh z grenkim priokusom,« piše italijanski dnevnik, ki po eni strani izpostavlja izjemen evropski uspeh v letu olimpijskih iger, po drugi pa omenja neuspeh na kvalifikacijah za zadnjo olimpijsko vozovnico. »Ko bi se Italija uvrstila po zaslugi Mattea Capurra in Mattea Pup-pa na olimpijskega igre, kdo bi odpotoval v Rio?Bronasta Tržačana Simon in Jaš ali Gabrio Zandona in Andrea Trani, ki sta bila na SP v Argentini osma,« se sprašuje avtor članka, ki kritizira tudi jadralno zvezo, saj ni ustva- rila prave ekipe, ki bi se s skupnimi močmi potegovala za nastop na olimpijskih igrah. »Napake, pomanjkanje moštvenega duha in nestanovitnost. Imamo posadko, ki je na EP osvojila bronasto kolajno in se ne bo udeležila OI. Kdo ve, ali obstajajo podobni primeri v ostalih športih,« piše Repub-blica, ki se sicer laskavo izraža o Far-netiju in Sivitzu Košuti. »Za seboj imata bogat življenjepis na mladinski ravni, na članski v razredu 470pa sta sedaj dosegla enega izmed najboljših rezultatov v zgodovini italijanskega jadranja,« poroča dnevnik, ki izpostavlja tudi poškodbe, ki so negativno vplivale na sezono jadralcev Čupe. Članek se sicer zaključuje spodbudno, in sicer z upanjem, da je zmaga še mlade dvojice Sivitz Košuta in Farneti začetek novega olimpijskega štiriletja, ki bo vodil do olimpijskih iger v Tokiu leta 2020. »Olimpijska izkušnja v Riu bi sicer zagotovo pomagala mladima jadralcema,« zaključuje Repubblica. Kanček upanja za nastop na letošnjih olimpijskih igrah vsekakor po mnenju nekaterih - nepreverjenih - virov še vedno obstaja. Spletna stran sai-ly.it poroča namreč o govoricah, po katerih naj bi se Kanada, ki si je olimpijsko vozovnico že priborila, odpovedala nastopu na OI. V tem primeru bi se za omenjeno kvoto potegovali Italija in Belgija, po poročanju omenjene spletne strani pa naj bi se nekaj več izvedelo v naslednjih tednih. V primeru, da bi bile govorice potrjene, in da bi si Italija priborila vozovnico za Brazilijo, bi tedaj jadralna zveza bila pred zahtevno odločitvijo. Ali naj zaupa bronastima - in mladima ter perspektivnima - Farnetiju in Sivizu Košuti, ali prekaljeni dvojici Zan-dona-Trani, ki naj bi bila tik pred športno upokojitvijo? (av) APrimorski ~ dnevnik Zaradi Zike ne gre na OI NEW YORK - Nekdanji prvi golfist sveta Vijay Singh iz Fidžija ne bo sodeloval na olimpijskih igrah v Braziliji, saj se boji virusa Zika. »Rad bi igral v RiO de Janeiru, toda skrbi me za zdravje. Saj veste, virus Zika in te stvari ...,« je dejal 53-letni Singh. Tokic gre v Rio de Janiero HALMSTAD - Slovenski namiznote-niški igralec Bojan Tokic se je z zmago proti Portugalcu Joau Geraldu s 4:1 (-6, 4, 5, 9, 13) na kvalifikacijskem turnirju v švedskem Halmstadu še tretjič zaporedoma uvrstil na olimpijske igre. Slovenska pot do Hrvaške DUBROVNIK - V Dubrovniku so izžrebali kvalifikacijske skupine za evropsko rokometno prvenstvo, ki bo januarja leta 2018 na Hrvaškem. Slovenija bo igrala v skupini 5, pomerila pa se bo z Nemčijo, Portugalsko in Švico. Kvalifikacije, v katerih bo sodelovalo 28 reprezentanc, bodo potekale od letošnjega novembra do junija 2017. Mclay zmagal v Franciji VALENCIENNES - Britanski kolesar Daniel Mclay (Fortuneo-Vital Concept) je zmagal s časom 4:29:23 v sprintu 200 km dolge preizkušnje za 57. veliko nagrado de Denain - Porte du Hainaut v francoskem Valencien-nesu. Drugi je bil domačin Thomas Boudat (Direct Energie). EVROPSKA LIGA - Liverpool - Borussia Dortmund 4:3, Siviglia - Athletic Bilbao 5:4 po 11-m (1:2), Šakhtar Donetsk - Sporting Braga 4:0, Sparta Praha - Villarreal 2:4. EVROLIGA - CSKA Moskva - Crve-na Zvezda 77:76, Fenerbahče - Real Madrid 100:78 (Datome 12; Dončič 10). Pokal Slovenije: Zavrč - Maribor 2:1. košarka - Slovo Kobeja Bryanta S šestdesetimi zadetimi točkami se »upokojijo« le košarkarske legende LOS ANGELES - V mestu, v katerem kraljuje Hollywood, je zadnji krog rednega dela sezone severnoameriške košarkarske lige NBA poskrbel za navdušujoč epilog, ki bi si ga ne zamislil niti najboljši režiser. Kobe Bryant se je na domačih tleh od košarke poslovil z veličastno predstavo in 60 doseženimi točkami. Pred 18.000 gledalci v dvorani Staples Center in milijoni pred televizijskimi ekrani je Kobe Bryant pri 37. letih odigral svojo zadnjo, 1566. tekmo v ligi NBA. Poslovil se je hollywoodsko, ob igranju ameriške himne, videoposnetkih iz najboljših dni, ko je na primer leta 2006 proti Torontu dosegel 81 točk, in skoraj obveznih solzah slovesa. Ganljiv je bil tudi govor Magica Johnsona, ki je Kobeja označil za največjo osebnost Los Angelesa v zadnjih dvajsetih letih. Bryant, znan tudi pod vzdevkom »Black Mamba«, se bo zapisal v zgodovino kot legenda NBA košarke. V dvajsetih letih je zbral pet zmagovalnih prstanov (2000, 2001, 2002, 2009, 2010), en naslov najboljšega igralca (2008), dve priznanji za prvega strelca lige (2006, 2007) in osemnajst nastopov na tekmah All Stars. Zadnja tekma mu bo zagotovo ostala v spominu tudi po izjemnem strelskem dosežku. Petindvajsetič v karieri je dosegel več kot 50 točk. Na koncu je pristal pri točno 60, bil pa je odločilen za sicer nepomembno zmago Los Angeles Lakersov proti moštvu Utah Jazz (101:96). S čim pa se bo sedaj ukvarjal Kobe? »Jutri zjutraj bom že spet treniral, je dejal Bryant po tekmi. Mamba out. (sta, av) olimpijske igre 2016 - Nogomet Brazilci v lažji skupini, (naj)težja skupina B Kobe Bryant je večji delj svojega otroštva preživel v Italiji, saj je njegov oče Joe »Jellybean« Bryant med letoma 1984 in 1991 nastopal v italijanski košarkarski A2 oz. A1 -ligi v Rietiju, Reggio Calabriji, Pistoii in Reggio Emilii Po 20 letih Golden State podrl mejnik Chicaga OAKLAND - Medtem ko je Kobe Bryant odšel zgodovino, pa jo še naprej pišejo igralci Golden Statea. Z uspehom proti Memphisu s 125:104 so redni del končali s 73 zmagami in devetimi porazi, kar je zmago več od šampion-skega Chicaga iz sezone 1995-96. Izjemne številke ima tudi najboljši igralec moštva Stephen Curry. Kot prvi košarkar v ligi NBA je v rednem delu zadel več kot 400 trojk. Zadnji večer jih je zadel deset, tako da je končna številka 402 (lani jih je dosegel 286). Curry je na zadnji tekmi dosegel 46 točk, s čimer je redni del končal s povprečjem nekaj nad 30 točk na tekmo. Od Warriors je to nekoč uspelo le legendarnima Wiltu Chamberlainu in Rickju Barryju. (sta) RIO DE JANEIRO - Olimpijsko nogometno dogajanje v Riu je včeraj dobilo uvod na pravem mestu. Na stadionu Maracana v Riu de Janeiru so opravili žreb predtekmovalnih skupin v obeh konkurencah, pri moških bo domača reprezentanca igrala v skupini A z JAR, Irakom in Dansko. V Riu 2016 bo na nogometnih turnirjih nastopalo 16 moških in 12 ženskih ekip. Skupno bo na sporedu 58 tekem, 32 pri moških in 26 pri ženskah. V skupini B so Švedska, Kolumbija, olimpijski prvaki iz leta 1996 Nigerijci in Japonska; v skupini C so prvaki z zadnjih iger v Londonu 2012 Mehičani, Nemci, Južnokorejci ter igralci s Fidžija, v skupini D pa prvaki OI iz let 2004 in 2008 Argentinci, Alžirci, Portugalci in nogometaši iz Hondurasa. Pri ženskah, kjer bodo igralke ZDA skušale četrtič v nizu dobiti zlato, bodo njihove tekmece v skupini G Nova Zelandija, Francija in Kolumbija. Gostiteljice Brazilke bodo igrale v skupini E s Kitajsko, Švedsko in JAR, v skupini F pa so Kanada, Zimbabve, Avstralija in Nemčija. Olimpijska tekmovanja se bodo začela že pred uradnim odprtjem iger 3. avgusta, prizorišča pa bodo Rio, Sao Paulo, Brasilia, Manaus, Salvador in Belo Horizonte. Finalni tekmi bosta na stadionu Maracana, ženska 19. avgusta, moška pa dan pozneje. (sta) 0 ZsŠcU vabi na 45. REDNI OBČNI ZBOR ki bo v petek, 15. aprila 2016, ob 20.30 v drugem sklicanju v Športnem, centru Zarja v Bazovici št. 269 1 8 Petek, 15. aprila 2016 ŠPORT Primorski ki Ji namizni tenis - Finale končnice ženske A2-lige Kras ZKB bo v Terniju (znova) naskakoval najvišjo državno A1-ligo košarka - Konec tedna v deželnih ligah Bor za predčasen obstanek, Breg pa za sam vrh lestvice Že danes Kontovel in Dom v gosteh - Sokol šele v nedeljo Kras ZKB: od leve Tjaša Kralj, Eva Carli, Dušan Michalka, Katja Milič, Martina Milič in Claudia Micolaucich. Kraljeva in Micolaucicheva ne bosta odpotovali v Umbrijo fotodamj@n V deželnih ligah nas tokrat čaka pestra košarkarska tridnevnica, saj bosta z nastopi drevi začela Kontovel in Dom, vikend pa bo sklenilo nedeljsko srečanje Sokola. Jutri bodo sicer v ospredju košarkarji, ki nastopajo v C-ligi silver. Bor Radenska (22 točk) bo na predzadnjem domačem srečanju rednega dela sezone nastopil jutri ob 18.30 na Stadionu 1. maja proti Fa-gagni, ki ima dve točki manj na lestvici. V primeru zmage bi se Ober-danova četa matematično rešila pred izpadom, približala pa bi se uvrstitvi v play-off. V prvem delu prvenstva je Fagagna zmagala s 67:50, tokrat pa bo na tekmi odsoten Bole, medtem ko mučijo Devcicha težave z gležnjem. Vodilni Breg Mediac-hem (42 točk) se bo odpravil na gostovanje v Codroipo (38 točk) proti drugi sili prvenstva. Obeta se torej prava košarkarska poslastica, saj bi si košarkarji Brega v primeru zma- ge v bistvu skoraj zagotovili prvo mesto na lestvici dva kroga pred koncem rednega dela prvenstva. V deželni D-ligi bo v prvem krogu povratnega dela play-outa Kontovel nastopil že danes ob 21. uri v Vidmu proti moštvu Cestisti-ca Basket Udinese, proti kateremu je na prvi tekmi zmagal z 79:63. V primeru novega uspeha bi si košarkarji trenerja Švaba matematično zagotovili obstanek v ligi. Sokol bo tokrat nastopil šele v nedeljo, 17. aprila, ob 18. uri v Casarsi proti edini ekipi, ki so jo Hmeljak in soigralci premagali v skupini za napredovanje (71:63). Košarkarji trenerja Vatovca bodo torej ciljali na zmago, saj želijo prekiniti niz štirih zaporednih porazov. Povratni del play-outa bo danes začel tudi goriški Dom, ki bo danes ob 21. uri nastopil v Ronkah proti moštvu, ki je v Kulturnem domu slavilo s 73:77 po podaljšku. (av) Namiznoteniške igralke zgoni-škega športnega krožka Kras bodo danes popoldne odpotovale na gostovanje v Terni. V mestu z nad sto tisoč prebivalci v Umbriji bo jutri in pojutrišnjem finale državnega play-offa v ženski A2-ligi. Kras bo naskakoval najvišjo državno A1-ligo, v kateri je zadnjič nastopal v sezoni 2010/11, s postavo Katja in Martina Milič ter Eva Carli. Punce bo spremljal slovaški trener Dušan Michalka. Nasprotniki Krasa ZKB, ki je v rednem prvenstva v skupini A zasedel 2. mesto, bodo ekipa TT Asola Battini Agri in Physis servizi ambiente p.d.pul-cini Cascina. Asola je v skupini B osvojila prvo mesto (17 točk), medtem ko je bila Cascina v »južni« skupini C, v kateri je s klubom Norbello nastopala tudi tržaška Slovenka Ana Bržan, tretja (10 točk). Asola bo nastopala s postavo Maria Rita Pilloni (35. na državni jakostni lestvici), Sofia Mescieri (46.) in Sonia Mor (84.). Barve Cascine pa bodo branile: Rusinja Olga Dželinska, Rusinja z italijanskim potnim listom Zoja Supru-nova (38.), Giada Ferri (82.) in Valentina Nocchi (121.). Namiznoteniške igralke Krasa so na državni jakostni lestvici višje postavljene: Martina (31.), Katja (19.), Eva (21.). »To pa še ne pomeni nič. Tudi madridski Atletico je premagalfa-vorizirano Barcelono. Zgodijo se lahko presenečenja,« je zelo previdna Martina Milič, ki sicer ne skriva dejstva, da je Kras po Eppanu in skupaj z Norbel-lo, pri kateri igra Ana Bržan), na papirju med favoriti za napredovanje. V nedeljski super-finale bo napredovala le prvouvrščena ekipa treh kvalifikacijskih skupin. Od treh najboljših, ki se bodo uvrstile v nedeljski finale, bo v A1-ligi prostora za dva kluba. »S soigralkama ciljamo, da bi se uvrstile v nedeljski finale. Tam pa se lahko vse zgodi. V prvenstvu smo proti Eppanu dvakrat izgubile. V povratnem delu pa se nam niso zdele nepremagljive,« je še dodala Miličeva. Ekip Eppan sestavljajo: Denisa Zancanier (8.), Romunka An-dreia Dodean in Elisa Vivarelli (53.). Namiznoteniške igralke Krasa so napovedale, da se bodo borile do konca in dale vse od sebe. Pustimo se presenetiti. (jng) prej do novice jadranje - Razred optimist V Sesljanskem zalivu istoimenski pokal Čupe Jadralni klub Čupa bo jutri in v nedeljo organiziral 4. Pokal Sesljan-skega zaliva za razred optimist, ki velja tudi kot preizkušnja za deželno prvenstvo. Prvi trije plovi bodo na sporedu jutri s startom ob 12.00, v nedeljo pa še trije (start okrog 11. ure), sledilo bo nagrajevanje najboljših in loterija z bogatimi nagradami za vse tekmovalce. Vremenoslovci napovedujejo odlične pogoje za jadrajnje s sončnim vremenom in zmernim južnim vetrom. Na regato se je predprijavilo 105 mladih krmarjev v kategorijah juniores in kadeti. (and) Košarkarji Kontovela bi si lahko že danes zagotovili obstanek fotodamj@n www.primorski.eu] Šah: razni turnirji in štirje deželni naslovi Tudi minuli konec tedna so naši mladi šahisti nastopili na raznih turnirjih. Elia Riccobon in Matej Gruden sta se udeležila italijanskega prvenstva v hitropotez-nem in pospešenem času. V turnirju »Lampo« (tri minute plus dve sekundi na potezo razmisleka) sta v konkurenci 165 šahistov s polovičnim izkupičkom (5,5/11) zasedla zelo dobro 83. oz. 89. mesto. V turnirju »Semilampo« (15 minut razmisleka) je nastopilo kar 212 igralcev, Riccobon pa je s polovičnim izkupičkom (4,5/9) pristal na prav tako odličnem 92. mestu, medtem ko je bil Gruden (3/9) 172. . V Trstu pa je bil deželni mladinski finale. Slovenski ša-histi so osvojili 4 deželne naslove: Saša Kobal (5/5) v moški, in Emma Beraldo (2/5) v ženski kategoriji U14, Mateja Tavčar (175) v ženski kategoriji U16 in Martina Gruden (4/5) v ženski kategoriji U12. Od ostalih gre izpostaviti dobra rezultata Oli-verja Busana (3/5), ki je bil tretji v moški kategoriji U14 in Jasne Brecelj (2,5/5), ki je bila druga v ženski kategoriji U12, kljub temu, da je preskočila prvo kolo. Marko Oblak Nagradili čezmejne goriške prvake in »ultraveterana« V sejni dvorani goriške pokrajine je bilo v torek nagrajevanje za italijanski del goriškega pokrajinskega čezmej-nega smučarskega prvenstva, ki so ga izpeljali v Kranjski gori 13. marca. Prvi del skupnega nagrajevanja so organizatorji opravili že po tekmi na progi v Kranjski gori in takrat so bili nagrajeni vsi udeleženci, tokrat pa so prejeli medalje le prvouvrščeni z italijanske strani nekdanje meje. Na nagrajevanju so medalje najboljšim podeljevali predstavniki FISI, ZSŠDI, direktor Športne zveze iz Nove Gorice Uroš Jug, pokrajinska odbornica za šport Vesna Tomsič, deželna odbornica Sara Vito in predsednik smučarskega društva Sci Club Due Adriano Orsi. Nagrajevanja so se udeležili tudi nekateri pokrovitelji, v imenu Fundacije Goriške hranilnice je bil pri- soten predsednik Gianluigi Chiozza. Vsi, ki so posegli, so poudarili edinstvenost goriške čezmejne prireditve, pomen čezmejnega sodelovanja, predvsem za mlajše generacije, in željo po nadgradnji do sedaj opravljenega dela. Dvorana je bila polna mladih in manj mladih smučarjev; nagrado je prejel tudi »ultraveteran« in edini v svoji starostni kategoriji 87- letni Giovanni Bar-bana, letnik 1929, ki je presmučal progo z neverjetno dobrim časom. (it) □ Obvestila NOGOMET Sedem kaznovanih Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je za en krog diskvalificirala šest nogometašev naših društev in trenerja Sovodenj Fabia Samba (do 22. aprila). Kaznovani igralci so: Nar-della (Juventina), Omari in Rihter (Primorec), Šestič, Tarable (oba Zarja) in Bytyci (Sovodnje). OOZUS sklicuje v torek, 26. aprila ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani SKD Hrast v Doberdobu, Trg Sv. Martina štev. 12, 6. redni občni zbor. primorski_sport face book 4 / Primorshi RADIO IN TV SPORED Četrtek, 14. aprila 2016 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 RETE4 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.35 16.40 La vita in diretta 15.15 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Laura & Paola 23.55 TV7 CANALES 6.0014.00 Detto fatto 6.55 Nad.: Il tocco di un angelo 7.40 Serija: Un ciclone in convento 9.15 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 0.15 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.05 LOL ITALIA1 21.15 Film: Déjà vu - Corsa contro il tempo (akc., '06, i. D. Washington) 23.25 Serija: The Blacklist _RAI3_ 6.30 Rassegna stampa 7.00 TGR Buon-giorno Italia 7.30 TGR Buongiorno Regio-ne 8.00 Agorà 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.10 #TreTre3 20.30 Rischiatutto 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 L'erba dei vicini _RAI4_ 12.45 Rookie Blue 14.15 Teen Wolf 15.05 Fairy Tail 15.30 Numbers 17.45 Novice 17.50 Xena 19.20 Rai Player 19.30 Ghost Whisperer 21.10 Criminal Minds 22.45 Ray Donovan _RAI5_ 14.05 1000 giorni per il pianeta Terra 14.55 Mediterraneo mare nostrum 15.45 I luog-hi del Giubileo 16.40 Tre città, un secolo 17.35 Europa Street Art 18.05 Novice 18.10 20.45 Passepartout 18.40 I tesori dell'antica Grecia 19.45 Memo - L'agenda culturale 20.35 Rai Player IRIS 21.15 Dok. film: Altman 22.55 Terza pagina 23.35 My Generation RAI MOVIE 13.5017.40 Rai Player 13.55 Film: Atlantide 15.55 Film: Loch Ness (fant., '95) 17.35 0.55 Novice 17.45 Film: Un poliziotto fuori di testa (kom., '86) 19.20 Film: Whip It (dram., '09, i. E. Page, D. Barrymore) 21.20 Film: Flashdance (muzikal, '83, i. J. Beals) 23.05 Film: Twin Dragons (akc., '92, i. J. Chan) RAI PREMIUM 11.25 Nad.: Un posto al sole 12.2019.15 Rai Player 12.30 Nad.: Il capitano 13.25 Ri... parliamone 14.15 Nad.: Pasion prohibida 15.05 Anica - Appuntamento al cinema 15.10 Nad.: Cuori rubati 15.35 Nad.: Un medico in famiglia 17.35 Novice 17.40 Serija: Il commissario Rex 19.25 Nad.: Capri 20.25 Nad.: Un caso di coscienza 21.20 Film: A fari spenti nella notte (triler, It., '12) 23.10 Nad.: Tutto puo succedere DMAX SLOVENIJA1 6.10 Media Shopping 6.40 Serija: Hunter 8.40 Nad.: Bandolera 9.30 Serija: Carabi-nieri 10.30 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in gial-lo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.05 Film: Il sipario strappato (spio., '66, i. P. Newman, J. Andrews) 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Quarto Grado 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei famosi 16.20 Amici -Day Time 16.30 Nad.: Il segreto 17.10 Po-meriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Ciao Darwin 0.30 Supercinema 6.35 Risanke in otoške oddaje 8.15 Nad.: Una mamma per amica 10.15 Serija: Dr. House - Medical Division 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.0017.55 L'isola dei famosi 13.15 Športna rubrika 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.20 Nan.: Futurama 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.20 Nan.: Mom 15.45 Nan.: Due uomini e 1/2 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.35 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Serija: The Flash 22.00 Serija: Arrow 23.10 Serija: The 100 13.00 Film: L'istruttoria e chiusa, dimentichi (dram., It., '71) 15.10 Film: La cena per far-li conoscere (kom., It., '06) 17.05 Film: Mezzo destro mezzo sinistro - 2 calciatori sen-za pallone (kom., It., '85) 19.20 Serija: Su-percar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Trappola sulle Montagne Roc-ciose (akc., '95, i. S. Seagal) 23.00 Film: The Score (krim., '01, i. R. De Niro, E. Norton) _LA7_ 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: Ironside 18.10 Serija: L'ispet-tore Barnaby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersaglio Mobile _LA7D_ 6.20 15.20 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 The Dr. Oz Show 7.30 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 11.20 SOS Tata 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 23.30 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Nad.: Sex and the City TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 21.00 Ring 13.00 Italia economia e prometeo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 0.45 Cisl Informa 18.00 23.45 Trieste in diretta 18.45 Star bene in TV 19.00 Pronto, dottore... 20.00 Apriti cielo 20.05 Dodici minuti con Cristina _CIELO_ 11.45 13.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 Junior MasterChef Italia 16.15 Buying & Selling 17.15 Giardini da incubo 18.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.15 Film: Tra le gambe (erot., '98) 12.30 20.20 Affari a tutti i costi 13.20 Affare fatto! 14.10 Gator Boys: gli acchiappalligato-ri 15.05 River Monsters 15.55 Come andra a finire? 16.50 Affari a quattro ruote 18.35 Gli eroi dell'asfalto 19.30 Banco dei pugni 21.10 The Last Alaskans 22.55 Oro degli abissi 6.00 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.15 18.25 Kviz: Taksi 11.40 Ugriznimo znanost 12.20 Dok. serija: Drevesa pripovedujejo 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 14.25 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.4018.10 Otroški program: OP! 16.35 Duhovni utrip 17.30 Al-pe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Inf-odrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 23.05 Film: Tri barve - Bela (dram.) SLOVENIJA2 7.00 18.55 Risanke in otroške odd. 8.10 Zgodbe iz školjke 8.45 Točka 9.45 Bleščica 10.45 Prisluhnimo tišini 11.1017.00 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.10 O živalih in ljudeh 14.35 Na vrtu 15.15 Posebna ponudba 16.00 Dober dan 17.50 Kviz: Vem! 18.25 TV poroka 19.40 Infodrom 20.00 Dobrodelna prireditev OKS 21.00 Film: Lov (dram.) 22.55 Polnočni klub _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City Folk 15.00 Vesolje je... 15.30 Film: Zadnji kondor (dram.) 16.55 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 17.10 Glasba zdaj 17.25 Sredozemlje 18.00 To bo moj poklic 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Aktualnost 20.00 Dok.: K2 20.30 Najlepše besede 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Dok.: Mister Gadget 23.05 Road to UEFA EURO 2016 23.35 Nad.: Galebji otok _POP TV_ 7.00 Risanke 8.20 9.30, 11.00, 12.10 Tv prodaja 8.35 15.35 Nad.: Italijanska nevesta 10.0016.55 Serija: Komisar Rex 11.1514.35 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.25 17.55 Moja mama kuha bolje! 13.30 20.00 Nad.: Usodno vino 16.30 18.55, 21.30 Novice 20.00 Bitka parov 22.00 Eurojackpot 22.05 Film: Filmska zvezda (kom.) _KANAL A_ 7.0018.00, 19.55 Svet 7.5511.40 Serija: Nezmotljivi čut 8.50 Risanke 9.15 14.55 Serija: Šola za prvake 9.45 15.25 Serija: Goldber-govi 10.15 11.25, 12.35 Tv prodaja 10.30 14.00 Serija: Puščica 12.5018.55 Serija: Kar bo, pa bo 16.00 Film: Šolske volitve (kom.) 20.00 Big Brother 21.00 Big Brother Klub 22.00 V živo iz hiše Big Brother 22.30 Film: 007 - Nikoli ne reci nikoli (akc.) PLANETTV 10.55 16.35 Nad.: Esperanza 11.55 Tv prodaja 12.50 Serija: Havaji 5.0.13.30 23.15 Bi- Petek, 15. aprila Rai movie, ob 21.20 VREDNO OGLEDA Flashdance ZDA 1983 Režija: Adrian Lyne Igrajo: Jennifer Beals, Michael Nou-ri in Lilia Skala Navdušujoča pravljica osemdesetih let, pripoveduje o Alex, temnolasem dekletu, ki zasleduje velike sanje, da bi nekoč lahko postala plesalka. Alex Owens pa nima dovolj denarja in zato se posveča različnim poklicem: podnevi je zaposlena v bližnji tovarni, ponoči pa dela kot natakarica v večernem lokalu Mawby'. Ples je za Alex vse, pa čeprav ni nikoli obiskovala baletne šole in žal nima potrebne priprave: ritem in talent pa nosi takorekoč v sebi. Na vsak način si želi slediti tečaju v priznani šoli v Pittsburghu, a za vstop mora prestati izpit. Prvi poskus gre Alex zelo slabo in dekle je že na tem, da vrže puško v koruzo. Skupina prijateljev, ki so v resnici tudi njeni delovni kolegi, pa jo prepriča, da ne opusti velikih sanj ... lo je nekoč 14.45 Zdravnik svetuje 15.35 Ellen 17.45 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.45 21.05 Danes 19.15 Vreme in šport 19.25 Zvezde 21.25 Da, dragi! Da, draga! 23.10 Nad.: Ljubice RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale: Literarni pogovori; 11.00 Studio D; 11.15 Psihoaktualno: radijska srečanja s psihologinjo in psihotera-pevtko Martino Flego; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 14.35, 17.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika (pripravlja Matejka Grgič), sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Pomlad, sreča in njiva - proza Cirila Kosmača, sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Botrstvo; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istria-no; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapappa; 13.35 Ora musica; 14.00, 14.35, 19.00, 23.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V okviru Studia D po 11.00 bo na sporedu rubrika s klinično psihologinjo in psihoterapevtko Martina Flego, s katero bomo nadaljevali z vprašanji, ki smo jih delno že načeli v prejšnjem srečanju, ko smo govorili o strahovih in bojaznih, ki nas preganjajo v teh zapletenih časih, ko smo pretreseni od hudih dogodkov kot so minuli teroristični atentati v evopskih prestolnicah in hkrati prestrašeni, da se v bodoče kaj podobnega pripeti tudi nam ali našim dragim. Vsi nekako občutimo neko vznemirjenost in negotovost, neko razširjeno ank-sioznost. V Zborovski glasbi ob 13.20 bo tokrat v ospredju revija Primorske poje v Vrtovinu minulega 19. marca. Poslušali boste posnetek nastopa mešanega pevskega zbora Nediške doline in lovskega zbora Doberdob. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 15. aprila 2016_VREME, ZANIMIVOSTI_ _dnevnik ki Ji VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad vzhodno Evropo in Balkanom je ciklonsko območje z vremensko fronto, ki je dopoldne prešla naše kraje. Nad Alpami nastaja šibak anticiklon. S severnim vetrom priteka k nam prehodno malo hladnejši zrak. V_A 1010 HELSINKI STOCKHOLM 0/6 O MOSKVA 5/18 " BERLIN 4/11 DUNAJ E O 7/13 LJUBLJANA O 5/13 1000- 011/20 MADRID LIZBONA ° 5/20 ~13/15 RIM o 14/23 BEOGRAD 12/23 ✓ O SOFIJA s. SPLIT 0 14/26 * _^12/20 ^^ skopje — ' " 10/28s. ATENE - . S "14/29 O. . i^V A w\> i=č5 Sonce vzide ob 6.18 in zatone Dolžina dneva 13.33 /T Na obali bo pretežno jasno vreme, popoldne bo pihal zmorec. Po nižinah bo vreme bolj spremenljivo, v hribovitem svetu pa v glavnem oblačno tudi z možnimi krajevnimi plohami. V visokogorju bodo pihali zmerni jugozahodni tokovi. Sončno bo. Zjutraj lahko ponekod nastane kratkotrajna megla. Več oblačnosti bo občasno v zahodni Sloveniji. Čez dan bo zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 6, ob morju do 9, najvišje dnevne od 15 do 22 stopinj C. VIDEMO 9/21 TRBIŽ O 4/17 ČEDADo^ 10/20 s^-î CELOVEC č_y °5/19 KRANJSKA G. ( O 3/15 ^ O TRŽIČ 3/21 KRANJ O J S. GRADEC O 5/19 CELJE 7/21 O GORICA 12/21 O N. GORICA O 8/20 NS PORTOROŽ O 9/20 LJUBLJANA X\ O 7/21 Of POSTOJNA N. MESTO POSTOJNA 1/19 O O 5/17 ^ KOČEVJE vO f ČRNOMELJ O POREČ OPATIJA PAZIN O REKA 10/20 DANES Po nižinah in na obali bo prevladovala zmerna oblačnost; popoldne bo zapihal zmorec. V hribovitem svetu bo več spremenljivosti z možnimi krajevnimi padavinami. V visokogorju bodo lahko pihali bolj okrepljeni jugozahodni tokovi, predvsem v Julijcih. Jutri bo sončno, več oblačnosti bo občasno na severozahodu države. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter. TOLMEČ O 6/18 TRBIŽ O 5/17 CELOVEC Utfi O 7/21 KRANJSKA G. O 4/17 uv- O TRŽIČ 1 .. > 6/22 S. GRADEC ' O 8/21 VIDEMO 10/21 ČEDADo^ 11/20 .-.j. GORICA 12/21 O KRANJO CELJE 9/220 O 8/19 PORTOROŽ O 11/21 __ C^UMA^AOPATUA POREČ PAZIN % O LJUBLJANA > O 9/22 V4 POSTOJNA^N" O^ KOČEVJE S° - ČRNOMELJ REKA ^H^J 12/20 V JUTRI Luna vzide ob 13.20 in zatone ob 3.40 1949 - Na Gorenjskem in a Primorskem so bile izmerjene nenavadno visoke popoldanske temperature za sredino aprila. V Bovcu so izmerili kar 27,7 °C, v Ajdovščini 27,2 °C, na Bledu 25,8 °C in v Kranjski Gori 24,2 °C. Danes: ob 0.51 najnižje -2 cm, ob 5.11 najvišje 5 cm, ob 11.25 najnižje -24 cm, o ob 18.22 najvišje 25 cm. fž Jutri: ob 1.13 najnižje -12 cm, ob 6.30 najvišje 12 cm, ob 12.24 najnižje -28 cm, ob 18.53 najvišje 32 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 12 stopinj C. 500 m ............9 2000 m ...........2 1000 m ...........6 2500 m...........-4 1500 m............4 2864 m......... -6 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah do 4,5 in v gorah 5,5. Fižol kot podkupnina ZAGREB - Bivši namestnik načelnika vukovarsko-sremske policijske uprave Mato Kirchbauer je obsojen na leto dni zapora, ker je sprejel 22 kilogramov fižola podkupnine Kirchbauerjev brat Antun, tudi policist, je obsojen na leto dni zapora, a bo namesto zaporne kazni opravljal javna dela, tako kot Miroslav Novakovič, ki je podkupil Mata Kirchbauerja s fižolom. Novakovič je nabavil fižol za Kircbauerja, ki je uredil težave četverice državljanov Srbije, ki so delali na Hrvaškem brez ustreznih dovoljenj. Fižol naj bi naročil za prvomajsko proslavo, ki jo je lokalni SDP organiziral leta 2013. Primopredajo fižola so posneli med policijskim nadzorom Kirchbauerja. Zaradi različnih kaznivih dejanj je bilo obtoženih 13 oseb, med katerimi je bilo sedem policistov. Putin nič o domnevni poroki filmski festival v cannesu - Preseneča odsotnost Emirja Kusturice Med letošnjimi zvezdniki Fosterjeva, Penn, Spielberg in ... tržaška Lanterna CANNES - »Zavedamo se, da tvegamo in tveganja se včasih končajo z bolečino, vendar so nam bili filmi všeč in jih želimo deliti z vami, saj se nam zdijo pomembni,« je na včerajšnji predstavitvi filmskega festivala v Cannesu povedal vodja festivala Thierry Fremaux. Festival, ki bo potekal od 11. do 22. maja, bo odprl film Cafe Society v režiji Woodyja Allena. Za zlato palmo bo tekmovalo 20 filmov. Na seznamu je tudi drama Julieta, novi film Pedra Al-modovarja, ki so ga organizatorji uvrstili v program kljub temu, da je v njegovi rodni Španiji završalo, ker so nedavno razkriti panamski dokumenti o posameznikih, ki v davčnih oazah skrivajo svoje premoženje, omenjali tudi njegovo ime. Levičarski režiser, znan po podpori okoljskih tematik, je prejšnji teden pred špansko premiero zgodbe o deklici, ki za desetletje izgine, odpovedal udeležbo na novinarski konferenci. Sicer pa je tekmovalna selekcija polna starih znancev, kot je britanski režiser Ken Loach, ki bo predstavil film I, Daniel Blake, a tudi Jeff Nichols, Olivier Assayas, brata Dardenne in Jim Jarmusch, ki bo predstavil film o vozniku avtobusa Paterson, videti pa bo mogoče tudi njegov dokumentarec o Iggyju Popu Gimme Danger. Poskrbeli so tudi za nekaj presenečenj; največja je odsotnost srbskega režiserja in Med Posebnimi projekcijami tudi tržaški film Ultima spiaggia dvakratnega zmagovalca Cannesa Emirja Kusturice s filmom On the Milky Road, v katerem je zaigrala Monica Bellucci. Italija se za zlato palmo ne bo potegovala, film Pericle Il Nero režiserja Stefana Mordinija, ki temelji na istoimenskem romanu Giuseppeja Ferrandina, pa je bil uvrščen v sekcijo Un certain regard, ki šteje 17 del. V glavnih vlogah sta Valeria Golino in Ric-cardo Scamarcio, ki sta tudi producenta. Za razliko od romana se zgodba v filmu dogaja v Belgiji, ven- Prizor iz filma Ultima spiaggia, spodaj Jodie Foster dar ni v nobeni zvezi z nedavnimi atentati v Bruslju. V sekciji Posebne projekcije bodo predvajali film Ultima spiaggia, grško-italijansko produkcijo režiserjev Thanosa Anastopoulosa in Davideja Del Degana. Film je posvečen tržaškemu kopališču Lanterna, ki mu domačini pravijo tudi Pedočin, tamkajšnjemu zidu, ki ločuje ženske in moške kopalce. Gre za razmišljanje o mejah, identitetah, generacijah. Na festivalu bosta svoja najnovejša filma prikazala tudi hollywoodska zvezdnika Jodie Foster in Sean Penn, ki prevzemata tudi režije. Fosterjeva je eno od glavnih vlog v trilerju z Wall Streeta z naslovom Money Monster prepustila Georgeu Clooney-ju, Penn pa je za vodilno vlogo v ljubezenski zgodbi med humanitarnimi delavci v Afriki, naslovljeno The Last Face, angažiral svoje nekdanje dekle Charlize Theron. Pennov film se poteguje za zlato palmo, Money Monster pa bo prikazan zunaj konkurence, kamor so uvrstili tudi nov film Stevena Spielberga, celovečerno avanturo po otroški knjigi Veliki prijazni velikan (The Big Friendly Giant) znamenitega Roal-da Dahla. (sta, ansa, pd) ansa MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin (63 let), ki je v živo odgovarjal na vprašanja ruskih državljanov, je s smehom odpravil vprašanje o prihodnji prvi ruski dami, a namignil, da se bo morda znova poročil. Leta 2013 sta Putin in njegova soproga Ljudmila, s katero sta bila poročena skoraj 30 let in imata dva otroka, presenetila z napovedjo ločitve. Ruski mediji so pred časom poročali, da se je Ljudmila znova poročila s 37-letnikom. Putinovo ljubezensko življenje medtem ostaja v ruskih medijih tabu, čeprav so nekateri še pred njegovo ločitvijo poročali, da je v zvezi z nekdanjo dobitnico olimpijskih medalj, 32-letno telovadko Alino Kabajevo. washington - Analiza Jamske poslikave v Chauvetovi jami 10.000 let starejše WASHINGTON - Poslikave v Chauvetovi jami na jugovzhodu Francije, ki veljajo za najstarejše prazgodovinske umetnine na svetu, so 10.000 let starejše, kot je bilo ocenjeno doslej. Rdeče in črne slikarije so stare več kot 30.000 let, je pokazala radiokar-bonska analiza, katere rezultate je objavila ameriška revija Proceedings of the National Academy of Sciences. Jamo v naselju Vallon-Pont d'Arc so speleologi odkrili leta 1994, 20 let po njenem odkritju - leta 2014 - je bila vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine. V njej so številne podobe živali, kot so jeleni, konji in nosorogi. »Kar je novega v naši raziskavi, je, da smo prvič vzpostavili kronologijo jame po koledarskih letih,« je povedala Anita Quiles, znanstvenica s Francoskega inštituta za orientalsko arheologijo v Kairu. Zaradi stilskih podobnosti so raziskovalci dlje časa verjeli, da umetnost v Chauvetovi jami izvira iz približno enakega obdobja kot poslikave v znameniti jami Lascaux na jugu Francije, ki so jo datirali 20.000 let v zgodovino. »Toda zdaj vemo, da je med tema dvema jamama 10.000 ali celo 15.000 let razlike,« je povedala Qui-lesova. Po njenih besedah je gotovo, da človek v Chau-vetovi jami ni bil aktiven okrog 30.000 let. Znanstveniki so analizirali vzorce oglja, ki so jih vzeli s tal in zidov, ter razločili dve obdobji človeške aktivnosti v jami. Prvo je trajalo pred 37.000 do 33.500 leti in se je po ugotovitvah raziskave domnevno končalo zaradi skalnega podora v enem delu jame. Drugo obdobje je trajalo od 31.000 do 28.000 let pred sedanjim časom. »Drugo obdobje človeškega zavzetja jame sovpada z drugim podorom pred 29.400 leti, ki je delno zaprl njen vhod,« so zapisali raziskovalci. Analizirali so tudi najdene kosti živali ter jih prisodili jamskim medvedom. Ostankov človeka pa v notranjosti jame niso našli, saj ta domnevno ni živel v njej, temveč se je le občasno zatekel vanjo. Raziskava je trajala 18 let. Zaradi nje so razvili statistični model, ki je vseboval več kot 250 datumov, ki so jih izpeljali iz vzorcev oglja in kosti. (sta)