PaSfaina platana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA DRUŽINSKI TEDNIK »»■■■■■■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^___________aaaaoa—ooaaaoaaoaaaaaaoo—a Leto XI. Ljubljana, 23. marca 1939. štev. 12. Napad na enega /e napad na vse. Lord Hallfai 2*. marca 193*. v zgorn|i ztiornlol ■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaai »DRUŽINSKI TEDNIK« tehaja ob četrtkih Oredniltio Ib uprava v Ljubljani Gregorčičeva ulica it. 27/111 FoStut predal 6t 345 Telefon it 33-32. Račun pofitne hran. v Ljubljani it. 15.393. Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor Je treba priložiti ra S din znamk. NAROČNINA *U leta 20 din, */* teta 40 din, vse lete 60 din. V Italiji na leto 40 tir, v Franclji 70 frankov v Ameriki 24/i dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino Je plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (vifiiua 3 mm in širina 55mm) 7 din. v oglasnem delu 4*50 din. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice: beseda 2 din Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod So posebej. Pri večkratnem naročilu popust. j »DRUŽINSKI TEDNIK« ima letos za 50 % velji obseg in izhaja zdaj I stalno na 12 straneh i i | Zahodne velesile, ne priznajo nemškega protektorata nad Češko in Moravsko Chamberlainov govor ' V petek zvečer je predsednik britanske vlade Chamberlain govoril^ v Birminghamu in zavzel stališče do najnovejših dogodkov v Srednji Evropi. Govor je zbudil na vsem evetu veliko pozornost, zato prinašamo njegove najvažnejše misli. Ena stvar je neizpodbitna, da je ftanireč svetovna javnost doživela tekšen udarec, kakršnega ni nikdar doživela niti od sedanjega režima v Nemčiji. Debatirali smo v parlamentu, Jfe je nemška vojska korakala na Češkoslovaško, in nihče med nami, °iti vlada sama, ni imel zanesljivih Podatkov, temveč samo delne in neuradne. Zato je bilo polrebno, da sem pil oprezen, ko sem moral govoriti v ■nienu vlade in nositi vso odgovornost. Kajti moje izjave bi mogle biti povod za nesporazum. Zato ie utegnil kdo misliti, da sem bil, ker sem mirno govoril in nisem rabil besed, ki bi pomenile nekai več, skupaj s svojimi tovariši nezainteresiran in da nisem globoko občutil teh dogodkov. Želel bi ta vtis nocoj popraviti. Toda prav tako bi želel nekaj povedati Poprej o argumentih, ki so se razvili iz teh dogodkov. Odšel sem lansko jesen v Nemčijo najbolj zato, ker se je zdelo, da je Položaj brezupen, in ker je kazalo, da ®e mi ponuja priložnost za preprečitev evropske vojne... Bilo je nekaj, kar obstoji še od versa:ske mirovne po-Rodbe, namreč problem, ki bi se bil bioral že zdavnaj urediti, če bi bili državniki zadnuh 20 let Š'..še in jasneje gledali. Bilo je to kakor zanemarjena bolezen za katero je potrebna operacija, da se bolnik reši. Po vsem tem je bil prvi in najslavnejši del joojega obiska uspešen. Evropski mir je bil rešen. Da ni bilo tistega obiska, P' danes stotisoči družin v Evropi objokovali izgubo najboljšega dela člo-veštva. Britanski narod je razočaran, ker so ®e monakovska upanja tako zelo izjalovila. Ko sem se vrnil v London s svojega drugega obiska in v spodnji zbornici poročal o razgovorih s Hi-ilerjem, sem poudaril, da mi je pobovi) tisto, kar je bil že rekel v Berchtesgadnu, da gre namreč za nje-ROvo poslednjo teritorialno zahtevo v Evropi in da ne želi spravili v meje nemškega rajha nenemškega naroda. Hitler je to tudi sam potrdil v svojem Rovoru v berlinski športni palači, ko je rekel: »To je poslednja teritorialna zahteva, ki jo imam v Evropi.< Malo Pozneje je v istem govoru poudaril: »Prepričal sem Chamberlaina, in to poudarjam tudi zdaj: ko bo ta problem urejen, Nemčija ne bo imela več teritorialnih problemov v Evropi.« Nato je Hitler Še dodal: »Ne bora imel nobenih nadaljnjih zahtev do češkoslovaške države in lahko jamčim, da ne želimo češkega življa.« Tudi v mona-kovskem dogovoru, ki ima Hitlerjev Podpis, se bere tole določilo: »Končno določitev meje bo izvedla mednarodna komisija.« In naposled sva v sklepni izjavi, ki sva jo Hitler in jaz sporazumno podpisala v Monakovem, izjavila, da bomo o vsakem drugem vprašanju, ki bi se utegnilo nanašati na naši dve državi, razpravljali z medsebojnim dogovorom obeh držav. Kako se morejo dogodki, ki so se udigrali ta teden, spraviti v sklad s takšnimi zagotovili? Kod sopodpisnik monakoyskega dogovora sem vsekako imel pravico, da me pokličejo na do-Rovor, ki ga je določil monakovski •Porazura, če bi Hitler mislil, da je treba tisto, kar smo takrat sklenili, razveljaviti. Namesto tega je Hitler 8»t« zadevo preuredil. Še preden je češki prezident sprejel in proučil zahteve, ki ni imel moči, da se jim upre, *• bile nemške čete že v gibanj«. Po Proglasu, ki oo ga včeraj prebrali v Pragi, sla Češka in Moravnka priključeni rajhu. Prebivalstvo, ki sestoji poglavitno iz Čehov, pride pod nemško varstvo v okvira »eniške*« protektorata. čebi »o podrejeni političnim, vojaškim in gospodarskim potrebam rajha. Nazivajo jih deželo, ki so bo s*m» upravpala, toda njihovo zunanjo Politiko, njihov carinski »istem bo vodil rajh. ki bo razpolagal tudi a podlago njihove narodne bsnke i« z opremo razorožene češke vojske. Morda bomo spet slišali o nastopu Gestapa in o aretacijah uglednih oseb s posledicami, ki smo jih že vajeni. Vsak mož in vsaka ženska v naši državi, ki se spominja usode Židov in političnih aretacij v Avstriji, mora biti poln sočutja. Čigavo srce ne občuti simpatij do hrabrega in vrlega naroda, ki je tako iznenada podrejen takšnim postopkom, čigar svoboda ie uničena, in čigar neodvisnosti ni več? Kaj je z zagotovili glede nadaljnih teritorialnih zahtev? Kaj je z zagotovili: »Ne želimo Čehov v svojih mejah«? Nemčija je pod sedanjim sistemom priredila svetu celo vrsto neprijetnih presenečenj. Zasedba Porenja, priključitev Avstrije, odcepitev Sudetov — vse to so bile stvari, ki so razburile javnost vsega sveta. Toda kolikor koli smo utegnili odklanjati metode v vsakem izmed navedenih primerov, priznati smo morali, da je šlo za isti i krvni element, za upravičene zahteve, in za predolgo zanemarjeno potrebo po spremembi obstoječega stanja. Toda dogodki tega tedna so spričo tega, da popolnoma nasprotujejo načelom, ki jih je poudarjala nemška vlada sama. docela drugačne vrste. Ti dogodki morajo nas vse prisiliti, da se vprašamo: Ali je zdaj konec dosedanjih dogodkov? Čeprav nimam namena prevzeti v imenu naše države kakšne obveznosti, ki ji ne bi ustrezala, mislim, da ni možna večja zmota kakor domneva, da se naš narod ne bo uprl, da 6e ne bo uprl z vsemi silami, Če bo izzvan. Ne dvomim, da tudi drugi vedo, da nismo neprizadeti tudi v južnovzbodni Evropi in da •ž<-.!e slišati naše mnenje in naš nasvet. Ne verjamem, da bo kdor koli dvomil o moji iskrenosti, če rečem, da je malo stvari, ki jih ne bi žrtvoval miru na ljubo. Toda nekaj je, kar moram iz tega izvzeti: to Je svoboda, I kri smo jo uživali stoletja, in ki se ji ! ne bomo nikoli odpovedali. Okoliščina, I da mislim, da moram ravno jaz po-, dati takšno izjavo, lahko danes služi za merilo, kako zelo je omajano zaupanje, ki se je že začelo pojavljati in ki bi, če bi se ohranilo še letošnje leto, vrnilo Evropo v zdravo in varno življenje. Hat»laxov govor V ponedeljek popoldne je britanski zunanji minister Halifax zavzel r zgornji zbornici stališče do najnovejših dogodkov v Srednji Evropi. Iz njegovega govora povzemamo najvažnejše misli: Mislim, da ni treba mnogo govoriti o tem, kako je češki predsednik »pro-1 stovoljno« pristal na podjarmljenje češkega naroda. Spričo okoliščin, v katerih Je dr. Hacha odšel v Berlin, in upoštevajoč dejstvo, da je bila češkoslovaška delno že zasedena. Je očitno, da so njeni zastopniki imeli malo upanja, da bi se njihova pogajanja uspešno končala. Mnogo bolj verjetno Je, da so Cehi dobili ultimat, in da so zaradi grožnje s silo in da bi rešili svoj narod pred raznimi strahotami, pristali na kapitulacijo. Težko je verjeti, da bi nemška vlada mogla imeti za svoj postopek kakršna koli opravičila, ki bi jih bilo mogoče sprejeti. Do monakovskega sporazuma se je moglo misliti, da Je bil Hitler vedno zvest svojim načelom. Ta načela je zdaj opustil. Svet ne bo pozabil, da se Je Hitler lani v septembru skliceval na načelo samoodločbe narodov. Zdaj Je sam prišel v očitno nasprotje s tem načelom. Naj bi se bilo kar koli zgodilo z ono četrtjo milijona Nemcev na češkoslovaškem, ne morem verjeti, da se to vprašanje ne bi moglo urediti drugače kakor s podjarmijenjetu osmih milijonov Čehov. Za zdaj te ni mogoče v polni meri oceniti posledic nemškega koraka. Zgodovina poana mrogo poskusov nadvlade v Evropi. Toda vsi tt poskusi so se končali — nekateri prej, dragi posmeje — i težkim porazom. Vedno ■nova »e j« mogle videti, da ni mogoče m dalj časa odstraniti duha svobodnih narodov. A ko Je v reonloi zgodovina nauk ta vodnik narodov, bo nemški narod morda te obžaloval te, kar se Je v njegovem imenu »godilo nad češkim in slovaškim narodom, ki je pred 30 leti dobil svobodo ob podpori in odobravanju več svetovnih držav. Zdaj ta narod nima več svobode. V njegovi dolgi zgodovini ni prvikrat, da ta hrabri in vrli narod izgublja svojo neodvisnost. Dozdaj pa ni nikdar izgubil tega, kar je moralna podlaga neodvisnosti, ni izgubil ljubezni do svobode. Kakor je ob koncu minule vojne svet pomagal češkemu narodu, bo pomagal tudi danes, da obdrži svojo kulturno individualnost in narodni ponos po težkem udarcu, ki ga je doživel. i m8HP® 5 , , 1 -i DR. OSUSKY, češkoslovaški poslanik v Parizu, je odklonil nemško zahtevo po izročitvi poslaništva. — Osusky je po rodu Slovak. Drobna kronika Dr. Maček je izjavil dopisniku ameriške agencije »Associated Press«, da so Hrvati pripravljeni »iskreno prizna'.! skupne meje in srbsko dinastijo, zahtevajo pa v teh mejah in pod to dinastijo brezpogojno svojo svobodo. To vprašanje se mora hitro urediti.« Klajpeda se priključi Nemčiji. Na zahtevo nemške vlade Je litovska vlada pristala na odstop te pokrajine. »Ulico Svobode« v Brnu so med prvimi prekrstili. Zdaj se imenuje »Ulica Adolfa Hitlerja«. Chamberlain misli vendarle odstopiti, govore v Londonu. Na njegovo mesto bi prišel lord Halifax, mož, ki je že leto dni zunanji minister samo po imenu. Novi zunanji minister bi bil Eden. Pomorska pogodba med Anglijo in Nemčijo je po londonski sodbi danes brezpredmetna. Po njeni odpovedi bi Angleži takoj dali v delo celo vrsto novih vojnih ladij. V Pragi že primanjkuje živeža in tekstilnega blaga, ker ga Nemci na debelo odvažajo v Nemčijo. Pred aneksijo so imeli čehi obojega na prebitek. Londonski listi soglasno ugotavljajo, da po Chamberlalnovem govoru v Birminghamu za Angleže ni več poti nazaj. Prezident Moscicky je izdal proglas na poljski narod. Proglas poudarja med drugim, da Poljska ne bo odnehala pred tujim pritiskom in da se ne bo uklonila sili. čsL poslanik v Washingtonu Hur-ban ni hotel izročiti poslaništva Nemcem. Csl. poslanik v Parizu Osusky še zmerom stanuje na poslaništvu. Csl. poslaništvo v Londonu se ni uklonilo nalogu nemške in »češke« vlade, da se ima združiti z nemškim poslaništvom. Hudson, angleški minister za zunanjo trgovino, je izjavil v Varšavi, da se bo potrudil prepričati Poljake, Ruse in druge vzhodnoevropske narode, ki se bo z njimi pogajal v imenu angleške vlade, da »ima staro kljuse kljub zadnjim dogodkom še zmerom čedno »toč v svojih kopitih«. Ameriška vlada napoveduje tolikšno industrijsko mobilizacijo Združenih držav, da bo Amerika v tem pogledu dejansko na istem, kakor če bi bila v vojni. USA bo tadelala MM vojnih letal na mesec, Poljaka vlada doslej še ni prianala nemškega protektorata nad češko in Moravs-ho. češki parlaaaenš jo razpuščen. Sodijo, da bo imel novi parlament nalogo, izglasovati nemški protektorat in tako sankcionirati sedanje stanje. USA Je uvedla novo, 25V«no carino na nemško blago. Nova carina bo po sodbi ameriških gospodarskih krogov popolnoma ubila trgovino med obema državama. Leta 1937. so Nemci izvozili v USA za 82 milijonov dolarjev blaga (4 milijarde din), lani za 64 milijonov dolarjev (3 milijarde din), letos je pa vsak mesec padel nemški izvoz za 10 odstotkov. USA misli že te dni tako spremeniti svoj nevtralnostih zakon, da bodo Združene države v primeru vojne lahko dobavljale orožje Franciji in Angliji. Dr. Beneš je poslal Roseveltu, Chamberlainu, Daladierju in Litvinovu protestno brzojavko proti aneksiji češke in Moravske. Nova (provizorna) vlada neodvisne ČSR v Ameriki še ni sestavljena. Nemci so z aneksijo češke in Moravske in s podreditvijo Slovaške dobili po 5 letih narodnosocialistične vladavine 3krat toliko Slovanov, kakor so zavezniki vzeli Nemčiji Nemcev po zmagoviti svetovni vojni. V hiši v Parizu, kjer je Masaryk sestavil med vojno prvo čsl. vlado, so Čehi postavili katafalk in na njem črno obrobljen zemljevid čsl. republike. Na katafalku se bereta tale dva svetopisemska izreka: »Države umro, kakor umre telo. Narodi žive, kakor živi duša.« — »Vi, ki hodite tod mimo, povejte, ali je možno večje gorje od mojega.« H katafalku je romalo že na desettisoče Parižanov. Tri dni pred zasedbo češke in Moravske je izjavil sir Samuel Hoare, da zbujajo razmere v Evropi velik optimizem, (Sir Hoare je britanski notra- > nji minister; njegovo ime je znano še iz dob, ko ga je britanski parlament odpihnil iz zunanjega ministrstva, ker Je skupaj z Lavalom sestavil načrt o razkosanju Abesinije.) Francija misli poslati Lavala v Rim, da se pogodi z Mussolinijem. Velika Britanija, Francija, USA in Rusija niso priznale aneksije češke in Moravske. Rusija razen tega ni priznala spremembe na Slovaškem in v Karpatski Ukrajini. Nemčija je zavrnila francoski in angleški protest proti aneksiji češke in Moravske, češ da je »politično, pravno in moralno neutemeljen«. Anglija in Rusija pripravljata konferenco Velike Britanije, Francije, Rusije, Združenih držav, Poljske, Romunije In Turčije. Poljska Je vabilo odklonila. Na češkem in Moravskem imajo po novem le še eno stranko. Njena glava je češki fašist general Gajda, ki je hkratu postal tudi »vodja češkega naroda«. ANGLEŠKI IZDATKI ZA OBOROŽEVANJE V ZADNJIH 9 LETIH (po u-adnih podatkih) v milijonih funtov 1. 1931—1935 .... 570 t. j. poprečno 114 mil. na leto 1. 1936 . . 1. 1937 . . 1. 1938 . . 1. 1939 . . Skupaj v 9 letih 2007 milijonov funtov ali 500 milijard din. številke kažejo, da bodo Angleži samo letos več žrtvovali za oboroževanje, kakor so od 1931. do 1935. v petih letih skupaj. Ii Bgjjfc časopisov Petkov »Slovenec« je priobčil v rubriki »Kaj pravite?« tole aktualno razmišljanje: Po vojni, ko j« bilo življenje precej dolgočasno, smo se zabavali s tem, da smo se šli liberalce in klerikalce in še hujše stranke. Višek užitka je bil, ie je ena stran drugi vrgla vlado. >AP sme jih daVlt smo si rekli in si meli roke, dokler nismo zopet — mi spadli*. Danes pa js resnično življenje postalo samo tako zanimivo, da te igre ni vei treba. Danes ne vleoe vei, ie beremo na tej strani, kako so ti hudobni liberalci razgrajali v Šenčurju, ie manj vleče, ako beremo na oni strani, kako so v srednjem veleu pražili napredne ie m kako se prav za prav tudi iz opice lahko izleže kak človek. Kaj ko bi rekli, da se vse dotlej, dokler bo življenje tako zanimivo, ne bomo med seboj prav nii vei dražili in si podstavljali noge, marveč vsak za sebe pridno delali za skupno dobro. Kaj ko bi si rekli slovenski Sokoli — saj ni treba glasno, dovolj je, da si to samo mislijo in v dejanju pokažejo: Čisto prav, da so javno priznani tudi Slovenski fantje. Zdrava tekma mora biti. Končno vendar narodno vzgojijo mnogo ljudi, ki bi jih Sokol nikdar ne zajel. — Pa ko bi si rekli tudi Slovenski fantje: Če že ta in ta ni pri nas, pa naj bo vsaj pri Sokolu. Bolje nekaj kot nič. Slovansko bo pa le usmerjen. Kaj pravite ali bi se ne dalo to doseči, saj si vendar skoraj vsi Slovenci vseh barv in nazorov nekaj podobnega, žele? Seveda, nergačem, ki jim je prepir to, kar voda ribi, bi bilo potrebno za ta čas zamašiti tista. In brate Hrvate, ki dokazujejo, da vsaki tehtnici ni treba jezička, lepb prosimo, naj pri tem z nami vred ne nehajo paziti, da se nam tehtnica ne razbije. Prvo je tehtnica, potem pa se bomo že kako gjigali, pa nui-gari da si namesto jezička napravimo še tretjo skodelico. Ali ni tako? Kaj pravite? Apel akademikov V vseh slovenskih listih je izšel v soboto tale proglas naše akademske mladine: Težki svetovno-politični položaj, v katerem se je preko noči znašel ves svet, posebno mali narodi, nas je združil v enoten akademski narodni blok, da s tem dokažemo svojo neomajno narodno in državno zavest. Združeni akademiki Aleksandrove univerze stojimo na stališču, da je edino močna, na podlagi enakosti narodnih pravic Slovencev, Hrvatov in Srbov urejena Jugoslavija izključni okvir, v katerem moremo in hočemo živeti narodno in državno življenje. Združena slovenska akademska mladina Aleksandrove univerae slovesno izjavlja, da se v interesu narodne solidarnosti odreka vsem medsebojnim trenjem. Proglas so podpisala vsa akademska kulturna društva ljubljanskega vseučilišča. Zlohotno Urjenje neresničnih novic Pod gornjim naslovom Je beograjska »Politika« objavila te dni na uvodnem mestu res potrebno opozorilo. Iz njega povzemamo: Nagle spremembe do katerih je te dni prišlo v razmerju med tretjim rajhom in češkim in slovaškim narodom, so povzročile nekatere alarmantne vesti o možnosti resnih dogodkov v Evropi. Vsi evropski narodi in njihovi odgovorni politični krogi zasledujejo razvoj političnega po.ožaja na naši celini s kar največjo pozornostjo, pa tudi precejšnjo skrbjo. Ta skrb Izvira predvsem iz globoke želje vseh poklicanih evropskih političnih činiteljev in vseh narodov, da je treba zastaviti vse sile za to, da se ohrani mir. V zvezi s poslednjimi dogodki in zaradi skrbi za ohranitev miru se je stvorila nekakšna kolektivna psihoza, v kateri ljudje lahkoverno verujejo in sprejemajo za resne vse mogoče novice, naj so še tako neutemeljene in včasih celo fantastične. Dobri in prijateljski odnosi naše države « vsemi sosedami in naše prijateljske zveze z ostalimi evropskimi državami, primerna hladnokrvnost in resnost, s katerima spremlja ves naš narod razvoj političnih dogodkov v Evropi, sta zadostno poroštvo vsem politično zavednim državljanom, da ni nobenega resnega vzroka za skrb in za verovanje raznim izmišljenim in alarmantnim vestem, ki jih neresne, često tudi sumljive osebe spuščajo v javnost. Naš narod je znal s svojim zdravim čutom vedno pravilno preceniti pometa političnih dogodkov na svetu. Naš narod se zaveda, da so njegova splošno priznana miroljubnost, njegova odločnost v nevarnosti, globoka vera v lju-beaen vseh sinov te države do njihove domovkae, ae glede na strankarsko ali verske pripadnost, najboljše poroštvo »a skupno varnost ha bodočnost Zato smo prepričani, da tisti, ki širijo vesti brez stvarne podlage, ne delaje prav nobeaae uslugo ne sebi no domovini, temveč aazao nooedajo zakuhanim intrigam. Samo zato »mo sklenili epaaoriti na takšne pojave našo javaeot, da bo tudi ona sama, zavedajoč m ovojih rodoljubnih dolžnosti, s upravičenim prezirom obsodila vse tiste, ki vede ali nevede nasedajo vestem rasnih »dobro informiranih« raznaialeev tendenčnih ali neutemeljenih vesti e političnem položaj« v državi In zunaj nje.« Izleti v Zgodovino CEZARJI Stari »ek JULIJ CEZAR, slavni rimski Vojskovodja (101—44 pr. Kr.) ie osvojil tako rekoč ves takratni svet. Zavzel je Galijo',': {sedanjo Francijo), prodrl v Bri-: j tanijo, se vojeval na Španskem•; in v Severni Afriki (na tleh:: današnjega Tunisa). V Rimu je vladal kot diktator prosvetljenega kova; uvedel je davek na,\ kapital in konsolidiral državne j dolgove. Kljub svoji prosvetlje nosti (danes bi rekli demokratičnosti) se je dal oklicati za velikega duhovnika, da je lažje veljal za nezmotljivega in ne-;: dotakljivega. A tudi to ga ni obvarovalo nasilnega konca: vsi vemo, da je umrl kot žrtev zarote in da je še utegnil spoznati med morilci svojega naj-\ \ boljšega prijatelja Bruta. Umorili so ga 15. marca 1. 44. pred Kristusom, po pičlih štirih letih njegovega ablolutizma. Takšen konec so skoraj i ^matematično gotovostjo učaka-] \ Ji do malega vsi cezarji. KALIGULA (12—41 po Kr.), sin Germanika in Agripine, je bil tako okruten, da je nekoč dejal: »Zakaj nima ves rimski narod samo ene glave, da bi jo z enim samim zamahom meča oddrobil!« Objesten je bil pa tako, da je svojega konja proglasil za konzula — samo zato, da se je pasel na gnevu ponosnih senatorjev. »Naj me sovražijo, da se me le boje!« je rekel, kadar koli je na novo navil davčni vijak. Tudi z njim so obračunali zarotniki; vladal je cela štiri leta. Boljši je bil KLAVDIJ (10 pr. Kr. — 54 po Kr.), mož Mesa-line, pozneje Agripine. Njegov konec je bil manj krvav kakor Kaligulov, a nič manj nasilen: dobra Agripina mu je namreč pripravila za kosilo okusno jed iz strupenih gob. NERON (39—68, cesar od leta 54.) je bil sprva krotak — dokler je poslušal svojega učitelja modrijana Sčneko. Potlej Je pa spustil krinko in razgalil svojo pravo naturo: najprej je dal zastrupiti svojega brata Britanika, potem pa še mater Agripino in ženo Oktavijo. S kristjani si je vprizoril pravo cezarsko zabavo: privezal jih Je h kolom, polil s smolo in zažgal kot orjaške plamenice. Tudi on ni ušel cezarski usodi: strmoglavljen in od vseh zapuščen, Bi je sam vzel življenje — ne čisto sam: krvolok nasproti drugim, ni imel toliko poguma, da bi se sam zabodel; na njegovo prošnjo ga je ubil njegov suženj. Nadaljevanje T S. stolpca Eni ie obliubil zakon, z drugo se le pa poročil Pred kratkim je pnišla v upravo beograjske policije mlada dama in je priporočila čuvarjem miru ki javne morale, naj ei pobližje ogledajo gospoda DuSana Sokoloviča. Povedala je, da ja je obljubil zakon, potlej se je pa poročil z drugo. Policija }e tega mladega gospoda k maki našla in mu nekoliko izprašala vest. Pokazalo se je, da je naletela na večnega ženina, ku je svoje zgodbice precej časa navijal na klopoič, zdaj se je pa na lepem cel razvil pred njim. Dušan Sokolovi je čeden, mlad moški; beograjska dekleta so se kar pulila zanj. Ko 60 ga zasliševali, ee jih je zbrala cela tropa pred uradom in ena je vedela več povedati o njem ko druga. Vse eo bile pa edine v tem, da je očarljiv in izvrstno pozna slabosti in želje ženskih src. In ta srečni gospod, ki imajo mlade dame tako lepo mnenje o njem — kdo ne hi bil na to ponosen — se je pred dvema letoma spomnil, da bi se bilo dobro oženiti. Pa ne morebiti, da bi bil do ušes zaljubljen. 0, ne! Ampak denarja mn je zmerom primanjkovalo in sedeti kje v kakšni sobi in od jutra do večera garati, ne, to mu res ni dišalo. Poznal je pa bogato Novosadčanko. ki bi prišla v poštev. Niti za trenutek ni podvomil. Poročil se je z njo in nekaj časa užival do- brote bogate dote. A čas je hitro mineral in z njim tudi denar. Ko je zmanjkalo denarja, je bil končan tudi njegov zakon im čez noč je zmanjkalo tudi mladega moža. Odšel je, ko da bi ee vdrl v zemljo, ki ni ga bilo več na iapregled. Za Bvojo ženo ee uiti zmenil na več. Dolgo ga je čakala, ko ga pa ni bilo, se je preselila nazaj k staršem. Iznajdljivi Dušan je pa nadaljeval, kjer je nelial. Spet je začel iskati primerne žrtve, ki bi jo oskubil za doto. Kajti v poštev so prišle samo takšne, ki so imele kaj pod palcem. Nekoč je razkril svoje želje in namene svojemu prijatelju in ga vprašal, če morebiti ve za kaj primernega. Ta mu je povedal, da pozna v Sr-bobranu neko Božico Pavičevo, ki govore o njej, da bo imela sitno veliko doto. In tako se je odločil, da poskusi srečo. S prijateljem sta se lepega večera znašla v Srbobranu na neki zabavi. Dekleta so bila kajpak vsa navdušena za simpatičnega mladeniča, ki je znal tako očarljivo dvoriti. A on je nastavljal trnk le eni ribi. In ujel jo je. Z mlado Božico se je dogovoril za sestanek. Vrstil se je sestanek za sestankom. Mlado dekle se je do ušes zaljubilo vanj. Nič več ni strpela doma. Vsak teden dvakrat je prišla v Beograd, samo da ga je videla. Tako sta začela govoriti tudi o poroki. S svojo željo sta stopila tudi pred njene starše. Oče in mati nista imela ničesar proti temu. Kmalu so slavili zaroko, ki so nanjo povabili doeti gostov. Ko je za ;; ročenka vprašala ženina, kdaj ee bosta poročila, je ta odgovoril, da je pripravljen takoj, a ker ima še nekaj dolgov, si bo najprej priskrbel boljšo službo in poplačal dolg. Petični tast ga je vprašal, koliko je dolžan. Nadaljevanje Iz 1. stolpca GALBA, Neronov naslednik (3 pr. Kr. — 69), je hitreje napravil prostor drugim: že po ^ mesecih cezarjevanja je padel od bodal svoje straže. Še hitreje je opravil OTON'. po treh mesecih vladanja je sredi državljanske vojne prostovoljno šel v smrt (1. 69.). V IT ELI J (15—70) se je obdržal vsaj 8 mesecev na krmilu-Mož je bil zelo ljudomil: ko je po zmagi nad Otonom krenil s svojimi vojskovodji čez bojišče in so njegovi spremljevalci to-Užili, češ, kako neznosno smrde le Iztekel zgodovinske »Tukaj imaš 25.000 dinarjev, sinkobesede: »Truplo mrtvega so-moj; poravnaj svoj dolg in se lepo: '.vražnika zmerom lepo diši, posebno če je bil mrtvec tvoj so- pripravi na poroko.« Ko...................... kuril. Ko se je zabaval po Jadranu in romal iz kraja v kraj, iz hotela v hotel, je tudi denarja zmanjkalo. Morala sta oditi nazaj v Beograd, in 6e poročila. Ko je Božica zaman čakala na svojega ženina, je poizvedela, kako in kaj je z njim. In izvedela je za njegove ženitne podvige. Kakor ženin ni pomišljal, da je vzel denar in jo od-kuril, tudi razočarana nevesta ni. Odšla je na policijo in vse povedala. Zdaj naj pa le premišljuje svojo uso do v zaporu. Teater v tecrtcu Deželan sem in malokdaj imam srečo, da lahko obiščem našo prestolnico. Pa mi je bila ondan sreča mila in naklonjena in sem sklenil, da grem islcat užitka v naš umetniški glasbeni hram in jo mahnem v opero. Premiera je bila in vse je bilo v črnem, dame tanke in povite, da mc je bilo, deželana, kar strah pred tolikanj imenitno, fino in uglajeno gospodo. Ves dan sem hodil po mestu in tako so se mi zaprašili čevlji in zmečkal hlačni rob; srajco sem imel pisano, lase neurejene — kar žal mi je bilo, da sem 8 svojo okornostjo motil premiersko razpoloženje. Tiho sem se umaknil v dvorano, se pogreznil v sedež in poslušal, kako prome nira gospoda v glasnem smehu in klepetu. Zaigrali 80 uverturo. Z njo se je začel tudi teater. Kajti pre-',den se je dvignil zastor, sem se dvignil nič manj ko šestkrat, da sem se ■ umaknil zamudnikom. Poleg tega se ■ je še nekdo prepiral z nekom pri vra-tih. Spredaj je gospodična nekaj izgubila in je to kar moči glasno dopovedovala svoji sosedi. Moj sosed 'na desni je nalahno pokašljeval, soseda na levi pa je nebeško lepo po->magala orkestru. Tako je srečno mi-| nila uvertura. Ko se je zastor dvig-’ nil, je kakor za stavo vstala vsa vrsta pred nami, da je spustila na sedeže zamudnike. Komaj je sedla, so za- . mudniki ugotovili, da ne sede na pra-J vih men Lih — in spet vsa vrsta v s tone — trt no vendar! Zdaj se je začelo zraven mene, okrog in okrog mene. Iz žepov so se prikazali »škrnic-lji< in njih Šumenje se je prav prijetno ujemalo s prvim tenorjem. Lahko verjamete! (Le kje gledališki buffet naroča takšne glasbene škr-niclje?) Vmes je dama pred mano pomagala zdaj tenorju, zdaj sopranu, zdaj harfi, zdaj bobnu. Vsi smo ji bili sila hvaležni za pomoč. Taka je šlo skozi prvo, drugo, tretje — ne, tretje pa ne! Kajti ni bilo še končano, že se J je dvignila vrsta za vrsto in kakor bi izbruhnil požar, je elegantni svet drl proti garderobi in jo od vseh strani bombardiral, da me je bilo kar groza. Da bi prišel tudi jaz do suknje in klobuka, sem poskusil še sam priti tja; toda preden sem imel svoje reči v rokah, sem bil od vseh strani osu-van in premikasten, da sem želel čim-prej izginiti iz tega svetega hrama glasbe, ki me ne bo spet tako kmalu videl. Učitelj. Politični teden Narodna skupščina je državni proračun v celoti sprejela. — Finančni odbor senata je svoje delo končal in v torek se je začela proračunska razprava pred senatnim plenumom. — Razstavo francoskega slikarstva je otvoril Nj. Vis. knez namestnik Pavle v Muzeju kneza namestnika Pavla v Beogradu. Otvoritve so se udeležili tudi Nj. Vis. kneginja Olga, vsi člani vlade s predsednikom Cvetkovičem in predsednika senata in narodne skupščine. * Na Češkoslovaškem so se ves pretekli teden vrstili usodni dogodki. Nemške čete so najprej vkorakale v Prago in druga ve:ja mesta, potlej so pa zasedle še Slovaško. Za njimi je prišel v Prago tudi Hitler in prenočil na Hradčanih. Ukrajino, ki se je najprej proglasila za samostojno, so zasedli Madžari. — Nemški državni komisar za Češko in Moravsko je postal voditelj sudetskih Nemcev Hen-lein, »vodja« Cehov v Nemčiji general Gayda, predsednik edine češke stranke pa dr. Hacha. češka in Moravska bosta imeli le omejeno avtonomijo, Slovaška avtonomija pod nemškim protektoratom pa še ni določena. Vološin, predsednik, ukrajinske vlade, je pribežal čez Romunijo v Jugoslavijo, odtod je pa krenil na zahod. Klajpedski Nemci silijo k Nemčiji, zato ni izključeno, da bodo ta kraj v kratkem Nemci zasedli. — Daladier, predsednik francoske vlade, si je dal zaradi dogodkov v CSR izglasovati nova, še obsežnejša pooblastila, da pospeši oboroževanje. Bonsnet sedi še zmerom v vladi. — Romunija je pristala na madžarsko zasedbo Pod karpatske Ukrajine, zahtevala je pa iz- Čo ie imel v rokah denar, jo je od-t , . „„/iL V Beogradu je poiskal svojo:,državljan.« ludi njega je dol prijateljico Miro in odšla sta na mor-:J tela cezarska smrt. je. Na poroko z Božico niti mislil ni.;: DOMICIJAN (51—96, česat TT _ K 1 M 1 n ititnmi l — - _ . . . «... « . _ od 1.81.), poslednji izmed starorimskih Cezarjev, je vladal ko pravi trinog. Njegov konec je bil v skladu z njegovim življenjem: njegova lastna žena je pomagala zarotnikom, da so ga lažje spravili s poti. Srednji vek Atila : • Atila je bil hunski kralj. Živel je v 5. stoletju. Opustošii je vzhodno-rimsko cesarstvo in vdrl celo v Galijo, sedanjo Francijo. Vladal je 20 let, najprej skupaj s svojim bratom Bledo, dokler ga ni 1. 444 ubil. Leta 451. je izgubil bitko na Katalaunijskem polju blizu sedanjega Chalonsa (Francija) in odtlej je dal drugim narodom mir. Umrl je 1. 453. na Ogrskem. :i Atila je požgal in opustošii OKVIRJI za SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE JULIJ KLEIN LJUBLJANA, Wolfova u/. 4 ročitev romunskih krajev. Ukrajinski legionarji so se Madžarom ponekod £ vse, kamor je prišel. Zato so resno upirali. Veliko čeških beguncev,jmu ;;ud;e leMi „šiba božja«. civilistov in vojaštva, je iz Ukrajine* „__’ t zbežalo v Romunijo. — Aneksija Češke* Sam se je pa S ponosom bah < in Moravske je napravila na Angle-|da tam, kamor njegov konj škem silen vtis. Angleška javnost za.-}stopi, niti trava več ne rase. hteva koncentracijsko vlado in pospe-t Zato je prišel v zgodovino kot sitev oboroževanja. O dogodkih pre-j teklega tedna sta govorila predsednik *kr\olok,. ki mu ni bila nobena vlade Chamberlain v spodnji zbornici*Stvar sveta. in v Birminghamu, zunanji minister* . lord Halifax pa v lordski zbornici. —x Novi v e K Italijanski listi so pozdravili nemško J Ncipolcofl zasedbo češkoslovaške, poudarjajo pa, j da italijanski spor s Francijo ni od-j Med modernimi cezarji je bil visen od Nemčije in da s svojimi za-J Napoleon ne samo največji, “t°m.7ovo:T^rJ^T^limpak tudi najbolj napreden. izključeno, da bo preciziral svoje koli )Q pasla njegovci hteve. — Predsednik bolgarske viadet armada, povsod je zavladal Kjoseivanov je bil v Ankari na obiskuj re(J, povsod je vzcvetela pro- pri svojem turškem tovarišu. Zvezej . novsod ie DOanala civi-med Turčijo (in s tem tudi balkaaskoifvera', povsoa je pognaia tivi zvezo) in Bolgarijo so se po tem obi-ilizacija. In vendar so se tudi sku zelo utrdile. — Anglija pripravljat n;ega bali vsi narodi, zakaj na- konferenco vlad Združenih držav, Z prede k SO spremljali potoki kr- Rusije, Francije in Anglije ter Polj-J'', . imhnl rpznrikih ske in balkanske zveze. Velesile nam tiranija, sunooi cezarsKin reč ne priznavajo nemškega protekto-*ulkiatLir. rata nad CSR, češ da se ne skladat Zato tudi Napoleonov konec z monakovskim sporazumom. — Ber-tnj m0gel biti izjema v dolgi linsko uradno glasilo »Politična ^tvrs/i* živlienieDisov velikih ali diplomatska korespondenca« zavračat V J , trditve angleških in francoskih listovidrugace znamenitih imperator-glede nemških namenov na Balkanu, t/ev: umrl je daleč od svoje do-češ da so izmišijeme. — Palestinska - movine na samotnem otoku v konferenca Je Obtič^a na oceanu, jetnik svo- ker Židje odločno odklanjajo britanski! v ,, . , kompromisni predlog. tlth smrtnih sovražnikov Angle- ---------------------——---------------tžev, po pičlih 11 letih cezarje Plačajte naročnino! tvanja. Listek »Družinskega tednika1* Dolar kroži Kako služijo denar... Neka knjiga, ki zdaj kroži po (Ameriki in jo silno veliko berejo ima naslov »Kako dovtipe spraviti v denar?«. Avtor svetuje vsem tistim, ki zbirajo dovtipe, da jih potlej pripovedujejo v družbah, naj to opuste. •Svoj humor rajši vnovčite!«, prodajte ga časopisom, radiu, (ilmu. Noben dovtip naj ne bo zastonj! Ce bi avtorja vsi Američani ubogali, potlej fci bile ameriške zabave, ki po večini žive od dovtipov in whiskyja, še dosti bolj dolgočasne, kakor so bile doslej. Da imajo tam čez vsakovrstne te-faje, kakor na primer »Kako postanem pisatelj?«, je že znana stvar. Pisateljevanje poučujejo tudi na vseučiliščih in drugih visokih šolah, veliko je pa tudi takšnih šol, kjer se uče umetnosti kratkega pisanja. Tudi vi lahko zaslužite vsak mesec nekaj »to dolarjev — stoji r prospektu. Se- dite, napišite zgodbo — dobili boste ček in boste obogateli. Da se pisateljevanja ni mogoče naučiti, o tem kajpak prospekt molči. Zato je pa v njem fotografija dame, ki s hvaležnostjo piše, »da pred sedmimi meseci niti ni obvladala pravopisja, zdaj je pa po zaslugi dobrega tečaja prodala že dve zgodbi.« Posledice so jasne: deset odstotkov vseh Američanov, to je več ko trinajst milijonov ljudi, »pišejo«, ker mislijo, da je to najlažji način zaslužka. »Satuiday Eve-ning Post«, največji ameriški tednik, je dobil preteklo leto 85.000 rokopisov, vsak dan skoraj 250. Uredništvo je ocenilo 75.000 Tokopisov za popolnoma neodgovarjajoče. od ostalih 10.000 jih je prišlo 1500 v poštev za širšo izbiro, 500 za ožjo izbiro, 300 so jih pa sprejeli. Vsekakor pa plačuje »Posl« zavidanja vredne honorarje, najmanj 500 dolarjev za rokopis —- včasih celo 2500 — toda statistiki bi lahko izračunali, kako velika je možnost obogateti s pisateljevanjem. V Ameriki ni ničesar, s čimer ne bi mogli zaslužiti denarja. Ce ste risar, če znate peti, fotografirati, igrati klavir — »turn it into money« (»spravi to v denar«). Postopek se je sijajno obnesel. Pred vsem za izdajatelje mnogih knjig in ustanovitelje tečajev — kar je glavno. Večina Evropcev, ki imajo prakti- čen poklic in ki so v svoji stroki res nečesa zmožni, v Ameriki prej ali slej propade, če so previdni in ne začno takoj na veliko. V vseh srednjevelikih ameriških mestih ne najdete niti enega dobrega krojača. Američani sicer pravijo, da najrajši kupujejo že gotove obleke, a če bi imeli dobrega in ne predragega krojača, bi prav gotovo rajši nesli blago k njemu. Tako je tudi v vseh drugih poklicih, ki so menda »brezupni«, ker je konkurenca strojev prevelika. Najboljši poklici so »ameriški«, tisti, ki jih v Evropi sploh ne poznamo. Ali morebiti imamo na stari celini podjetja, ki se bavijo z zbiranjem denarja? V Ameriki je »Fund-raising«, »Zbiranje fonda«, poklic in znanost. Kakšna muhasta stara lady na primer strahovito ljubi slepe pse Vse svoje premoženje, 12.000 dolarjev, d4 velikemu zastopstvu, ki se bavi z »Fundraisingom«. Zastopstvo prireja večere, predavanja s skioptič-nimi slikami, zbira denar, izdaja prospekte, brošure in skrbi za reklamo v radiu. Po osmih mesecih zbere 280.000 dolarjev za »Zvezo slepih psov«. Stara lady je srečna, zastop' stvo pa še bolj, kajti za svoj trud je dobilo 6 odstotkov, torej 16.800 dolarjev. V Ameriki zbirajo v vse mogoče in nemogoče namene — po novih in učinkovitih postopkih, ki nikoli ne odpovedo. ...in kako ga zapravljajo V Evropi zvečine ljudje mislijo na to, kako bi zaslužili denar, v Ameriki si pa glavo belijo s tem, kako bi drugim olajšali zapravljanje. Pri vsakem funtu kave, ki ga kupijo, zvedo, koliko mesecev zdravja so si s tem pridobili. Vse je statistično določeno. Neki tednik ima 3,060.000 naklade — a kako ve, da ga bere 15,290.000 ljudi? Tednik »Post« vam pa celo lahko pove, koliko njegovih bralcev ga bere na glas. Skrivnost nad skrivnostjo. Kdor začne kakšno novo podjetje, mora računati s tem, da bo prvi dve leti delal 6amo za reklamo. Različni specialisti na tem področju mu strokovnjaško izmamljajo denar iz žepa. Ce mu slučajno kaj ostane in hoče ta denar porabiti za »zabavo«, bo kmalu spoznal, da ni nič lažjega. Vsak Newyorčan meni, da človek mora videti »Radio City«, največji kino na svetu. Vstopnica stane 1*10 dolarja. Ce te je potlej volja iti — kakor je navada — še v tri ali štiri lokale, si na mah za 20 dolarjev lažji. Tudi domača zabava ni poceni. Prirediti domačo zabavo — in včasih ima človek vtis, ko da bi vse ameriško življenje obstajalo samo iz domačih zabav — pomeni, da je treba svoje goste pogostiti z alkoholom. In ie kako! Saj so za časa prohibicije izgubili nekaj let in zdaj morajo zamujeno nadomestiti. Po zaslugi neutrudljive propagande in stalnega obdelavanja javnosti, se je zapravljanje razvilo v pravo umetnost. Stedljivost je v ameriških meščanskih krogih neznana stvar. Svilenih nogavic, ki se strgajo, nikoli ne krpajo. Cemu neki? Skoda časa, za 69 centov dobe že nove. Čevljev ne popravljajo. Popravilo pogosto stane polovico vsote, ki zanjo dobe že nov par — torej kupijo nove čevlje. Ko pridejo vsako dopoldne veliki newyorški avtomobili po smeti in odpadke, se vsak Eviopec čudi, kaj vse je na avtomobilu: perilo in obleke, prečitane knjige in steklenice, vreče, stare slike in staro pohištvo. Ce stol »šepa«, ga vržejo proč. Mnoge družine bi se prav rade iznebile starega klavirja in bi ga dale zastonj komur koli, samo da bi plačal prevozne stroške. Šivalne stroje, ki ne šivajo več dobro, prav tako zavržejo kakor kuhinjsko posodo. Da bi dajali popravljati? Sleherni Američan bi bruhnil v smeh. Ali ne slišijo bogve kolikokrat na dan, da je treba denar hitro razpečati? Hitro porabiti, hitro zaslužiti, hitro izdati. Trgovci temu pravijo: »Dolar kroži.« Doslej je Evropa od Amerike posnemala le nagel zaslužek. Kdaj bomo prev-zeli od Američanov tudi njihovo umetnost zapravljanja? Po pogrebu se je preselila k drugemu možu D jakovo, marca. Katica Gabričeva iz vasi Jaruga je odnesla nov rekord: mrtvega moža je spremila na pokopališče, takoj po pogrebu je pa odšla v hišo novega moža, ki bo z njim nadaljevala zakonsko življenje. Njen prvi mož Josip Gabrič ni bil dober mož in je zmerom bolehal. Zaradi bolezni je prodal skoraj vse svoje premoženje. Zato je Katica še za njegovega življenja poskrbela za svojo streho. Poskrbela je za lep pogreb, ko se je Pa vračala iz pokopališča, ni odšla v hišo pokojnega moža, temveč k novemu možu v sosednjo vas Kupino. Drugi dan se je Katica z novim možem Pripeljala z vozom v vas Jaruge, pobrala iz pokojnikove hiše svoje stvari in jih odpeljala na svoj novi dom. Ukradeno blago je dobila nazaj tovarna »Semperit« v Kranju, ker eo 'slovi na sodišču priznali tatvino in povedali, kje imajo blago skrito. Pod nekimi pečinami je policija res našla -00 m finega blaga in ga vrnila tovarni. Ponarejen denar kroži v okolici Škocjana. Orožniki so prijeli neko žensko, ki pa odločno trdi, da ničesar ne ve o ponarejenem denarju. 400 m dolg fiiin je izdelal fotograf-sko-filmski oddelek Šole za narodno zdravje v Zagrebu. Režiral ga je g. Or. Drago Hloupek. Film prikazuje delo zadrug, ki so včlanjene v Zvezo srbskih zemljoradniških zadrug in je važno za našo kulturno propagando. Med predvajanjem filma se gledalec seznani z delom srbskih poljedelcev, Pridelovalcev riža, življenjem ribičev ob treh jezerih na našem jugu, načinom živinoreje in delom v vinogradih. Film prekaša fuja Ulmska dela te vrste, a »tal je samo 70.000 dinarjev. 501etiii, samo v cerkev gre tako nerad.« | In duhovnik zaradi očitne mladeničeve zadrege ni hotel poročiti tega čudnega para. Jetniški upravitelj se je zaljubil v lepo gangsterko Boston, marca. V bostonskih zaporih je že več mesecev zaprta znana gangsterka, lepa svetlolasa »Ginger-Mary«, ki je gang-strom posebno dobro služila. Po naročilu svojih prijateljev je svojim žrtvam z avtomatskim samokresom sipala v oči poper, gangstri so pa potlej kradli in ropali. Najprej so nevarno gangsterko zaprli v posebno celico; ker se je pa še dokaj primerno vedla, so jo zaprli v manj strogo celico. Po ameriških Ječah pa pogosto prirede ples, da se ob- mm mm V * I i m / s ameriških gledalcev. Narobe pa pogo-1 8to ugotoviš, da takšna gospodična na- - v. K Weidmannovemu procesu v Parizu. Od leve proti desni: VVeidmann, Mil-lion, Jean Blanc. Pred njimi sede njihovi zagovorniki (od leve proti desni): Moro-Giafferri, Naoult, Rene Jardin, Henri Genaud in AIexandre Zevaes. sojenke nekoliko razvedre; ob takšni pa našli velike kamnitne plošče, ki so priložnosti se je Mary Gingerjeva se- nekoč služile za okras vrat faraono-znanila z jetniškim upraviteljem. Ta vega templja. Na teh ploščah so vkleše je vanjo nesmrtno zaljubil in jo; sane podobe ljudi, ko igrajo neko zna-prosil za roko. | menito igro. To igro, domnevajo, so Oblasti pa ne verjamejo v njeno igrali po ritmu jazza, krotkost, kajti v svoji celici ni imela Iz tega sklepamo, da so Egipčani več popra. Menijo namreč, da je prav, poznali jazz že pred tri tisoč leti, a njena ponižnost njeno novo orožje. smo ga 1111 pripisovali črncem. Kongres zbirateljev sličic iz tobačnih škatlic London, marca. V mestu Hastingsu na Angleškem m je vršil pred nekaj dnevi kongres »Zveze zbirateljev sličic«. Kongresa se je udeležilo več ko 200 članov, zato je društvo vredno nekoliko pozornosti Tukaj ne gre za kvartopirce, ne za zbiratelje poštnih razglednic, temveč za zbir. telje sličic, ki so skoraj v vsaki škatlici angleškega tobaka. Društvo so ustanovili pred letom dni in je edino društvo te vrste na svetu. Ze zdaj ima več ko 200 članov. Ob kar.gresu so priredili tudi razstavo, j Največjo zbirko sličic ima neki gospod Brown. Njegova zbirka ne šteje nič manj ko 60 000 slič:c. Med njimi so tudi slike iz leta 1880. s podobo slavne i pevke Adeline Rattijeve. Brownovo zbirko cenijo na tisoč funtov šterlin-gov. Namesto za pralno mizo, v bolninico Anglež John Yorbey, pisec romanov iz mračnega londonskega življenja, je pred kratkim dva tedna preživel po londonskih beznicah, da bi nabral snovi za svojo novo knjigo.. Izdajal se je za zločinca, ki ga preganja policija in tako se Je spoznal z mnogimi pro-palicami, sleparji in drugimi izobčenci. Zdaj se je John Yorbey vrnil v svoje vsakdanje življenje. Ko je pa te dni lepo oblečen ponoči odhajal iz neke restavracije, ga je spoznal eden izmed njegovih bivših znancev iz londonskega dna in mu zasadil rož v pleča. Ko je zločinec videl elegantno oblečenega pisatelja, Je bil prepričan, da zahaja John Yorbey v njihove brlr ge kot policijski agent in da pri ni vohuni. Zato se je nad njim meščev in ga napadel z nožem. Zdaj moi. radovedni književnik ležati v bolnišnici. K 1501itnemu jubileju parlamenta Združenih držav: predsednik ameriškega apelacijskega sodišča, Charles Evans, govori na slavnostni seji wa-shingtonskega parlamenta. Za njim podpredsednik Garner. Jazz so poznali že stari Egipčani London, marca. Doslej smo mislili, da jgzz izvira od črncev iin da so si godbo te vrste izmislili šele pred kratkim. Pri zadnji odpravi Roberta Monda, ki je vodil izkopavanje v Egiptu, so i London se pripravlja za sprejem francoskega prezidenta Lebruna. Slika kaže grb francoske republike pred West-minstrom. moder baržun, odpne Gwendolyna za ponke na ramenih svoje obleke. Poje, hodi v plesnem koraku gor in dol, se vrti in meče gledalcem poljubčke. Naposled je že prav malo oblečena in ko ob koncu svojega predvajanja zanleše, se naglo dvignejo zavese, dvorano pa napolni tako silno ploskanje, da bi človek skoraj oglušil. V majhnih, preprostih kabaretih pa postane »ljubko slačenje« že surova igra. Vpitje gledalcev Je tako glasno, da si tega ne bi mi«lil, kdor kaj takšnega ni doživel. Pogosto se zgodi, da ljudje skačejo s svojih sedežev in tečejo kar k odru. Prav tako Je, kakor v kakšni pristaniški beznici v Colom-bu, Šanghaju ali kje drugje. „. TUDI NA ANGLEŠKEM Pred nekaj tedni se je s to »umet-nostio« seznanila tudi naša celina. V Londonu je po veliki reklami nastopila neka Američanka, se slekla in — naletela na hladnokrvne gledalce. Tisti, ki so bili poprej proti tej ameriški nespodobnosti, so bili osramočeni. Splošno pričakovane senzacije ni bilo. Zdi se pa, da je celo Amerika sama spoznala nespodobnost teh predstav, kajti ’ pred kratkim jih je za dalj časa pre i povedala. American us. V treh dneh dvakrat poročena London, marca 181etna Jones Brewerjeva, članica Armade zveličanja iz Trubridgea. je mislila, da je postala gospa Maldinova ko se je poročila z dvajsetletnim Ji mora Maldinom. '. + X* s «. » * S +<'+N' ^ ' m M *• M&m Ž 'V ». j W '?Nfc''>r-.o*šv%ss... ■.-< m Nemške čete v Brnu. O TEM DEKLETU GOVORI VES NEWY0RK še nekaj podrobnosti iz življenja Brande Fraisijeve Razen o Hitlerju in Rooseveltu pač ne govore v newyorških listih o nikomer toliko in tako izčrpno, kakor o Brandi Fraisijevi. In to dekle ni ne filmska zvezdnica, ne športnica, ki bi bila podrla kakšen rekord, ne morilka, ne žena kakšnega bivšega kralja. MAJHNA SLIKA Za takšne reči bi bila tudi še premlada. Brand Fraisjeva ima namreč šele sedemnajst let. Kaj bi se dalo še o njej povedati? Marsikaj. Da je zelo lepa, velika, vitka, skoraj preveč, sinje črnih las, ki obdajajo njen enakomerni obraz, velikih črnih oči, kakršne vidimo drugače samo v Holly-woodu in na reklamnih plakatih, z očarljivim noskom, kakor so zdaj moderni, in s polnimi, pa vendar majhnimi usti. Kaj še? Bogata je, ne neizmerno, pa vendar zelo, zelo bogata. Takoj vam lahko postrežemo s številkami: štiri milijone dolarjev ima — nič več in nič manj. Kaj še? Prištevajo jo k tako imenovani družbi. To je vse. Dovolj, da se ukvarjajo z njo vsi newyorški dnevniki, vsi časnikarji in magacinski fotografi, dan za dnem. Kar se kaže Brand Fraisijeva ca newyorških plesih, v restaurantih in nočnih lokalih, kar je nekako stopila zasebnega družinskega življenja, ne mine niti dan, da se ne bi bralo, kje je prejšnji večer jedla, s kom je plesala, kaj bo jutri delala. In vsak dan gledajo Američani njene nove slike. Kaj se o njej ne ve? Neki časnikar jo je nedavno vprašal, kaj jo najbolj zabava. Brez pomisleka je to povedala in — to je bilo še dosti huje! — časnikar je to tudi brez premišljanja zapisal in natisnil. Brand Fraisijeva nosi rada kratke obleke, pleše rumbo, je v nekem newyorškem restaurantu, leta z lastnim letalom in — čemu prav za prav ne? ■— piše pesmi. Ali hočete še kaj več slišati? Ali hočete vedeti, da je članica petnajstih dobrodelnih odborov? Da se trenutno trudi za njeno roko troje do sedem mladih mož iz družbe? (Reporterji, kakor vidite, glede števila njenih oboževalcev niso soglasni.) Ali vas zani-; ma, da se je najslavnejši newyorški; frizer William dve uri mučil, da ji je: napravil moderno pričesko? Oh, Wil~ dramami. Časniki so seveda vsako podrobnost natanko opisali. Naposled so bila sodišča tega sita. Sodniki so razsodili, naj bo otrok nekaj časa pri očetu, nekaj časa pa pri materi. Fraisie je preživel proces komaj za dobro leto. Ko so odprli njegovo oporoko, se je izkazalo, da svojega boja denarja se izda za Bracdo. V arhivih listov najdemo na stotine drobnih izrezkov. Vsi ti izrezki pišejo samo o izdatkih. Do najmanjših malenkosti je ostalo ohranjeno svetu, koliko denarja je šlo za Brandine obleke, za šolanje, za zobnega zdravnika, za vzgojiteljico, šoferje in božična darila. Mala mili- Zjutraj za lepoto - i za zdravje! ni opustil. Oporoka je prepovedovala jonarka je dobivala tudi manjše zne hčeri, ki je ni niti imenoval, ker je imela mati isto ime — da bi z materjo skupaj živela, če se ne bo ravnala po tej prepovedi, jo bo razdedinil in bo vse njegovo premoženje pripadlo yal-skemu vseučilišču. Svojo drugo ženo je določil za njeno varuhinjo. Kmalu pa se je izkazalo, da se mrtvec ne more boriti z živimi. Fraisijeva druga žena, ki se je čutila z oporoko zapostavljena, je zahtevala pred sodiščem povečanje svojega deleža in ga je tudi dobila. Potem je odložila varuštvo nad malo Brando. Brandhra mati pa je zahtevala pred sodiščem varuštvo rad svojo hčerjo, in ker se ni nihče uprl, ga je tudi dobila. Nihče, niti yalsko vseučilišče, ni protestiralo proti temu, da bi živeli mati in hči skupaj. V naslednjih letih, to se pravi v zadnjih desetih letih, je morala mati vsako leto položiti račun o izdanem denarju za svojo hčer pri varuškem sodišču in zahtevati nove kredite. Na ta način je vsa javnost zvedela, koliko ske, da jih lahko porabi po svoji uvidevnosti. Med desetim in petnajstim letom je dobivala vsak teden po štiri dolarje. PRVI PLES Najbolj pa so pisali o Brandi Fraisi-jevi ob njenem »prvem plesu«. Mlada dekleta ameriške družbe se predstavijo javnosti s sedemnajstim letom na prvem plesu, ki ga pri rede njihovi starši. Brandin ples je bil lani v zadnjih decembrskih dneh v največjem newyorškem hotelu. Cele tedne pred njim so se že v časnikih prepirali, kakš.io obleko bo takrat imela mlada Brand. Ko se je v zadnjem trenutku odločila, da bo namestu neke določene obleke, ki si jo je bila naročila, oblekla drugo,-je nastala velika senzacija. Ples je bil zelo razkošen. Udeležila se ga je najboljša newyorška družba. Samo tisoč dve sto petdeset ljudi. Stal je malenkost — petdeset tisoč dolarjev. Samo večerja in zajtrk — ples je tra- XALODONT jal do šestih zjutraj — sta stala skoraj deset tisoč dolarjev, šampanjec dva tisoč dolarjev. Dve godbi tri tisoč dolarjev. In tako dalje in tako dalje. Hotel je bil obdan s privatnimi detektivi, ki so stali več kakor tisoč dolarjev. Določeno je bilo, da ne sme priti na ples nihče, kdor ni osebno povabljen. Tudi fotografa so najeli, da se ne bi vtihotapili kakšni časnikarski fotografi. Vzlic temu pa so menda prišli kar trije na ples. Eden izmed njih je celo z Brando plesal (senzacija). Uradnemu fotografu, ki ga je najela družina, da bi napravil slike samo za družino in goste, so bile vse plošče ukradene. Drugo jutro so izšle njegove slike v najrazličnejših listih. Gostje so razbili za tisoč pet sto Proti škodam na Vaši lastnini (ogenj, fat-vinski vlom, toča itd.) in na Vašem življenju. Poškodbe udov na potovanju v hribe, na vožnjah po železnici, na avtomobilih, smrt doma ali izven doma itd. Vse zanesljivo zavaruje » SLAVIM« JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI D. D. z ekspoziturami v Mariboru in Celju, in podružnicami » Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Novem Sadu, Osijeku Glavni sedež v LJUBLJANI. GOSPOSKA ui. 12. telef. it. 21-76 in 22-76 ČUDNI UBOJE » (UDEN SVEI dolarjev porcelana In stekla. Strokovnjaki pravijo, da so bile orhideje, kožuhi in briljanti, ki so jih videli tisti večer, vredni nad tri miljone dolarjev. »Kje so tisti dobri, stari časi, ko še nismo poznali te prcšmentane ci- „ . ■ „ , . .. . „„„ +vilizacije, 8°spod Pcor zava-šel k vojakom Ko se je vrnil, so se Jrova ,troJČkom. 0 a:’ ne" začeli doma prepiri. V novembru 1921, J navadno zavarovanje, a izkazalo se , j za upravičeno m na moc koristno, je se! nekega dne na nogometno tekmo. * prealanskjm mu On ondod se ni več vrnil domov. Jrodi,a zdrave tr^jčke_ otročički so Leta 1926. sta se sodno ločila. Go-|se j*azvi}ali in rasli na njegovo vespa Brand se je omožila z bogatim J liko veSeije. žal pa srečni oče ni bil newyorškim odvetnikom Watrissom. ♦ kos veiikjm izdatkom, šel je k zava-Tudi Fraisie se je spet oženil. Zdaj | r0valnici in se je zavaroval za pri-se je začel boj za varuštvo nad malo*mer) ,ja jjj ga štorklja spet obdaro- Brando. Ta boj je trajal osem let. V o- j vaja g trojčki. In res ga je pred dili so ga z vsemi sredstvi. Oce in | kratkim spet doletela ta sreča. Hkrati mati sta pred javnostjo razkrivala J mu je ])a zavarovalnica položila v drug drugega, prinašala sta pred so-tzibelko 520.000 dinarjev, dišče intimnosti svojega zasebnega ziv-j ljenja in skušala drug drugega blatiti.* * Osem let je trajal ta boj, ki se je po* Kaj nenavaden primer je pred svoji okrutnosti in brezobzirnosti lah- ♦ kratkim doživela neka južnoafriška ko meril s Strindbergovimi zakonskimi Znano je, da se da na Angleškem zavarovalnica. Posrečilo se ji je namreč pridobiti med svoje zavarovance nekega črnskega kneza. Svoje življenje je zavaroval za 5000 funtov. Deleže bi moral plačevati >> zlatu. Ko je pa prišel zastopnik zavarovalnice k njemu po denar, mu je hotel knez po vsaki ceni vsiliti namesto denarja 1(1 žensk. Trdil je, da je vsaka izmed njih vredna deset volov, voli so pa zdaj precej dragi. Tako In zastopnik napravil povrh še dobro kupčijo. Žal se pa zadeva ni dala urediti v čmče-vo zadovoljstvo. Pred kratkim so doživeli v Two-kenhamu na Angleškem razburljiv dogodek. V neki dvonadstropni hiši je v kleti nastal požar. Ker je pihal močan veter, se je ogenj na mah razširil tudi na zgornja nadstropja. Ljudje so stali na ulici, gledali, kako se širi požar, a pomagati niso mogli. Vhodi so bili že vsi v plamenih. V drugem nadstropju je bilo pa deset otrok. Kaj storiti? Sreča v nesreči je bila, da je dvema pogumnima človekoma šinila v glavo rešilna misel. Pometali so na dvorišče žimnice in rjuhe. Ljudje so jih napete držali in otroci so drug za drugim poskakali nanje. Tako se je posrečilo rešiti vse otročičke, ki bi skoraj našli smrt v plamenu. * Že velikokrat se je pokazalo, da so ljudje s telesnimi nedostatki marsi- česa zmožni. Posebno pokažejo svoje zmožnosti v zavodih. Da bi se pa udejstvovali v javnem življenju, o tem ne slišimo pogosto. Zdaj pa poročajo iz Bukarešte, da imajo na enem izmed najprometnejših križišč gluhonemega stražnika. Svojo službo opravlja baje odlično, boljše od normalnega stražnika, ker se ne more nihče z njim pogovarjati. Odkar je gluhonemi prometni stražnik, sc na križišču ni pripetila še nobena nesreča. Na hodniku pa stoji drug stražnik in ima samo to dolžnost, da daje tujcem pojasnila. Norveške oblasti se bore s tihotapci platinastih lisic Oslo, marca. Odkar se je nekemu gojitelju srebrnih lisic posrečilo vzrediti neko posebno vrsto lisic platinaste barve, so norveške oblasti ukrenile vse, da bi preprečile izvoz teh dragocenih živali. To pa zato, ker razen na Norveškem še nikjer drugod ne goje takšnih lisic; Norveška bi tako izgubila veliko dohodkov, če bi tudi v drugih državah gojili platinaste lisice. Kljub temu so že večkrat poskušali stihotapiti platinaste lisice iz Norveške. Tako se je pred kratkim odigrala blizu norveške obale prava tekma s tihotapci teh redkih živali. Neki carinik je opazil, kako se je neznancem posrečilo spraviti nekaj živih lisic na ladjo, ki je pravkar odrinila od obale. Za ladjo je pri priči odhitel čoln s cariniki. Ko so se ji približali, so začeli s palube s strojnico streljati nanje. Vendar se jim je naposled le posrečilo priti na ladjo. Preiskali so jo in našli dva para platinastih lisic, ki so jih hoteli tihotapci prepeljati na Francosko. [Vrata v zvonik je zazidal Rim, marca. V vasi Cognetanu se je te dni prl-[petll zanimiv dogodek. Zidar Goldoni [je popravljal cerkveni zvonik, a ko Je [delo končal, mu cerkvena uprava ni [hotela takoj izplačati računa. Vsi poskusi, da bi prišel do svojega [denarja, so bili zaman. Goldoni se je [naposled odločil, da bo cerkveno upra-!vo k izplačilu računa prisilil. Zazidal ► je vrata, ki so držala v zvonik in je ■ tako ostala vas nekaj dni brez zvo- ► nenja, ker nihče ni mogel v zvonik, [Naposled so morale posredovati obla-[sti. Med cerkveno upravo in Goldoni-[jem je vendarle prišlo do sporazuma. Se isti dan so v' vasi Cognetanu spet Iznajdljivost lastnikov raznih go-J zapeli zvonovi, stiln in restavracij je včasih res kart zavidanja vredna. S takšno iznajd-t Človek Z VakoVO hOjO ljivostjo, kakor neki restavrater v J Newyorku, se pa najbrže ne more J Natakar John Bolenjer je več let ponašati noben drug na svetu. Svojo J služboval v neki restavraciji v Den-restavracijo je namreč preuredil po-*veru v Združenih državah. Pred krat-polnoma v arktičnem slogu. Le kako.Jkim mu je pa ravnatelj odpovedal boste vprašali. Po zidu je razobesil J službo in John je ostal brez kruha. To vse strahotne priprave, ki mora biti J je mladeniča tako prizadejalo, da je z njimi opremljena vsaka arktična J dobil živčni napad, ki mu je pustil odprava: puške različnih vrst, snež-Jhude posledice. John Bolenjer zdaj ne čevlje vseh vrst, pristne mokasine J namreč lahko hodi samo nazaj. Ko in kože čudnih arktičnih živali. Da J so ga stražniki videli na ulici, so ga bi bilo tudi ozračje res v arktičnem X pri jeli, ker so mislili, da je pijan ali stilu, je iznajdljivi restavrater pri J pa da brije iz njih norce. Zdravniki, neki tovarni parfumov naročil pose-! ben parfum, ki diši po arktičnih dre-! vesih in lišajih. Lahko si mislite, ka-' ko se bogati Newyorčani, željni pustolovščin, počutijo v tej restavraciji.! ki so ga pregledali, so pa ugotovili, da je John Bolenjer nevarno zbolel; upajo pa, da ga bodo kmalu ozdravili. Nesrečni mladenič je že nekaj časa v bolnišnici, a še zmerom hodi samo nazaj. Novela »Družinskega tednika" POTA USODE Napisal H. Bethge Pozvonilo je. Rudolf je vstal izza pisalne mize, odložil cigareto in odšel na hodnik odpirat. Pred njim je stal mlad, svetlolas mladenič simpatičnega obraza; lahuo se je priklonil in vprašal, ali bi gospod kupil kakšno razglednico, ki jo je sam naslikal. Po dva dinarja so. Rudolf si je ogledal razglednice. Kar čedne 60 se mu zdele, zato jih je nekaj izbral in dejal: »Tehle pet bom vzel.« Dal je mlademu možu kovanec za dvajset dinarjev, a ta ni imel drobiža, da bi mu vrnil. »Ce dovolite, bi izmenjal 6podaj v kakšni trgovini,« je rekel mladenič, se spet lahno priklonil in že hitel po stopnicah, da bi izmenjal denar. Rudolf se je vrnil nazaj za pisalno mizo. Nekaj časa je delal, gledal na uro in zmajeval z glavo. Ko je pretekla že cela ura, je zamišljeno pogledal predse in porogljiv nasmeh je preletel njegov obraz. Razmere so ga pokvarile, si je mislil. Škoda ga je; simpatičen je. A molil se je, kajti niti slutil ni, kakšna tragedija se je med tem odigrala. Mladi slikar Alfred jo hotel skočiti v trgovino na drugi strani ceste. A prehitro je stekel čez cesto, izognil se je nekemu avtomobilu, ni pa opazil tramvaja. Ta ga je zgrabil in nekaj metrov vlekel za seboj. Ko se je ustavil, je ležal Alfred brez zavesti in z okrvavljeno glavo zraven tračnic. Brž so poklicali bližnjega izvoščka in nevarno ranjenega odpeljali z bolnišnico. Tam je več tednov visel med življenjem in smrtjo. Pri nesreči mu je zlomilo nogo v stegnu, zmečkalo mu je prsni koš, najhujša je bila pa nevarna rana na lobanji; njegovo življenje jo bilo na kocki. Njegova sestra Ani, po poklicu bolniška strežnica, ga je negovala z ganljivo vdanostjo. V službi je bila sicer v nelri drugi kli- niki, a zdaj se je preselila k bratu in je vse storila, da bi nesrečnežu olajšala bolečine. Nekaj časa se je zdelo, da je ves zdravnikov trud zamau. Potlej se je bolniku obrnilo na boljše; vrnila se mu je zavest in začel je celo govoriti, čeprav le počasi in s tihim, zatikajočim se glasom. Nekaj dni pozueje — kilo je proti večeru in zadnji sončni žarki so zlato-rdeče prodirali v pobeljeno bolniško sobico — jo skrb spreletela bolnikov obraz. Poklical je sestro in sedla je zraven njega. S težavo, v pretrganih besedah ji je pripovedoval, kako je prišlo do nesreče. Prosil je sestro Ani, naj stopi čimprej k tistemu gospodu in naj mu vrne desetak, ki mu ga je ostal dolžan. Po njegovem nemirnem glasu je sestra spoznala, kako zelo mu je to na srcu. Ani mu je obljubila. , »Doslej je prav gotovo mislil, da 6em slepar,« je končal bolnik. Govorjenje ga jo silno utrudilo. Zatisnil je trudne oči, nekaj časa srepel predse, potlej je počasi zaspal. Drugo popoldne se je Alfredovo stanje poslabšalo. Nepričakovano je nastopila huda vročina, srce mu je začelo popuščati. Vse zdravnikovo prizadevanje je ostalo brez uspeha. Nekaj dni pozneje je v popolni omedlevici izdihnil. Pokopali so gn. Ani je bila strahovito potrta. Izprosila si je nekaj tednov dopusta, ker je bila na moč potrebna počitka. Nekega dne je vzela desetak in pozvonila na vratih stanovanja, čigar naslov ji je dal Alfred. Potlej je Rudolfu povedala vse, kar so je zgodilo. Molče je položila desetak na pisalno mizo in pripomnila, kako je brat 6krbel za to, da dobi gospod denar nazaj. Zdelo se mu je nekaj strašnega, da bi ga imel za sleparja, čeprav ga ni poznal. Rudolf ni našel besed. Prijel se je za senci in oči so se mu zmračile. »Vsega sem jaz kriv,« je rekel z zlomljenim glasom. Le zakaj sem ga poslal menjat denar.« Ani je zmajala z glavo. »Nihče ni kriv,« je mirno odvrnila. »Takšna so pota usode.« »Kako me morate sovražiti...« »Sovražim usodo, ne vas,« je odvrnila Ani. Rudolf je nekaj časa potrt korakal sem in tja, ves v otožnih mislih. »Ali mi ne bi hoteli pokazati njegovega groba?« je potem vprašal. »Rad bi mu nesel vsaj nekaj cvetlic.« »Rada,« je odvrnila; dogovorila sta se, kdaj bosta skupaj obiskala grob. Bilo je sončnega jesenskega popol- dne, ko etn se sestala. S seboj sta prinesla hortenzij in krizantem in z njimi brez besed okrasila svežo gomilo. On se je zavedal, da stoji ob grobu mladeniča, ki ga je samo enkrat bežno .videl in ki bi bil še pri življenju, če bi on imel takrat v žepu desetak. Tudi v Ani so divjala čustva. Ko sta odhajala s pokopališča, je Rudolf nemo poljubil njeno roko. Srečala sta se spet na sprehodih v parku. Posedala sia v skriti kavarni na robu majhnega, z vrbami obdanega jezera; opazovala sta ponosne labode in kramljala. In zgodilo se je ono čudno. Sešla 6ta se kvečjemu trikrat, štirikrat in že sta vedela, da se ljubita. Najprej sla se tega skoraj prestrašila, potlej sta se pa vsa srečna predala žaru 6vojega doživetja. Sklenila sta, da se bosta poročila. Ko sta lepega dne prihajala e pokopališča in pohajkovala po parku, sta se ustavila ob jezeru, da bi opazovala žar sončnega zahoda. In Rudolf je zamišljen menil: »Čudno, moral je umreti, da sva se našla. Če ne bi bilo te nesreče, ne bi nikoli zvedela drug za drugega.« »Takšna so pota usode,« je tih« rekla Ani. Nežno se je privila k njemu in ga poljubila. IBodite zmerom veselil Učinkovita večerna toaleta iz bleščeče se atlas svile. Posebno se poda vitkim dekletom. CRKOVNICA It. 8 A H T O A S I L K S R L A R R O S I D J T A D E S 0 N U K A N N E A J liko presnega ma&la, dobro odišavite in z žlico polagajte na posamezne koščke zelene. 3 Ploščiee s kavnim nadevom: 8 beljakov, ki so vam ostali pri kuhi, zmešajte z 28 dekami sladkorja v trd sneg in počasi primešajte 82 dek zmletih belih mandljev. Ter‘o namažite na dobro pomaščeno pekačo kakšnega pol prsta na debelo in svetlorume-no zapecite. Ko se ohladi, zrežite na rezine in nadevajte s temle nadevom: štiri žlice močne kave prekuhajte z 10 dekami sladkorja in shladite. 1(3 dek presnega masla pa zmešajte s 4 rumenjaki, primešajte mivlo kavo in e tem namažite ploščice. Ce vam je ostalo kaj mandljev, jih vtaknite sem in tja v nadev. 4 Snežno kepice: Iz 25 dek moke, 13 dek presnega masla, nekoliko soli, osminko litra smetane, štirih rumenjakov in 1 deke sladkorja napravite testo in ga pustite kakšni dve uri shajati. Potlej ga prav tenko razvaljajte in zrežite v štirioglate krpice. Z ogali jih sprimite in jih polagajte v vročo mast, da se rumeno zapeko. Na mizo jih postavite s kakšnim sadnim sokom in potresene s sladkorjem. Kaj bo ta teden na mizi? Jedilnik za skromnejše razmere Četrtek: Vampi s krompirjem. Zvečer: Palačinke, čaj. Petek: Cvetačna juha, krompirjevi svaljki, solata. Zvečer: Polenta, kava. Sobota: Golaževa juha, praženec. Zvečer: Jetrna pašteta, kava. Nedelja: Goveja juha s prepečenim kruhom, pražen riž, polpeti, solata. Zvečer: Ocvrta jajca. Ponedeljek: Telečja obara, žganci. Zvečer: Krompirjeva solata, čaj. Torek: Goveja juha, špinača, krompirjev pire. Zvečer: Krompirjeva solata, čaj. Sreda: Kisla repa, svinjski parklji, krompir. Zvečer : Pražena jetra. Jedilnik za premožnejšo Četrtek: Zelenjavna juha1, goveji zrezki v omaki, krompirjev pire. Zvečer: Polpeti, solata. Petek: Fižolova juha, ocvrte ribe, solata. Zvečer: Zdrobov narastek, kompot. Sobota: Krompirjeva juha, makaronova potica, zelena z možgani.3 Zvečer: Pljučka s krompirjem. Nedelja: Goveja juha z rezanci, nadevane telečje prsi, pražen krompir, mešana solata, ploščice e kavnim nadevom," kompot. Zvečer: Mesna solata, pecivo, čaj. Ponedeljek: Kislo zelje s prekajenimi rebrci, krompirjeva solata. Zvečer: Snežene kepice,* vanilijev kipnik, čaj. Torek: Cvetačna juha z rižem, telečji zrezki, motovilec. Zvečer: Palačinke, kompot. Sreda: Kruhova juha, prepečena gnjat, tnožganji kipnik. Zvečer: Cvetačna solata, kranjske klobaso. Pojasnila: 1 Zelenjavna juha: Nekoliko repe, zelene, peteršilja, pora, štorov od zelja, ohrovta in cvetače zrežite na kocke in jih kuhajte v slani vodi eno uro in pol. Juho potlej precedite in jo postavite na mizo čisto ali pa zakuhano. * Zelena a možgani: Ostrgano zeleno skuhajte v 6laui vodi do mehkega, potlej pa zrežite na tanke rezine. Rezine povaljajte v raztepenem jajcu in moki in jih na masti ocvrite. Zložite jih v vročo posodo. Medtem pa olupljene telečje možgane za pet minut vtaknite v vrelo slano vodo; pustite, da 6e odteko. Potlej jih z žlico raztrgajte in zmešajte z jajcem in neko- PREMIKALNICA ZAKOPANE POGUBLJENJE SKARUČINA HOFMANNSTAL INICIJATIVA ANANIJA Te besede premikaj tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah dve mesti in reko v Jugoslaviji. CRKOVNICA St. 9 RADI&KAŠIRO OOZŠI O T V C Z K VDOILZDG1AA O O GZ 8 A Z O R K K JZLOČILNICA : Vsebina, akumulator, aparat, Ti-: rana, carina, svetloba, ojnice, Eg-\ mont, Nevada, zdravje, oligocen, Julija, biser. Iz vsake besede vzemi po dve zaporedni črki in sestavi iz njih pregovori KAKO SE IZNEBITE KCHfidaVUV ? POSETNICA «. 9 Zajedavci v koži niso nič drugega kakor maščoba, ki se je nabrala v znojnicab. Navadno se pojavljajo na čelu, bradi in na nosu. A zakaj jih nekatere ženske nimajo, druge imajo pa neprestaro sitnost z njimi? Zato, ker imajo nekatere suho kožo, druge pa preveč mastno. Prav zato se zajedavci navadno ne pojavljajo na licih, kjer koža izloča manj maščobe. Tako ne boš nikoli opazila zajedavcev n? *♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ALBS A. VIRANT JAVORNIK Kaj je ta gospod po poklicu? SESTAVLJALNICA ; KAP LEN JČA EPA SAL MJE VSA* ESE EKA | Uredi te skupine črk t&ko, da ti* bodo dale pregovor! > MAGIČEN KVADRAT it. 7 ? 1. A A A A A | 2. A D D 1 I | 3. K L N N N | 4. N O O O O | 6. P P P P T | Pomen besed: 1. riba; 2. sveta j slika; 8. dogodek iz sv. pisma; 4.♦ električen tečaj; 6. način boja. j Besede se berejo v navpičnih in* vodoravnih vrstah enako, | V KVALITETI. KROJU IN IZDELAVI NEDOSEGLJIVE. V NIZKI CENI BREZKONKURENČNE Krlianka: Vodoravno: akademija, Atil«, anoda Dl, Aron, Rab, oko, fkar, ne, Marija, Avar, ep, berilij, lehn, Ilirec, Ig, Kana, Alt, Jih, vaba, Ji, Adela Ilija, A In fllnija. — N 9 v p I A n o : anomalija, Atika, egida, ki, oreh, Heb, mIc, ipak, I«. Darij. Bava, okarina, mana, Labin, in, rabi, ali. Jordan, Vera, Ji, Adana, Eliia, aberacija. Zlogovnua: Karavana, drobtina, ohiorje. BJaviua, sopara, epruveta, Ruanda, akvarij, dvigalo, pepfln'ca, rariteta, edinost, pijanec Italija, Ratilor Mn nka Hi'arlJ Irjrma, tre palnica. — Kdor ir -ad prepira, hitro napravi prijatelje. •topni««: Karavar.a, skarabej, lekarnar, skakalec, Polikarp, predikat, keramika. Ljubka spomladanska oblekea iz svetlega volnenega blaga, ki odgovarja vsem zahtevam pomladanske mode. Posebno učinkovito je nagubano krilo in nabran životek. ‘Eden izmed znanilcev pomladi s pisanimi cvetlicami, robidnicami, oreški in celo polževo hišico, povrh vsega pa pisan pajčolan namesto bistrega studenčka. te. SAM POGLED V NAŠE IZLOŽBE VAS PRIJETNO PRECENITI IN VABI ZA NAKUP. DRUŽINSKI TEDNIK V VSAKO SLOVENSKO HIŠO! *3. m. 1«« DRUŽINSKI TEDNIK koži, ožgani od sonca. Kajti takšna koža nikoli ne izloča preveč maščobe. Zajedavci se lahko strahovito hitro množe. če je samo ena znojnica že zamašena, maščoba kmalu zamaši tudi druge v okolici, in sicer tem hitreje, ker so v tej maščobi tudi različne bakterije. Zato iztiskanje zajedavcev dosti ne zaleže. Znojnice se namreč na ta način ne dado popolnoma izčistiti in čez nekaj dni so spet zamašene. Iztiskanje ne samo ni prijetno, ampak tudi ni koristno za kožo. Zajedavci se pa dado s pravilnim Zdravljenjem popolnoma odpraviti. Najvažnejše je, da se iznebiš odvišne maščobe, in sicer z natiranjem z milom. Pomoči kos vate v toplo vodo, ožmi in dobro namili. S to namiljeno Vato natiraj tisto mesto, kjer imaš zajedavce. Vato pogosto menjaj, sicer boš klice, ki so zlezle iz znojnic, prenesla še na zdrave znojoice. Ce imaš veliko zajedavcev, se ne umivaj z gobo, temveč zmerom s čisto Vato ali s čisto belo krpo. Vato vrzi potem proč, krpo pa lahko prekuhaš. Važno je dalje, kakšno milo uporabljaš. Dobro je prav za prav vsako milo, ker z vsakim prej ali slej dosežeš uspeh. Toda najboljše je žvepleno milo. To uporabljaj toliko, kolikor ga preneseš. To se pravi, če koža na obrazu količkaj pordeči ali se vname, ga rabi bolj zmerno. S tem milom se natri nekajkrat ca dan. Ko si kožo očistila zajedavcev, je koža na tistem mestu zelo občutljiva. Znojnice so odprte in zdaj moraš v prvi vrsti skrbeti za to, da jih boš zaprla. To boš dosegla z limonovim sokom. Navij na zobotrebec majhen košček vate, vtakni ga v košček limone, potlej pa prenesi ha odprto znojnico. Za vsako znojnico vzemi čisto vato. če je koža še preveč mastna, uporabljaj namesto limone SOodstoten alkohol. ZDRAVE Kockasto blago — velika moda Stroga gospa Moda bo imela letošnjo pomlad upravičeno zadoščenje. Kajti njena, zapoved: »Kocke — velika moda« se natanko izpolnjuje. Da jih ne bi mogle prav nikjer Izpodriniti in se jih otresti, so se vtihotapile celo med najintimnejša oblatila. Tako vidimo lahka kockasta tvoriva' pastelnih barv kot okras pri finem, enobarvnem perilu. Naramnice, lepi 'vložki in drugi okraski — vse je v skladu z veliko modo. Da o robčkih sploh ne govorim! Plašč ima ovratnik iz kockastega blaga, če že ves ni takšen. Prikupno, v globoke gube položeno krilo je iz kockastega blaga. Jopica »vleče« s svojim prednjikom iz kockastega blaga; samo rokava in hrbet so enobarvni, in sicer v skladu s tonom krila. Enobarvno krilo zahteva, da ga poživiš z bluzo iz kockastega blaga, ali ji pa prišiješ vsaj takšen ovratnik in zapestnice. Morebiti boš mislila, da se je vsaj klobuk izognil te izdajalske snovi. Kaj Se! Velika petlja iz kockastega tafta kraljuje na njem ta prijazno kima soncu. Na športnem klobuku je samo ozek kockast trak. Ker je že tudi dežnik podlegel veliki modi, se ji najbrže tudi torbica ne bo prav dolgo upirala. Iztaknili smo pa že celo rokavice, ki imajo zgornji del prešit v smislu kock. Stare obleke si mnogo obetajo od zmagoslavnega pohoda velike mode. Naj bo torej novo ali staro, obleka ali klobuk, kocke bodo vsemu vdihnile pečat pomladi. Kockam dovoljuje moda sleherno predrznost: samo nekoliko okusa in uresničile se bodo neverjetne možnosti. Skratka: refren pomladne modne simfonije je: Kocke — velika moda! In še nekaj! K vsemu temu namreč spada ozek pas. Krila, oblekce, popoldanske in večerne, vse bo mahedralo okrog nas. Le kako naj bo nagubano krilo ljubko, če se nam ne zdi, ko da bi prihajalo iz čisto ozkega pasu? Ali ni sicer tako okorno, ko da bi ga nataknili na kol? S tem pa ne rečemo da morate obleči nedrček svojih babic, ki v njih niti dihati niso mogle, čeprav si za svoj ideal niste ravno izbrale »ploha« ali pa prekle. Velja pa poudariti, da se boste morale nekoliko »pretegniti«, in sicer — po stari navadi — nevidno. 2. Za trebušne mišice: S hrbtom lezi na tla, noge dvigni nad glavo in jih počasi in popolnoma iztegnjene pomikaj navzdol, čim počasneje, tem več koristi boš imela od vaje, ker je odličen trening za trebušne mišice. Če imaš kaj trebuščka, se ga boš s to vajo prav gotovo iznebila. kati vsak dan, redno zjutraj in zvečer, preden ležete. Lasje bodo postali svetli in mehki. Pa ne samo to: s stalno masažo lasišča boste doprinesli tudi k lepoti polti na obrazu, kajti mišice na licu in na lasišču so med seboj v zvezi. Zato bo-te z vsakodnevno masažo lasišča, masirali tudi svoja lica. če lase redno ščetkate, se vam jih ni treba tako pogosto umivati. Dovolj je enkrat na mesec ali nekoliko dalje. Za umivanje las si pripravite tole mešanico: dva rumenjaka, dve žlički ruma ta ena žličko ricinovega olja. Vse dobro premešajte ta s tem dobro natrite lasišče. Pustite osem do deset minut na glavi. Potlej si pripravite milnico od katranovega mila in se s tem dodobra izmijte. Izplakujte v mlačni čisti vodi. Ko si ščetkate lase, nikar ne pozabite vsakokrat z belo platneno krpo obrisati ščetke. Kajti sicer bo ves vaš trud zaman. S ščetkaniem las s ščetko dvomljive čistoče si boste lase prej pomastili kakor očistili. kdo. ie suU? Kdo je »normalen« še ni točno ugotovljeno. Vendar so pa že sestavili različne teže v primeri z vitkostjo človeka, ki o njih povprečno lahko rečemo, da so skoraj pravilne. Zdaj pa prosim, preberite povprečne številke, razmerja med težo in velikostjo in — izprašajte svojo vest. Pri velikosti 1,50 m: moški 48,1 kg, ženska 45,1 kg. Pri velikosti 1,55 m: moški 53 kg, ženska 49,8 kg. Pri velikosti 1,60 m: moški 58,4 kg, ženska 54,8 kg. Pri velikosti 1,65 m: moški 64 kg, ženska 60 kg. Pri velikosti 1,70 m: moški 70 kg, ženska 65,6 kg. Pri velikosti 1,75 m: moški 76,4 kg, ženska 71,6 kg. Kako daleč smemo še naštevati te številke? Prof. Burgsch meni, da še nekako gre z vašo težo, če je za 10 do 20 odstotkov pod povprečno težo. Pri 20—30 odstotkih manj je vaša mršavost srednja, čez 80 odstotkov ste pa že presuhi. V drugo smer navzgor pa ti odstotki veljajo za debelost. Nega las je neobhodno potrebna za vašo lepoto Dosti žensk posveča veliko pažnjo svojim lasem ta pričeski, ta prav imajo. Kajti lepo počesano žensko je pri-jetao pogledati. Zmerom je videti čista ta elegantna. Da boste pa imeli lepo pričesko, še ni dovolj, da si daste napraviti trajne kodre. Za nego las je neobhodno potrebna tudi ostra ščetka. Ko se ščetkate, ne smete las pritiskati h glavi, temveč z eno roko primite pramen las in ga s Ščetko reka j krat podrgnite od spodaj navzgor, prav do konca. Pri korenu las nefcoliko pritisnete, ker to lasišču zelo dobro de. Tako ščetkajte lase pramen za pramenom, dokler niste oščetkali vseh las. Pri tem ne smete biti preveč občutljivi in kar dobro pritisnite, posebno pri korenu. Važno je, da se navadite lase ščet- Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«! VAJE 1. Za ozek pas in gibčne noge: Vajo moraš delati z izteg- njenimi nogami. Desno nogo postavi pred levo. Telo obrni za četrtino obrata proti desni, pripogni se in se s prsti leve roke dotakni tal pred desno nogo. Drugič ponovi vajo z levo nogo in desno roko. — Te vaje ponovi izmenično dvajsetkrat. pA^aktccM nasveti Če je bršljan izgubil liste, pogosto lahko dosežete, da iznova vzbrsti, če vejico ovijete z vlažno vato, ki pa mora kajpak zmerom ostati vlažna. Stene ne pozabite zavarovati z lepenko. Čipke se med pranjem najraje strgajo. To lahko preprečite, če jih na-vijete na steklenico in počasi vrtite v skledi z mlačno milnico. Prav tako jih večkrat splaknite in pustite na steklenici, da se posuše. Ostale bodo tako gladke, da je vsako likanje odveč. 3. Za prožen hrbet: Za to vajo sta potrebni dve. Sedi na tla z iztegnjenimi nogami in iztegnjenimi rokami; dlani upri v tla. Napni mi-šce! Druga naj se ustopi za teboj, dlani naj upre v tvoj hrbet, tik pod lopaticama, in naj počasi pritiska nanj, in sicer tako dolgo, dokler ti gornjega života ne potisne v smer nog. Idealna žena 10.000 moških »Idealna Angležinja« je po rezultatu ankete, ki jo je razpisal angleški dnevnik »Daily Express« za svoje bralce — srednje velikosti, kostanjevih las, preprosto a okusno oblečena in ne uporablja rdečila ta ličil. Da bi odgovorili na vprašanje, kakšno ženo si prav za prav povprečen Anglež želi, je list stavil svojim bralcem 25 vprašanj, ki jih je nanje poslalo 10.000 natančne odgovore. Rezultat je v marsičem presenetljiv. Od vseh deset tisoč bralcev si jih samo 630 želi lepo ženo; 8.250 bi bilo pa zadovoljnih, če bi bila njihova izvoljenka samo ljubezniva in privlačna. Od vseh deset tisoč odgovorov se je samo 280 moških izreklo za močno napudrane ta našminkane ženske. Zvečine tudi niso zadovoljni, da se ženske pudrajo ta šminkajo vpričo ljudi. Od desetih moških sedmim bolj ugajajo naravno negovani nohti, kakor pa naJoščeni ali celo pobarvani. Po okusu štirih petin vseh teh moških naj bi nosila Idealna Angležinja le čevlje s srednjo visoko peto. neprestano opozarjali r\a »Bayer«-jev križ na Aspirin>odbujale. Makov cvet, gejšaja, je bila živa dobrota, dokler jo je človek ubogal. Priporočljivo je bilo celo, da jo je človek hitro ubogal. Drugače se je utegnila izpre-ineniti v besnečega vraga. Kiku je stala potrpežljivo kakor kip pred ogledalom. Jagoda je brodila z glavnikom po njenih gostih, črnih laseh. Ni ji bilo prav všeč, da je morala posoditi svojo najlepšo obleko, zato ee je nad mladim dekletom maščevala, ko jo je česala. Njeno česanje ni b. brez bolečin. Toda niti Črta na Kikinem obrazu se ni izpremenila. Trstika je imela med tem polne roke dela. da ji je nanesla na obraz debelo, belo plast pudra. In dokler ni bila ta plast suha, je moral biti obraz miren. Tako, zdaj je treba še spodnjo ustnico pordečili, zgornja ustnica pa ostane bela! — Trstika je zadovoljno opazovala svoje delo. Še dišave v lase in na ušesa — »kakor prava gejša si, mala Kiku. Ne. ne boj se. Saj ni tako hudo! Glej samo, da ne bo od tebe zahteval, da bi igrala na eamisen. Najbolje je, da takoj naviješ gramofon ! In potem bodi zelo oprezna, ko ti bo natijal salte, še bolj pa pri tisl'h I močnih, pisanih pijačah, ki prihajajo iz tujine... Te pijače so močnejše od tvoje glave. Saj veš, da mora gejša zmerom...« j Nasveti so begati okoli Kiku kakor I roj komarjev. Samo nejasno jih je slišala, tako ji je šumelo v ušesih. I Njeno plašno, drobno srce je prestra I šeno utripalo. Domotožje se je je lotevalo. Dve debeli solzi zapuščenosti sta 66 ji hoteli odtrgati iz oči. Kiku se je prestrašila do dna duše. Kako 6trašno, če l>o morala zdaj jokati! Solze ji bodo pokvarile obrazi Kakšna sramota bo to za Makov cvet, za njo samo in za vse mesto gejš! p n 11♦ 'n e d• i ■c Novela „Družinskega tednika** SLEPA Napisal Erich Kording Ko smo ee že dalj časa poznali, me Je stari gosjmd nekega dne povabil na kavo in tako sem spoznal tudi njegovo hčer. Bila je slepa. Bila je vitka in še precej mlada. Od očeta sem zvedel, da je stara pet in dvajset let. Njen bledi obraz ee mi je precej zdel znan in zmerom znova mi ie rojilo po glavi vprašanje: le kje si videl ta obraz? Pozneje, na poti domov mi je prišlo na um — bila je podob-ha ganljivemu obrazčku »neznanke s Seine«. Da, zdela se mi je celo kakor •estra te deklice, s 6vojim nežnim, •koraj otroškim obrazom. Vselej me je prevzel nenavaden občutek, kadar je dekle pri pogovoru, ali kadar je po •lušala. podzavedno uprla svoj v daljavo uprti pogled vame. Takrat ee je •koraj zdelo, ko da ne bi bila slepa, ko da bi videla več, do6ti več kakor drugi ljudje. A v resnici je bila slepa. In lepega dne, ko sva se že pobliže poznala, mi je pripovedovala, kako ee je zgodilo. Tiho, z mrtvim pogledom, uprtim v megleno daljavo, kakor da bi nekaj Iskala, je pripovedovala: >2e skoraj osem let bo tega. Izpolnila sem ravno osemnajst let. Takrat •e je zgodilo, da je krogla ugasnila — ne moje življenje, temveč samo mojo luč.« Mirno si je popravila lase, ki so ji ušle preko desnega senca skoraj do obrvi. Opazil sem precej veliko brazgotino, ki je bila še razločno vidna. Rahlo je prikimala in začela tiho pripovedovati: »Stanovali smo takrat v bližini U. Moj oče in jaz, kajti mati mi je umrla že več let poprej. Imela 6va še 6tarega slugo in nekaj druge služinčadi, kolikor je pač potrebno pri takšnem majhnem podeželskem dvorcu. Dosti dela tako in tako ni bilo. Moj oče je moral takrat večkrat službeno odpotovati. Tako tudi tiste dni, ki hočem o njih govoriti. Mirne vesti me je pustil samo, e slugo in služinčadjo — kaj naj bi ee mi tudi zgodilo? Nikoli nam niti na misel ni prišlo, da bi se lahko primerila kakšna nesreča Samo, kadar sem šla od časa do časa v mesto, da sem kaj nakupila ali koga obiskala, me je včasih srečal neki moški, čigar pogled mi je povzročil doslej neznani občutek strahu. Zakaj, tega sama dolgo nisem vedela. Kosem ga presenetljivo pogosto videla, eem opazila, da me zalezuje, da povsod prekriža mojo pot. In tako sem si tudi jaz o priliki ogledala tega moža bolj natanko, kolikor sem pač mogla, ko sva ee srečala. Prestrašila sem se. ko eem pogledala v njegov obraz. Bil je videti še’ mlad, a zanemarjen, brez volje in kljub temu 6urov in predrzen, da me je kar spreletala groza. Odslej eem poskušala, da bi 6e mu ognila s poti. a takšno majhno mesto! Zmerom znova sem ga videla. Pripovedovali so mi tudi. da veliko pije, skupaj z nekim pajdašem. Nekoč, ko je moj oče odpotoval, kakor sem že povedala, sem delala' na vrtu. V svojo grozo sem zagledala tega moža, ki je šel vzdolž ograje in pro-dirno buljil vame. Ko je opazil,^ da sem ga videla, je odšel glasno žvižgajoč naprej, kakor da bi prišel slučajno tod mimo. Potlej ga več dni nisem videla; mislila 6em že, da je res prišel 6lučaino. Zato tudi nisem o tem nikomur ničesar povedala, kakor sploh nisem nikomur pravila o njem. Čemu tudi? Pozneje — prepozno 6em pač spoznala, kako napak sem storila. Nikoli v svojem življenju ne bom pozabila strašne noči, ki je prišla nato. Bilo je dan poprej, preden naj bi ee vrnil moj oče s potovanja. Bilo je zelo slabo vreme, deževalo je in zunaj je divjal vihar. Naša hiša je bila stara, majhna vila V zadnjem delu poslopja spodaj je bila soba služkinje, v prizidku je stanoval sluga. Moja soba je bila ■podstrešna in je ležala zgoraj na nasprotni strani. Vse vem še tako. ko da bi se zgodilo včeraj. Najbrže sem spala že nekaj ur, ko sem ee na lepem prebudila.• Ne-' kakšen šum me je prebudil, opozoril Ko eem ee vzravnala, eem slišala najprej samo zavijanje vetra in dežne kaplje, ki so udarjale na streho. A potlej — čutila sem, da je nekaj ? hiši, -kar ne'bi smelo bitil Mlada neizkušena in sveža, kakor sem bila. sem skočila s postelje, hitela sem k vratom, in jih odprla. Hkrati sem zunaj prižgala električno luč. Za trenutek se mi je zameglilo pred očmi. Nepričakovano sem namreč zagledala moškega, ki je bil oddaljen le nekaj korakov o I mene, na zadnji stopnici, ki so držale v prvo nadstropje. Takoj eem ga sno-znala, bil je tisti človek! In za njim sem videla temno 6enco še nekoga drugega. Ne vem. kako sem prišla nazaj v sobo. A moralo ee je zgoditi v trenutku in prav tako hitro eem ee zaklenila. Kajti v naslednjem hipu je nekdo poskušal odpreti vrata. A ni se mu posrečilo. Trepetaje sem stala sredi sobe, ničesar nisem mogla storiti, niti kričati — bila 6em ko hroma od smrtnega strahu in od groze. Potlej eem slišala, kako se je težko telo uprlo v vrata, ki so zaječala in počila v tečajih. Vrata so bila stara in trhla, kakor vsa hiša. Čutila sem. da ee bom onesvestila, če ne bom hitro nečesa storila. Takrat mi je prišlo na misel — okno! Skočila sem tja, odprla. A zaradi viharja je sluga pribil na okno desko — nisem ga mogla odpreti! Prešinila me je nova misel. Stekla sem k svoji pisalni mizi. V predalu hi moral ležati moj mali samokres! Da tam je ležal. A nov strah me je spreletel. Pred dnevi sem ee vadila v streljanju in vedela sem, da je v samokresu samo še en naboj. Samo en naboj! Za vrati sta pa stala dva moška, ki sta ee z vso močjo upirala vanje! Zdaj zdaj so ee morale deske vdati — in potlej bo končano! In samo en naboj sem. imela!-Takrat sem vedela. da je zame edini izhod 'smrt. In ker sem vedela, da-me. bo smrt rešila onih dveh eeni se takoj pomirila. A ko sem slišala odmevati svoj glas, se je vse v meni poslednjič uprlo poginu — kolikor 6em mogla, eem zakričala na pomoč. Človek bi'.pričakoval, da bo vpitje' moška pred. vrati oplašil, kame? A z vso močjo sta se vrgla proti škripajočemu lesu. Sunek, glaeen ropot, orjaško telo se je z nezaslišano težo uprlo v sobna vrata — škripaje so se deske vdale... Takrat sem dvignila svoj mali samokres na desno sence in sem pritisnila.« Molče in nepremično je dekle obsedelo. Komaj slišno je dejala nato: »In ta strel, to obupno dejanje — je bilo nepotrebno! Kajti težko telo. ki se je zavalilo proti sobnim vratom, je bil moški, ki ga je presenetil sluga in ga pobil na tla. Slučajno je namreč dalj časa posedel v svoii 6obi z nekim znancem in je slišal moj obupni krik. Oba sta pritekla gor. in sta kmalu premagala pijana moška. Če bi samo še eno sekundo' počakala...!« S povešenimi očmi je sedela pred menoj. In spet 6em videl še večjo podobnost z »neznanko s Seine«. »S strelom eem ranila vidni živec.« sem zaslišal polglasno nadaljevali »Po dolgem ležanju 6em ozdravela — oživela — živim še danes. Samo luč je ugasnila, samo luč...« Ko sem kmalu nato stopal svetlemu dnevu nasproti, gledal jasen svet, drevesa, vse pisano " življenje — takrat eem zaslutil tiho bolest, ki se skriva za njenim mirnim smehljajem. Moda v mislih Marsikaterega ujame želja, da bi pi* sal. Rad bi svoje domisleke, za katera se mu zdi, da je prostor v njem samem pretesen, spravil kam, kjer bi našli pot do src in duš, žejnih tujih pobud. Svoje cfcd je bilo lahko: kritik* ni bila izbirčna. Danes pa, ko je svet preplavljen z milijoni dovršenih del, ki nas s svojo zanimivo vsebino, lepin® slogom, blagoglasno dikcijo vabijo, da sežemo po njih, jih čitamo in uživamo ob njih, je s pisano besedo tvegano stopiti v javnost. Pisateljevanje zahteva celega človeka: to velja za pesnike, pisatelje, znanstvenike, žurnaliste itd. — skratka, kdor zgrabi za pero in hoče presaditi svoje misli med ljudi, mora biti po naravi inteligenten, jezikovno izobražen in bogat z izkušnjami. Misel je sama po sebi lepa. Toda vsaka misel ni lepo napisana. Kdor piše, ima nešteto misli. Za vsako je treba najti pravi izraz, vsako je treba postaviti na svoje mesto, da bo učinkovala in rodila blagoglasen odmev. Misli je treba torej pravilno in lepo izraziti in obenem razporediti, da bodo dosegle učinek, ki ga želimo. Ni vsaka misel nova in ni potrebno, da bi bila. Dati ji moramo le novo lic« in jo spraviti v novo kombinacijo. Sto in stokrat ponovljena misel bo postala sveža in užitna tudi za še tako razvajenega bralca, če ji dodamo še eno: sodobno barvo. Vsak čas ima svojo modo. Na promenadi, v cerkvi, po hribih, na sankališču, smučanju, drsališču — povsod vidimo v različnih dobah različno ukrojene obleke v različnih barvah in iz različnega blaga — obleke, ki ustrezajo sočasni modi. In kakor bi s staromodno obleko zbudila v nas neugoden vtis gospodična, ki je še lani privabljala nase vsesplošno zanimanje in oboževanje, prav tako bi nas nemilo presenetil pisatelj, ki bi vrgel med nas misel, ukrojeno po starem, danes ne več rabnem kopitu. Ista gospodična bi žela občudovanje in simpatije, kakor hitro bi se oblekla po modi, in ista pisateljeva misel bi segla v srca in zgrabila bralce, ako bi bila po izrazni obliki v skladu z okusom sedanjega časa. Dober in primeren izraz, dosledna, učinkovita razdelitev, duh časa! Kdor bo čital te vrstice, se bo nehote vprašal, kako naj dosežem priporočeno okretnost v pisanju? Živi življenja človeka! Ne zapiraj se med zidove! Ci-taj karkoli Ti pride pod roke — od šunda do najboljših del, od najmanj-; ših časopisov do najbolj uglednih re-; vij! Ko čutiš, da bi že mogel pisati, : piši! Bodi skromen! Ne trgaj se od ; zemlje! Tu tl je usojeno živeti in le ; tu in odtod moreš graditi. Noben pravi pesnik in noben pravi pisatelj še ni zatajil zemlje. To se pravi: bodi stvaren! Kdor zleti odtod, zdrkne V globino — pozabljenje. -ek -il Bencin — v vrečah Posode, ki v njih letala nosijo s seboj bencin, očitno še zmerom niso tako popolne, kakor bi si jih želeli. Zdaj se pa ameriška tovarna letal Glenn L. Martin lahko ponaša, da je našla rešitev tega problema. Posode za bencin namreč ne izdelujejo več iz kovine, temveč iz neke tkanine, ki jo a umetnim kavčukom napravijo nepropustno. Posebno zanimiva je prednost teh novih »vreč«. Pretres jim namreč prav nič ne škoduje, če začno puščati, se dado prav tako zakrpati kakor vsi gumijasti predmeti. Razen tega ima pa tkanina sama tudi to zmožnost, da sama zamaši luknje. To je posebno važno za bojne letalce, ki jim krogle pre-dro bencinske posode. To se je pred kratkim pripetilo nekemu ameriškemu letalcu na enem izmed sedanjih bojišč. Krogla je predrla njegovo bencinsko »vrečo«, a se je tudi sama tako dobro zamašila, da se je letalec zdrav in živ vrnil na 100 milj oddaljeno letališče. Priporočljivo za slabe živce Opazuj ribe v akvariju, ali pa zidaj stolpe... iz vžigalic London, marca Neki angleški zobozdravnik je vrgel iz svoje čakalnice vse časopise in knjige, zato je pa razstavil akvarije a vsemi mogočimi ribami. Trdi namreč, da se ob pogledu ca mirno plavajoče ribe njegovim pacientom živci tako pomire, da brez strahu sedejo na zobarjev stol. V Londonu je imel slaven ameriški kirurg operirati nekega pacienta iz Filadelfije, ki je nevarno zbolel, ko se je peljal čez Atlantik. Neki londonski časnikar je prišel dve uri pred operacijo k zdravniku v hotel, da bi ga intervjuval. Dobil ga je za mizo, ko je postavljal na ozkem kozarcu stolp iz vžigalic. Porabil je bil že četrto škatlico. Kirurg je časnikarju izjavil, da se tako vadi vsak dan in da je prepričan, da se pri tem umiri njegova roka, a to je za operacijo zelo važno. Zidanje preneha navadno šele tedaj, ko izprazni peto škatlico vžigalic. Kajpak se vžigalične stavbe rade podro, a prav v tem je bistvo te vaje: proč a jezo in nervoznostjo, in začni spet od začetka) Mistfer V oder govori Na svetovni razstavi iz San Frančiška bodo javnosti prvič predvajali aparat, ki lahko skoraj popolnoma nadomesti človeški glas. Nadomesti, ne ponavlja, kajti aparat — ime ima po iznajditelju Vodru — oddaja glasove, ki jih sam proizvaja, ne pa kakor gramofon, ki jih samo ponavlja- Da ne gre za kakšno prevaro, jamči dejstvo, da so pripravo izdelali v Bellovih tovarnah za izdelovanje telefonov in jih bodo zdaj napravili še več. Aparat sestaja iz mize, ki je na njej pritrjena Tadiu podobna skrinjica. Razen nje so na mizi še tri skupine tipk; dve izmed njih imajo po šest belih tipk, tretja, v sredi, pa tri črne tipke. Voder se »igra« prav tako kakor klavir. Na vsaki skupini tipk leži ena roka in pod levim členkom roke je še neki vzvod. »Govorjenje« se vrši tako, da s pritiskom na belo tipko izzovemo glas, in sicer, če roka pritisne na vzvod, samoglasnik, če ne, pa soglasnik. Tri črne tipke služijo za končniške soglasnike. Doslej imajo 24 dam, ki so jih izurili zato, da strežejo »gospodu Vodru«. Skrbno so jih izbrali po prestanem strogem sprejemnem izpitu izmed 300 deklet in leto dni so se dan za dnem po štiri do pet ur na dan vadile na Vodru. Pod njihovimi rokami aparat zaživi. Govori, se smeje, joče — skratka, posnema skoraj slehern človeški glas. Poudarek povzroči pedal, tako da se vsak stavek lahko začne z rastočim, konča pa s padajočim naglasom. »Mister Voder«, kakor so ga krstili Bellovi inženirji, ima še neki »električen naglas«; njegov glas je uklenjen v nekaj brezdušnega, česar se ni mogoče popolnoma iznebiti. A čim večja je izurjenost »Igralca«, tem bolj je glas »gospoda Vodra« podoben človeškemu, tako podoben, da človeku postane ob njem kar nekam tesno pri srcu 24 milijonov pisem je že letelo čez Atlantik Berlin, marca. Pred kratkim so v nemškem letalskem prometu obhajali dva pomembna jubileja: dvajseto obletnico rednega poštnega letalskega prometa doma in petletnico rednega poštnega prometa nemške »Lufthanse« z Južno Ameriko. Najprej so uvedli letalo za redni poštni promet med Berlinom in Wei-marjem. Ta proga je z zvezami med Berlinom in Hamburgom, Gelsen-kirchnom, Warnemiindom in Swine-miindom, ter med Hamburgom in We-sterlandom tvorila prvo leto letalsko omrežje, dolgo 1515 kilometrov. Iz teh ;; 1515 kilometrov je v preteklih dveh desetletjih nastalo 72.000 kilometrov dolgo omrežje potniškega letalskega prometa. Letala na teh progah pa hkrati prevažajo tudi pošto. Množina letalskih poštnih pošiljk je stalno naraščala; z 10.000 kil leta 1919. je poskočila na 534.000 kil leta 1932., lani je pa dosegla že 6 milijonov kil. Od tega je 83 odstotkov navadne pisemske pošte, brez zvišane poštnine. Prav tako pomemben je uspeh nemške »Lufthanse«. V petih letih njenega rednega poštnega prometa je preletelo Ocean 421 letal; vsega skupaj so prevozila 1,232.158 kilometrov in prenesla 23,820.000 pisem. Ohrabrena po tem uspehu, bo »Lufthansa« v doglednem času začela pošiljati letala dvakrat na teden čez južni Atlantik, v kratkem pa misli uvesti reden letalski poštni promet tudi s Severno Ameriko. Ali je strah pred strupenimi plini pretiran? Dr. R. H. Buliard, profesor na vseučilišču Hobartu v Genevi v državi Newyork, ki je priznan strokovnjak na področju strupenih plinov, je te dni izjavil, da učinek plinske vojne zdaleč pretiravajo. Kakor je razvidno iz statistike svetovne vojne, se Je lahko devet od desetih zastrupljenih vojakov že čez nekaj časa vrnilo na bojišče, medtem ko se jih je od tistih vojakov, ki so jih ranile granate, vrnila komaj polovica. Na vprašanje, ali je mogoče z letalskim plinskim napadom uničiti celo mesto, je profesor menil, da to nikakor ni mogoče s kakšnim lahkim plinom, kakor je na primer klorin. Ta plin ne more prodreti v poslopja, če so vsa okna in vrata zaprta, razen tega se pa tudi v nekaj urah izgubi. Težak plin pa, kakor na primer gorčični plin, ostane pri tleh in prav tako ne more škodovati ljudem, ki so se zatekli v višja nadstropja. Čistilni oddelki, ki jih bodo imela vsa evropska velemesta, bodo takšen plin lahko že v najkrajšem času odstranili. Profesor Buliard Je statistično tudi dokazal, da strupen plin le redko človeka oslepi, mu izzove tuberkulozo ali kakšno drugo bolezen, kakor to mislijo širši sloji. Snežia kraljica »Karel, kaj pa počenjaš?« je vzkliknilo dekletce. In ko se je zavedel njenega strahu, je od- trgal še eno rožo in skočil potem skozi svoje okno, zbežal je pred malo, dobro Marjetico. Kadar je pozneje prišla s slikanico, ji je rekel, da je to za dojenčke, in če je stara mati pripovedovala pravljice, ji je zmerom ugovarjal. A ne samo to; še več! če je bila priložnost, je šel za njo, si nataknil naočnike in go- voril prav tako kakor ona. Imenitno jo je znal posnemati in potem so se mu ljudje vselej smejali. Kmalu je znal oponašati ljudi z vse ceste, kako govore in kako hodijo. Posnemal je tudi vse, kar je bilo na njih nelepe- ga. In ljudje so rekli: »Tale fant je pa res pameten!« Toda to je bilo .le steklo, ki mu je priletelo v oko, steklo, ki je ostalo v njegovem srcu; in zato se je tako rad norčeval celo iz male Marjetice, čeprav ga je imela iz srca rada. 9. Njegove igre so zdaj postale čisto drugačne kakor prej, bile so že prav razumne! Nekega zimskega dne, ko je snežilo, je prišel z veliko lečo, pomolil konec svojega sinjega suknjiča skozi okno in ujel nanj nekaj snežink. ■»s »Le poglej jih pod steklom, Marjetica!« je rekel, in vsaka snežinka se Je povečala, da je bila kakor čudovita cvetlica ali pa zvezda z desetimi rogljičL Lepo se je to videlo. »Poglej, kako umetniško so narejene!« je dejal Karel. »Te so dosti bolj zanimive in kako lepo in enakomerno so narejene! če se ls ne bi tako neznansko hitro stopile!« PfaT/6 Hjufer* Kmalu nato je prižel Karel s velikimi rokavicami ln sankami na hrbtu in zaklical Marjetici: »Dovolili so ml, da se lahko odpeljem na trg, kjer se drugi fantje igrajol« In šel je. Dalj« prihodnjii : ..Snežna kraljica" j« zalela izhajati v 8. Stcf. ,.Družinskega tednika” z dne 23. februarja 1939. 12. nadaljevanje Njegove besede so očitno napravile »a drugem koncu žice zaželeni učinek, kajti Flesh 6e je na tihem zadovoljno nasmehnil. Spet se je oglasil drugi glas in Flesli je s stisnjenimi ustnicami poslušal. »Dragi moj,« se je zarežal, jo tem bi bilo bolje, da ne govorite. Zame pomeni sinji ovitek v najslabšem primeru dve do tri leta ječe, a na dan, ko vas bodo obesili, si bom izprosil dopust. Užitka, da bi vas videl viseti, ne bi maral za noben denar zamuditi. Sicer bi pa bilo dosti pametneje, da bi mislili na najnovejše reči, ne pa na to pogreto storijo,« je razdraženo nadaljeval. »Talko preklelo nerodno ete zagrabili, da bo zdaj hudič. To, kar 6te hoteli inveti, 60 vam pred nosom odnesli, zato so pa zdaj vašemu prebrisanemu triku, ki ste si nanj toliko domišljali, najnevarnejši vohuni na sledu.« Glas v aparatu je nekaj ugovarjal, da je postal Flesh še slabše volje. »Ne podcenjujte tega človeka,« je rezko segel v besedo. »To bi bila nova neumnost, in tega si ne moremo več privoščiti. Burns je imel malokdaj smolo. Še neprijetnejši in nevarnejši Se mi pa zdi tisti drugi, ki 6e je vtaknil vmes. Zadeva s Shipleyjem dokazuje, česa je zmožen. Kaj hoče možak in kdo je? To moramo najprej zvedeti in potem hitro zagrabiti. Ali me razumete? Že od včeraj sem vsako uro Čakal, da bi mi kaj sporočili o njem, Pa se niste niti zganili. Odkrito priznam, da sem zaradi neznanca zelo na trnih, in to pri meni dosti pomeni. S hudičem bi inoral biti v zvezi, če...« Flesh je iznenada utihnil in njegov obraz je izdajal, e kakšnim zanimanjem čaka na odgovor. »No, vendar že,« je z olajšanjem vzkliknil. Kaj? Reffold...« Odkimal je. Menda ni vedel, kaj naj * imenom počne. »Kaj veste o njem? In kaj boste ukrenili?« Nekaj trenutkov je napeto prisluškoval, potem se mu je pa okoli debelih ustnic spet pokazal njegov trdi nasmeh. »Seveda boste pri tem spet ostali nevidni kakor zmerom?« je menil izzivalno. »Skrivnostni gospod, ki^ vleče za nitke in pusti druge, da plešejo...« Kratko se je posmejal in zdelo se je, da hoče njegov prežeči pogled z besedami vred predreti aparat. »Toda midva se bova že še pobliže seznanila.« Toda odgovor, ki je prišel iz telefona, je zabrisal Fleshevo dobro voljo in njegov obraz je postal zdajci spet trd in grozeč. »Dal bi vam prijateljski nasvet, da ne počenjate neumnosti. Ko mene ne bo več, bi utegnili neki zapiski priti v neprave roke, in zelo žal bi mi bilo, če bi imeli zaradi njih neprijetnosti. Saj razumete? Prav, potem bo najin pogovor drugič prijaznejši. Torej, pričakujem, da mi boste še kaj sporočili. In denar vam bom poslal, ko bom videl, ali se da z menico kaj napraviti.« Flesh je bil menda z odgovorom zelo zadovoljen, ker je živahno pokimal. »Vidite, to je pametno. Samo nervozni ne bodite I Ničesar ne storite, ne da bi me obvestili. Marsikaj bi se bilo drugače končalo, če ne bi bili doslej ravnali z menoj kakor z lutko. Dobro... da... Mojo številko poznate? Konec!« Flesh je odložil slusalo in si obrisal . čelo. Čeprav je bil videti miren, ga je menda pogovor vendar precej razburil, ker se je moral za nekaj trenutkov opreti ob mizo, preden je mogel stopiti k vratom in odriniti zapah. Medtem je pa Robert Vane v pisarniški sobi že četrt ure nestrpno čakal. Uradniki so sicer poznali bančnika iz raznih priložnostnih obiskov, toda ker se je svetila medlo sinja luč nad šefovimi vrati, je bil vhod zaprt in je moral čakati, kdorkoli je prišel. Vane je začel postajati od minute do minute nervoznejši in nestrpnejši. Že nekajkrat ee je pripravil, da bi šel, naposled ee je pa le vselej premislil. Milnerjev tragični konec takoj po njegovem obisku je dajal bančniku dosti mislita. Moral se je o tem z nekom pomeniti. Listi so ee izgubljali pri tej skrivnostni aferi v dolgih poročilih in zagonetnih namigavanjih, in Vane je neprestano premišljal, ali se ne bi dalo v poslednjih urah, ki jih je preživel s Fleshom in drugimi v kostanjevi hiši, najti kakšno oporišče, ki bi bilo v kakršni koli zvezi s poznejšim strahotnim dogodkom. Ko je pozdravil Flesha, ki ga je sprejel na svoj minni, vljudni način, je takoj začel govoriti o tem. »Saj ne veste,« je dejal, popravljaje si ovratnik, »kako me je ta zadeva razburila. Moje znanje z Milnerjem je bilo sicer le površno, da je pa možak doživel takšen konec kmalu nato, ko smo ga pustili pri najboljši volji, tega ne morem pozabiti...« Uprl je plašen pogled iz vodenih oči na Flesha, ki ga je vljudno poslušal, in njegov obraz je bil še bolj bled in_ gobast kakor drugače. »Strahotno, če človek vse premisli. Sicer je bil pa v precej nenavadni družbi,« je dejal pridušeno čez neka] časa in od strani pomežiknil Fleshu. »Ali »te moža poznati?« Flesh se menda za ta pogovor ni dosti zanimal, ampak je počasi hre-del po zabojčkih za smotke. »Ali mislite Stona, ki ga omenjajo poročila?« Potisnil je pred Vana enega izmed zabojčkov in ga povabil, PREPROGA GROZE DETEKTIVSKI ROMAN Napisal Louis Welnert-Wllton naj si vzame smotko, potem se je pa zamislil. »Stone? Mogoče. Človek pride pri svojih opravkih s toliko ljudmi v stike!« Bančnik je prikimal. »Nekajkrat sem imel z njim opravka. Seveda v čisto poštenih zadevah,« je hitro zatrdil. »Vedel sem pa že dolgo, da pri njem ni vse, kakor bi moralo biti. Precej nerodne reči je imel na grbi, pa mu ni bilo mogoče priti do živega. Zdaj bo imela seveda policija lažje delo, in vse kaže, da se je z veliko vnemo lotila posla. Najbrž misli, da ee ekriva v Stonovih dvomljivih kupčijah ključ zločina v kostanjevi hiši'. Tako vsaj sklepam po nekaterih vprašanjih, ki nii jih je zastavil višji nadzornik Burns s Scot-land-Yarda.« Flesh je počasi vzel smotko iz ust in nerodno otresel pepel. »Kaj pa imate s Scotland-Yardom, Mr. Vane?« je vprašal. Nasmehnil se je, težkih vek pa ni dvignil. »Nič nimam,« je odvrnil bančnik, ki ga je to vprašanje zadelo; »menda so pa mislili, da je dobro, če mi pogledajo pod prste. Davi na vse zgodaj, ko sem sedel pri zajtrku, sem dobit njihov obisk. Ne morem reči, da bi mi bil pogovor povečal tek. Vražje podoben je bil zasliševanju, in vzlic čisti vesti mi je bilo precej tesno. Saj se mi mora še zdaj poznati. Ta mieter Burns ima grdo navado, da zna človeka speljati v zadrego. Saj se boste tudi vi še seznanila z njim!« Flesh se je počasi zazrl kvišku, in v pogledu, ki ga je poslal bančniku, je bilo skrilo presenetljivo vprašanje. »Ne vem. s čim bi mu mogel postreči,« je počasi pripomnil. »Veselilo me bo pa zelo.« Vane je zategnil ustnice, da so se mu pokazati zlati zobje. »Lahko vam rečem, da to ni preveč zabavno, dragi Flesh. Možak zna pri vsej svoji skromnosti in ljubeznivosti vražje sedeti na živcih. Mi vsi, ki smo prebili večer z Milnerjem, ee mu zdimo očitno nekoliko sumljivi.« Pomenljivo je pogledal Flesha in ee nerodno premaknil na stolu. »Tudii Crajdon in polkovnik Grego^,« je pridušeno dodal in zanda-skal, ker je Flesh na njegove besede samo malomarno prikimal. Naposled se je Vanu zazdelo, da traja molk že predolgo, in izuova se je pognal, da bi podaljšal razgovor, ki mu je dajal toliko misliti. »Kaj pa prav za prav sodite o polkovniku Gregoryju?« je zdajci vprašal in se sklonil prav blizu k Fleshu. »Zanimiv človek, ne? Zelo zanimiv človek. Ali ee ne spominjate, da je bil edini izmed nas, ki je stopil v Milnerjevo delovno sobo? Nekaj minut, preden smo se poslovili.« Bančnik je skušal ujeti pogled svojega gosta, toda Flesh se je samo mehanično igral s svojo smotko, in kazalo je, da je čudni prizvok v Va-novih zadnjih besedah sploh preslišal. »Seveda, spominjam se,« je hitro odvrnil. »Preobleči se je hotel in sluga je šel z njim...« Pritisnil je smotko na pepelnik, da je ugasnila, potem je pa predirljivo pogledal bančnika. »Kako dolgo sta pa prav za prav bila oba v sobi?« »Kakšnih deset minut prav gotovo,« je čez nekaj časa prav pomenljivo šepnil Vane dn skušal na Fleshevem obrazu prebrati, kaj možak misli. Toda Fleehev obraz je bil še zmerom vsakdanji, dolgočasen. »Ali ete to povedali gospodu Burnsu?« »Seveda, saj sem moral,« je odvrnil Vane. »To je bilo tudi približno edino bistveno, kar sem mu mogel reči...« »In kaj je potem rekel višji nadzornik?« »Prav nič,« je kratko odvrnil bančnik. Videlo se mu je, da mu je ta pogovor mučen. »Možak venomer samo izprašuje, iz njega pa ni mogoče spraviti niti besede. Se nikoli nisem imel opravka s tako neznosnim človekom.« Flesh se je čudno nasmehnil in izpod njegovih priprtih vek ee je posvetilo nekaj kakor zasmeh in škodoželjnost. »To je pa usodno, dragi Vane, da vam je možak tako neljub,« je rekel. »Mislim namreč, da boete v bližnjem času morali pogosto prenašati njegovo družbo.« Bančnik ga je strmo pogledal in njegov obraz je bil še bolj upadel kakor prej. »Ali mislite resno?« Flesh je ravnodušno prikimal. »Na moje besede se lahko zanesete. Posebno pazite kaj bolnik pijel Ge Vam je le mogoče, daite mu za zdravje in užitek čim češče najboljšo naravno mineralno vodo ono z rdeiimi srti Če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju. Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI Teh ljudi se ni mogoče otresti, če ee človek z njimi seznani.« Ko je Vane kmalu nato zelo nervozen in slabe volje stopil v svoj avto, bi ee bil lahko prepričal, kako prav je imel Flesh s svojo pripombo. Njegov avto je komaj prevozil sto metrov, ko se mu je prilepilo zdajci motorno kolo, kakor bi bilo zraslo iz tal. Thomas Flesh le stal za zavesami v svoji pisarni in je natanko opazoval Vanov odhcd. Ko je pridirjalo motorno kolo iz stranske ulice in se pognalo za avtom, se mu je zategnil obraz v spako, in zdaj je vedel, da metra hudo paziti. 14 Ko je Vane opravil svoje opravke na borzi in se pripeljal čez kakšni dve uri do svoje pisarne, je opazil nekaj, kar je njegovo potlačenost v trenutku pregnalo. Pred vhodom je stala elegantna limuzina, ki jo je takoj spoznal. Mrs. Mabel Hughesova ee je pripeljala. To je bilo dovolj, da je postal takoj prijetno vznemirjen. Komaj je pričakal, da je šofer odprl vratca, in potem je Denarnica / Napisal E. Dahlvist »Marsikaj čudnega se zgodi na svetu,* je dejal Cramer. »Toda najbolj čudno je, ve srečamo res pošte-nega človeka.« »Tako?« ee je začudil Magnus. »Nekoč sem izgubil hranilno knjižico in sem moral dati poštenemu najditelju deset mark, čeprav je bilo v knjižici samo pet in trideset pfenigov obresti.« »To, kar se je meni zgodilo, pa mora biti edinstveno,« je dejal Cra-mer. »Bil sem na oddajnem stolpu radijske postaje in z nekim stricem z dežele sva občudovala razgled. Ko sva stala tam, se je z dvigalom pripeljal neki gospod. Stopil je k nama, snel klobuk in rekel: ^Prosim, gospodI Pravkar ste izgubili denarnico. Pred moje noge je padla. Tu jo imate, prosim/« Odprl sem denarnico, vzel pet stotakov iz nje in mu jih dal. »Tole vzemite/« sem mu rekel. V denarnici je bilo dva tisoč sedem sto mark. Ali je bilo nazadnje pet sto premalo?« »Ne,« je odvrnil Magnus, »vsaj za takega poštenega norca ne. Kako more biti človek tako nepreviden, da izgubi v stolpu denarnico?« ■»Kaj vem?* je vzkliknil Crainer. tSaj je nisem jaz izgubil.« Umolknili smo in na tihem preklinjali Cramerjevo srečo. Potem smo se razšli. Bil je lep dan. Vse se je kopalo v solncu. Magnus je hodil po cesti in prišel potem do stolpa radijske postaje. Še zmerom v mislih se je peljal z dvigalom kvišku in stopil nato na teraso, da bi si ogledal mesto. Ko je stal tam deset minut, se je pripeljal eleganten gospod z dvigalom. Obrnil sc je naravnost proti Magnusu in snel klobuk. sProsim, gospod,* je rekel. >Prav-kar ste izgubili denarnico. Pred moje noge je padla. Tu imate, prosim/« Z drhtečo roko je Magnus vzel denarnico. Čutil je, kako mu je srce razbijalo. Oprezno je odprl denarnico in glej — v njej so bili trije čisto novi, preganjeni tisočaki. Magnus je za trenutek pomišljal. Če bi dal kar tisočak, bi bilo sumljivo. Zato je vzel iz žepa svoje tri stotake — svojo mesečno plačo. Prijateljsko jih je izročil najditelju. Deset minut nato je pomolil Magnus tisočak blagajniku v banki. »S tem pa pri meni ne boste imeli sreče!* je dejal blagajnik. »Saj nisem prišel včeraj na svet.* Magnus si je bankovec natančneje ogledal. Najprej enega, potem še druga dva. Bili so ponarejeni, še precej dobro. Potem je Magnus šel. Na obračun s Cramerjem, ki je bil kriv, da ga [e slepar tako opetnajstil. tako hitro stekel po stopnicah v prvo nadstropje, da je moral pred vrati za trenutek obstati in se oddahniti. Ko mu je sluga v predsobju povedal, da ga Mrs. Hughesova čaka le četrt ure, je samo prikimal in si pred ogledalom počesal redke lase. Mrs. Mabel Hughesova je ostala v čakalnici, namenjeni le prav visokim obiskovalcem. Da bi si pregnala čas, je kadila cigareto za cigareto, in z neizmerno potrpežljivostjo strmela v strop. V temnem obrazu, ki je bil zaradi svoje klasične pravilnosti in izrazitih oči nenavadno lep, se ji ni premaknila niti črta, in vse na tej živi ženski je govorilo o miru in zbranosti. Ko je Vane ves žareč od vesolja planil v sobo, je ploho njegovih opravičil presekala z rahlim nasmeškom in vljudno kretnjo. »Ni treba izgubljati besed o tem, dragi prijatelj,« je rekla, in bančnik je bil, kakor vselej navdušen nad ljubkim naglasom v njeni angleščini. »Sedite najprej in oddahnite se!« V njenih očeh se je nekaj veselo zaiskrilo in z nežno kretnjo ga je potisnila v naslanjač. »Včasih ete kar preveč vihravi.« Vane je nekajkrat globoko zajel sapo in gledal Mrs. Mabel tako ponižno, da je bil podoben upehanemu morskemu psu. »Le kadar gre za va6, Mrs. Hughes,« je pomenljivo šepnil in debeli glas mu je drhtel od razburjenja. Lepa žena na to pripombo ni odgovorila, ampak je pobesila veke z dolgimi trepalnicami in udarila z nogo po tleh. Vane bi bil dal pol premoženja, če bi bil mogel brati v tem trenutku njene misli, toda naj je še tako strmel vanjo, ničesar ni mogel uganiti, in tako je mogel svoje najgloblje občutke izrazili samo z globokim vzdihom. To je menda učinkovalo, kajti iz velikih oči Mre. Mabel ga je zadel tako topel pogled, da je Vane ves srečen segel po njeni orokavičeni levici in koprneče poljubil nežno usnje. Mrs. Mabel mu ni marala kratiti veselja, da, zdelo se mu je celo, da čuti rahel stisk njenih dolgih, ozkih prstov. Vzlic svoji globoki strasti do čudovite žene je bančnik vendar ohranil toliko hladne premišljenosti, da si ni prikrival resničnega položaja: Mre. Mabel Hughesova ni bila namreč samo lepa, ampak tudi zelo bogata ženska, in njeni slepeči lepoti ni mogel ponuditi ničesar drugega kakor svoje premoženje, ki je utegnilo biti, kolikor je mogel presoditi, v najboljšem primeru njenemu enako. Če bi hotel tu uspeti, bi mu moral priti na pomoč posebno srečen slučaj, in ta slučaj je videl Vane v okoliščini, da ga je Mre. Mabel izbrala za svojega svetovalca v vseh denarnih zadevah in da ee ji je znal pri tem toliko približati, da ga je zdaj že neogibno potrebovala. Saj je bil pa tudi res spreten finančnik in imel za vsako razpoloženje na borzi dober nos. Mrs. Mabel je morala biti z vsem, kar je doslej za njo ukrenil, re6 zelo zadovoljna. »Za nekaj Časa bi rada odšla iz Londona, dragi prijatelj,« mu je kar naravnost rekla. »Ta pozna jesen v mestu mi ni prav pri srcu. Svetlobe in zraka si želim.« Njene temne oči so dobile hrepenenja poln izraz in iztegnila je svoje vitko telo kakor mačka. Vane je bil neprijetno presenečen. »Odpotovati mislite, Mrs. Hughesova?« je zmedeno vprašal. Smehljaje se je prikimala in bančnika je zadel pogled, ki ga je nekoliko pomiril. »Ne, Mr. Vane. Nekaj dni bi rada prebila kje na deželi. Pa ne predaleč od Londona, da se mi ne bo treba odreči zabavam velemesta, če se mi jih bo kdaj zahotelo. Ali morda poznate kakšen tak kraj?« Vane se je nečesa spomnil, in ta misel ga je očitno zelo uavdušila. »Seveda,« je hitro vzkliknil, »poznam nekaj, kar bi morda ustrezalo vašim željam. V Newchurchu imam vilo — ni prav velika,« je skromno dodal, »vendar se da prav lepo stanovati v njej, in zelo bom srečen, če 6e je boste poelužili. Tam boste imeli mir, ki si ga želite, pa tudi v London boete lahko kar smuknili; s svojim avtom boste prevozili pot v dobri uri. Seveda bom dal še najprej vse lepo urediti in bom tudi poskrbel, da 6e v samoti na deželi ne boste preveč dolgočasili.« Z veliko vnemo in skoraj vsiljivo je to pripovedoval. Kazalo je, da je gospe Mabeli njegov predlog všeč. »Zelo ljubeznivi sle, Mr. Vane,« je rekla in mu dala roko. Zdajci se je pa menda nečesa spomnila in ee za nekaj časa zamislila. »Nevvchurch? Kje sem pa že zadnje čase slišala to ime?« »Najbrž ete kaj v listih brali o njem. Pred nekaj dnevi se je tam zgodil precej skrivnosten zločin.« IIIMIETKER-jev PECILNI PltASEK IN VANILINOV SIAIIIHH! Mrs. Mabel Hughesova se je zdrznila in plašno pogledala bančnika. »Toda zaradi tega naj se vam kraj ne zameri, Mrs. Hughesova,« jo je hitel Vane hlastno miriti. »Takšne reči se naposled lahko dogode povsod, in v tem primeru gre za neko zadevo, ki se je dogodila v precej čudnih okoliščinah. Drugače je Nevvchurch naj-mirnejši in najudobuejši kotiček, ki si ga morete misliti,« je zatrdiL »Sicer boste pa tam imeli mojega slugo, vratarja in vrtnarja. Tri zelo zanesljive ljudi. Ali jim smem sporočiti, da se pripravijo? V štiri in dvajsetih urah bo vse urejeno.« Pričakujoče je pogledal lepo ženo in delal pri tem že obsežne nažrte, kako si bo njen obisk v svoji vili prijetno uredil. Pomislil je, da bo potem morda lahko v primerni uri spregovoril odločilno besedo, in zato je trdno sklenil pregovoriti Mrs. Hughesovo za vsako ceno. Ta se je pa menda še zmerom obotavljala. Potem je zdajci slekla rokavico z desne roke in vstala. Vane je moral pogledati kvišku, ker je bila za pol glave višja od njega. »Kdaj torej smem priti?« je vprašala z nasmeškom, ki ee mu je zdel kakor odrešilna obljuba. »V treh, štirih dneh?« Bančnik je zgrabil njeno nežno, vitko roko in jo vihravo poljubil. »Jutri popoldne bo že vse pripravljeno za vaš prihod, Mrs. Hughesova,« je hlastno vzkliknil. »Torej po jutrišnjem. Ni treba, da bi imeli ljudje preveč dela hkrati. Saj se ne mudi tako, dragi prijatelj.« Ko je Vane spremljal Mre. Mabel Hughesovo do avtomobila, se je šele prav videlo, kako čuden par sta: on čokat, gobast in že. precej nadušen, ona pa čudovite postave in v vseh kretnjah gibčna ko dekle. Toda Vane te razlike ni videl. Videl je zraven sebe samo žensko, ki po svoji lepoti in živosti ne bi našla podobne. Do večerje potem bančnika tudi za najvažnejše opravke ni bilo mogoče dobiti. Neprestano je stal pri telefonu iu naročal vse mogoče reči. Ko je naposled vsa naročila opravil, je pregledal imenik svojih bližnjih znancev in premišljal, koga naj včasih Sova bi v Nevvchurch, da Mrs. Mabel iughesova ne bo tam brez družbe. Odločil se je za Thomasa Flesha, ki je imenitno igral golf, potem se je pa spomnil polkovnika Rova Gregor.vja, čigar družabnost je moral že pogosto občudovati. Toda v istem trenutku se je spomnim tudi večera v ,Kostanjevi hiši' in nehote ga je stresla rahla groza. VSAK jTEm^DRUGA j “ *T" i •__ M' 'Ijj ■’ r y jPp ! - "j — 1 ^3 - j vT ^ o ° gg ( gfpj/OO ■ -v-:' *; '• : —j ijii tu; ' MiS Schichf” Radio Ljubljana od23.Jo 29.marca 1939. politiki 20.30: Vesel večer a Ferdom Plemičem 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Duet citer. Konec ob 23. uri. NEDELJA 2«. MARCA 8.00: Radijski Šramel 9.00: Napovedi, porooila 9.15: Prenoa cerkvene glasbe h trnovske cerkve 10.00: Plošče 10.30: Koncert Radijskega orkestra 12.00: Nastop pevskega zbora Delavskega glasbenega društva 13.00: Napovedi 13.20: Oitraški dueti 17.00: Kmet. ura 17.30: Delavska godba »Zarjat 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Violinska koncert 20.30: Radijska orkester 22.00: Napovedi, porodila 22.15: Samospevi gd£. Marije Titan. Konec ob 23. uri. PONEDELJEK 27. MARCA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra 14.00: Napovedi 18.00: Paberki iz vsakdanjega zdravstva 18.20: Plošče 18.40: Umetnost v Ptuju 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Zanimivosti 20.00: Plošče 20.30: Koncert opernih dvospevov 22.00: Naipovedi, poročila 22.15: Prenos lahke glasbe iz restavracije »Emona«. Konec ob 23. uri. TOREK 28. MARCA 11.00: Soteka ura 12.00: Plesne pesmice pojeta Jožek in Ježek 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napovedi 18.00: Pester spored Radijskega orkestra 18.40: Oblikovanje človeka 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50; Deset minut zalvave 20.00: Plošče 20.20: Josip Daneš Mali oglasi, veseloigra 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijska orkester. Konec ob 23. uri . SREDA 29. MARCA 12.00; Plošče po željah 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Šramel »Štiri fantje« 14.00: Napovedi 18.00: Mlad-inska ura 18 40: Zavarovanje in zaščita poljedelskega delavstva 19.00: Napovedi, poročila 19.30; Nac. ura 19.50: Prirodopisni kotiček 20.00: Tainburaški orkester 20.45: Plošče 21.15: AkademskJ pevski kvintet 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Klarinet solo. Konec ob 23. uri. ČETRTEK. 23. MARCA 12.00: Zbor mestne ženske realne gimnazije in Ra-dijsld orkester 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plo-ščo 14.00: Napovedi 18.00: Kitara solo 18.40: Slovenščina za Slovence 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Violinski koncert 20.30: Spominu pok. Zorka Prelovoa 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Klavir in harmonij. Konec ob 23. uri. PETEK 24. MARCA 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra 14.00: Napovedi 18.00: Ženska ura 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50; Beseda k prazniku 20.00: Plošče 20.30: Koncert 22.00: Napovedi, poročila 22.30: Angleške plošče. Konec ob 23. uri. SOBOTA 25 MARCA 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve 10.30: Verski govor 10.45: Plošče 11.00: Koncert gK>dbe 40. p. p. Triglavskega 12.30: Koncert opernih spevov 13.00: Napovedi, .poročila 13.20: Nadaljevanje koncerta opernih spevov 14.00; Otroška ura 17.00: Kmet. ura 17.30; Domač koncert Radijskega orkestra 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Plošče 20.00: O zunanji Mati je mislila, da je Aničina obleka \ bela Schicht Predno obesite oz. kupite nove zavese, si oglejte izložbe tvrdke Poseben oddelek za linolej, zavese i. t. d. Ni čistejše beline od Radion beline nAGAu za masaže: z ospehom rabi vsaka Mna! Revmatizem-iSias, trganje, zobobol, prehlaienle itd. odstranfuje c uspehom „AGA* s« masažo priznano In odlikovano domače sredstvo s smrekovim eztraktom. Par kapljic ,AGA* na sladkorlu ati vodi Vam popravi nepriieten okus In slabost. Za nego ust, gr'a, pri trganlu Itd. uporabl|a|te „AGA* za masažo.- . A G A“ za masažo-naj bo zato v vsaki družini. Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji In trgovini ca din 12*—, kler |e ni, poSIfite znesek din 12'— pa Vam |o polile Saaitpr*da|a n tfrmks twwiii Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«! Dobro dobre Odtlej »Družinski tedniku # atalno na 12 straneh! # zdravljenje J§ spolne /o| slabosti vj TaSC. 7 mamk a seksualne impmtomce, *a spola* slabost (n za ojačitev funkcije spolnih Bm p—kuaite originalne neikodijlve TRTA CttHjnte iii»lt9K!t«ifft nttlwziH£e ia ksrsaike Ksker Sli. itiela 8B. Kiittia i« Ckisssijs. rte zaiiBiefiO čissa m irmisin«. 4tk»l:ajs: S*rn toislarusii itzajtci, turni. Zahtevajte cenike. Pečeni boste kupovali •’* U* «k« aaM*»«f^ ati brezplačni katalog Za vsako oriliko Z« vsako dnllM uH«nh »blatila, posebno motke obleke, treaikotl, veternl Mtkajifii, krasa o perilo IM. ss|t*l)te im aajMHjt Presker L|Htsl!ana, Sv. Petra c. 14 17, P »JUAN OPTK m HliAtt LjaiLjm, sedsl Slrl«nr|evs»«1.0 psi traažUkaaslroai ssosta INIHWItu tim. m ute. temtln, KfitMUri, ti. Venu asa w, uwu* * Htarune. Smm kt.iittu cfOUi C Mik* brtipUta Poravnajte naročnino/ Izdaja za konsoretj »Druilrokega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merki« cL d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Minalek — vsi f Ljubljani