PRIMORSKI DNEVNIK Abb. postale I "jSSK1" - Cena 35 lir Leto XVII. - St. 140 (4914) TRST, sreda 14. junija 1961 Zaključen uradni del obiska italijanskih državnikov v Washingtonu Fanfani v Baltimoro, Segni v Rim Novi atentati v bocenski pokrajini V sporočilu o razgovorih se poudarja soglasnost obeh vlad predvsem glede razorožitve in Berlina - Navodila notranjega ministra Scelbe vladnemu komisarju v Tridentu - Pred paralizo industrijske dejavnosti v Boenu? - Pred rešitvijo krize na Siciliji (Od našega dopisnika) RIM, 13. — V Washingtonu so se zaključili uradni {{^govori med ameriškimi in italijanskimi državniki. f° uvodnih besedah, v katerih se ponovno poudarjalo cmočne vezi prijateljstva in tradicij, ki združujejo °be deželi«, se v uradnem sporočilu o razgovorih omenja, da je Kennedy podrobno obvestil Fanfanija o svojih razgovorih s Hruščevom, nato pa sta si izmenja-£ misli o glavnih vprašanjih, ki sta se jih dotaknila Kennedy in Hruščev, zlasti pa o vprašanju Berlina in ^orožitve; ugotovila sta Popolno soglasje glede potrebe, da se okrepi atlantska skupnost, tako kot o-^dje obrambe, kakor tudi Politično in gospodarsko, in J** se ohrani in razvije najtesnejše sodelovanje med Vpadnimi zavezniki glede vseh večjih mednarodnih vPrašanj. Oba državnika se strinjata, je treba nadaljevati z na-p°r> za dosego učinkovitega sPorazuma o razorožitvi s primernimi jamstvi; podčrtala sta snažnost in koristnost« nadaljnjega napredka v evropski in-'egraciji, hkrati s potrebo po 'stalni zapadni solidarnosti 'Pričo komunističnega izziva '■Vari svobode«. Nato sta raz" Pravi j a la podrobno o vprašanjih gospodarske in tehnične Pomoči novim neodvisnim, a nerazvitim deželam, predvsem Ježelam ob Sredozemlju, v A-Jriki in Latinski Ameriki, s kakimi ima Italija še posebne pmose. S tem v zvezi je Fan-:ani zagotovil Kennedyju, da “o Italija prispevala po svojih njočeh k uresničenju progra-ma> o katerem se bodo spora-■hheli. Glede tega programa J* bosta Italija in ZDA posve-'°vali med seboj, z ostalimi 'Prijateljskimi« vladami in z •ndami zainteresiranih dežel. , Pred vrnitvijo v domovino, J® Fanfanj obiskal tudi Balti-?(0ro, Filadelfijo in New York, ?l*r žive večje skupine itali-■anskih izseljencev; njegov podatek v Italijo je predviden sa 16. t. m., medtem ko se bo eSni vrnil že jutri, j po razgovorih je Kennedy ''razil nekaterim italijanskim 5°vinarjem svoje zadovoljstvo aad potekom in vsebino razgo- »Vftr- - • —!---: - .(rov; na vprašanje novinarja „NsA, je dejal, da bosta z že-z veseljem obiskala Italijo, ^tt/bo to mogoče. Tudi Fanfari le izrazi] novinarjem svoje ovoljstvo nad razgovori, ki .“Po njegovem imeli prispevati k utrditvi miru, o-ratnbi svobode in pospeševa-JJj.blagostanja med vsemi na-sveta. Na vprašanje, če Lu Rali ja nasprotuje prav *o odločno kakor ZDA refor-vl' Seneralnega tajništva OZN, 5' io zahteva SZ, je Fanfani ak da italijanska vlada na-Protujg taki reformi, in dodal, sa ima demokratični sistem J« veljavnost tudi v medna-organizmih. Glede pota i nerazvitim deželam je Dr«1 ■ dejal, da bo Italija ..'Vzela nase svoi delež skuo- Ših rzela nase svoj delež skup-f ' Prispevkov, ki bodo dolo-D.br na pristojnem mestu, da j* bo treba pri italijanskem 2. n odšteti to, kar je Italija je storila na tem področju, ker j./nano geslo, da se «ljubezen aenja pri samem sebi«. CLjredsednik republike Gron-t.1 le v zvezi s praznikom r.Publike priredil tradicional-' sprejem, na katerega so vabili 86 šefov diplomatskih tal1!." predstavnike medna-organizmov ter tujih k. etnostnih in kulturnih a-V “emij, ki imajo svoj sedež . Rimu. Sprejem bi se bil ijjf^al vršiti 30. maja, a je o odložen zaradi obolelosti L°bchija. danes ponoči so v bo-'ti a pokrajini (v Termenu ijJ^Ppianu) porušili z dinami-a m dva opornika za električ-hapeljavo visoke napetosti, n adi česar se je v še večji me-anižala dobava električne e-j.r6ije industrijskemu področij v Boonu. Tretji opornik pa Pii p.0rušili v Vadeni pri Boc-v bližini Appiana je prišlo ^ Uočne eksplozije danes ob sl', dri: tu je namreč vojaško io‘adišče municije, kjer hrani-jj] nekaj stotin kvintalov eks-Dosi *?ega materiala; hujših [j edic ni bilo, ker so razstre-oH° namestili kakih 20 metrov vsWadišča. Hi s® vidnejše politične osebno. lo{'n voditelji strank najod-tet„je obsojajo ta nov izbruh e^Dstične dejavnosti v bo-aPo Pokrajini in skoro vsi ,t.^blj,j0 izraze «nacisti», 'eh .i* in »fašisti«. Samo po p]j je razumljivo, da tudi 'te i1® moremo odobravati ta-Coi dejavnosti, vendar moramo podariti, da se podobni iz- abr»e,??em tolerirajo in celo tt](1]avičujejo z nekakšno «de-*racijo»! Kdor seje tako iuj^kracijo, naj se potem ne pjd’ in naj ne tarna, če ža-ftik * «usPehe» s svojo po-do narodnostnih manj- ^dtranji minister Scelba je Ca* za danes sestanek ita- 'bli {■ja laskih in juinotirolskih par-pr| ?n.tarcev, katerega so se CtnjK h *uc*' predsednik bo-Drns Pokrajine Magnago in Vjj^ednik deželne vlade Dal *• Sestanku sta prisostvo- vala tudi vladni komisar prefekt Bianchi. Proučevali so položaj v bocenski pokrajini po atentatih. Scelba je pozval prisotne k sodelovanju z oblastmi, da bi izolirali terO' risfe in zagotovili javni red Vsi so soglasno obsodili nasi. lje kot orodje politične borbe. Po sestanku je Magnago iz' javil novinarjem, da so notranjemu ministru prikazali položaj v bocenski pokrajini, ki se ne bo izboljšal, ampak poslabšal, če tega vprašanja ne bomo rešili; potrebno je doseči rešitev, na katero morejo pristati tudi južnotirolski predstavniki. Magnago je še dodal, da so prosili ministra, naj ne sprejme policijskih ukrepov, ki bi utegnili povzročiti upravičeno reakcijo med prebivalstvom, kar bi bilo v korist tistim, ki vršijo atentate. Popoldne pa je Scelba predsedoval drugemu sestanku, katerega so se udeležili poveljnik karabinjerjev gen. De Francesco, poveljnik finančnih stražnikov gen. Mellano, šef policije prefekt Vicari, predsednik deželne vlade Dal Vitt, vladni komisar Bianchi in njegov namestnik Puglisi ter šef zakonodajnega urada notranjega ministrstva prefekt Gambardella. Na sestanku so razpravljali o konkretnih u-krepih za zagotovitev javnega reda. Vladnemu komisarju in njegovemu namestniku so dali ustrezna navodila. Združenje industrijcev v Bocnu je poslalo predsedstvu vlade, notranjemu ministru in ministru za industrijo in trgovino brzojavko, v kateri protestirajo proti atentatom na električno omrežje v bocenski pokrajini in zatrjujejo, da se je obratovanje v krajevnih podjetjih, v katerih je zaposlenih 10.000 nameščencev, zmanjšalo za 80 odst; spričo tega obstaja nevarnost, da se obratovanje ustavi za nedoločen čas, z vsemi posledicami, ki bi jih to imelo za zaposlene delavce. Ob koncu zahteva ustrezne ukrepe za zavarovanje varnosti in nemotenega dela. Zdi se, da so na Siciliji vendarle dosegli sporazum za rešitev vladne krize. Po sporočilu, ki ga je izdala skupina demokristjanskih deželnih poslancev, bodo sestavili manjšinsko deželno vlado KD-PSDI, ki jo bodo baje podprli tudi krščanski socialci, liberalci in republikanci; hkrati pa bo njen program baje »iskreno avtonomističen in gospodarsko-socialno_ napreden*, da more računati nr podporo večine deželnih poslancev. Pod predsedstvom Nennija se je danes vršil sestanek, ki so se ga udeležili Mancini, Cerona, Pascalis, Giolitti, tajniki tistih federacij, kjer ima-m.) upravne odbore levega centra ter predsedniki skupin socialističnih svetovalcev v teh mestih (Milan, Genova, Firenze, Pavia, Forli, Rieti, Ancona, Avellino, La Spezia in Piacenza). Na sestanku so razpravljali o dosedanjih izkušnjah v teh občinskih in pokrajinskih upravah, kjer socialisti sodelujejo s KD in PSDI, v nekaterih tudi z republikanci. Nenni je podčrtal pomen teh upravnih odborov in njihov pozitivni značaj. V poslanski zbornici so začeli z razpravo o proračunu ministrstva za obrambo, ki predvideva 738.964.382.600 lir izdatkov (64,770 milijarde več kot lansko leto); diskusijo bodo nadaljevali jutri. V senatu so na dopoldanskem zasedanju zaključili splošno diskusijo o proračunu ministrstva za industrijo in trgovino; jutri bo govoril minister Colombo; na popoldanskem zasedanju pa so nadaljevali z odobritvijo določil o državljanstvu (prve člene so odobrili na prejšnjih sejah). Tudi ostale člene so odobrili brez diskusije; le pri členu 22, ki vsebuje določila veljavna glede izgube državljanstva Južnih Tirolcev, so južnotirolski senatorji predložili popravek, ki zahteva njegovo ukinitev. Na temelju tega člena ne morejo več opti-rati za italijansko državljan-stve tisti južni Tirolci (in teh je baje okrog sto), ki so zamudili rok za opcijo. Popravek so zavrnili. Zakon so odobrili skoro soglasno; Tinzl je glasoval proti in trdil, da je zakon protiustaven, ker s svcjim 22. členom krši pravice državljanov nemškega jezika. A. P. Gronchi otvoril razslavo o elektroniki RIM, 13. — Predsednik republike je danes otvoril VIII. mednarodno razstavo o jedrski elektroniki in teleradioki-ncmatografiji, ki se letos vrši v kongresni palači EUR. Na razstavi je zastopanih letos okrog 1500 domačih in tujih industrij. Hkrati z razstavo, se bo vršila tudi vrsta sestankov, na katerih se bodo znanstveniki z vsega sveta seznanili z najnovejšimi znanstvenimi dosežki tako na pcdročju teorije kakor tudi kar zadeva njihovo praktično uresničenje. Nadaljujejo se protestne stavke proti načrtu vlade o srednji šoli Nujnost borbe proti privatizaciji šole in za reformo na podlagi modernih in demokratičnih pedagoških načel ■ Nadaljuje se stavka osebja finančnega ministrstva RIM, 13. — Letošnji zaključek šolskega leta je precej razgiban zaradi številnih stavk med učnim osebjem. Po stavki univerzitetnih asistentov in poverjenih profesorjev so včeraj stavkali osnovnošolski učitelji v nekaterih pokrajinah. Za 19. t. m. pa bodo stavkali osnovnošolski učitelji v pokrajinah Emilia-Roma-gna, Toskana, Umbria, Marche, Abruzzi in Molise, Pu-glia, Lucania in na Sardiniji. Za jutri pa je napove-dana stavka ravnateljev in profesorjev srednje šole. Stavko je napovedal »vsedržavni odbor protestnega gibanja v obrambo srednje šole,« ki je danes s posebno izjavo potrdil jutrišnjo stavko. Zadevna izjava dodaja, da je odbor naklonjen izpolnitvi šolske obveznosti in da se zavzema, naj se obvezno šolanje raztegne nad 14. leto starosti. Odbor se zavzema za «zdravo in premišljeno reformo«, '«i naj zajame ves šolski organizem in «naj da vsem sposobnim možnost resnega študija«, toda «odločno nasprotuje raznim ukrepom in načrtom za reformo, ki, namesto da bi dvignili raven šole, znižujejo njeno raven, kar je v škodo šole same in družbe«. Odbor poziva rimske profesorje, naj se udeležijo zborovanja, ki bo jutri v kinematografu ((Fiamrnet-ta«. Srednješolski profesorji zahtevajo, naj se opusti vlad. ni načrt o enotni srednji šoli in naj se začne skrbna proučitev reforme, ki naj za jame ves šolski organizem po predhodnih posvetovanjih. Do sedaj so se stavkovnemu gibanju pridružili vsedržavni sindikat ravnateljev in profesorjev, avtonomni sindikat za enotnost italijanske srednje šole in avtonomni sindikat srednje šole. Stavki se nista pridružila vsedržavni sindikat srednje šole in italijanska katoliška zveza srednješolskih učiteljev. V zvezi s to stavko je ADESSPI objavila izjavo, v kateri poudarja, da je vsekakor pozitivno, da se resne krize v delovanju celotnega šolstva sedaj zavedajo vsi profesorji, in še bolj pozitivno je, da tega ne jemljejo samo na znanje, temveč začenjajo konkretne pobude, ta- i m minil ii um n ii m n mn in n ti ii ii im llilillllllllllllllillllllllllllllllllllllillillllllliilliliiiiiillliiiilliiliillililllllllillllllillllllllllllllllliniiilitlllllllliilllliitliilllllllllllllllllliillllllliillilllliilflllllllilllllllllllllllllllillllllllilliliillllllllliiiiiiiiillllli Francozi so prekinili pogajanja v Evianu navzlic nasprotovanj^ Enostransko so sklenili prekinitev za 15 dni «za razmišljanje» - Danes bo Krim Belkasem podrobno obrazložil alžirsko stališče do francoske nepopustljivosti Burgiba in Mobido Keita poudarjata, da je Sahara sestavni del afriškega ozemlja EVIAN, 13. — Po današnji popoldanski seji med alžirsko in francosko delegacijo so sporočili, da so bili razgovori na zahtevo francoske delegacije prekinjeni za 10 do 15 dni, «zato da se delegatom da čas za razmišljanje«. Jutranja seja je trajala dve uri in 15 minut, popoldanska seja pa samo pol ure. Voditelj francoske delega- cije Joxe je na tiskovni konferenci med drugim izjavil : «Zdi se, da zadnji sestanki ne prinašajo nobenega novega elementa. Hoteli smo si privoščiti še nekaj časa za razmišljanje, zato da bo vsakdo za svoj račun skušal najti izhod iz slepe ulice, člani francoske delegacije so še vedno pripravljeni na kakršen koli stik, ki naj omogoči plodno nadaljevanje pogajanj. To prvo razdobje našega dela je potrdilo, da so bile težave velike. Upamo, da nam bo razdobje razmišljanja o-mogočilo premagati te težave.« Potrdil je, da je bila konferenca že 15 dni v težavah, in je pripomnil; »Med alžirsko osvobodilno fronto m Francijo so bistvena vprašanja, glede katerih smo raz- deljeni*. Minister je dodal, da se glavna nesoglasja med obema delegacijama tičejo naslednjih treh točk: 1. Metoda in postopek samoodločbe: »Mi zahtevamo jamstva za ljudi, ki bodo morali živeti skupno in obtožujejo nas anahronističnega ko-lonializma*. je dodal Joxe. 2. OzemeijsKe zanteve in vprašanje Sahare: Joxe ie o-menil stališče alžirske vlade, da je Sahara sestavni del Alžirije. »Naše načelo, je dejal Joxe, temelji na spoštovanju volje prizadetega prebivalstva*. Omenil je obveznost Francije, da »bodo vse prizadete države uživale bogastvo Sahare*. 3. Ustavitev sovražnosti: Joxe je dejal, da so se po francoskem sklepu, da ukine ofenzivne operacije v Alžiriji, »atentati in zasede v Franciji in Alžiriji* povečali. Zaključil je: »Ugotovili smo, da ni noben nov element spremenil položaja. Zato se m, „.... ..n.".......... mn......................... Gromiko predlaga nadaljevanje diskusije o nevtralnosti Laosa ObtožiI je ZDA obstrukcije na konferenci in kršitve zračnega prostora nad ozemljem vladnih čet v Laosu ■ Spored razgovorov treh princev ŽENEVA, 13. — Predstavnik vientianske delegacije v Ženevi je izjavil, da se bodo trije laoški princi, ki se bodo sestali 17. junija v Zuenchu, razgovarjali o naslednjem: 1. Imenovanje enotne delegacije na ženevski konferenci. 2. Sestava koalicijske vlade. 3. Ustavitev sovražnosti in nadzorstvo. 4. Nevtralnost Laosa. Pomnevajo, da se bodo trije princi sestali že v petek namesto v soboto, da pripravijo dnevni red. Bun Um bo prišel v Zuerich 15. junija. V Bun Umovi delegaciji bodo še general Fumi Nosavan ter prosvetni minister in minister za promet. V vladni delegaciji bodo razen Suvane Pume še voditelj delegacije v Ženevi Folsena, bivši poslanik Norindr in hči Suvane Fu-me princesa Moune. Sestava delegacije, ki jo bo vodil Su-fanuvong, pa ni še znana. Prvi govornik na današnji seji v Ženevi je bil voditelj delegacije Patet Laosa Fumi Ving Vichit. Govoril je o dosedanjih predlogih za nevtralnost Laosa. Do sedaj sta te predloge sprožili Francija in SZ Govornik je izjavil, da sovjetski predlog bolje odraža dejansko stanje. Francosko te-zo je treba zavrniti, ker vsebuje nadzorstvo, ki bi postavilo Laos pod varuštvo mednarodne organizacije. Najbolj enostaven način za rešitev nevtralnosti Laosa je konec ameriškega vmešavanja v notranje zadeve te države. Drugi govornik je bil so- vjetski zunanji minister Gromiko, ki je kritiziral negativno stališče zahodnih delegacij, ki je preprečilo, da bi začeli konstruktivno razpravo o bistvenih vprašanjih. Predlagal je zaradi tega, naj delegacije začnejo diskutirati do sedaj predložene predloge o laoški nevtralnosti. Samo na ta način bo konferenca lahko izpolnila svojo nalogo po enem mesecu brezplodnih pogajanj. Ce bo vsakdo pokazal nekoliko dobre volje, je sporazum o laoški nevtralnosti mogoč. Toda če ne bo konferenca u-spela sporazumeti se, bo mir v Južnovzhodni Aziji spet v nevarnosti. V začetku svojega govora je Gromiko izjavil, da ni mogoče pretirano raztegniti pristojnosti nadzorstvene komisije, ker bi sicer ta postala «drža-va v državi«. Obtožil je ZDA obstrukcije proti delu konference dn kršitve zračnega prostora nad ozemljem, ki je pod nadzorstvom vladnih čet. Dodal je, da je sovjetska delegacija predložila dva načrta sporazuma in še vedno čaka odgovor ameriške delegacije. Tretji in zadnji govornik je bil indijski delegat Krišna Me-non, ki je ugotovil, da je imela konferenca do sedaj petnajst sej, ki so trajale skupno 28. ur. Pripomnil je, da je to premiilo, da bi lahko dosegli otipljive rezultate. Me-non je analiziral francoski in sovjetski predlog o nevtralnosti in je poudaril, da morajo sporazumi jz leta 1954 ostati nedotaknjeni ter jih je treba v nekaterih točkah prilagoditi sedanjemu stanju, toda brez spremembe temeljnih načel. Krišna Menon meni, da je sestava koalicijske vlade temeljni pogoj za uspeh konference. Dodal je, da je potrebno: 1. Vse tuje sile se morajo umaknili iz Laosa. 2. Nadzorstvo se bo moralo izvajati z od stvo se bo moralo izvajati z odobritvijo laoške vlade. 3. Sklepi nadzorstvene komisije bodo morali biti sprejeti soglasno med vsemi njenimi člani glede nekaterih vprašanj, glede drugih pa z večino. Trojni razgovori mladincev FLRJ in Italije RIM, 13. — V Rimu so se začeli včeraj trojni razgovori med zastopniki Ljudske mladine Jugoslavije, Zveze italijanske komunistične mladine in Socialističnim mladinskim gibanjem. Razgovori se nanašajo na izmenjavo misli o aktualnih vprašanjih in o medsebojnem sodelovanju mladine obeh držav. Razgovori so se nadaljevali tudi dartes. Na včerajšnjem sestanku so razpravljali o vprašanjih, ki se nanašajo na borbo proti imperializmu, kolonializmu in revanšizmu v Evropi jn o podpori, ki jo mladina mora dajati osvobodilnim gibanjem kolonialnih narodov je s francoske strani predlagal »čas za razmišljanje*, da se vsakomur omogoči da išče sredstva, da se premaknemo z mrtve točke*. »Vendar pa, je dodal minister, tudi če se je zgubilo nekaj dni, se ne more reči, da je bil čas, ki je bil posvečen pogajanjem, k: so se začela 26. maja zgubljen*. Joxe je pripomnil, da je izmenjava misli na večini od 13 sej »imela svojo korist*. Na vprašanje, kaj misli Fiancija glede nadaljevanja ali prekinitve enostranske u-stavitve ofenzivnih operacij, je Joxe izjavil, da mora o tem odločati francoska vlada. Pripomnil pa je, da je vlada mnenja, da je premirje »dalo blagodejne rezultate, kar se tiče življenja prebivalstva v Alžiriji*. Predstavnik alžirske delegacije Malek je po sporočilu o prekinitvi razgovorov poudaril, da alžirska vlada izjavlja, zato da se jasno ugotovi odgovornost, naslednje: 1. Alžirska vlada je proti prekinitvi konference in poudarja potrebo nadaljevanja njenega dela. 2. Francoska delegacija je odklonila novo sejo v sredo ali četrtek, da bi proučili predloge alžirske vlade. 3. Alžirska vlada je naklonjena, da se doba razmišljanja, ki so jo predlagali Francozi, skrči za osem dni. 4. Francoska delegacija Je odklonila določitev točnega datuma za nadaljevanje dela. Malek je izjavil, da je nastali položaj zelo resen. Pripomnil je, da bo voditelj alžirske delegacije Krim Belkasem jasneje obrazložil zadevo jutri. V začetku svoje tiskovne konference je alžirski predstavnik poudaril, da je Joxe zahteval prekinitev dela, toda alžirska delegacija se je temu odločno uprla. Alžirska delegacija namreč meni, da z nadaljevanjem pogajanj konferenca lahko najde konstruktivno rešitev, ki bi le mogla urediti alžirsko vprašanje in zagotoviti mir. Alžirska delegacija je zatem vprašala, kako dolga bo «doba razmišljanja«, ki jo namerava predlagati francoska delegacija. Odgovor je bil: od deset do petnajst dni. Alžirski predstavnik je poudaril, da je ta doba predolga, in je predlagal, naj bo jutri ali pojutrišnjem nova seja, da alžirska delegacija lahko pripravi in sporoči predloge o najučinkovitejšem načinu za nadaljevanje dela. Francoska delegacija ni mogla odgovoriti na to zahtevo in je zahtevala prekinitev seje. Ob 15. uri je minister Joxe zavrnil alžirske predloge in je ostal pri prekinitvi dela za deset ali petnajst dni. Malek je pripomnil, da gre za e-nostranski sklep, ki ga je alžirska vlada sprejela na znanje in odklanja sleherno odgovornost. Predstavnik alžirske vlade je v Tunisu izjavil: »Stališče alžirskega ljudstva in alžirske vlade glede temeljnega vprašanja celovitosti ozemlja, vštevši naše Sahare, je znano in podpirajo ga naši bratje Afričani. To stališče so javno izrekle predvsem države konference v Casablanci in Libija. Vse te države, ljudstva in vlade, so mnenja, skupno z nami, da se mora alžirska suverenost priznati nad vsem i ašim ozemljem, vštevši našo Saharo, in da se bedo vprašanja spremembe meja, če bi taka vprašanja sploh obstajala, lahko načela samo po alžirski neodvisnosti* Razen tega sta danes tunizijski predsednik Burgiba m predsednik Malija Mobido Keita objavila skupno izjavo, v kateri poudarjata, da je Sahara sestavni del afriškega czemlja. Oba predsednika obsojata sleherno zahtevo tujih držav do suverenosti nad Saharo in izrekata zadovoljstvo zaradi začetka pogajanj med Francijo in alžirsko vlado, ter želita njih nagli zaključek v skladu s težnjami alžirskega ljudstva po neodvisnosti. V Parizu je nastala danes mečna eksplozija v nekem hotelu, kjer stanujejo Alžirci in činci. Ranjenih je bilo 19 ljudi, od katerih so trije v smrtni nevarnosti. Eksplozijo je povzročil plastični naboj; u-ničila je stopnice in del pritličja. 45 gostov hotela se je moralo izseliti. V Oranu je v današnjih zgodnjih jutranjih urah nastala močna eksplozija v sre- dišču mesta in povzročila veliko škodo v neki luksuzni restavraciji. Razgovori v Ziicrichu ZUERICH, 13. — Delegaciji italijanskih in avstrijskih izvedencev sta danes začeli s pripravljalnimi razgovori v Zuerichu. Delegaciji razpravljata o tehničnih vprašanjih v zvezi z vprašanjem Južne Tirolske, da bi tako pripravili gradivo za bližnji sestanek zunanjih ministrov obeh dežel, ki se bo vršil prav tako v tem mestu 24. t.m. Podpredsednik SVP Hans Dieti, ki urejuje štirinajstdnevnik v italijanskem jeziku »Realta sudtirolese*, je v uvodniku izrazil svoje resne pomisleke glede uspeha bližnjega sestanka med Segnijem in Kreiskim v Zuerichu. Ta svoj pesimizem utemeljuje z dejstvom da je italijanska delegacija v Celovcu kategorično odklonila vsakršno možnost spremembe sedanjega deželnega statuta. ko da je baza spo-ntano zače la stavkovno gibanje. Prav tako se ne more oporekati dejstvu, da obsojajo metode demokristjanskih vlad, da intervenirajo z ministrskimi ukazi, ki so pogostoma protislovni in kaotični, v kočljive zadeve življenja šolske organizacije, o čemer lahko samo parlament odloča. To so vsekakor nedvomne prednosti sedanjega protestnega gibanja. Vendar pa je treba resno proučiti bistvene vzroke tega gibanja in način, kako prihaja do izraza. »Upreti se načrtu ministra Bosca, pravi izjava, za reformo srednje šole in kritizirati ga «z desnice«, češ da je re volucionaren, je zelo nevarno, ker predstavlja dragocen ali-bi za ministra nasproti demokratičnim zahtevam za resnejšo in doslednejšo reformo in lahko samo ustvari zmedo ter odvrne javnost od današnjih realnih vprašanj: t. j. izvedba ustave na podlagi modernega pedagoškega načela z demokratično in znanstveno vsebino ter hkrati odločna obramba državne šole proti poizkusom privatizacije, ni jo hoče izvesti tako imenovani desetletni načrt (o katerem protestni odbor značilno molči).« Izjava pravi dalje, da utemeljevanje protestnega giba-nJa, ki ga poudarja omenjeni odbor, ne sn%e pomeniti o-brambo takšne srednje šole, kakršna je sedaj, in nadaljuje: _«Ker prihajajo taka stališča na žalost na površje tudi pri drugih protestnih gibanjih, ADESSPI ponovno izreka priznanje zaradi pobude, ki so jo pokazali prolesorji in zaradi njihove upravičene kritike proti, metodam vladne akcije in proti njenim nejasnim smotrom, toda se v celoti ograjuje od te konservativnosti m korporativizma. Zaradi tega poziva vse profesorje, naj proglasijo, kakor so že storili številni sindikati in številna združenja, svojo o-dlocno obrambo javne državne šole. ki edina lahko zajamči kulturni in civilni razvoj vse dežele, in naj iščejo v skupnih smotrih poti temeljite in resnične obnove šole v interesu vsega ljudstva, k; potrebujejo moderno šolo za boljšo prihodnost.« Prosvetni minister Bosco je nocoj izjavil, da bo desetletni načrt o šoli verjetno odobren v poslanski zbornici še pred začetkom poletnih počitnic, s tem da bodo eventualno sklicali tudi izredne pred-poldanske ali nočne seje. Pripomnil je, da bo razprava postavljena na dnevni red, takoj ko bo natiskano in razdeljeno poročilo manjšine Kar se tiče politične plati, je minister izrekel mnenje, da bo prišlo do novih sestankov med predstavniki vladnih strank, da se sporazumejo o še nerešenih točkah, ki se tičejo finansiranja privatne šole. Bosco je govoril danes tudi po televiziji in je podrobno obrazložil vladni načrt o e-notni srednji šoli Jer je ta Hill... ..l...nf OH...... H..IIIIH........ >......... I||....>.t...>.t..|..l. HHHnOHU.HI. H............ IHH.....HHI.I.mt. HI. (...>>....(1.11 Trčila sta se dva vlaka ubitih je bilo 33potnikov Okoli 40 potnikov pa je ranjenih STUTTGARD, 13. — Dva | de pristopa Anglije k skup- krajevna vlaka, ki sta vozila z I nemu tržišču in da so potreb- veliko brzino, sta se danes t: čila v bližini Stuttgarda, pri čemer sta se prva dva vagona obeh vlakov iztirila in se zdr-čala po nasipu do obrežja reke Neckar. Do poznega večera so izpod razbitin vagonov potegnili trupla 33 potnikov. Domnevajo, da je bilo okoli 40 ranjenih. Z bližnje postaje Esslingen so takoj prišle prve reševalne skupine, pozneje pa so prišli še zdravniki in zdravniško o-sebje iz bolnišnic najbližjih krajev in tudi iz Stuttgarda. Dokončno število žrtev pa še ni znano. Nesreča se je zgodila okoli 17. jure, ko je na obeh vlakih potovalo nekaj sto delavcev, ki so se vračali z dela. Zdi se, da se je nesreča zgodila, ker so vlaki zaradi popravil vozili v obeh smereh samo po enem tiru. Strojevodja ni opazil znaka, da prihaja z nasprotne strani drugi vlak, in nj ustavil svojega vlaka. Mac Millan o skupnem tržišču LONDON, 13. — Britanski minister za odnose s Com-monwealthom Duncan Sandys in druga dva člana vlade bodo v kratkem obiskali prestolnice Commonwealtha, da se s tamkajšnjimi vladami pogovorijo o možnosti pridružitve Velike Britanije evropskemu skupnemu tržišču. To je sporočil danes Mac Millan v spodnji zbornici na vprašanje opozicije. Mac Millan je poudaril, da ni bilo še nič sklenjeno gle. na nadaljnja posvetovanja z vsemi državami Commonwe-altha, preden se kar koli sklene glede tega. Potrebna so posvetovanja tudi z državami članicami EFTA. Sele potem bo vlada presodila položaj. Voditelj opozicije Gaitskell je izrekle upanje, naj bi se sprejel predlog predsednika kanadske vlade Diefenbaker-ja za sklicanje konference ministrskih predsednikov Commonwealtha, in je pozval Mac Millana, naj se o tem posvetuje z omenjenimi voditelji. Mac Millan pa je izključil možnost take konference in je poudaril potrebo posvetovanj. Laburisti so zahtevali, naj se na dnevni red sprejmeta dve resoluciji, ki zahtevata nujno razpravo o skupnem tizišču, toda predsednik spodnje zbornice je zahtevo zavrnil. Med debato je prišlo do številnih incidentov. Bivši laburistični minister za o-b>ambo Shinwell je po izjavah Mac Millana vzkliknil: • Ne morem dopustiti ministrskemu predsedniku, da prodaja Commonwealth na dražbi*. Konservativni poslanci so tedaj dvignili velik hrup, ki je tiajal nekaj minut. Na koncu je Mac Millan izjavil, da vstop Velike Britanije v skupno tržišče «ni vprašanje stranke«. »Gre za zelo važno vprašanje za prihodnost naše države in sveta. Brez dvoma bo povzročilo nasprotja v zbornici. Bo eden najvažnejših sklepov, ki jih je Velika Britanija sprejela, in skušati moramo, da storimo vse, kar moremo v korist naše dežele in je dodal svobodnega sveta,« Mac Millan. «»------ Bela knjiga ZDA o jedrskih poskusih NEVV YORK, 13. — «New York Herald Tribune* piše, da je ameriška vlada pripravila belo knjigo o ustavitvi jedrskih poizkusov, v kateri bi hotela dokazati, da SZ odklanja sklenitev sporazuma. List trdi, da knjiga govori o sovjetskih naporih na vojaškem področju po drugi vojni, o kršitvi številnih pogodb s strani SZ in o nevarnosti sporazuma, če bi eden od podpisnikov lahko postavil veto proti mednarodnim inšpekcijam. List dodaja, da to po objavi bele knjige a-mtriška vlada sklenila nadaljevati podzemeljske jedrske poizkuse. V Ženevi je danes sovjetski delegat prebral in komentiral sovjetsko spomenico o prekinitvi jedrskih poizkusov. Ameriški predstavnik Dean je izjavil, da so sovjetski predlogi nesprejemljivi. «#------ Lord Home odpotoval v ZDA LONDON, 13. — Britanski zunanji minister lord Home je odpotoval z letalom iz Londona v ZDA. V New Yorku se bo sestal s Hammarskjoeldom, v Washingtonu pa z Deanom Ruskom. Pred odhodom je Home izjavil, da se bo s Hammarskjoeldom razgovarjal «o vprašanjih, ki bi lahko nastala med letom«. načrt odločno zagovarjal, češ da je odraz rezultatov številnih študij in pedagoških sestankov. Danes že šesti dan stavkajo nameščenci finančnega in zakladnega ministrstva. V petek zjutraj bo v Rimu vsedržavno zborovanje stavkajočih. Danes so sindikalne organizacije sporočile, da bodo nadaljevale stavko, dokler ne bo spor v celoti rešen. Carinsko osebje v Genovi je pozvalo carinsko osebje v vsej državi, naj iz solidarnosti z nameščenci finančnega ministrstva takoj razglasi vse. državno stavko. Sindikalne organizacije so za jutri 14. junija razglasile 24-urno stavko delavcev in u-radnikov državnega monopola. Nameščenci zahtevajo gospodarske izboljšave. Stavka vsedržavnega sindt-data sodnih kanclistov in tajnikov se je danes končala, ker je pravosodni minister Gonel. la obljubil, da bo poskrbel za ugodno rešitev spora. Prav tako je bila prekinjena stavka nameščencev INPS, ki je bila napovedana za jutri, ker je zakladni minister izrekel ugodno mnenje glede dvoletnih poviškov na podlagi starostne lestvice. «»------- Lafinska Amerika proti politiki ZDA glede Kuhe ASUNc-iON, 13. — Posebni Kennedyjev odposlanec Ste-venson je prišel danes iz Brazilije v prestolnico Puiagva.a, Asuncion. Včeraj je Stevenson na tiskovni konferenci v Rio de Janeiru pred odhodom v Paragvaj izjavil, da ZDA ue nameravajo zahtevati, da »e sestanejo ameriški zunanji ministri na posvetovalni konts-renci, na kateri bi razpravljali o medameriških vojaških ali političnih sporazumih v zvezi z ((Vprašanjem Kube«. Stevenson je dejal, da :e zdaj skrb ZDA, odvrniti ((komunistično nevarnost« s podpiranjem gospodarskih in socialnih sprememh v Latinski A-meriki, s čimer bi postali sadovi gospodarskega razvoja dostopnejši vsem slojem prebivalstva. To Stevensonovo izjavo so v Rio de Janeiru sprejeli kot znamenje delne evolucije stališča ZDA do »vprašanja Kube«. Sodijo, da je to posledica stališča večine latinsko-amen-ških vlad. ki so proti konferenci, na kateri naj bi razpravljali o sankcijah proti Kubi. Vesti iz Argentine in Urugvaja opozarjajo na to, da so ondotni državniki obvestili Stevensona, da sta njihovi vledi proti intervenciji. Kar zadeva Brazilijo, ki ie najodločneje proti intervenciji, je na načrt o gospodarskem razgovoru s Stevensonom izjavil. da je ostalo stališče vlade do Kube nespremenjeno. Čeprav so ZDA zdaj premaknile težišče dejavnosti z načrti o sankcijah proti Kubi r.a načrt o gospodadskem razvoju, imenovanem »zveza za napredek*, je evolucija stališča ZDA samo delna. Stevenson je na tiskovni konferenci dejal da imajo ZDA položaj v zvezi s Kubo še vedno za splošni problem celine in da zato niso pripravljene, da se neposredno pogajajo s Kubo. Pripomnil je, da zato ne prihaja v poštev morebitno posredovanje Brazilije in drugih latinsko-ameriških držav. Izrekel je »upanje*, da bo F.razilija »sodelovala z ostalimi državami zahodne poloble proti komunistični nevarnosti*. Izjavil je tudi, da je mogoče, da se bo Kennedy udeležil konference v Montevideu, na kateri bodo razpravljali o latinsko-ameriških gospodarskih vprašanjih. Četrti Sukarnov obisk v FLRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — predsednik republike Indonezije dr. Sukarno bo 15. t. m. četrtič obiskal Jugoslavijo. Skupno s Sukarnom bo prispel tudi obrambni minister Indonezije general Nasution. Med svojim bivanjem bo predsednik Sukarno z najvišjimi jugoslovanskimi državnimi voditelji izmenjal misli o najvažnejših mednarodnih vprašanjih, o dvostranskih odnosih, posebno pa o konferenci voditeljev nevezanih držav, ki se bo začela 1. septembra v Jugoslaviji. Zastopniki jugoslovanskih tr* govinskih in proizvajalnih pod. jetij, ki poslujejo z Veliko Britanijo, so ustanovili danei v okviru jugoslovanske zunanjetrgovinske zbornice sekcijo za napredek trgovinske izmenjave z Veliko Britanijo. Sekcija bo skupno s sekcijo za ekonomsko-tehnično sodelovanje, ki bo v kratkem ustanovljena pri zvezni industrijski zbornici, sestavljala koordinacijski odbor. Ta odbor bo skupno s koordinacijskim odborom, ki je bil nedavno ustanovljen v Londonu, tvoril anglo-jugo-slovanski trgovinski svet, ki ima namen pospeševati trgovinsko izmenjavo in sodelovanje med industrijo obeh B. B. Vreme včeraj: najvišja tempera, tura 24, najrtižja 16.5, ob IS. url 22 stopinj, zračna tlak 1008.6 pada, veter 17 km jugozahodnik, vlaga 56 odst., nebo poottlačeno, morje lahko razgibano, temperatura morja 22 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 14. junija Metod Sonce vzide ob 4.14 in zatone ob 19.56. Dolžina dneva 15.42. LuDa vzide ob 5.29 in zatone ob 20.46. Jutri, ČETRTEK, 15. junija Vid Val slavk se zaostruje Irltiii automohifisti hrez bencina zaradi slanic osedla bencinskih črpalk Prodajalci bencina zahtevajo za Trst poseben kontingent bencina po nižji ceni * Nadaljevanje stavke v Italcementi Včeraj so se tržaški avtomobilisti znašli brez bencina, ker so prodajalo! bencina sklenili na skupščini v ponedeljek ponoči, da proglase zaporo bencinskih črpalk za nedoločen čas. Istočasno so tudi poslali ministrskemu predsedniku Fan_ faniij.u telegram, v katerem zahtevajo, da se prizna tržaškim avtomobilistom določena količina bencina v režimu proste cone tako, da bi za to količino ne plačevali vseh fiskalnih pristojbin. Prodajalci pravijo, da prihajajo v okviru prometa z videmskim sporazumom obsežnejše količine jugoslovanskega bencina na naše področje jn da so zaradi tega oškodovani in vidijo edino rešitev v cenejšem domačem benciinu. Prefektura je včeraj ukazala petrolejskim družbam in u. pravnikom bencinskih črpalk, da morajo danes ponovno odpreti črpalke na tržaškem področju. V kolikor tega ne bi naredili, pa je prefektura zagrozila, da bodo uveljavili zakon o javni koristnosti naprav, ki med drugim predvideva' tudi ukinitev licence. Po vsej verjetnosti ukaz prefekture ne bo rodil zaželenega učinka in bodo ostale bencinske črpalke tudi danes zaprte, ker naj bi petrolejske družbe odgovorile, da ne morejo izvršiti tega ukaza, iker je osebje pričelo s stavko. Izvršni odbor združenja prodajalcev bencina je včeraj sklenil, da bodo danes odprte samo tri bencinske črpalke in to za turiste in za zdravnike. Včeraj so se razbila pogajanja za sklenitev pokrajinske pogodbe za uslužbence vseh zadružnih podjetij na našem področju, ker je združenje dalo negativen odgovor na delavske zahteve. V petek se bodo uslužbenci sestali na e-notni skupščini in razpravljali o nadaljnji akciji. Zelo ver-soboto Včeraj se je nadaljevala e-notna in odločna stavka delavcev Italcementi. Nadaljuje se tudi nabiralna akcija, ki jo je razpisala sindikalna organizacija FILEA-CGIL v korist stavkajočim delavcem. V ponedeljek zvečer je bila enotna skupščina uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij, ki so stavkali od sobote do ponedeljka ne samo v Trstu temveč po vsej Italiji, tako da je stavkalo okoli 40,000 prizadetih uslužbencev. Na skupščini so ugotovili borbenost tržaških delavcev in pozvali uslužbence dveh podjetij, ki se niso v celoti odzvali stavki, da se v bodoče zavedajo svoje dolžnosti. SDZ sprejela predstavnice slovenskih žena Na sedežu Zveze demokratičnih žena v Ul. S. Lazzaro so predstavnice tržaškega demokratičnega ženskega gibanja sprejele predsednico Zveze društev žena Slovenije, zvezno poslanko Mileno Kržetovo ter razne druge osebnosti, ki so »e vračale iz Turina, kjer so obiskale mednarodno razstavo dela. Tajnica Zveze demokratičnih Žena je pozdravila slovenske gostinje ter izrazila zeljo, da bi prišlo do čim tesne i-ših stikov med italijanskimi 11 jugoslovanskimi ženskimi organizacijami. Preklicana stavka sodnih kanclistov in tajnikov Izvršni osrednji odbor sindikata kanclistov in tajnikov jetno bo prišlo že v do prve stavke. Hmiiiiiimiiiimi ..................... 11111n1111111n111111nm1iHitm11n111n11111111111.1111.iM.il Huda n gradbenega Padel je z ogrodja in si verjetno prebil lobanjo Na delu se je včeraj dopoldne hudo ponesrečil 55-letni Marko Gnezda, iz Ul. Monte San Pantaleone 29. Zaposlen je bil pri gradnji nove stavbe v Ul. Sporcavilla,, pa se mu je spotaknilo in je padel z ogrodja iz višine 3 m. Njegovi delovni tovariši so mu priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto, da so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na drugi kirurški oddelek. Pri padcu si je Gnezda verjetno prebil lobanjo in se opraskal po obrazu in levi nogi. Vladni načrt za gradnjo ladij Ministrstvo trgovinske mornarice je odgovorilo poslancu Vidaliju na njegovo vprašanje glede vsedržavnega programa gradnje ladij. Vlada je predložila- nov zakon, ki bo spremenil zakon od 17. julija 1954, in je izjavila, da namerava poskrbeti za reformo ustroja ladjedelnic sploh, tako da bodo lahko konkurirale z ladjedelnicami v mednarodnem merilu. Na podlagi tega je dalo ministrstvo državnih udeležb nalogo IRI, naj pripravi omenjeni program gradnje ladij, ki pa se seveda tiče samo ladjedelnic, ki so pod državnim nadzorstvom. Ne pričakujejo pa se podobni ukrepi za zasebni lad- s PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Peilico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din, me- sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrt- letno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120 osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi r-> naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT Trst jedelski sektor, ki predstavlja petino celotne proizvodne zmožnosti ladjedelnic. Ministrstvo za zdravstvo pa je odgovorilo poslancu Vidaliju glede ukrepov za zatiranje slinavke in parkljevke na našem področju. Pri tem pa je zanimivo, da je ministrstvo šibko v zemljepisju; na našem področju je »ustvarilo« kar dve novi občini, in sincer Opčine in Bazovico, saj pravi, da je bilo v teh ((občinah« (sem prišteva še Dolino) skupno bolnih 147 krav. «»------------------ Všeč so jim tuja vozila Neznanci so ukradli lambre-to, ki jo je Miha Petkovič iz Ul. Matteotti 4 pustil na dvorišču stavbe, kjer stanuje. V Ul. Severi pa so neznanci u-kradli vespo, ki jo je tam par-, kirai 21-letni Gianfranco Cat-tunar iz Drevoreda D’Annun-zio 28. Nesreča vajenca Na delu v neki garaži v Ul. F. Severo se je včeraj popoldne ponesrečil 16-letni Mario Pezza iz Ul. Lorenzetti 28. Na vajenca je padej kos železa in ga ranil po glavi. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti 8 dni. Dva nerodna padca Včeraj pozno popoldne je 65-letni Giuseppe Nobile z Grete 236 spremljal svojega malega vnuka na zabavišče v Ul, Sv. Marka. Ko sta se hotela vrniti domov pa se je staremu očetu spodtaknilo in je nerodno padel. Verjetno si je zlomil levo nogo in so ga zaradi tega odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. V kuhinji njenega stanovanja pa se je sinoči spodrsnilo 67-letni Eugeniji Ferluga, por. Millo iz Ulice Cologna 19. Pri padcu si je verjetno zlomila levo nogo in so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Povozil je otroka Ko je včeraj popoldne 8-let-ni Ezio Vičič iz Ul. D’Alviano št. 33 prečkal cesto v Ul. Zo rutti, je privozil mimo z avtom 52-letni Luciano Calza iz Ul. Lorenzetti 32 in ga povozil. Dečko se je pobil in opraskal po glavi, zaradi česar so ga sprejeli na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti dober teden. Zletel je s ceste Včeraj popoldne se je peljal z avtom z Opčin proti Trstu 24-letni Natale Scrignari iz Ul. Eriča 18, pa je iz neznanih vzrokov zgubil nadzorstvo nad vozilom, zavozil s ceste in se prevrnil ter pobil in ranil po obrazu, čelu in rokah. Neki drugi avtomobilist, ki je privozil za njim, ga je odpeljal v bolnišnico, kjer so mu nudili 1 prvo zdravniško pomoč. Zdra-i viti se bo moral 10 dni. sodnih ustanov je včeraj preklical stavko omenjene kategorije, ki je bila napovedana za 15. in 16. junija Ta sklep je osrednji odbor sprejel, ker je pravosodni minister Gonella sprejel včeraj tajnika sindikata dr. Ragozzi-na ter ga obvestil, da je že pred nekaj dnevi pripravil zakonski osnutek, ki predvideva izboljšanje položaja kanclistov in tajnikov sodnih organov. Minister Gonella je tudi povabil tajnika sindikata naj sodeluje z vladnimi organi glede morebitnega izboljšanja vladnih predlogov. Seja občinskega odbora S sinočnje seje devinsko-nabrežinskega občinskega sveta Odborniki so razpravljali o številnih upravnih sklepih Na vrsti tudi razprava o proračunu Acegat? Sinoči je bila redna seja tržaškega občinskega odbora, na kateri so proučili kar 97 upravnih sklepov, ki so bili na dnevnem redu. Župan je poročal o predlogu nogometne zveze glede sestave odbora, ki bi moral sklicati občni zbor članov. Pri tem je omenil nekaj oseb, ki bi prišle v poštev. Odbor je tudi priporočil, da se dodeli tržaški univerzi zemljišče na obronkih vrdel-skega Hriba, kjer nameravajo zgraditi nekaj znanstvenih inštitutov. V ta namen bi porabili denar iz sklada, ki ga je dala na razpolago vlada za šolstvo v vsedržavnem merilu. Med navadnimi upravnimi zadevami je bilo tudi več sklepov o plačilu bolniških oskrbnin, o ,iavni razsvetljavi itd. Na dnevnem redu je bila tudi avtobusna proga Ace-gata v naselje San Sergio, kamor so nameravali uvesti fiicbusno progo, ki je zdaj že delovala do Daeja. Kaže pa. da se bodo aela za gradnjo nove ceste tako zavlekla, da je treba za sedaj poskrbeti za povezavo z naseljem z avtobusi. Zdi se, da so na seji odbora razpravljali tudi o proračunu Acegata za leto 1961, toda glede te razprave so bili odborniki zelo zapeti. Vsekakor pa je postalo tudi vprašanje proračuna v zvezi z razsodbo kasacijskega sodišča o ceni toka, ki ga dobavlja Sel-veg, zelo pereče in važno za vse občane, bodisi kot potrošnike toka bodisi kot potnike na tramvajih in filobusih. iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiirniimiiiiiimiumiiniiMiimininnuiimnugnunnnn, miinmiu, u, ihmiuiii m Prihodnjo sredo otvoritev velesejma Otvoritve se bo udeležil predsednik vlade Fanfani Letošnjemu velesejmu bo vlada dala še poseben poudarek, saj ga bodo obiskali poleg predsednika še trije ministri - Jugoslovanska industrija bo močno zastopana Prihodnji teden v sredo bo-[stavo pa bo uredilo ljubljan-do ob 10.30 svečano otvorili sko podjetje Exportprojekt, trinajsti tržaški mednarodni I ki je že prejšnja leta z uspe- velesejem in bodo otvoritve' no svečanost neposredno predvajali po televiziji in radiu. Letošnja svečanost bo še zlasti pomembna, o čemer priča prihod ministrskega predsednika Fanfanija. Poleg tega se predvideva, da bodo v o-kviru raznih manifestacij obiskali velesejem tudi trije ministri in sicer: minister za industrijo Colombo, minister za zunanjo trgovino Martinelli in minister za proračune Pella. Urnik raznih dni in spored-nih velesejemskih manifestacij še ni povsem točno določen Vendar pa je že znano, da bo takoj naslednji dan po otvoritvi, in sicer četrtek 22. junija, posvečen tradicionalnemu jugoslovanskemu dnevu. V petek bo dan Avstrije, v nedeljo bo zasedanje o pohištvu. 29. junija bo na vrsti Kamerun. 1. julija bosta kar dve važni manifestaciji, in sicer dan Libanona in mednarodno zasedanje o lesu. Končno je predviden za 3. julij dan Brazilije. Teden dni pred velesejmom je v paviljonih že dokaj živahno, kar še zlasti velja za kolektivne razstave v Palači narodov. Zlasti so dobro napredovali Jugoslovani in Avstrijci, ki urejajo bogate kolektivne razstave. Kot smo že poročali, ureja letos kolektivno jugoslovansko razstavo posebni odbor za tržaški velesejem, v katerem so predstavniki hrvaške 111 slovenske trgovinske zbornice. Vsa dela v zvezi z raz- hom izvršilo svojo nalogo na tržaškem velesejmu. Letošnji paviljon bo izveden po povsem • originalni zamisli beograjskega arhitekta inž. Aleksandra Šaletiča, ki je prav pied ureditvijo tega paviljona odlično izvršil dela na razstavi v Casablanci. Jugoslovanski paviljon bo letos izveden v treh močnih in modernih barvah: rumeni, črni in beli ter bo zgoraj odprt, tako da bo dal vtis zračnosti in preglednosti. Močan poudarek bo dan industrijskim izdelkom, tako da bomo lahko videli na velesejmu zanimive serije posode Tovarne emajlirane posode iz Celja, gospodinjske pomivalne omarice in podobno industrijsko blago. Prav tako iz Celja bo risalna miza za tehnike s precizno izdelano glavo Industrije"- fine mehanike. Podjetje ETA iz Cerknega bo razstavilo električne grelne plošče za gospodinjsko in industrijsko uporabo. Močno bodo zastopana tudi pomembnejša industrijska podjetja kot Iskra iz Kranja Rade Končar ter druga. Zanimivi bodo panoji, ki j-.h bo razstavila Elektrogospodarska skupnost in kjer bedo razvidne obsežne možnosti sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo pri tej panogi. Enajst slovenskih založb bo razstavilo svoje knjige in sicer po trojnem kriteriju: predvsem bodo razstavila knjige primorskih pisateljev, ki so nam Tržačanom najbližji. Na- * Silil'' r :'- : '• ,' s NStf)f SllPIS'! ' 4 ! Teden dni pred otvoritvijo letošnjega mednarodnega tržaškega velesejma je zlasti živahno v Palači narodov, kjer urejujejo tuje kolektivne razstave. Na sliki: v jugoslovanskem paviljonu urejujejo originalno konstrukcijo kolektivne kazstave to bodo razstavile številne in bogate prevodne izdaie italijanskih ter drugih tujih piscev. Žrebanje loterije odloženo za nedoločen čas Tržaška finančna intendenca sporoča, da je bilo izžrebanje loterije, ki je bilo določeno za včerajšnji dan, odloženo. Vse dokler se žrebanje ne bo vršilo, bodo hranili loterijske kartele v posebnih prostorih, ki bodo zastraženi. Po izročitvi kartel bodo žrebanje odložili vse dokler ne bodo pristojne oblasti sprejele ustreznih sklepov. v V okolici Stivana je predvidena precejšnja industrijska dejavnost Na dnevni red občinskega sveta bo prišla zadeva tožbe proti induslrijcu Sonzognu - Vprašanje potrditve sklepov odbora Na sinočnji redni seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta so svetovalci najprej odobrili zapisnik prejšnje seje, potem pa je odbornik Grgič odgovoril na vprašanje v zvezi z novimi gradnjami pri Stivanu. Odbornik Grgič je tako predvsem poudaril, da se bo štivanska papirnica močno razširila, sai bo povečala proizvodnjo papirja skoraj za trikrat. Ko bodo dela končana, bo papirnica lahko proizvedla dnevno 4.000 stotov papirja namesto 1.500 stotov kolikor ga proizvede sedaj Tudi termoelektrarna bo povečala proizvodnjo električne energije in' je družba v ta namen dobila precejšnje posojilo iz rotacijskega sklada. Na novo bodo montirali dve turbini, od katerih eno že postavljajo. Pred časom je bil položen temeljni kamen za novo tovarno lepenke. Ta obrat bo predvsem izkoriščal odpadke papirnice in seveda tudi druge surovine ter bo zaposlil precej delovne sile. V načrtu je tudi gradnja tovarne za proizvodnjo celuloze. Nova tovarna bo velikega pomena za papirnico, saj ji bo omogočila znižanje proizvodnih stroškov. Tovarna bo namreč dovajala papirnici celulozo v mokrem oziroma tekočem stanju, in sicer po najnovejšem sistemu, ki temelji na sodi. Zmogljivost nove tovarne bo praktično neomejena, proizvodnja pa bo odvisna od razpoložljivih surovin. Končno bo na štivanskem področju zgrajena še tovarna oziroma delavnica za popravilo velikih valjev, ki jih potrebuje oziroma uporablja papirnica. Ta obrat pa ne bo skrbel samo za potrebe štivan-ske papirnice, temveč bo služil tudi drugim. Glede govoric, da bi blizu papirnice zrasla še druga podjetja, kot na primer obrat znanega podjetja Mondadori, pa še ni nič gotovega. Vsekakor obstaja določeno zanimanje, ki ga kažejo razna založniška podjetja. Vzrok temu zanimanju so predvsem papirnica, elektrarna in voda — torej elementi, ki so prvi po- (iiiiiiiuiiiimiimi 11 iiiiiiiiiiiiiiiiinim 1111 iiMiiimimi n miiiiiimimiimi mmiiniiiiii mirnimi Iz sodnih dvoran Neverjetna tatinska kariera neuravnovešenega mladeniča Kradel je, kar mu je prišlo pod roke - Obsojen prekupčevalec, ki je kupil ukradeno Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschi-ni, so se morali zagovarjati včeraj 19-letni Franco Potos-si iz Ul. Capitolina 23 (ki se nahaja sedaj v poboljševal-nici v Leviču), 20-letni Giuseppe Fazio iz Ul. S. Ojačeni 1 in Monte 3 (Sv. Jakob), fc'9-letni Emanuele Protegdigo iz Ul. d’Azeglio 22 ter 59-let-ni Carlo Pobega iz Ul. Ce-reria 11. Potossija so obtožili, da je v letih od 1957 do lani zagrešil celo rajdo tatvin. Med drugim je ukradel v sodelovanju z nedoraslimi dečki, ki zaradi svoje starosti ne morejo še kazensko odgovarjati za svoja dejanja, razne predmete na sedežu društva «Gio-vani esploratori« pri Lovcu. Gre za razno orodje, zdravniški material ter druge predmete. Poleg tega so ga obtožili, da je na sedežu omenjenega društva poškodoval stensko uro in kip matere božje. Potossi, katerega so prijatelji nazivali «Drakula», se je v družbi z neodgovornimi dečki spravil tudi na sedež katoliškega društva «Giovam esploratori* na Trgu Sv. Justa, kjer je ukradel en ra-dicaparat, dva kosa platna, dve torbi, dva šotorska količka ter razne druge predmete. V neki razprodajalni časopisov v Ul. Farneto pa je u-kradel razne mladinske publikacije. V neki nedokončani zgradbi v Ul. Pindemčnte 10 pa eno torbo, aparat za varjenje, klešče, izvijač, nož ter nekaj drugega orodja. V Ul. S. Giusto 32 pa je ukradel •iiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiimiiiiifiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiHiiiHiiiiimiiHiimiiiimiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii Laži za hujskanje Pod naslovom «Manjšini* je videmski dnevnik napisal kratek člančič, v katerem se je kot po navadi strupeno obregnil ob vest reškega lista -La voce del popolo*, da se bo tudi tamkajšnja italijanska manjšina udeležila proslav dvajsetletnice vstaje. List pri tem primerja pisanje omenjenega lista in našega dnevnika ter nam zlonamerno podtika stvari, ki jih nismo nikoli pisali. Prav tako primerja »obnašanje* obeh manjšin in potvarja tudi pri tem resnico. Sicer pa ie s tem listom vsaka polemika mlatenje prazne slame. Prvi pogoj za vsako polemiko je pač ta, da tisti, ko jo napiše, vsaj prebere izvirni nasprotnikov članek Mi sicer ne znamo tako «perfektno• italijansko, kakor pripisuje .Messaggero* vsem Slovencem v Italiji, kar dela zato, da bi dokazal, da je vsaka dvojezičnost odveč, in nam zato tako velikodušno tleli diplome o znanju Dante- jevega jezika; ne znamo tako «perfektno», vendar vsaj prcbere\no in razumemo, kar P. in drugi napišejo in se v odgovoru držimo dejstev; novinarji ali novinar pri *Mes-spggeru* pa se zadovoljijo z izvlečkom, ki je morda še slabo preveden in izpušča tudi bistvo; k temu pa ie treba še dodati namerno potvarjanje našega pisanja, da se za-laja javno mnenje. Zato si drzne list napisati, da smo posvetili proslavam «Preporoda* strupene članke in obtoževali mladino, ki se jih je udeležila, .fašizma* in .revanšizma*. Vse to je seve-aa iz trte izvito. Ko smo pisali o .Preporo-au* in o stoletnici zedinjenja Italije, smo seveda na kratko nakazali njuno resnično podobo, ne pa njune izkrivljene «predelave» «ad usum dclphim* ; to je podobo, ki jo izoblikujejo objektivni zgodovinarji, ki niti niso vsi marksisti m levičarji. Seveda .Messagge^u* takšna zgodovi- na ne prija, ker so mu pri srcu razlage .Risorgimenta* kol so veljale v «lepih zlatih časih*, kakor mu je na primer glede tržaške zgodovine pogodu le napihnjena proza ločnega zgodovinarja Tamara, ki jo mladi zgodovinarji pridno revidirajo in klestijo veje drevesu, ki je bujno pognalo iz fašističnega humusa. Kar se tiče mladih šovinistov, smo jih res ožigosali, 111 sicer zato, ker so motili uradno proslavo v ‘Verdiju*, in ne zato, ker so se je «udeležili• kot pravi list. Ali je tudi tega kriv slab prevod? Kar se tiče očitkov, da se ni slovenska manjšina udeležila proslave *Risorgimenta*, se list le osmeši, saj pozab-Iju, kar je sam pisal še nedolgo od tega v zvezi s proslavo v nubrežinskem občinskem svetu, ko je zapisal, da je *to dober znak*. No, u parno da se za ta spodrsljaj kolo, ki je bilo last nekega Elia Corone. Potossi ni bil izbirčen. Ce m j je zmanjkalo drugih prilik, se je spravil tudi na steklenice mleka, ki jih trgovci na debelo puščajo pred vrati mlekarn. V zgodnjih jutranjih urah nekega dne v maju 1958. je ukradel nekaj steklenic mleka v Ul. III. Armata ter izpred sedeža KP v Ul. Capi-tclina. Sledi še vrsta tatvin v kopališču »topolino* v Bar-kovljah (1.000 lir), v cerkvi sv. Justa, po raznih avtomobilih in gradbiščih. Čeprav še zelo mlad, se je Potossi izkazal okruten tudi z živalmi. Obtožnica je trdila, da se je nekega dne zadrževal v družbi svojih nedoraslih prijateljev «Mando-1e», »Rosicchia* in «Ossa» na nekem vrtu v bližini Sv. Justa. Zagledal . je majhnega mačka in zahotelo se mu je krvi. Iz žepa je potegnil nož ter odrezal mačku glavo. Sodišču so ga prijavili tudi zaradi tega dejanja. Obtožnica ie nadalje dolžila Potossija in Fazia, da sta v aprilu lanskega leta, v sodelovanju z dečki, ki še niso bili stari 14 let, ukradla v nekem poslopju v Ul. Teatro romano (ki- so ga začeli podirati) sedem sabelj, dva kg rabljenih znamk, eno bodalo, več kuhinjskih nožev in daljnogledov, en kip, železne in mramornate krogle/ lopar za tenis in dve knjigi. Ostala dva obtoženca, in sicer Protegdigo in Pobega sta bila obtožena, da sta odkupila od prejšnjih dveh obtožencev razne ukradene predmete. Sodniki so spoznali Fazia za krivega (čeprav so mu pri-poznali delno slaboumnost) ter ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 5 mesecev in 10 dni zapora ter na 6.000 lir globe. Proteg-diga pa so kaznovali z 2.000 li:ami denarne kazni. Glede Potossija so sklenili, da ne bodo proti njemu uvedli kazenskega postopka, ker gre za osebo, ki ni zmožna mišljenja in hotenja. Pobego pa so oprostili, ker pripisano mu dejanje ni kaznivo. goj za razne vrste papirniške in podobne industrije. V naslednji točki so svetovalci postavili nekaj vprašanj. Tako se je svetovalec Pipan zanimal za ceste in poti v Mavhinjah in Cerovljah, svetovalca Floridan in Skrk sta zahtevala, da se na dnevni red . sej občinskega sveta vključi vprašanje župana, svetovalec Rinaldini je omenil nekaj zahtev v zvezi s turističnim razvojem Devina itd. Toda največ razprave je sprožil svetovalec Bandini, ki je načel vprašanje kamnoloma, ki ga je imel do pred dvema letoma v zakupu indu-strijec Sonzogno oziroma družba, katero on zastopa. Svetovalec Bandini je namreč kritiziral občinsko upravo, češ zakaj ni dala kamnoloma v zakup oziroma zakaj ni podaljšala pogodbe s prejšnjim najemnikom. To in pa kasnejša razprava o odobritvi sklepov občinskega odbora (med katerimi je bil tudi sklep, da se proti. g. Sonbognu vloži tožba), je povzročilo, da so na dan prišle razne ((zanimivosti«, ki so pokazale odnos omenjenega gospoda do občinske uprave. Slišati je bilo zelo hude izraze in zgražanja na njegov račun, ki jih seveda ne moremo ponoviti. Vsekakor pa je bilo sklenjeno, da se zadeva Sonzogno spravi zopet na dnevni red in v javno razpravo, tako da ne bo samo občinski svet do podrobnosti seznanjen o položaju in vzrokih, ki, so dovedli do tožbe, temveč tudi vsa javnost, predvsem pa devinsko-nabre-žinsk-i občani. In po vsem kar smo včeraj slišali, lahko že v naprej rečemo, da za gospoda Sonzogna to ne bo preveč prijetno. O vprašanju potrditve sklepov občinskega odbora, ki so bili sprejeti še pod prejšnjo občinsko upravo, bodo tudi razpravljali na prihodnji seji občinskega .sveta. Nekateri svetovalci so namreč izrazili mnenje, da ni njihova dolžnost, zlasti onih ne, ki v prejšnji upravi niso sodelovali, potrditi določene sklepe, ki datirajo iz lanskega leta. Prihodnja seja občinskega sveta bo naslednji torek/ko bodo tudi po vsej verjetnosti ustanovili komisijo, katere naloga bo proučiti razna vpra-lanja, ki so bistvene važnosti za občinsko gospodarstvo. Med temi! je tudi vprašanje pravilnika o izkoriščanju kamnolomov, ki ga je nadrejena oblast zavrnila. Zato se zlasti o tem vprašanju predvideva zelo zanimiva in poučna razprava, ki bo osvetlila določena «stališča» nekaterih predstavnikov oblasti. 206 štipendij za dijake Tržaška hranilnica je dala na razpolago tržaški občini Našemu delounemu tovarišu Silvanu Mesesnelu je žena Anica povila ljubkega sinčka. Srečnim staršem iskreno čestitamo, novorojenemu MARKU pa želimo mnogo uspeha in obilo sreče v dolgem življenju. Uprava in uredništvo Primorskega dnevni ka. Čestitke izražata tudi odbor in šola Glasbene Matice, Se posebno pri-prisrčno čestita p. d. «1. Cankar». 3.200.000 lir za dodelitev štipendij za šolsko leto 1960-1961 marljivim učencem srednjih šol iz tržaške, dolinske, re-pentaborske, nabrežinske in zgoniške občine ob svetovnem dnevu varčevanja 31. oktobra- Do''eljer.;h bo 206 štipendij, in sicer: 72 štipendij po 10.000 lir dijakom nižjih srednjih šol; 73 štipendij po 10.000 lir dijakom nižjih strokovnih šol; 52 štipendij po 25.000 lir dijakom višjih srednjih šol (klasičnega liceja vštevši 4. in 5. razred gimnazije, znanstvenega liceja, učiteljišča in tehniških šol vseh vrst; 9 štipendij po 50.000 lir dijakom, ’ki opravijo letos kakršne koli vrste maturo ali ki so vpisani v prvi letnik univerze. Prošnje za udeležbo na natečaju je treba napisati na posebnem obrazcu, ki se dobi na županstvu v sobi 100 v drugem nadstropju, ter jih poslati do 19. avgusta dopoldne v sobo št. 32 tržaškega županstva, oprem-’jene z vsemi dokumenti, ki jih predpisuje razglas. XIV. mladinska razstava upodabljajoče umetnosti Tržaška sekcija Italijanskega mladinskega združenja sporoča, da bo v četrtek, 15. t. m., ob 18.30 uri otvoritev XIV. mladinske razstave upodablja, joče umetnosti. Razstava bo v prostorih oficirskega krožka v Ulici Universita 8 in bo odprta ves dan od dneva otvoritve do 22. t. m. KAZbA OHVKKTIIzA TR2ASKI FILATELISTIČNI KLUB UL. KOSIRa Danes 14. t. m., redni sestanek v prostorih kluba, Ul. Mon-tecchi 6, ob 20.30 uri. Slovenski fotoklub v Trstu obvešča člane, da bo danes ob 20.30 redr.i sestanek. Za začetnike je na dnevnem redu tema o grada-cijski krivulji negativov. Za o-ceno slik naprošamo, da prinesejo amaterji tudi negative. Sestanek bo v Ul. Montecchj 6-11. IZLETI PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU priredi v nedeljo 16. julija 1961 izlet v Soško dolino In k izviru Soče. Vpisovanje vsak ponedeljek in četrtek na sedežu društva v Skedenjski ulici 124-1 od 20.30. do 22. ure. * * * IZLET SPD1 NA SNEŽNIK 18. junija izlet na Snežnik. — Vpisovanje kot običajno v Ulici Geppa 9/1. Vpisnike prosimo, da poravnajo voznino im dvignejo sedežne številke. # # # IZLET SPDT v BOHINJ NA »KRAVJI BAL« SPDT priredi v nedeljo 2. julija planins.kj izlet v Bohinj na «Kravji bal« po Soški dolini, čez Podbrdo in Bohinjsko sedlo. Planinci imajo možnost, da hodijo iz Podbrda čez Crno prst v Bohinj. Vpisovanje na sedežu v Ul. Geppa 9-II. llllllllllllllllllllllllllHllllllllllllilllliailMIIIIIIiriimilllllllMIHIIIIIIIimillllllllllllllllllltllllllllll OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 13. junija 1961 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 7 oseb. RODILI SO SE: Bruno Listuz-zi, Graziella Zaghet, Roberta Buttiglione, Ornella Fossati, Maiurizio SOssi, Iris Tomasin, Bruno Manna, Sandro Rota, Donatella Harabaglia, Carlo Alberto Tevarotto, Fulvio Giugo-vaz. UMRLI SO: 80-ietni Vititorio Pietro Busettini, 84-letna El-da Balestra, 55-letni Giovann.1 Ras-man, 41-letna Gina Zennaro por. Dubbl-ni, 67-letna Olga Bartoli por. D’Alvise, 39-letni Enrico Flnotto, 16-letni Franco Gi-ustina, «»--------- NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo Ul. Berninl 4; Glu-stl, Greta; Millo, Ul. Buonarroti VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO Hudo se je ponesrečil V noči med ponedeljkom in torkom se je ponesrečil z motorjem 43-letni Adolf Hraše-vec z Opčin, ki so ga sprejeli s pridržano prognozo na prvi kirurški oddelek. Našli so ga okrog 1. ure popolnoči v Sesljanu blizu hotela «Coro-na,» kjer je ležal ves ranjen in pobit na nekem pašniku nekaj metrov od ceste; poleg njega pa je bil precej razbit motor. Vse kaže, da je motorist zgubil nadzorstvo nad vozilom, ko se je peljal proti Devinu in je zletel s ceste p-i listu ne bodo izgovarjali' Pri tem se je hudo pobil in na .amnezijo*, saj je vendar, ranil po čelu in si verjetno znak senilnosti. prebil lobanjo. (V prvem stolpcu so najnižje cene. v drugem najvišje, v 3. prevladajoče) pomaranCe . . . marelice . . . češnje • . . . jagode . . . . jabolka . . . hruške .... breskve . . . . beluši (špargel pesa............ čebula ..... stročje .... razna solata . prva solata . . nov krompir . grah ........... paradižnik . . zeleni radič I zeleni radič II špinača . . . bučice ; . . . 294 353 353 83 129 106 141 447 188 71 353 94 141 235 212 141 330 176 59 160 118 59 165 94 100 250 160 20 70 40 71 88 77 36 212 47 44 200 150 200 300 200 28 53 36 71 140 129 24 118 53 150 350 200 40 100 80 60 100 80 24 100 47 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3, stolpec). 11; Mizzan, Trg Venezla 2; Ta-inaro-Nen Ui. Dante 7. Valute Trst dolar 619,70 švicarski frank 143,63 funt šterling 1729.50i francoski frank 126.30 marka 156,25 šiling 23,84 dinar 0,75 marengo 4700,—j zlato 705.— -sis- -ae -sss- estf Slovensko gledališče v Trstu V petek 16. junija ob 21. 8f* v Avditoriju KRSTNA PREDSTAVA v nedeljo 18. junija ob 17. url v Avditoriju ponovitev JOŽKO LUKES Prgišče Drama v treh dejanjih Režiser: JOŽKO LUKES Scenograf: JOŽE Glasbena oprema: U. VRAB Gospodinja Marija - Leli N?kr stova; Mario in Andrej, njf.U sinova - Julij Guštin m • SilvU Kobal; Claudia, Mariova z' žena ' Nora Jankovičeva (i§r-Stric Franc - Stane Raztgtarel Ivan, njegov sin - Stane šinič; Ema, Ivanovo dekle/ randa Caharija (Igralska so • Stric Angel - Modest Polde, hlapec - Alojz Milic, na. dekla - Zlata Rod°s-“ja1 Gospod župnik - Justo K°s“, [ Doktor - Rado Nakrst; Merla* Edvard Martinuzzi; Mariova * * » Claudina otroka * * * 14. Prodaja vstopnic od jutn t. m. dalje v Tržaški knjiga' • Ul. sv. Frančiška 20, tel._ J m ter eno uro pred Pri?e rji. predstave v Caffe Moscohn, ' Teatro Romano (nasproti ditorija). i *Ji'ii »»■«1 s »Zif? »Vič« »*>»'-* PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL obvešča vaščane, da bo RAZSTAVA OSVOBODILNE FRONTE zaradi' velikega zanimanja odprta še danes 14. t. O1, od 20. do 22. ure KINO de- Nazionaie 16.00 ((Hamburško Kle« Hildegarde Neff, Gelih. Prepovedano mlad*0 • Penice 16.00 »Zamorka je bela*^ Excelsior 16.00 »Umor 45 abra tov«. Grattacielo 16.00 »Poročni v ljak«. Barve De Luxe, ®pSae. Hayward, James Mason, povedano mladini. Arcobaleno 16.00 «Oko, ki R. Hudson. Amnony Quinn, bara Hale. Supercinema 16.00 ((Čakal te v peklu«. Eva Bartok, •i Drew Barrymore. .»cvol*? Atabarda 16 30 «Vodnjak Bergmanov film, Oskar Prepovedano mladini. 1961. Aurora 16.30 «Z nogo v mladini. ZadnJ1 izlož- Prepovedano aan. Cristallo 16.30 »Dekle v ve-bi». Marina Vlady. PreP^ dano mladini. ,, Garibaldi 16.30 »Sled veliK!”jey. Johnoy Nash, Estelle Herm1 Prepovedano mladini. Capitol 16.00 »Gola odisejan- e. rico Maria Salerno. PreP“ dano mladini. Zadnji dan. vriši«*- Impero 16.30 »Evropa z V1 , Italia 16.00 »Ljubezen v B* (1, Milene Demongeot, Elsa "t Peter Balduin PreP° nelli, dano mladimi. Massimo 16.30 ««Naredmik Ver** Gary Cooper, Joan Lesli«-Moderno 16.00 «Usoda tloveBri-Sergej Bondarčjuk, Pavlik skin. Nagrajen v Moskvi-Astoria 17.00 »Operacija J^t. bineža« Tony Curtis, C. Technicolor. Astra 16.30 »Gor in dol P° nica-h«. »si**r stop Vittorio Veneto 16.30 „.l,dini- prevare«. Prepovedano itn* Ideale 16.00 »Milin kam0 _ žensk«. Technicolor. pr*P° dano miadim Marconi 16.00 Na prosetni 20.15. »Pal Joe«. Technic01 Kim Novak, Frank Sinatra. Savona 16.00 ((Amerika, kot vidi Francoz«. Tecti°*' Odeon 16.00 «CaIi®so» color. KINOPROSEK-KONTOVEL predvaja danes 14. t. ob 19.30 NENASITLJIVE (Le insaziabili) 16. letot*1 Mladini pod vstop prepovedan Titmna predvaja danes 14. t. m. ob 18. uri Metro barvni fil®" Meje v plam (Frontiere in fiamme) Igrajo: KEITH LARSEN. BUDDY EVSEN, BURNETT in TAINA ELG DON | Ra Ra sgovor z gen. tajnikom Turistične zveze Slovenije ing. Weissom Več pozornosti jugoslovanskim turistom, ki prihajajo v Italijo Doslej niso v Italiji izdali še nobene turistične publikacije v slovenščini ali hrvaščini Do sedaj smo že objavili razgovora s predsednikoma turističnih ustanov v Vidmu in v Gorici, danes pa je na vrsti obsežen razgovor z generalnim tajnikom Turistične zveze Slovenije inž. Hugom Weissom, ki je ljubeznivo sprejel našega urednika ob odsotnosti predsednika dr. Danila Dougana. Brž ko je naš urednik Po-®edal namen in cilje vrste 'argovorov z uglednimi pred-uuvniki turizma na obeh *rQneh meja, je že bil v ži-ohnem razgovoru, saj je ge-eralni tajnik Turistične zve-•e Slovenije inž. Weis$ s temi Prašanji zelo dobro upo-nan. Tudi ta razgovor m ^e! formalne oblike in je otekat povsem nevezano in koščeno. Inž VVeiss je v uvodu pod-da se je turistični pro-"!*t med Italijo in Jugosla-občutno povečal. Se po-jf. i Pa to velja za izletni-promet, za tako imenova-niveekend turizem», to je * dvo-trodnevna bivanja na pednjem področju. Progre- '!»no naraščanje takega tu- rnia je v veliki meri pospe- a krepitev avtobusnega pro- (!e(a med Italijo in Jugosla- N°- O tem vprašanju raz- , 1tvlja vsako leto posebna '“"»sija, ki določa proge, *ne rede, cene in vse dru-«o, ^asti pa je treba poudariti, i Pri naraščanju turistične 3eljave ne gre za enostran-.1 turistično dejavnost, tem-luJ. da se je močno povečal ?eni turistični promet iz Slonje in Hrvaške proti Ita-T° odraža gospodarski ''oj in spremembo v zu-deviz- let„trBovinskem ter , sistemu. Na tej osnovi odpirajo tudi stalno večje h>nosti za nadaljnji razvoj iti0°vania Jugoslovanov v i^tnstvo, pri čemer pa priči. se"eda v prvi vrsti v ti, Aev sosednje i, 8 njimi zlasti Hj n° bližnja turistično za-niva področja to O trtkn 1 ?eeč tudi turistično v ož-mislu besede bolje iz- Zllen‘' ‘osti bi biia potrebna pri-Dia P.a Propagandna in infor-Cl)sfca služba, ki bi sezna- snje italijanskih in ju-'ovanskih turistov v zad- njih dveh letih JugOiiovani v Italijo Idi !»!ca jugoslovanske ob isko-ijjj8 .s turističnimi privlač-Hj*? in znamenitostmi. S V . se doseglo daljše zadr-i "Je in razširitev turistič- '37.855 '57.472 ''*lijani '68.087 2®7.472 Stki so tu vsedržavna italijanska fistična ustanova ENIT 1959 1960 Jugoslavijo 1959 1960 uradni in jih iH^PPimiuega področja ob-X' . Dosedanje izkušnje •ej ree kažejo, da vse pre-jt8 Pribaja do obiskov Tr-Benetk, odnosno Ljub-it0 jn Bleda, dobro pa ve-Sita obstajajo še druga k p ’®a turistična področja, 'ij-0 Uh naši turisti prav za-■to nePoznavanja in neob-k nesti ne obiskujejo. j.1’? je namreč, da do ttalijanske turistične u-VVe še niso izdale niti Xa Propagandnega ali in-qpcij skega letaka, brošu-Se' ^ru9ačne publikacije v Bg n?'ceni ali hrvaškem je-'hil seueda onemogoča \ n0 obveščanje naših tu-Naše turistične usta-, ter')a ■te izdajajo prospektu- drugi material v itali-Sšni jeziku. j'al Prednik je opozoril ge-'ij 88o tajnika na izjavi \ edniicou turističnih usta-*itt ^°r>ce in Vidma, da jin ttvlja za nadaljnji u-«te * razvoj turizma sedanji k;. ” vizumov in potnih liji \~n° izmed najtežjih o-Od d» se zato zavzemata 1 fJ>TctV0 vizumov, ali vsaj Sa ‘te" področja delo-Jdj "idetnslcega sporazuma. Jtj ‘ nfeiss je dejal, da so i fa°n‘ rnnenja, da uprav St alnosti Pri prehodu Vj- bistveno zavirajo še t, j,hadaljnji razvoj turiz-* ovire pa so za jugo-■ turiste še mnogo •tl,* ‘n včasih kar nepre sindikat podjetja fitj °bno. Sploh pa ne ob- i ijfe. Italijanski konzu-da ja namreč samo tri •to®„yizumov: za poslovna \ }a- za kar je treba !’ta Orodno potrdilo podjet-? lfe,iasebne obiske, za kar . Bar Predložiti avtorizira-rij rantno pismo; in ko-% de turistične vizume za “b.»®hja, ki jih priredi neko ’ individualni turistii-Nič; n‘‘ tako, da jugoslo-državljani uradno s N, ePinii nameni v Italijo Ij^Pe bi smeli potovati. \ *istem seveda zelo za-bj sebni promet z zaseb-“rj.. U}otornimi prevoznimi ,* ki pa bi lahko bil Na°i Pomemben in ki se JN,®'.0 razvijal tudi v pri-•oi. sni ie znano, da - Jugoslaviji Nin tr,sebnih avtomobilov. X ?tj[ Porašča saj je znano, a 'lij- za s N nnski turisti lahko sedaj \ lua0lo in brez težav do-*liorfr,stižni vizum za tri N|“e na leto. N*ti° jni osebni promet Nre . 0 pripomogel, da ne-n. izmed navedenih te-' te 1,0 bile tako ostre in \ je turizem vsaj v oz-“"tejnem pasu občut- no okrepil. Sedaj pa se čuti potreba po obojestranski razširitvi obmejnega pasu: do Vidma in Benetk na eni ter do Crikvenice, Ljubljane in Bleda na drugi strani. Seveda bi bilo treba izboljšati in uvesti nekatere nadaljnje o-lajšave tudi glede števila in načina prehodov kot tudi o-lajšave valutno - deviznega značaja, ki jih sedaj tudi proučujejo. Ob zaključku razgovora je naš urednik še vprašal, kakšno bi bilo stališče Turistične zveze Slovenije glede pobude za sklicanje skupne konference vseh prizadetih turističnih ustanov? Na to vprašanje je generalni tajnik inž. Weiss dejal, da je Turistična zveza Slovenije zainteresirana, da pride do čim bolj tesnih in prisrčnih stikov z italijanskimi turističnimi organizacijami in u-stanovami. Zato zveza podpira kakršno koli pobudo za skupnimi sestanki in zasedanji pa naj bi bilo tako zasedanje v okviru vseh treh obmejnih pokrajin ali pa naj bi se sklicala ločena dvostranska zasedanja. Taki sestanki in taki stiki lahko samo koristno prispevajo za re-šitep^ še številnih perečih turističnih vprašanj in s tem prispevajo k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in utrjevanju prijateljskih sosedskih odnosov. V PETEK PREMIERA V AVDITORIJU Jožko Lukeš: Po smrti «karibskega šakala» Oblast za denar denar za oblast Trujillova bartolomejska noč» ■ prvi moderni genocid... Stric Angel (Modest Sancin): «Moj načrt temelji na tem, da se celotno zemljišče proda. V načrtu so velike gradnje, «industrijsko središče». Sanje o zemlji in o modernem kmetijstvu so čisto navadna bedarija. Mučili se boste in garali na zemlji, ki vam bo dajala samo skorjo črnega kruha. Meni verjemite. Jaz va/m ponujam več. Dal vam bom denar za vašo zemljo... prodajte! če mi u-spe ta kupčija, bodo tudi drugi kmetje morali prodati... razlastitev ali pa denar...t> III.MIHIH.III.IH,....................IHIHHIHHHHImillllllll IHHIHHHHHHH Hill HIIIII.IHH.il... H. HIIHHII 11.1111....Hill...... imun n n milnimi iiiii mi n m iiiiiiimi milili umu mn mini m um m m || mini k || iiiiiiiniiiiiiiiiiim m Velikanski načrt, ki se mora čimprej izvesti Pečora in Vičegda preko Volge v Ka Ker Kaspijsko morje usiha, morajo speljati vanj več vode - 80 m visok in 12 km dolg jez - Prekopi v dolžini 100 km - Namesto na sever, bosta reki tekli na jug Sovjeti poznajo že pesmi, ki navdušeno opevajo velike u-spehe človeka pri krotitvi pri-rodnih sil v službo človeštva. Nastale so ob velikih uspehih, nad katerimi so se navduševali tudi drugi narodi. Toda sedanji načrt, o katerem nameravamo pisati, ni odraz navdušenja nad lastnimi močmi in stposobnostmi, pač pa bolj odraz nujnosti. To bo razvidno iz poznejšega izvaja, nja: Gre namreč za preusmeritev toka rek Pečore in Vi-čegde, ki danes tečeta proti Severnemu ledenemu morju, ki pa bosta v doglednem času tekli proti jugu v Kaspijsko morje, da bi ga rešile. V Sovjetski zvezi so že večkrat razmišljali o, tem, kako rešiti Kaspijsko mor e, ki naglo usiha. Izdelani so bili tudi idejni načrti. Pozneje celo konkretnejši načrti, toda vsi so bili neizvedljivi, kajti tolikšna dela terjajo ogromna sredstva in izredne naprave. Danes pa, kot kaže, bo Sovjet, ska zveza zmogla tudi tolikšno delo in to tudi brez izkoriščanja atomske energije, ki bi jo mogli uporabiti pri o-gromnih zemeljskih delih. Po pisanju sovjetskih listov kaže namreč, da bodo uporabljali pri teh velikih delih le »klasična sredstva«, to se pravi sicer močno povečana sodobna sredstva, toda brez uporabe atomske energije. Cernu bo služil načrt, ki ga nameravajo izvesti? Rekli smo, da ne gre za navdušenje, dodajamo, da ne gre le za prestiž sovjetske sposobnosti, pač pa za nujnost. Gre za to, da je treba preprečiti prirodm pojav, ki se dogaja pred nami, dobesedno pred našimi očmi in ki bi, če bi se nadaljeval, pripeljal do katastrofe, ki se more težko izra- ziti v številkah. Ogromne površine zelo plodne zemlje bi se spremenile v puščavo in s tem bi prišlo do velikanskih klimatskih sprememb tako v južni Sovjetski zvezi, kot tud; v vzhodnih delih Evrope, morda celo vse do srednje Evrope. Ogromni rezervoar vode — Kaspijsko morje — ki dobiva vodo iz srca Azije, predstavlja na eni strani izvor bogastva svojega področja, hkrati pa vzdržuje klimatsko ravnotežje, brez katerega bi si ne mogli zamisliti ogromnega bo-gas.va. ki ga je ustvarilo delo na področjih Kaspijskega jezera in njegove bližnje in daljne okolice. Kaspijsko jeze. ro pa je bolno, in to tako bolno, da bo umrlo, če mu ne bodo čimprej prisKOČili na pomoč. Nekoč smo se učili, da obri. si celin in morij niso nespremenljivi, da pa se te spremembe kažejo zelo počasi, tako da nobeni generaciji ne u-spe videti «kaj novega«. V primeru Kaspijs.-ega morja ni tako, ker se to morje ali točneje jezero, vidno krči in dobesedno od leta do leta postaja vidno manjše. Izhlapevanje voda iz Kaspijskega morja, posebno ob njegovih vzhodnih obalah, je tako naglo, da voda iz Volge, Tereka in Kure, ki vanj doteka, ne zadošča, da bi mogla nadokna. diti vodo, ki iz njega izhlapi. To se opaža še posebej zadnja leta. Kaj je temu vzrok? Morda velikanski jezovi, ki so jih zgradili na Volgi in ki zaustavljajo vode Volge? Morda večje izparevanje umetnih je. zer na Volgi? Odgovora, vsaj dokončnega, še ni. Dejstvo pa je, da se je raven Kaspijskega moria v zadnjih tridesetih letih znižala za 2,30 m. S tem se je zmanjšala tudi površina Kaspijskega morja, tako da so danes suhe velike površine, ki so bile še pred desetletji pod vodo. Gre v celoti za površino, ki je enaka Bel. giji. To se pravi, da je površina Kaspijskega morja danes za celo Belgijo manjša od tiste, ki je bila še pred nekaj desetletji. V kolikor se tu ne ukrene nekaj naglega in korenitega, bo čez petdeset let pesek s sedanjih obal Kaspijskega morja in iz bližnjih puščav zasul velikanska področja zelo plodne zemlje. Človek se je velikokrat skušal upreti takim pojavom in načrt, o katerem govorimo, i-ma vprav ta namen. Da Ki nadoknadili vodo, ki izpareva iz Kaspijskega morja, bodo Rusi speljali Pečoro in Vičeg-do, ki odtekata v Severno Ledeno morje, v Kamo in preko Kame bo njuna voda tekla v Volgo in nato v Kaspijsko morje. V tem načrtu je predvidena gradnja velikanskega 80 m visokega in 12 km dolgega jezu na Pečori. Ta jez in mreža po. možnih jezov, razporejenih na dotokih reke, bodo zadržali o-gromne količine vode. Ko se bo raven te vode dvignila do določene mere, bo voda našla pot v smeri juga. Na ta način se bodo vode reke Pečore preko širokega prekopa v dolžini 62 km združevale z vodami Vičegde. Tudi Vičegdo bodo pregradili s 34 km visokim jezom, kjer bo nastalo drugo u-metno jezero. Vse vode Pečore in Vičegde bodo torej tekle proti jugu, v obratni smeri od njihovega sedanjega toka. Za vse to bo potrebno izkopati okoli 100 km dolg prekop, ki bo obe reki speljal v Kamo, iz Kame v Volgo, nato v Ka- Šoiska prireditev na Opčinah spijsko morje. Tudi samo reko Kamo bodo blizu mesta Borovska pregradili z jezom, tako da bi lahko regulirali tok voda, hkrati pa vode vseh treh rek izkoristili za hidro-centralo z zmogljivostjo 700.000 kilovatnih ur energije na leto. Ta sistem umetnih jezer bo zajemal 236 kub. km vode, od česar bo dajal 40 kub. km vode' na leto Volgi. To predstavlja 17 odstotkov tega, kar daje Volga na leto Kaspijskemu morju danes. Konkretni račun pravi, da bo ta količina zadoščala za ustavitev sedanjega usihanja Kaspijskega morja. Samo ob sebi se razume, da je za tolikšno delo potrebno o^Vdftino sredstev, povrh tega bo 9000 družin moralo zapustiti svoje domove, vendar je to za tolikšno področje razmeroma malo, kajti na srečo so ta področja bolj slabo na- seljena. Dela, kot vidimo, bodo ogromna. Izkopati bodo-morali okolt 700 milijonov kubičnih metro/ zemlje in kamenja, v jezove bodo morali vgradni 1.300.000 kub, metrov betona, in, kar je izredno važno. posekati bodo morali o-gromne gozdne površine, kar bo terjalo več let dela. Težko bi bilo samo nanizati stroie, ki jih bodo tu porabljali. S sedanjimi, pa čeprav mogočnimi stroji in napravami bi delo trajalo desetletja. Načrt predvideva, da bodo dela trajala le od šest do sedem let. Zato so potrebne nove velikanske naprave. Samo ena črpalka, ki je v načrtu, bo načrpala in prepeljala do 3000 kub. metrov zemlje na uro. Ker pa imamo o-pravka s 700 milijoni kubičnih metrov materiala, pomeni, da bc na teh velikih delih potrebnih na desetine tako mogočnih strojev. PoseDeu problem je problem gozdov. Ce bi hoteli sekati te gozdove po »klasičnem sistemu«, bi potrebovali desetletja. Toda tudi za to so sovjetski strokovnjaki predvidevali nove naprave. Izdelujejo že nekakšne plovne tovarne, ki bodo sekale les, ga obdelovale v gradbeni les. lubje, trščice in veje pa bi mlele v posebno maso, ki bo služila za kurivo pri termični centrali, ki bo služila izključno graditeljem tega velikanskega načrta. Plovne tovarne bodo začele IHIHIIHIIIH .. sekati les iz najnižjih plasti in se postopoma z dotokom vode dvigale in sekale les večjih višinah, tako da bodo delo dokončale kakih pet ali šest let potem, ko bodo jezovi in prekopi že zgrajeni in ko bosta Pečora in Vičegda že tekli proti jugu in ne več na sever. J£C9AA K0TIA5 SaROS*! I / ?E8M PROTI (VOLGI*1' Vse področje, kjer bodo izpeljana opisana dela za rešitev Kaspijskega morja HAVANA, junija. — Neki holandski diplomat je nedavno pripovedoval, kako ga je januarja letos med obiskom zunanjega ministra v Ciudad Trujillo, v času ko je skozi park pred vhodom v poslopje hotel stopiti na ulico, nenadoma na oster način zaustavil ukaz: «Stoj! Obrni se z obra zom k zidu! Dvigni roke!« Zaman je protestiral in pojasnjeval, da je tujec, diplomat, in grozil, da ne bo trpel takšnega ravnanja. Cev re volverja mu je hladila hrbet Dva člana osebnega Trujillo vega spremstva sta mu ostro odgovorila, da se diktator sprehaja po vrtu in da mora zaradi tega Holandec stati tako, pa čeprav je stokrat di plomat, vse dokler se Trujillo ne bo nehal sprehajati. Tako je moral diplomat celih dvajset minut stati ob zidu z dvignjenimi rokami, dokler ni šum velikega «Cadil-laca« z zlatimi tablami za re gistracijo, na katerih je pisalo »Oče in dobrotnik domovine« pomenil, da je spreha janje zaključeno. Sele tedaj so mu dovolili, da odide. Za Trujillom, katerega niso rešile niti tako fantastične varnostne mere, so ostali šte vilni kipi, predvsem pa je za diktatorjem ostalo mnogo mržnje, slabih spominov in vprašanje: je mar z njegovo smrtjo zaključena «era Trujillo« — kot službeni naziv za zadnja tri desetletja. (Diktator je namreč odredil, da mora biti vsak dogodek v Dominikanski republiki, razen z normalnim datumom, označen tudi z letnico »Trujillove e-re»). Ali pa se bo morda bridka izkušnja nadaljevala z novimi igralci na isti sceni z novo osebnostjo v glavni vlogi iste tragedije tega dvo-milijonskega naroda na karibskem otoku. PLAVA KRI Trujillova megalomanija je presegala tudi najbujnejšo fantazijo. Vse je bilo v znaku Trujilla, začenši od napisov v bolnicah »Samo Trujillo nas lahko ozdravi« ali «Trujillo - tvorec zemlje« ob vhodu na neko izsušepp polje, do nošenja čevljev z visokimi petami, ker je diktatorja motilo dejstvo, da je bil majhen; od uradnega na/va «Oče in dobrotnik domovine«, pa do gradnje gradičev, ki so bili kopije evropskih; od proglasitve svojega sina za generala, ko je imel komaj dve leti, pa do pisanja službenih biografij, da je potomec «slavne rodbine s pravo špansko plavo krvjo v žilah«. V resnici pa je Truiillovo poreklo bilo skromno, kar seveda ne bi moglo močiti nobenega normalnega človeka Trujillov ded je bil španski narednik. V 60. letu preteklega stoletja je prišei v San Domingo, kjer je živel z mu-latinjo Silvero Valdez. Kmalu se je Joseju Trujillu Mo-nagasu rodil izvenzakonski sin — bodoči oče domin.kanskega diktatorja Rafaela. Rafaelova roditelja sta živela v San Cristobaldu. Bila sta tako revna, da je oče svojih enajst otrok preživljal prvenstveno s krajo koojev, pri čemer mu je Rafael, ki je dokončal samo tri razrede o-snovne šole, že od mladih nog pomagal. Čeprav je bil nje gov oče obsojen zaradi tatvine, diktatorja Dominikanske republike to ni oviralo, da ga je leta 1937 pokopal v katedrali, kjer počiva Krištof Kolumb, in da bi ironija bil še večja, je Trujillo prisili takratnega predsednika republike, ki je bil v bistvu njegova lutka, da je v posmrtnem govoru dejal, «da nikoli v tej katedrali niso počivale tako spoštovane kosti« Toda kdo je smel ugovarjati Trujillu? 2e tedaj se je zelo dobro vedelo za njegove «pistolerose 42», kakor so jih imenovali verjetno zaradi ka- Umorjenj diktator ... I ... in njegov sin libra revolverjev, ki so jih nosili. V sedmih letih, kolikor je Trujillo bil tedaj že na oblasti, so te najemniške o-borožene skupine prisilile k molku ne samo vso politično opozicijo, katero je diktator prisilil, da se je pridružila njegovi dominikanski stranki, temveč tudi one, ki so se mu na kakršen koli način u-pirali, predvsem v poslih. Trujillo je vse pojmoval kot trgovino pa celo celo Dominikansko republiko. Oblast je bila le orodje za osebno bogatenje, bogastvo pa zopet sredstvo za utrjevanje oblasti. Seznamu njegovih zločinov zares ni kraja: njegovi zlo- PREJELI SMO OBZORNIK 61. Mesečna ljudska revija. Izdaja Prešernova družba. St. 6. Ljubljana 1961. GIORNALE CRITICO DELLA FI-LOSOFIA ITALIANA. Terza serie, volu-me XV, anno XL. Fasciicolo II. Aprile-Glugno 1961 - C. C. Šansoni - Editore. Fi-renze. BOLLETTINO INFORMATIVO. Centro Universitario Studi Ar-tistici. U-niversita degii studi Tr-ieste. Aprile - Maggio 1961. GALEB. List za mladino. Leto soboto zvečer je bila v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah prva letošnja soiska za- Vil. Številka 8. Trst 1960-61. ključna prireditev na našem ozemlju. Učenci in učenke openske osnovne šole so svojim TURISTIČNI vestnik. Glasilo staršem in drugim gledalcem pokazali, kaj so se naučili za to priložnost. Na sliki otroci Turistične zveze Slovenije. Le- prvega razreda med prisrčnim prizorčkom »Otroško rajanje« to IX. Junij 1961. Ljubljana. IIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIHIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllinillllllllllllllMillllllHIIIlilllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIlIllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillilllllllllllllllllllllllllllrrillliiiiiiiiiiiiiiiiii tezain vaših poslovnih tekmecev. Zaupajte vase in v svoje moči. Spoznali Boste nekoga KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Dokaj delikatna doba. Zavedajte se resnosti položaja. Ne hodite danes na pot. Branite mir v družini. Močan glavobol VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Edino z drznostjo se boste uveljavili. S tem ni rečeno, da boste povsem uspeli. Razumevanje iščite le med svojci. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Zaupajte vase in v svojo sposobnost. Tudi ko gre za večje ovire, ne mečite puške v koruzo, V kra-tkem večje izboljšanje. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Možno potovanje, ki pa bo bolj poslovnega značaja. Predvidevajo se večji uspehi. Tudi v ljubezni zadoščenje. BIK (od 21 4 do 20. 5.) Ne bodite preveč velikodušni v ob-ljuoah, posebno če jih ne morete držati. Prijetno razumevanje z ljubljeno osebo. Glavobol. DVOJČKA (id 21. 5. do 22. o.) Na’ se vam ne mudi preveč, saj bo vse šlo tako, kot si želite Skupni nač-ti veliko več zaležejo kot posamični, RAK (od 23 6 do 22 7.) Pri delu ne postavljajte novih pogojev in nepotrebnih zahtev. Postavite se raje na stran tiste- ■iTT £ll Sil ga, ki ima prav. Nervoza LEV (Od 23. 7. do 22.. 8.) Nepričakovana pomoč, ki vam bo kot nalašč za dokaj mučne trenutke, ki vas danes čakajo. V čustvrni-h zadevah novosti. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Pripravite teren za boljše razumevanje, kar se bo odražalo tudi v uspehu de a. Spoznali boste neko osebo, ki jo boste vzlju bili. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Primeren razvoj neke poslovne zadeve, ki bo vnesla precej poživitve v vaše poslovno življenje. Odlično razumevanie. ŠKORPIJON (od 24 10 do 22 11.) Veliko sreče in zelo veliko dela. Zato bo tudi gmotni uspeh izreden. Majhen nesporazum v ljubezni. STRE! EC (od 23, 11. do 20. 12.) Ne nasedajte izzivalnim po- Sredu, 14. junija ItMil Radio Trst A 7.30: Jutranja glasba; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: znane meiodije iz preteklih in današnjih dni; 17.20: Pesem in ples; 18.: Slovenščina za Slovence; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: O glasbi in glasbenikih v anekdotah; 19 : Zdravstvena oddaja; 19.20: Glasbeni kaleidoskop: Orkester Telefun-ken - kitarist Bruno Tooazzi -Dalmatinske pesmi - kvintet Gii Cuppio'; 26.: Šport; 2.0.30: Avtor tromesečja: Ralo Svevo - »Manjvrednost«, drama v e-nem dejanju, nato Večerne melodije; 22.10: Slovenske zborovske skladbe; 22.30: Vivaldi: Koncert v d-molu za violo d’a-more, godala in čembalo, opus 25, št. 4; Cimarosa- Koncert v G-duru za dve flavti in orkester. Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Prijatelj cvetic; 14.30: Prvo in drugo dejanje opere Antonia Srna reg lie «Istrska sva tba«; 15.10; »Videmski sprehodi«; 15.35: Franco Russo pri klavirju. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.: Prenos RL 7.35: Glasba za dobro jutro; 8.: Prenos RL; 12.: Od melodije do melod.je; 12.45: Program pesmi; 13.20: Kronike iz jug. življenja; 13.40: V ritmu z ma.imi orkestri; 14.00: Narodni plesi in pesmi; 14.30: Kulturni obzornik; 14.40; Parada plošč; 15.30: Zbor iz Dola-Poljan; 16.: Otroški kotiček; 16.30: Popoldanski koncert; 17.40: Ljudske pesmi in plesi; 18.: Prenos RL; 19.: Orkester in zbor Les Baxter; 19.30: Pre- nos RL; 22.15: Orkester Ar- manda Tra-vajolija; 22.35: Pojoč v noč; 23.: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 9.30; Jutranji koncert; 11.: Vaši učitelji; 11.30: Nastopajo Lari Grant, Lena Horne itd.; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Glasba mladih; 15.15: R. Ra-u-chi in njegov orkester; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.: Program za najmlajše; 16.45: H. D. Howze: Nova znanost — človek in stroj; 17.20: Včerajšnji in današnji izvajalci; 18.15: Radijski odvetnik; 18.30: Enotni razred; 18.45: Orkester The Hollywood Bovvl; 19.30: pregled upodabljajoče umetnosti; 20.: Glasba iz filmov in revij; 21.10: Politična tribuna; 22.20: Milvi-ne jesmi; 22.50: Glasba in slovstvo. II. program 9.: Jutranje vesti; 10.: Glas-beno-revijski program; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 11.50: Discobolo; 14.: Naši pevci; 15.15: Miniaturni koncert; 16.: Program ob štirih; 17.00: Pesmi z onstran oceana; 17.30: Varietejski program — Gass-ma-n; 18.35: Italijanske ljudske popevke; 20.30: Od plošče do o-dra; 21.30: Skladbe Arriga Boi-ta. ///. program 17.: Mozartove skladbe; 18.: Filozofski pregled; 18.30; Na programu Aleksej Hajeff in Leonard Bernstein; 19.15: Ital. periodičn. tisk; 20.: Vsakove-černi koncert, 21.30: Trodejan-ka Roberta Musila: «Vincenc in prijateljica važnih osebnosti«; 23 05: Skladbe A. Corelti-ja, F. Bomportija in T. Albl-nonija. Slovenijo 8.05: Mladi talenti srednjih glasbenih šol; 8.30: Cherubini: Simfonija v D-duru; 9.: Jezikovni pogovor., 9.15: Trikrat petnajst, 10.1..; Iz francoskih optr: 11.: Poljska in romunska zabavna glasba; 11.30: Za cicibane; 12,: Veseli planšrrji; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Opoidansk. spo-ed; 13.30: Slovenska glasba iz treh stoletij; 14 05: Za šolarje — Temna hiša; 14 35: Glasbena medigra; 14.40: Pesmi Stanka Premrla; lo 45: Radijska univerza; 16.: Kou-ert po željah; 17.15: Sestanek v sredo, 17.30: Poje Yves Montani; 17.45: Jazz na koncertnem odru; 18.00: Kulturna kronika; 18.20: Od Gallusa do Hii.demitha- 18 45: Orgle in orglice 20 Monteverdi: Orfej; 22.15: Zaplešite z nami! 22.50: Literarni nokturno; 23.05: jz modernega glasb sveta. Ital. televizija 13.: 7 v šok; 17.: Program za najmlajše; 18 30: TV dnevnik; 18 45. TV pošta; 19.15: E-nodejanka A. de Benedettija: »Tajnost sosedne hiše«; 20.15: Made in Raly; 20.30; TV dnevnik; 21.10: Politična tribuna; 21.55: Vse je glasba; 22.35: O-zračje XX. stoletja; 23.00: U-metnost In 2nanost; 23.20: TV dnevnik. Jug. televizija RTV Zagreb 18.: Oddaja za otroke: Pionirski mozaik; prenos iz Pionirskega mesta; RTV Beograd 18.45: Dokumentarni film; 19.: Cas, ljudje in dogodki - informativna oddaja; JRT 20.: TV dnevnik; RTV Beograd 20.15: Dokumentarni film; RTV Beograd 20.30: Sest slavnostnih vabil - zabavna (juiz oddaja; RTV Zagreb 21.30: Portreti in srečanja: «Ivan Goran Kova- čič«. črnski prsti so sega.i celo v New York in v Francijo, do Venezuele in Mehike, da niti ne govorimo o številnih umorih v Dominikanski republiki. Svoje zločine je izvajal tako, da so ga imeli za »perfektnega morilca«, posebnost pa je predstavljal njegov psi-hopatsko-perverzni običaj, da je osebno izražal sožalje družinam lastnih žrtev. POKOL ZARADI CELESTINE In vendar presega Trujillova «bartolomejska noč« vse druge njegove zločine. Leto 1937 bo s črnimi črkami zapisano v zgodovini Haitija. Trujillova velika prijateljica je bila Isabela Mercedes. Ta ženska mu je pomagala pri njegovih ljubezenskih a-vanturah in mu dovajala dekleta iz dobrih družin, katere je ta diktator kasneje poročal. Isabela je imela na Trujilla izreden vpliv. Ni se samo fantastično obogatila, kot vsa njena družina, pač pa je bila sposobna napraviti tudi največje usluge. Prav nič ni čudno zato, če je «United Frut Company« neko veliko plantažo banan v Dominikanski republiki imenovala «La Celestina« (vzdevek za Isa-belo, saj je ta žena preko Trujilla zagotovila družbi nove koncesije na dominikanski zemlji, kar ji je družba seveda bogato povrnila. Toda ta «puristka» kreolske krvi ni marala svojih črnih sosedov na Hispanioli, ki so prihajali v San Domingo na delo na polja sladkornega trša. Tudi med neko razkošno poletno veselico pri Celestini, kateri je prisostvoval diktator, se mu je njegova prijateljica vrgla pred noge in mu v solzah potožila, da ji «Hait-čani« spet kradejo živino. Generalisimus je vzrojil: ((Enkrat za vselej je treba to urediti!« Izdal je nalog, da se v isti noči pomorijo vsi «Haitčani» v Dominikanski republiki. O tem odloku se ni diskutiralo. Kri je tekla v potokih. Pobitih je bilo v eni sami noči več kot deset tisoč črncev-domačinov. Samo malo število se jih je rešilo v sosedni Haiti. Trujillo je ta prvi moderni genocid imenoval «dominikanizacijS meje« in prisilil dominikanski tisk, da je hvalil modro potezo dobrotnikov. Svet se je zgrozil. Haiti je dobil skromno odškodnino in s tem je bilo konec krvave Trujillove šale zaradi kaprice njegove prijateljice. OBLAST IN DENAR Trujillo je na ta način v treh desetletjih postal eden najbogatejših ljudi na svetu in popoln lastnik, ne samo diktator, cele Dominikanske republike. Vse, kar je v deželi pomembnega v gospodarskem smislu, je bilo njegovo ali pa je vsaj bil lastnik, in če ni bil lastnik Trujillo, potem so to velike ameriške družbe, v katerih je zopet on sam ali nekdo iz njegove družine bil akcionist. Začenši od polj sladkornega trsa pa do družbe za prodajo sladkorja v državi, od tovarne tobaka do ladjedelniške družbe, od proizvodnje in prodaje monopola soli pa do živinskih farm, od zavarovalnih družb pa do letalske družbe — vse je bilo njegovo. Celo konku-rentske mlekarne v državi je prisilil, da so njegovi mlekarski družbi plačevale davek — cent za liter. Trujillo nikoli ni pozabil na denar. Od časa, ko je v času ameriške okupacije Dominikanske republike med leti 1916 in 1924 vstopil v nacionalno gardo in pod ameriškim okriljem postal najprej polkovnik, nato general in komandant, Trujillo ni nikoli pozabil na bogastvo in na kopičenje denarja. Kjer ga ni mogel dobiti, pa je težil za tem, da je postal družabnik, kot na primer v raznih ameriških družbah. NASLEDNIK Sedaj ko ga ni več, se vsi sprašujejo: Kako bo s trujil-lizmom brez Trujilla? Komando je prevzel njegov sin Rafael ml. Bo mar tudi njemu uspelo to, kar je uspelo sinu drugega diktatorja, nič manj zloglasnega od Trujil-la? Tudi Taco Somosa je bil ubit v Nikaragui, toda njegovemu sinu «Tačitu» je uspelo obdržati vajeti v rokah in skupno z mlajšim bratom še naprej vladati na enak način. Bo lahko Rafaelito ponovil to, kar je uspelo Tačitu v Ni-caragui? Ali pa bo val negodovanja odplavil »trujilli-zem«? Ni malo onih, ki verujejo, da bo Washington, ki se boji novih socialnih in političnih pretresov v občutljivi in že načeti Karibski coni, pomagal mlademu Trujillu pod pogojem, da ta vsaj na videz nekoliko ((demokratizira« svoj režim. »Karibskega šakala« ni več, toda slab zrak za njim se še občuti. Trujillo ml. in trujil-listična klika vladata še naprej. DJUKO JULJUS e» oris eneiki dnevnik Prva seja občinskega sveta v Sovo da j ah Jožef Češčut že tretjič izvoljen za župana sovodenjske občine Odbornika sta Janko Cotič in Franc Petejan, njuna namestnika pa Bogomil Devetak in Salamon Tomšič Xmj3 S9t pri otrocih škodljivo sebičnost in namesto nje razviti nagnjenje do tovarištva, ki je koristno in nujno potrebno v moderni človeški družbi. Mladino je treba navaditi tudi na večjo osebno pobudo in razviti pri njej večjo dinamiko, ki je prav tako nujno potrebna za dosego uspeha v življenju. Na koncu je bilo govora tudi o doseženih učnih uspehih, ki so bili pri gojencih zavoda, tudi po priznanju profesorjev, zelo dobri. Zbrani starši so se z izvajanjem govornika strinjali in so se potem pogovorili z vzgojitelji še o raznih podrobnostih, ki se tičejo njihovih otrok. Tečaji za specializacijo izseljencev Ministrstvo za delo namerava organizirati vrsto tečajev za kvalifikacijo delavk in delavcev določenih kategorij, ki bi šli potem na delo v Zahodno Nemčijo in na Holandsko. Ti tečaji bodo trajali od 90 do 360 dni, kar je odvisno od stroke, za katero veljajo. Prizadeti naj se prijavijo do 30. junija na uradu za delo v svoji občini,-kjer bodo dobili tudi vsa podrobnejša pojasnila. Absolventom tečajev je obljubljena zaposlitev v omenjenih dveh državah s plačo ki gre od 6.900 do okrog 14.000 lir tedensko. Šolske prireditve ne bodo ponovili Zaradi nepredvidenih ovir tehničnega značaja v nedeljo ne bodo ponovili v prosvetni dvorani programa zaključne prireditve slovenskih nižjih srednjih šol. Proti zakulisnemu manevriranju Tudi pokrajinski svet je treba sklicati čimprej šTOTZT f pk šTOTZT Po nedeljskem namiznoteniškem turnirju na stadionu «Prvi map Včeraj smo objavili pismo novoizvoljenih občinskih svetovalcev PSI in KPI dosedanjemu goriškemu županu, v katerem zahtevajo takojšnje sklicanje občinskega sveta. S tem v zvezi se postavlja isto vprašanje tudi za pokrajinski svet, ki bo imel na podlagi volilnih rezultatov popolnoma drugačno lice, saj je KD v njem prvič na Goriškem izgubila svoj monopol. Po volitvah leta 1956 je minilo več kot mesec dni, preden je bila prva seja novega pokrajinskega sveta. In takrat je bila sestava upravnega odbora, ko je šlo samo za demokristjane, mnogo lažja, kot' pa bo sedaj. Zato hočejo nekateri zainteresirani krogi tudi tukaj sklicanje čimbolj zavleči, da bi lahko zakulisno manevrirali. KPI je v tej zadevi objavila poseben lepak, v katerem dolži ljudi okrog KD in PSDI iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimimmmniiiiiifiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiituiH Zborovanja suspendiranih delavcev CRDA v Gorici 1.500 delavcev CRDA iz Tržiča Sovodenjski občinski svetovalci po prvi seji občinskega svetu. Na sliki sta tudi tajnik Pri mo Cresta in pa obhodnik Ivo Petejan je še vedno izven proizvodnje V nedeljo dopoldne je bila ▼ dvorani sovodenjskega županstva prva seja novoizvoljenega občinskega sveta, ki se je vršila ob udeležbi vseh 16 svetovalcev. Sejo je otvo-ril Jožef Ceščut'. To pravico mu je dal zakon, po katerem otvori sejo in jo vodi tisti svetovalec, ki je prejel največ preferenčnih glasov. Tajnik Primo Cresta je nato prebral zakon, katere osebe ne morejo postati občinski svetovalci. Ker so vsi prisotni izpolnili določila zakona, so imenovali tričlansko volilno komisijo za izvolitev župana, odbornikov in njihovih namestnikov. Sestavljali so jo Salamon Tomšič, Ivan Petejan in Niko Cevdek. Ta komisija je zbrala glasovnice vseh 15 svetovalcev in preštela glasove, ki so bili najprej oddani za izvolitev župana. Volitve so dale naslednje ,.rezul-take: Jožef Ceščut 11 glasov. Janko Cotič 1, bele glasovnice so bile 3. S tem je Jožef Ceščut bil že tretjič zaporedoma izvoljen za župana, kar so vsi svetovalci in tudi nekaj občinstva, ki je prišlo na sejo, •llllll>llllll>ll(lll>lllll>l||l*aaalialllllllll>BII,,al*1 KINO v GORICI 5RSO. 16.30: «Zmerno, za petje primerno«, Gianne Mo-reau in J. Paul Belmondo. Italijansko-francoski film. ERDI. 17.15: «Na robu prepada«, Corne] Wilde in V. Shaw. Ameriški film v barvah. Cinemascope. [TTORIA. 17.00: «2enske sanje«, Eva Dahlbeck in H. Anderson. Film švedskega režiserja Ingmarja Bergma da bi prisostvovalo poteku volitev, sprejeli z velikim zadovoljstvom. Zupan Jožef Ceščut se je zahvalil za izvolitev ter obljubil, da bo po svojih najboljših močeh deloval za dobrobit občine in občanov, kot je to delal vsa dosedanja leta. Zahvalil se je tudi volivcem, da so ga izvolili na to odgovorno mesto, ter pozval vse prisotne, naj sodelujejo pri vodenju javnih poslov. Predstavnik opozicije Karel Cernic se je prav tako zahvalil svojim volivcem za izvolitev ter dodal, da njegova izvolitev ni bila zaželena, kar je očitno letelo na njegove pristaše. Ker se še ni otresel volilne propagande, ki jo je hotel nadaljevati v sejni dvorani, ga je župan upravičeno zavrnil, da v občinskem svetu ne bomo več polemizirali o tem, kar je bilo, ampak bomo nadaljevali z delom in šli po poti, ki nam so jo nakazali naši volivci s tem, da so nas izvolili v ta organ. Sledile so volitve dveh odbornikov, ki bosta z županom vred najbolj od blizu vodila vse občinske posle. Na ti mesti sta bila izvoljena podžupan Janko Cotič z 12 in Franc Petejan z 11 glasovi. Emil Devetak je dobil en glas, dve glasovnici pa sta bili beli. Njuna namestnika bosta Devetak Bogomil, ki je prejel 13 glasov, in Salamon Tomšič z 12. Devetak Ernest je prejel en glas, ena glasovnica pa je bila bela. Po volitvah je župan dejal, da bo občinski svet polnomo-čen, ko bo prefektura potrdila njegovo izvolitev. Takrat šele bo sklicana prva redna seja. «»-------- 1NTRALE. 17.00: «Plaz rde-Sekožcev«, W. Richard in R Jaeckel. Ameriški film. 3DERNO. 17.00: ((Prednostna protekcija«. DEŽURNA LEKARNA Danes je ves dan in ponoči prta v Gorici lekarna Cristo-etti, Travnik 14, tel. 29-72 «»----- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici jvišjo temperaturo 22,6 štorije ob 13.30 in najnižjo 12.6 ipinje ob 5. uri zjutraj, vlage bilo 85 odstotkov. takega manevriranja na škodo volje volivcev, ki zahtevajo, da se o javnih zadevah javno razpravlja in da se pri tem upošteva voljo volivcev samih, kot je bila izražena na majskih upravnih volitvah. Zaradi tega je potrebno, da se čimprej skliče ne samo občinski svet v Gorici, ampak tudi pokrajinski svet k prvi seji, na kateri naj se javno razpravlja o sestavi upravnega odbora in o drugih vprašanjih, ki se tičejo pokrajinske uprave. Se enkrat je bil Elio Bruni uspešen: na nedeljskem namiznoteniškem turnirju deželnega značaja, ki je bil na stadionu «Prvi maj», je prišel do največje lovorike. Z lahkoto je razpolagal z vsemi svojimi nasprotniki in Veljavnost bencinskih bonov zapade 30. junija Trgovinska zbornica javlja, da bodo 30. junija zapadli naslednji bencinski boni proste cone: Boni po pet litrov rujave barve in po 10 litrov modre barve. Namesto teh so že v prometu petlitrski boni vijoličaste barve in 10-litrski zelene barve. Tričlanska delegacija je prikazala prefektu hud gospodarski položaj delavcev, ki živijo že 5 let s polovično podporo Včeraj dopoldne je okoli 200 suspendiranih delavcev CRDA iz Tržiča prišlo v Gorico na Trg Cesare Battisti, kjer je bilo sindikalno zborovanje. Se pred tem pa je delegacija treh delavcev odšla skupno s sindikalistom Eliom Zulianijem k prefektu, ki mu je prikazala slab gospodarski položaj družin suspendiranih delavcev ter zahtevala takojšen sprejem ustreznih sklepov, da se začasno odpuščeni delavci takoj zaposlijo, kot je bilo na pristojnem mestu že večkrat obljubljeno. Prefekt dr. Nitri je obljubil svojo pomoč. Medtem je bilo na Trgu Cesare Battisti sindikalno zborovanje, na katerem je govoril tajnik Delavske zbornice Ful-vio Bergomas, ki je dejal, da suspendirani delavci že 4 do 5 let živijo s polovičnimi podporami, zaradi katerih so njihove družine zašle v hudo gospodarsko krizo. To stanje bo vplivalo tudi na njihove pokojnine. Govornik je dejal, da je minister Bo že leta 1958 obljubil, da se OMFA ne bo zaprla in da se bo okrepila proizvodnja v ladjedelnici. Tej obljubi so sledile še druge, kakor na primer obljuba ministra za državne udeležbe Ferrarija Agradija leta 1959, ko je obiskal tudi SAFOG in CRDA in na tiskovni konferenci obljubil, da se OMFA ne bo zaprla, da bodo stalno zaposlili vse delavce in dobili nova naročila. Nekaj kasneje pa so naročili izdelavo načrta, ki je predvidel zaporo tega oddelka in otvoritev novega, tako imenovane tretje industrijske alternative, v katerem naj bi se zaposlili vsi suspendirani delavci. Tudi na študijski konferenci KD v Tržiču so govorili o ((tretji iniciativi«, da bi se zaposlili vsi suspendirani delavci, vendar je po vseh teh obljubah minister obrazložil jasen načrt, s katerim je bilo točno pojasnjeno stališče vlade do CRDA. Minister je dejal, da se bo v okviru Skupnega evropskega tržišča zmanjšala storilnost ladjedelnice za eno tretjino in da se bo temu primerno tudi zmanjšalo število zaposlenega osebja. Ta načrt je pred kratkim potrdilo tudi ravnateljstvo CRDA, ki je dejalo, da ne bodo mogli sprejeti na delo 1.500 suspendiranih delavcev. V nadaljevanju svojega govora je Bergomas navedel vse tiste korake, ki so jih storile sindikalne organizacije, politične stranke (razen KD!) krajevni organi oblasti in o-menil tudi delegacijo treh, ki je odšla v Rim. Čeprav je bilo s tem prikazano kritično stanje in čut odgovornosti prizadetih oseb, se vendarle zadeva ni premaknila z mrtve točke. Tako imenovana tretja industrijska iniciativa se ni uresničila niti z državnim niti z zasebnim kapitalom. Zato je pozval delavce naj vztrajno in odločno nadaljujejo z borbo za uresničenje svojih pravičnih zahtev. Na koncu je spregovoril v imenu suspendiranih delavcev Doria, ki je pozval meščane, naj solidarizirajo z njimi in jih podprejo v pravični borbi, da bi dosegli zaposlitev in zboljšanje gospodarskega stanja, ki je postalo zelo kritično, kar lahko potrdijo tudi sami fržiški trgovci. Nočni nogomet Sinoči ob 20.45 je bila na goriškem nogometnem igrišču v Ul. Baiamonti prva tekma 8. nočnega nogometnega tekmovanja, ki se ga udeležuje deset nogometnih ekip. V tej prvi tekmi sta nastopili moštvi predilnice iz Podgore in moštvo Audaz, ob 22. uri pa je sledila tekma med moštvom bara Ali in Alba. Ta tekmovanja se bodo nadaljevala vsak torek, četrtek in soboto do 6. julija. Pri njih sodelujejo naslednje ekipe: Predilnica iz Podgore, Železničarski dopolavoro, poštarski dopolavoro Audaz, O-ratorij s Placute, Športni krožek Alba, Aranciata Monte-santo, skupina bolničarjev, Bar Ali in SAFOG. Seznam obvezancev za socialno zavarovanje kmetov Goriško županstvo sporoča, da je na njegovi oglasni deski za 15 dni in sicer od 10. do 24. junija na vpogled imenski seznam direktnih obdelovalcev, kolonov in spolovinarjev, ki so podvrženi obveznemu zavarovanju za starost in proti nezgodam. Prizadeti si lahko ogledajo omenjeni seznam vsak dopoldan v uradnih urah. Proti eventualnim nepravilnostim se lahko pritožijo: a) na prefekta v roku 30 dni, to je do 24. julija, proti vpisu v seznam, ali zaradi opustitve kakšnega vpisa v njem. b) na izvršni odbor Zavoda za socialno skrbstvo (INPS), v roku 90 dni po zaključku objave na oglasni deski; to pritožbo lahko napravi vsak član družine direktnega obdelovalca, kolona ali spolovinarja, ki je vključen v seznam, proti akreditiranju prispevkov na posameznike kot izhaja iz razdelitve skupnih prispevkov, ki so bili izterjeni za družinsko skupnost. poudaril svojo premoč med domačimi igralci. V ženski konkurenci se je ponovno izkazala Di Benedettova, ki le imela v Bisinijevi svojo najresnejšo nasprotnico. Namiznoteniška sezona se nagiba h koncu, zato je bilo za nedeljski turnir razmeroma nizko število prijav. Kljub temu ,je bilo tekmovanje zanimivo, tekme borbene in' kvalitetne, saj so nastopili vsi najboljši igralci. Borovci so s svojimi desetimi predstavniki še enkrat predstavljali najštevilnejšo reprezentanco. Njihovi uspehi so kljub že skoro zaključeni sezoni še kar zadovoljivi. Večina članov Bora je premagala začetne težave in klonila le v četrtinkah finala. Tu je Merlak imel izredno priložnost, da izključi iz igre Con-tija in tako omogoči sebi ali Tomšiču vstop v finale. Zal pa, potem ko si je bil zagotovil že prva dva začetna niza. je odpovedal v tretjem, moral je piepustiti nasprotniku četrtega in je popolnoma odpovedal v petem setu. Poudariti moramo tudi Kovačičevo zmago nad Cambis-so. Nasprotnika sta odigrala vseh pet setov, med katerimi so se kar trije ’ šele v podaljških. Najboljši rezultat pa je dosegel Tomšič. Po hudi, ostri in izenačeni igri je premagal drugokategornika Moretti- Roditeljski sestanek v Dijaškem domu Preteklo nedeljo popoldne je bil v Dijaškem domu v Gorici še zadnji roditeljski sestanek pred zaključkom šolskega leta, na katerega je prišlo lepo število staršev ali drugih dru-ž.nskih otrok, ki so v tem zavodu. Ravnatelj zavoda Peter Sancin je zbranim govoril o učnih uspehih dijakov v zavodu. Pri tem je obširno razpravljal tudi o raznih vzgojnih problemih in zlasti poudaril potrebo, da se skuša že v kali zatreti 1500 sose gdkim-o Suspendiranj delavci CRDA iz Tržiča, ki so včeraj ob 10.30 prišli v Gorico, so šli po mestnih ulicah v dolgem sprevodu, na čelu katerega so nosili tudi velik transparent Ukinili so 5. avtobus na progi štev. 1 Delavci avtobusnega podjetja ATA so pooblastili Delav- sko zbornico, naj sporoči občinskemu odboru v Gorici, da (e družba ATA svojevoljno ukinila peti avtobus na progi št. 1 V zapisniku, ki je dodan sporazumu, pa piše, da mora 5 avtobus na progi štev. 1 voziti vsak dan 7 ur in 40 minut V istem zapisniku piše, da b moral 5. avtobus pričeti z vožnjami 1. februarja 1961, dejansko pa je začel voziti v prvih desetih dneh februarja. Osebje, ki se ga ta zadeva tiče, je Delavski zbornici sporočilo, da 5. avtobus ni vozil 7 ur in 40 minut, ampak samo 4 ure in 40 minut. Svojevoljna ukinitev tega avtobusa na progi štev. 1, ukinitev, ki jo je odločilo ravnateljstvo ATA, 'je povzročila nadaljnje povečanje delovnega ritma, ker morajo avtobusi prevoziti progo v 18 namesto v 20 minutah. Povečanje mestnega prometa in hitrosti avtobusov na progi štev. 1 zahteva od osebja večji fizični napor, kar je mogoče ugotoviti tudi po povečanju bolniških dni osebja ATA. Ponoven uspeh E. Brunija med moškimi in Di Benedettove v ženski konkurenci Odsotnost igralk Bora in slaba uvrstitev igralcev 3:0 3:0 (21:15, (21:12. Tomšič - Stacul 21:9, 21:19) Floramo - Milič 21:16, 21:14) Kovačič-Cambissa 3:2 (23:25, 23:21, 14:21, 2:20, 21:17) Bruni-Birsa 3:0 (21:10, 21:10, 21:9) Conti- Martinolli 3:2 (17:21, 21:18, 10:21, 21:17, 21:10) Košuta E.-Runco 3:1 (21:17, 21:18. 19:21, 21:19) Tomšič - Moretti 3:2, (21:19, 15:21, 16:21. 21:17, 21:18) Bruni-Košuta E. 3:0 (21:12, 21:8, 21:18) Tomšič-Carli 3:0 (27:25, 21:13, 22:20) Floramo - Kovačič 3:1 (21:15, 19:21, 21:14, 21:18) Conti-Merlak 3:2 (13:21, 16:21, 23:21, 21:18, 21:5) Bruni - Floramo 3:0 (21:13, 21:13, 21:17) ,a. V tej tekmi se je posebno izkazal s svojimi težko ubranljivimi udarci. Zato nas je popolnoma razočaral v tekmi s Contijem, ko je zaigral kot začetnik. Nadvse zanimivo je bilo tudi srečanje med Contijem in Martinollijem. Slednji je imel že zmago v žepu: vodil je 2:1 v setih in 16:8 v četrtem nizu. Tedaj je iz nerazumljivih razlogov odpovedal in je prepustil nasprotniku prosto pot. Lestvica moškega tekmovanja je naslednja: 1. Bruni, 2 Centi, 3. Floramo, 4. Tomšič, 5. Merlak, 6. Kovačič, 7. Košuta E. 8. Carli. Na ženskem turnirju so nastopile le igralke UNI. Prvo mesto je zavzela Di Benedet-teva, za njo pa so se uvrstile Bisianijeva, Zottijeva in Marchettijeva. Najlepša tekma je bila seveda med Di Benedettovo m Bisianijevo. Slednja, ki je trenutno v dobri kondiciji se je dolgo upirala bolj tehnični nasprotnici in ji celo iztrgala set. Tudi v mešanih parih je bili borba le notranja zadeva UNI. Zmagala je dvojica Di Benedettova-Bruni, ki je z lahkoto odpravila najprej Car-lija in Marchettiievo, nato še Runca in Bisianijevo, ki sta v prvem srečanju premagala Zottijevo in Staculo. V tekmovanju moških dvojic je blestel Kovačič, vendar se je moral odpovedati upanj ,1 po boljšem plasmaju zaradi črnega dneva soigralca Morettija. Prvo mesto sta zasedla Bruni in Runco, ki sta v finalu premagala par Con-ti-Floramo. Preden zaključimo moramo poudariti negativno stran tega tekmovanja: na ženskih turnirjih so odpovedale prav vse igralke Bora. Vemo, da ni bil datum najbolj ugoden zaradi zadnjih šolskih dni, izpitov itd., vendar mislimo, da bi lahko marsikateri nastopila na tem zaključnem tekmovanju brez večjih težav. REZULTATI: MOŠKI Merlak - Posega 3:0 (21:15, 21:18, 21:14) Milič-Vitez 3:0 (21:12, 21:18, 21:19) Carli - Luppattelli 3:0 (21:11, 21:4, 21:13) Birsa - Stanissa 3:0 (21:14, 21:14, 21:17) Martinolli-Figliola 3:1 (25:27, 21:7, 21:17, 21:6) Kovačič - Pacchielat 2:0 (f.t.) Posega-Jankovič 2:0 (f.t.) Conti-Tomšič 3:0 (21:5, 2l:l?i 21:11> 91'16. Bruni-Conti 3:0 (21 -8, 21:17) ZENSKE Di Benedetto-Bisiani 3:1 (23:2L 21:12, 18:21, 21:15), o(J (2l;,1( Bisiani - Marchetti 3:0 21:7.21:13) n (21:17. D; Benedetto-Zotti 3:0 l4 21:18, 24:22) MEŠANI PARI u. Bruni-Di Benedetto: Marchetti 2:0 (21:6, 2X:1Zotti RuncoBisiani : Stacul-Z01 2:0(21:12,21:13) „imC(v Bruno-Di Benedetto-Bisiani 2:0 (21:11, 21:1») MOŠKI PARI Sta-Martinolli-1518 Košuta-Milič cul 1:2 (12:21, 20:22, i^Sta- Bruni-Runco - Martino cul 2:0 (21:14. 21:11) ,po. Kovačič-Moretti : Toms sega 2:0 (21:8. 21:12) ,tf0, Conti-Floramo : Kovač«" retti 2:1 (21:13, 18:21, 21-$^ tirnimi mi n m iiimiiiii mm im milimi iiiiimiiiiuiiiiiiimiiiiiiimiitiiti Bruni-Runco : Floraino-2:1 (11:21, 21:18, 21:12) IIIIIIIIHI"" . Kvalifikacijska tekma za obstoj v A ligi Danes v Bologni Bari-Udinese Po nedeljskem porazu igralci Barija dem Udi- BOLOGNA. 13. — Za jutrišnjo tekmo med Bari in v doloc11' nese, ki je v okviru kvalifikacijskih srečanj za moštva, ki bo moralo v B-ligo, vlada tu še precejšnje manje. za0" Igrale; Barija, ki so v nedeljo doživeli po zaslugi Lecca pekoč poraz, so demoralizirani in so skoraj gotovi, da je njihova usoda že zapečatena. Praktično je Bari na poti izpada. pa čeprav bo imel jutri, v sredo, še enkrat priložnost, da se leši iz zagate. To bo sicer odvisno predvsem od zadnje tekme, ki jo bodo odigrali med seboj prihodnjo nedeljo igralci Lecca in Udinese. Trener Barija Carniglia bo moral postavo precej spremeniti. Predvsem se ne bo mogel poslužiti n-e Contija ne Rossa-na, ki sta preteklo nedeljo u-trpela nekaj poškodb. Namesto njih je poklical v Casalecchio, kjer so igralci Barija preživeli zadnje dni pred tekmo, Virgi-lija. ki bo igra] na zvezi in De Robertisa, ki bo igral na krilu. Trener bo sestavil postavo šele v zadnjem trenutku, še posebno. ker bo moral preizkusiti nekaj igralcev, ki preteklo nedeljo niso nastopili. Moštvo Udinese bo prišlo v Bologno šele tik pred tekmo. Trener je zbral 14 igralcev, to se pravi vse tiste, ki so bili člani prvega moštva in nekaj rezerv. Zelo verjetno bo v kril-ski vrsti igral tudi, sicer že priletni, a še vedno odlični Menegotti, ki bo pomaga) svojim mlajšim tovarišem, da reši čast videmskega nogometa. Vsi igralci so dobro razpoloženi in so prepričani, da se bo to nadaljevanje nogometnega prvenstva zaključilo v njihovo korist. Sicer je že to drugič v desetih letih, odkar Udinese igra v A-ligi, da se mora boriti pred izpadom. Že v nogometni sezoni 1953-54 so bili videmski igralci prisiljeni nastopiti v kvalifikacijskem turnirju s Spalom in Palermom. Udinese je v prvi tekmj s Spalom zmagala, s Palermom pa je ;- grala neodločeno, kar Pa zadostovalo za rešitev. ji J* Jutrišnjo tekmo, ki ®e,'j0aaii, čela ob 17. uri, bo sodil A «»- NOGOMET Argentinska reprezentant prispela včeraj v Ri,n RIM. 13. — Argentinska gometna reprezentanca_ Florei>c‘ v četrtek odigrala v *'*7 «ri-tekmo z Italijo, je .nPc,„m na spela iz Madrida z letal003 letališče Fiumicino. Športno združenje Bor obvešča svoje člane, da ta teden ne bo odbojkarskih vaj, ker Je dvorana na stadionu «Prvi maj« zasedena. * * * . ofi* MILAN, 13. — Nocoj i®^)). spelo z vlakom iz Nice pj^pi-sko nogometno moštvo 1 nense, ki bo jutri zvečef rjU-lo v San Siru proti ln -teje Južnoameriška skupin? \l trideset oseb. od katerih J ^ igralcev. Na jutrišnji te£ piO-prvič nastopil za milans štvo Španec Suarez. NICE, 13. — Brazilsko 0 v metno moštvo Fluminense^j. prijateljskem srečanju Pre galo domačo enajsterico (4:0) KOLESARSTVO MILAN, 13. — Jutri dne se bo sestala tehnI^ ,eSar- misija profesionalnih k jta- jev z namenom, da do10 lijansko ekipo, ki se bo' ^jj!- žila dirke po Franciji. A ja bo morala izbrati 1? ekipe in dve rezervi- * * * i.f ,.t[3 r MILAN, 13. — Kolesarili!« kipa «Gazzola» se bo HT-gs*1*” kolesarske dirke po b t fi" burgu. ki se bo začela !"• gJ)- v postavi Gaul, Ernzer. sSi. zan. Thull, Garello in K * * * ra nth KREFELD, 13. — si * Ziegler in Rudi Altig s g pr' svoiila naslnva nemškes^jle* svojila naslova nems« _ vaka v hitrostni ozirom« v. dovalni dirki profesiona ^ tenis_______ flV«1 VARŠAVA, 13. . je premagala v okviru vjst^ nala evropske cone z0 -doV« pokal Poljsko s 5:0. z°"lu sP na ekipa se bo v P01310 ste prijela z zmagovalcem r^er nja Nemčija-Italija. V t, jj« zmage Italije, bo grala v Parizu, v nasp jgr«‘ primeru pa bo morala na nemških tleh. Potem, ko je pokleknil k Jakobu, se je nenadoma premislil. Najprej se je odkril. Tuje roke so hotele seči tudi po palici, toda Palčič jo je pridržal z neopazno kretnjo. Pogladil je izlizanega peska in ga položil k Jakobovemu vzglavju. Mehki, mrzli prsti so privzdignili ranjencu veke; dotaknili so se porasle kože, iskali so nekaj pod srajco, po razraščenih prsih. Potem se je Palčič naglo dvignil. Pritegnil si je nekoliko rokave in namignil Bubniču, naj odstrani ljudi. «Mnogo preveč nas je tu,» je rekel. Tako, tako! Prostor se je praznil in izpraznil. Ljudje so odšli, ustavili so se na dvorišču, kadili so in se pomenkovali. O Jakobu, o razbojnikih, samo o tem so razpravljali. Le kaj bo ukrenil Palčič? Ho, Palčič si je bil kmalu na čistem. Jakob je bil silak, med razbojniki tudi ni bilo detet, a kdo naj bi zmogel takšnega hrusta? Tistihle nekaj palcev jekla med pleči? Dajte no, si je mislil Palčič, bržčas bi sploh ne obstal, ko bi mu ne puščali krvi. Dobil je udarec po tilniku, nekaj mahljajev po glavi, vrag vedi s kakšnim ocepkom so ga omotili, siromaka! In potem so mu puščali kri. Nekaj je je odteklo, nekaj se je je sesirilo, in to je bilo dobro. Strjena kri je oblepila rano, prav tako je bilo pametno, da se Dejak ni dotaknil noža. Palčič je kleče praznil žepe telovnika: prsten lonček, lesena škatlica, kos lanenega platna. Platno je bilo prepojeno s črnjavo, v lončku je bila mast iz strtega bradavičnika in sala. Bubniču se je zazdelo, da sta s hlapcem dovolj dolgo čakala, kaj bo Palčič dognal. Toda Palčič se ni menil zanju. Hotel je imeti nekakšne obveze. »Ali bi se našlo nekaj povojev?« je vprašal. In kak jermen? No, Bubnič je bil takoj pripravljen iskati in najti kaj primernega im je šel. Ko se je vmil z naročjem cunj, ga je nekoliko pretreslo, ker mu je pogled padel najprej na okrvavljeno bodalo. Tam na konjskem kocu poleg Palčičevega kolena je ležal izbrušen jeklen list in se svetlikal pod razvlečeno liso krvi. Konica je bila odlomljena. Palčič, ki je bodalo pravkar potegnil iz rane, je menil, da je ostrina zadela ob kost. «Ob kakšno rebro, nemara,« je rekel. V Jakobovem telesu je torej ostal košček železa. «Kaj bo s tem?« je vprašal Bubnič. Nič. Palčič si zaradi tega ni delal nikakih skrbi. On je vedel za nekega Ogrizka iz Barke ali od tam nekod ... «Prejkone ga nista poznala,« je rekel. «Nanj, vidita, so streljali Turki. Ogrizek je bil cesarski mornar. Ko smo se leta 1878 cunjali s Turki v Bosni, so Turki streljali na naše tudi na morju. Tako so zadeli tudi Ogrizka.« Palčič je govoril na šaljiv način, z razigranim obrazom, njegove dlani pa so gnetle smolnato kašo. «Ne do smrti, seveda. Pogodili so ga bili v levo ritnico, tako mi je pravil, in tisto kroglo ima še danes v sebi. Sprehaja se po njem in vleče nase vse slabo — klice bolezni, če se vzame, strupe... Prav nič se ga ne loti, mi je pravil.« Da, da, takle železen noht v telesu samo koristi, kaj menita Bubnič in Jape? Bubnič in njegov hlapec nista bila voljna povedati svojega mnenja. Palčič bi se rad šalil, sta si mislila, izmišljuje si nekaj, nekakšne norčije pripoveduje spričo umirajočega človeka. Nemara bi rad poudaril svojo brezskrbnost, tako sta si mislila. Palčič pa: tak je, se bo reklo. Ob tem kar bega ljudi, se utegne šaliti. Jakobu se je vrnilo nekaj zavesti, pričel je brbotati nerazločne besede. Za hip je privzdignil komolce, zato se je Palčiču zdelo, da mora pohiteti. «Ce bi ga nekoliko privzdignili,« je velel, «pri glavi. Tole strganino moramo spraviti z njega.« Delo res ni bilo težavno, čez krpe na prostornem hrbtišču je šlo vreme in nevreme, dež in sonce in veter. Tako so krpe sprhnele in niso mogle kdo ve kaj varovati Jakobove kože. Toda ta je bila iz vse drugačnega blaga in iz enega samega kosa. Priti so morali razbojniki in jo načeti z nožem. Palčič je oprezno paral preperelo tkanino, rezal vzdržnejše šive ter razmišljal. Končno se je našla priložnost... »Žalostna priložnost, nič ne rečem, da bo Jakob prišel do cele srajce.« Krpe, ki jih je imel Jakob doslej na sebi, so bile na prsih spete s trnom «Da,» je rekel Bubnič, »Dejak mu bo rad prepustil svojo.« Palčič ni prav nič dvomil o tem. »Raje nego kožo,« je rekel. Bubnič je bil mnenja, da Jakobova koža pač ni tako dragocena kakor Dejakova, toda Palčič je dejal, da se to samo dozdeva. »Po teži in trpežnosti bi Dejakova ne vzdržala primerjave.« V tem ni bilo posebne pomembnosti, toda Palčič ni mogel reči besede, ki bi šla Dejaku v prid. Palčič je pripravljal črno, vlečno snov. Z njo je prekril rano, obdano z oskorjeno krvjo. Nato so se v treh nekaj časa mučili z Jakobovo težo. Morali so ga privzdigniti in oviti, tako pač, kakor je ukazoval Palčič. Navsezadnje so ga pretisnili še s konjsko podprsnico. »Kakor z živaljo,« je rekel Bubnič, «tako ravnamo z njim. Nemara sploh ne bo vedel, kaj so mu storili.« «Le kako naj bi,» je rekel Palčič, »ko se je vse dogajalo za njegovim hrbtom.« stelji je iskal nekaj v telovniku, potem v hja^gil Ali Palčič ve, da mu je hvaležen? Palčič je zam g!>' s prsti in se zopet oberoč oprl na srebrno P^LgK* vico. Navsezadnje je Dejak le iztaknil svojo tok-tok. Možje so segli po zrahljanem, dišečem ^eoe»' navlekli so si ga v nos, nato se je razpletel P°n . Dan je rasel in cilerica se je praznila. Ko je Palčič odhajal, se je Dejak dvignil- v je roke za pas ter prisluškujoče namrgodil li®®-je še nekaj vprašati, ali kaj? »O tistem gričku nad Virom,« je rekel. sem se bil domislil.« Ko je Dejak seznal, da bo Jakob z Brezovega brda ozdravel, da bo čez kak teden znova klatil po griži in vaseh, se je močno razveselil. Takšno je Pal-cičevo mnenje, je rekel Bubnič. Bila je razburljiva noč. Toda sedaj jo je načelo jutro in nad Kovčicami je val sinje luči planil visoko pod nebo. Nekaj te svetlobe je že doseglo okno Dejakove sobe in medlelo na višnjevih korčkih, raztresenih po nabranih zagrinjalcih. V sobo je prišel Palčič. Pokazal je precejšnjo skrb tudi za Dejakovo zdravje: mirno, neprisiljeno in prijateljsko. Vse po starem, torej? Da, da, Dejak je prišel k sebi, bil je včerajšnji Dejak. Sedeč na po- Palčič si je z naslado ogledoval široko, p,-dlan. Presodil je, da se je iztegnila iz iskre*3® sjc*‘ ležnosti in z določenim namenom. Dlan je m prazna, a bila je Dejakova, vsak hip bi lahko s« rala nekaj pisanih, zvodljivih podobic, ki se ) tako razrasla nečimrnost ne more upirati Izproženi roki je Dejak dodal še nekaj hes ^ kel je, da so pred poldrugim letom hoteli ime1 svoj prav. «Nekaj smo trmoglavili,« je rekel, »zaradi ^ Prejkone je bil tudi Bubnič takega mnenJ9^^ 5° kimal je in se smehljal. Božal si je brado smehljal vanjo. ,ni, fj. »Takrat so bili časi takšni, danes so drugac -se krat je bil začetek. Nič se ni vedelo, kako se obnesel. Danes smo si kolikor toliko na jasnem, ,e t Dejaka je slivovec nekoliko omrežil, to se w delo. Govoril je s poudarkom, nekoliko PO^nii^v. navadno, da bi s tako ali onako besedo ne P eS[ju Palčičeve občutljivosti. Tudi Palčič je bil Prl29 toli*, Sproščenost njegovega bledega lica je kazala er6 razumevanja, kolikor ga je bilo potrebno za P^rn« spodbudo Dejakovi zgovornosti. Gladil je peska in pazljivo poslušal. ie f In Dejak je brez obotavljanja razodel sv mene. ,iei^ (Nadaljevanje A