večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ol> d. uri zvocor. Uredništvo in npravnlitvo: Kolodvoriko ulloo itov. 15. — 'C uradnikom so moto govoriti vsak dan od 11. do 1». ore. — Rokopisi »e r.o vračajo. — Ineoratl: ioatutopna potit-vrita I kr., pri večkratnem ponav ljanji dajo oe popnst. — Velja za Ljubljano v upravništvn: ra oolo loto 9 gld., ra pol lota S gld., za čotrt leta 1 gld. 60 kr., na moieo 50 kr., počiijatov no dom volja mojočno » kr. voč. Po poiti velja aa oolo leto 10 gl., b* pol leta 6 gld., sa čotrt leta 2 gld. r»o kr. In r.a jeden meaoc 8B kr. Štev. 291. V Ljubljani v ponedeljek, 21. decembra 1885. Tečaj II. Novi namestnik dalmatinski. Prerano umrli baron Jovanovič dobil je prej nadumestnika, nego se je morda v obče pričakovalo. Ko je bil odlični častnik in državnik zatisnil v večno spanje svoje ok6, tedaj čul se je povsod le jeden glas, da je to hud udarec za armado in državo in da mu bo zlasti težko najti naslednika v namestništvu dalmatinskem. Jovanovič je pa tudi v istini z redko spretnostjo znal nadvladati težavni položaj, kateri se nahaja v Dalmatinski. Valovi narodnostnega prepira in boja pluskajo ravno v tej deželi višje, nego kje drugje po širni mnOgojezični Avstriji. Po žilah narodov, ki prebivajo v Dalmatinski, pretaka se namreč uže vroča južna kri. Jugoslovan in lahko razburljivi Italijan stojita si tu v srditem, nepretrganem boji drug drugemu nasproti. Na drugi strani pa tudi ravno tu najbolj procvita stara nečednost slovanska, nesloga. Ne samo Slovan proti Italijanu, tudi Slovan proti Slovanu bori se tukaj. Nasprotje med hr-vatskim in srbskim življem nikjer morda tako jasno ne stopa na dan, kakor v Dalmaciji in sovražnost med obema slovanskima plemenoma sega tu tako daleč, da se Srb v političnem boji raji druži z Italijanom, nego Hrvatom. Iz vsega tega razvidno je, kaka težavna mora biti v Zadru naloga cesarskega namestnika. Baron Jovanovič je to svojo nalogo dobro razumel. Sam Jugoslovan, imel je gotovo slovansko sreč, a nikdar in nikoli ni se dalo iz njegovega vedenja in postopanja sklepati, da je jedni narodnosti bolj naklonjen, nego drugi. Hk, baš njegova stroga nepristranost bila je morda kriva, da so se včasih od slovanske strani čule pritožbe zoper njega. Zdelo se je nenaravno, da .1« kot Slovan tako čisto jednako prijaznega kazal se tej kot oni narodnosti. Da nasproten slovanskemu življu ni bil, temu dokaz je pač to, da je ravno za njegovega časa priborila si slovanska stranka vse one pozicije, ki ji po pravici gredo gledč na število naroda, katerega zastopa. Ravno te lastnosti, ta stroga nepristranost, delala je Jovanoviča tako nenadomestnega. Skrbno ozirale so se oči avstrijskih patrijotov po možu, ki bi zamogel vreden zasesti mesto njegovo. Izvažala se je uže skrb, da primerne osebe ni, ki bi za-tnogla prevzeti težko nalogo dalmatinskega namestnika, kar pride brzojavna vest, da je Nj. veličanstvo presvitli cesar maršala Ludovika barona ^ornaro pozval na namestniško mesto v Zader. O novem namestniku se je poprej malo čulo, a vender je njegov životopis povsem tak, da se mora sklepati iz njega na vrednega naslednika umršega Jovanoviča Rodil se je baron Cornaro dne 30. aprila leta 1830 v Olomucu, a uže v mladih letih imel je priliko, seznaniti se z jugoslovanskimi deželami. Kot deček namreč dobival je prvi pouk v slovanskih mestih Reka, Senj in Dubrovnik. Tu priučil si je tudi, dasi Italijan po rodu, slovanskega jezika. Ni tedaj res, kar so z nekako škodoželjnostjo poročala nekatera ustavoverna glasila, da nobenega slovanskega narečja zmožen ni. Pozneje obiskaval je vojaško šolo v Gradci in je postal leta 1847 častnik. Kot tak udeležil se je bojev leta 1848 in 1849, leta 1852 pa se je podal znova v vojaško šolo, in sicer na Dunaj. Ostal je v tej šoli do leta 1&54, na kar je postal stotnik v generalnem štabu. Ko se je bila leta 1859 znova vnela na Laškem vojna, udeležil se je tudi tedaj boja, a leta 18G4 imenovan je bil majorjem in profesorjem strategije na vojaški šoli v Beču. Leta Listek. Bacon in njegova kuharica. (Iz francoščine prevel -o-c.) Lepega spomladnega dnč v letu 1812 zbrana je bila vesela družba v veliki dvorani za občevanje v Bathu, jednem najuglednejših kopališč Angleške. Ta dvorana bila je povsem drugačna nego so danes. Ne da bi noša elegantnih dam tedanja £asa, ki so bile v oblekah ozkih, v katerih so se čudovito slikale polne oblike života, ne imela ni-kake sličnosti z denašnjimi časi; vender vse je nekako sililo in se gubančilo pod pazduho, plašči in Zavratniki bili so od kožuhovine, veliki klobuki v podobi gondel — kar pač ni v soglasji z nogami denašnjih dni. Ravno tako je tudi moška noša imela svoj poseben značaj. Suknje so bile od blaga višnjevega, kakor Plavice, s zlatimi gumbami, telovniki s cvetlicami na belem polji veljalo je za najfiuejši ukus; srajce 2 nagubanim naprsjem, Zavratniki beli ali črni, 1866 odlikoval se je v vojski proti Prusom in je dobil v priznanje zaslug vojaški zlati križec z dekoracijo. Kot podpolkovnik in vojaški pooblaščenec udeležil se je tudi obravnav, tikajočih se praške mirovne pogodbe. Štiri leta pozneje postal je polkovnik in ob jednem komandant vojaške šole. V tej stroki pridobil si je kot odgojitelj izvrstnih mladih vojnih močij posebne zasluge in presvitli cesar odlikoval ga je za te zasluge z redom železnega križa tretje vrste. Od leta 1874 nadalje zapovedoval je jednemu pešpolku ter je postal leta 1876 generalmajor. Dve leti pozneje bil je imenovan načelnikom generalnega štaba v armadi, ki je imela v Bosni in Ercegovini potlačiti usta-nek. Tudi pri tej priložnosti se je odlikoval in je prejel v priznanje od presvitlega cesarja red železne krone druge vrste ter bil povzdignen v baronski stan. Vračaje se iz Bosne in Ercegovine mudil se je dalje časa v južni Dalmaciji, kjer je vznova imel priliko seznaniti se z ondotnimi razmerami in odnošaji. Leta 1880 imenovan je bil maršallieutenantom in so se mu od tega časa večkrat zaupale važne misije v inozemstvu. Prej čula se je od strani hrvatske večine dalmatinske večkrat želja po civilnem namestniku. Mogoče tedaj, da je v nekaterih krogih to imenovanje nekoliko osupnilo. Vender vsak miren in trezen opazovalec obstoječih razmer mora priznati, da je bilo to imenovanje zel6 srečno. V deželah, v katerih razburjeni valovi narodnostnega prepira tako visoko pluskajo, kakor v Dalmaciji, je pred vsem na mestu mož, ki je do sedaj kot vojak daleč proč bil od vsake stranke, ki ima le jedno pred očmi, to je korist in blagor države. To naj hrvatskega naroda dalmatinskega nikakor ne bega, da dobi vojaka cesarskim namestnikom. Še v jedni sila visoki lasje sčesani v podobi golobjih perutnic ali v obliki topih repov in od zadej prevezani s trakovi. Jeden del družbe došel je na stoleh z nosilci, tedaj jako običajno in priljubljeno sredstvo, drugi v kočijah ali peš. A vse to nas ne zanima posebno, nego veliko več junak naše povesti, ki se je pripeljal v bliščeči rumeni kočiji, z bogato opravljenimi strežniki in črnci. Baronet sir Henry veljal je za najodličnejega gospoda. Oblečen in sče3an je bil po najuovejši modi; bil je lep, bogat, velikodušen, eleganten, z jedno besedo imel je lastnosti, pred katerimi se odpr6 Vsaka vrata Glavni povod, da je prišel v Bath, bil je, da si pridobi srce in roko oboževane lady Betty Sehvyn, čiju mati rabila je po navodu najveljavnejših zdravnikov tamošnje kopeli. V dvorani, kamor je stopil sir Henry, bilo je vse polno gostov; kipeča voda vzpuhtevala je gorko soparo, razsvetljeno od prijaznih solčnih žarkov; drugi zopet so šetali poslušajoč ljubke zvoke izvrstne godbe ter hlastno zavživali cele kozarce one tekočine, od katere so se nadejali zdravja in krepčila. Z bistrim okom pogleda in razmotri naš junak družbo ter koraka velikimi koraki proti oddaljenemu kotu, kjer je sedela poleg velikanske stare ženske z rudečim klobukom na glavi — mlada dražestna devojka v velikem klobuku od črnega žameta, okrašen z peresi ravno tiste boje; stopi prednje in se jim globoko prikloni. Stara dama se mu prijazno nasmehne, mlajša pa nasprotno se le mrzlo zahvali za pozdrav in leno ponudi galantnemu plemiču tenko svojo ročico, katero zaljubljeni baronet gorko stisne. „Kolika sreča lady Cosham, lady Betty,“ zakliče 011, „da vas tu najdem. Nisem mislil, da se bodem danes sešel z vami." „Žalibog, da smo vedno tu,“ odvrne žalostno lady Betty. „Dokler nas slabo zdravje moje matere zadržava tu, najdete nas lehko vsako po-poludne v dvorani." „Betty seje Bath zamerilo," dč prijazno lady Cosham proti sir Henryju. „ Dosti me stoji truda, da jo pripravim iz njenih sob; pogreša svečanosti v Londonu, in morala sem jej obljubiti, da se vrnemo tje prihodnji teden." deželi, kjer tudi živi slovanski narod v veliki večini, nahajamo vojaka namestnika, to je na Češkem. In češki narod do sedaj še ni bil nezadovoljen z baronom Krausom. Tudi to Slovanov v Dalmaciji ne sme plašiti, da je najvišji uradnik v deželi italijanskega rodu. Baron Kraus ni Čeh in vender vidimo dan na dan, da ga ne napadajo Čehi, ampak Nemci. To je najbolji dokaz, kedo na Češkem hrepeni po pravici, in kedo po krivici, češki narod je zadovoljen, da ga nihče na steno ne pritiska, in s tem zadovoljiti se mora tudi hrvatski narod. Ako se hrvatski narod v Dalmaciji pokaže politično tako zrelega, kakor se je pokazal češki narod, potem znajo nam v kratkem prihajati iz Dalmacije jednake vesti, kakor iz Češke. Ne Hrvatje, temveč nasprotniki sedanje vsem narodom pravične vlade, dalmatinski opozicijonalci laškega rodu bodo tožili čez namestnika. Če pa je baron Cornaro tako srečen, da pomiri tudi italijanske prenapeteže, no, potem tem bolje. To ravno je namen tega imenovanja. Mir in sprava med narodi je in ostane smoter sedanje vlado in kadar se ta doseže, tedaj izpolnjena je najiskreneja želja preblagega vladarja in uresničen je prijetni sen vsacega avstrijskega domoljuba. O združenji nekaterih zemlji sni h parcel občine Spodnje Šiške z mestno občino ljubljansko (Konec.) Ti vzroki pa niso tako tehtni, da bi smeli ovirati rešitev za mesto tako važnega vprašanja, kajti naposled bi se lahko tudi občina spodnje-šišenska za odpadek dotičnih dohodkov odškodovala in Kolizej bi se tudi lahko izpustil iz mestnega rSjona in pustil v spodnješišenski občini. Posestniki vil ne nasprotujejo želji mestne občine. Vprašanje je sedaj le, ali je zakonito dopuščena taka ločitev, oziroma inkorporacija med dvema občinama gledč kakega dela jedne občine. Zgorej navedeni ministerski ukaz z dnč 14ega aprila 1880, št. 4267, pravi, da se ima, ako sta sporazumljeni obe občini, ravnati po § 4. kranjskega občinskega reda z dne 17. februvarija 1866. Če pa nista sporazumljeni, potem se d£ ta pre-memba izvršiti le [6tem deželnega zakona. Cela občina spodnješišenska plačala je leta 1883. neposrednega davka 8524 gld. 141/* kr. Iz proračuna te občine za leto 1884. je razvidno, da znašajo dohodki.................. 422 gld. 23 kr. stroški . . . '............. 582 „ — „ in da se kaže tedaj nedostatek . 159 gld. 77 kr. Za pokritje tega nedostatka je občinski odbor sklenil, da se naložč na vse neposredne davke 3 °/0 »Vrlo ljubo mi je to slišati,* odgovori sir Henry, »kajti tudi jaz idem tjekaj prihodnji teden.* »Veselilo nas bode, vas tam videti,* dč lady Cosham. »Tedaj bode Bath zgubil ves čar v vaših očeh,* seže v besedo mlada devojka, grizoč se v ustni. »Sigurno v Bathu ne bo nič vabljivega zame, kadar odite vi,“ odgovori naš znanec. A lady Betty obrnila je glavo na stran in ni pazila na te prijazne besede. »Hočete li nam napraviti veselje ter priti danes na večer k nam na čaj, sir Henry,“ dč ljubeznivo stara gospa. »Pijemo čaj o pol desetih.* »A mi ne bodemo doma, mati, danes zvečer,* prestriže besedo lady Betty. »Kaj praviš dete moje? Jaz se ne spominjam nobenega povabila,* pravi lady Cosham, »Tedaj je pa prava sreča, da imam jaz bolji spomin, nego vi*; odgovori kratko mlada devojka. »Bodite uverjena, da nikakor nečem biti nadležen*, odgovori malo zadet, da se mlada deklica tako malo zmeni za njego družbo. »Sicer bilo bi mi pa tudi nemogoče vzprejeti vaše povabilo, kajti občinske doklade. Ta sklep je bil potrjen od deželnega zbora kranjskega in ob jednera se je do- volilo pobiranje 25% doklade na vse neposredne davke v poplačanje troškov za zidanje nove šole. Cela občinska doklada, ki se je pobirala leta 1884. v Spodnji Šiški, znašala je tedaj po 28% 2386 gld. 86 kr. K tej dokladi pripomogli so: I. Za Kolizej gospod V. Withalm : 1.) pri zemljiščnem davku z 1 gld. 29 kr. 2.) pri hišnem davku s . 281 „ 77 „ II. Mesto Ljubljana za pod- turnski grad: 1.) pri zemljiščnem davku s 58 n 30 „ 2.) pri hišnem davku s . . 85 n 06 „ 3.) pri pridobninskem davku s 7 n 50 „ III. Karolina Cambiaggio: 1.) pri zemljiščnem davku s — n 37 » 2.) pri hišnem davku s . . 15 n 68 „ IV. Gospod Vollheim: 1.) pri zemljiščnem davku z — n 37 „ 2.) pri hišnem davku z . . 29 n 40 „ 3.) pri pridobninskem davku s 3 n 75 „ 4.) pri prihodninskem davku s 2 n 20 „ V. Gosp. E. Mayer: 1.) pri zemljiščnem davku s — n 48 „ 2.) pri hišnem davku s . . 7 n GO tedaj vsega skupaj s . 494 gld. 01 kr. Občina spodnješišenska bi na tak način zgubila blizu peti del vseh doklad, če bi se ločile podturnske parcele od njenega okraja. Iz prej omenjenega proračuna je dalje razvidno, da ima občina od lova letnega dohodka 65 gld. Celo ozemlje občine spodnješišenake meri 596 oralov 587 □ 0 (= 243-1853 hektar) in svet, ki bi se ločil, blizu 135 oralov 1000 □0 (= 78'5 hektar), tedaj bi občina tudi pri prihodu od lova zgubila vsako leto blizu 16 do 20 gld. Cela letna zguba bi znašala torej malo več od 500 gld. vsako leto. Če se pa pomisli, da občina spodnješišenska pobira vkup z gorenješišensko občino 25 % doklad na neposredni davek v pokritje troškov za zidanje uove šole, tedaj izvanredno in izjemno doklado, katera bode kmalu prenehala, zniža se njena zguba le na peti del navadne 3 % ne doklade z 255 gld. 72 kr., to je na malo več od 50 gld. in z zgubo pri lovu vred na blizu letnih 70 gld. Goapod Withalm se brani zaradi tega, ker se boji, da bode moral potem veče doklade plačevati od svojega posestva, kakor sedaj, in ker ne bode mogel tako dobro oddajati kletij v Kolizeji, ker bi ta potem spadal v rčjon mestnega užitninskega davka. — To je res. Toda, kjer se gre za občni blagor, tam se ne more ozirati na koristi posameznih. za danes sem uže povabljen. Skrajni čas je, da vam voščim dober dan, gospoda moja.* Glob 'ko priklonivši se, odide. »To nij lepo od tebe, Betty“, pravi potem grofinja svoji hčeri, ko je uže bil le-ta odšel; »sramujem se tvojega ponašanja. Zakaj ravnaš tako grozno z ubogim sir Henryjem. »Ni me volja pred nikomur se klanjati*, reče oblastno lady Betty. »Pojdi, pojdi, dete moje, pokazala bi se bila vender bolj olikano. On mlad, ljubezniv in bogat človek! Vsaka druga devojka štela bi si v čast.* »Potem bi pač trebalo vse kaj druzega nego teh smešnih priklonov*, odvrne zaničljivo zala Betty. »Vedno in povsod mi je za petami, in to mi je uže nadležno.* »Čakaj malo, dobila boš zasledovalca, ki njega niti vreden nij, varuj moji skušnji*, zakliče lady Cosham. »No, gotovo pa prijetnejšega", odvrne lady Betty, ki je morala imeti vedno zadnjo besedo. »Sicer pa mamica, voz nas skoro gotovo uže čaka, naročila sem ga semkaj ob štirih, da vživamo jedno uro sveži zrak, prodno gremo k obedu.* — Nekaj minut pozneje vstopila sta grofiuja iu Ni lahko uvid no, da bi vlada iz ozirov državne uprave nasprotovala združenju mestnega Podturnskega sveta in bližnjih parcel z mestom, kajti glede katastra, glede zemljiščnih davkov in glede zemljiščnih knjig se ne vidijo nikakeršne zapreke. Tudi glede domovne pravice prebivalcev Podturnskega ozemlja ni najti nikakega zadržka, ker so večinoma Ljubljančani. Iz vsega tega je jasno, da ni nikakeršnih težav niti v javnem, uiti v zasobno-pravnem oziru, da bi se Podturuski svet in bližnje parcele ne uvrstile v mestno ozemlje. Kakor je mestno zastopstvo prej uže večkrat poskušalo potom sporazumljenja pripraviti spodnje-šišensko občino do tega, da bi odstopila zemljišča grada Tivoli in nekaj drugih parcel, tako je tudi v seji dne 7. aprila 1885 mestni odbor sklenil in dal magistratu nalog, da o tej zadevi še jedenkrat stopi v dogovor s spoduješišensko občino. Ali tudi zdaj je bilo to brez uspeha, ker je občinski odbor spodnješišenski v svoji seji dne 25. oktobra 1885 sklenil, da ne odstopi nobeue parcele, ker bi veliko zgubo trpela, ko bi najboljši davkoplačevalci iz občine se ločili. Ker bi ta ločitev, kakor je dokazano, ne zmanjšala dohodkov občine Spodnja Šiška zelo in bi sedaj ta občina gotovo toliko zgube ne imela, kakor bi jo veljalo, ko bi ona spolnovala one dolžnosti, katere ji nalaga zakon, in ker deželni odbor mora pritrditi, da so zahteve mestnega odbora opravičene, zato tudi z ozirom na navedene uzroke predlaga: Slavni deželni zbor naj sklene: 1.) Sledeči načrt zakona o preuaredbi meje občine Spodnja Šiška okraja ljubljanske okolice iu pa mestne občine ljubljanske se odobiuje. 2.) Deželnemu odboru se naroča, temu načrtu pridobiti Najvišje potrjenje. V Ljubljani dne 2. decembra 1885. Politični pregled. Avstrljsko-ogerska država. V češkem, moravskem in štajerskem deželnem zboru vršili so se minoli petek precej burni prizori. V Pragi je posl. Roser pri razpravi o razširjanji žganja obračal se proti duhovnikom ter jim priporočal, naj rajši pridigujejo proti žganjepitju, nego da gojijo narodnostni prepir. Temu ugovarjal je generalvikar Hora ter zagotavljal, da je duhovščina te krivde prosta, pač pa da liberalna stranka širi narodnostni razpor. — V moravskem deželnem zboru poganjal se je dekan Srbecky za to, naj bi se bolje gojil v šolah verski pouk ter se pospeševala konfesijonalua šola, katera je zdaj brezkonfesijonalna. Na to je Šturm napadal duhovščino ter predbacival nekemu katehetu, da je šolarja, ker ni hotel češki moliti njena hči v kočijo, rumeno kakor kanarček iu drdrali sta po cesti proti Wellsu. II. Jeden teden po sestanku s sirom Henryem potovali sta lady Betty in njena mati v London v poštnem vozu skozi več dni, baronet Henry vozil se je za njima v malih presledkih. Po onem malo spodbudljivem vzprejemu, spremenila je lady Betty popolnem svoje ponašanje nasproti siru Henryu. Pri vsakem sestanku nasmejala se mu je ljubeznivo, in njegov up vzdigoval se je enako živemu srebru v zrukomeru ob lepem poletnem času. Mislil je konečno, da je vender uže došel čas, ko jo bo smel poprositi, da postane lady Gumbleton, ter se je odločil za ta važni korak na slavnostni večer pri lady Jezebel nekaj dni kasneje. Lady Jezebel bila je na čelu vse najboljše družbe v Londonu, in na omenjeni večer zbrala se je vsa aristokracija po krvi, dostojanstvu ali imetji v dvorani njene hiše, Berkeley Square. Najbolj občudovana med vsemi lepoticami bila jo lady Betty Selwyn, ki je nosila krasno tuniko od atlasa, Zavratnik od biserov in med krasnimi lasmi pomešane rudeče rože. pretepaval. Te napade je krepko zavrnil namestnik- — V štajerskem deželnem zboru vršil se je med posl. Barnfeindom in Reicherjem prizor prav po hrvatskem vzoru. Posl. Biirnfeind hotel je z »oho“-klici in ropotanjem preprečiti dr. Rei-cherjev popravek . V dalnji debati govoril je poslanec Posch ter izrekel stavek, v katerem sta našla posl. Raič in Vošnjak napad na slovenski narod ter zahtevala, naj govornik prekliče svoje besede. Deželni glavar je odvrnil, da ne trpi, da bi se v deželnem zboru žalila kaka narodnost ali oseba; pregledal je stenografični zapisnik, a ni našel v Poschovih besedah žalitve. — Deželni zbor “° roški imel je v soboto zadnjo sejo pred Božičem. Prihodnja seja bode dnč 7. januvarija 1886. V koreškem deželnem zboru izjavil je poslanec Ei nspieler, da večina prebivalcev želi konfesijonalnih šol, šestletno šolsko dolžnost in Slovenci šole s slovenskim učnim jezikom, v katerih naj se v višjih razredih nemščina poučuje kot učni predmet. »čas" priobčuje celo serijo člankov o rusin-skem vprašanji. List konstatuje, da je vsled neke tedencijozne agitacije razširjeno mnenje, kakor da bi se v Galiciji vršili jednaki narodnostni boji kakor v Češki. Takih bojev v Galiciji ni. Narodni interes Poljakov nasproti Rusinom je popolnoma ■sti z interesom monarhije v tem vprašanji. Poljaki nimajo nobenega razloga, prikračevati Rusine, naopak je popolno zadovoljenje rusinskih zahtev v interesu obeh narodnostij. Tuje dežele. O položaji na jugu nimamo posebnih novih Poročil. Vojaška komisija dospela je na bojišče, * Pirot,, kjer je pričela takoj svoje delovanje. IJo zdaj nam o njenih ukrepih ni še nič znano; kakor se poroča, ostane le kratek čas tam doli, kar daje upanje, da kmalu reši svojo nalogo. Bolgari sicer še vedno rožljajo z orožjem ter zahtevajo, da mora Srbija zapustiti vidinsko ozemlje, veuder upamo, da se tudi oni spametujejo ter se sebi na škodo ne držijo trdovratno te zahteve. Novi angleški parlament snide se dne 12ega januvarija 188G zopet v kratko zasedanje. Na to se preloži do začetka februvarija; tedaj pa se slovesno otvori s prestolnim govorom. Do tedaj pa je uže možno, da se zdanjemu konservativnemu kabinetu omajejo tla ter na njegovo mesto stopi liberalno ministerstvo Gladstonovo. To se da sklepati iz tega, ker se v slednjem času Gladstone aJ pogostoma razgovarja ter pogaja s Parnellovci; 0 Uubil jim je baje izpolniti njihove zahteve po avtonomiji Irske in lastnega irskega parlamenta. 0 se sporazumljenje doseže, razpolagalo bode adstonovo ministerstvo z znatno večino in možno bode izvesti vse sklepe, tičoče se svobode Irske. Nikoli ni se videla bolj dražestna. Kratko vrezana obleka in ozka tunika povzdigovale so še vso ljubkost čudovito lepo vzrastenega života njenega in svežost njenega lica odlikovala se je tembolj, ftniveč so druge navzoče dame potrošile praška Po svojih obrazih. Se vč da sir Henry ni bil daleč proč; bil je Vztrajen in ni se ganil od nje, niti med plesom, n,ti med odmorom. In to se je tudi takoj zapazilo. »Ženitev, ženitev bo iz tega", opazi udova sedeča pri igralni mizi v sosedni sobi. »Je-li ste zapazili, da je sir IIenry petnajstkrat plesal znjo?“ »In naj je tudi petdesetkrat plesal," pravi 2°pet druga, »jaz bi vender ne stavila, da bo kaj dosegel. Ona je domišljava koketa in norčuje se 2 vsem svetom." »No, čuje se", pristavi star pair, potisnivši 81 v nosnici neizmerno množino tabaka, „da je nekaj med lady Betty in lordom Kingsburyjem.“ »To je res lep škandal", d6 zopet prva go-v°»iea, „pomilujem le sir Henryja, da si je v,epel v glavo, poročiti se s to koketo." Stari „pairu se glasno zakrohoče in razgovor Postane živahen, kajti ljubkovanje lady Betty in “Jouih čestilcev vzbujalo je občno pozornost. Karolinško vprašanje je zdaj definitivno rešeno. V petek podpisali so v Vatikanu dotično pogodbo nemški in španski zastopnik terkardinal-tajnik Jacobini. Tako se je zadeva, katera je svoje dni vzbujala toliko trušča ter grenila zadnje dneve pokojnega kralja Alfonza, rešila vender le po polnem mirnim potem. Domače stvari. Deželni zbor kranjski. (VIII. seja dne 18 decembra.) Predsednik : deželni glavar grof Thur-Valsas-sina; vladna zastopnika: c. kr. deželni predsednik baron W in klor in c. kr. okr. glavar P. Zaplotnik. — Poročilo deželnega odbora o povečanji letnega doneska za stanovitno nastanjenje vojakov v Ljubljani izroči se finančnemu odseku. Posl Š u k 1 j e poroča v imenu finančnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora glede naklade od žganih pijač ter predlaga: „Slavni deželni zbor naj sklono, marg. št. 1. § 1. letnega poročila za 1. 1885 vzame se na znanjo." Finančni odsek vender obžaluje, da ni razvidno iz letnega poročila, se je li v istini z vso marljivostjo prizadevalo , pozvedeti količino po-užitega žganja, oziroma visokost izterjane deželne naklade. Le na podlagi kolikor možno natančnih statističnih podatkov možno bi bilo storiti potrebne korake za primerno odkupnino, kar se najbolj strinja z interesi deželnega zaklada in s koristmi davkoplačevalcev. Posl. baron Schwegel meni, da se predležeče poročilo finančnega odseka ne strinja po polnem z isti-nitim položajem, da se iz poročila marveč več citati moro med vrstami, nego poročilo samo povd. Govornik obžaluje, da ministerstvo ni pravočasno predložilo v Najvišje potrjenje dotičnega sklepa deželnega zbora kranjskega, po katerem so je na žgane pijače naložilo po 3 gld. daca, in da se vsled tega ni mogel razpisati natečaj za oddajo. Dalje pravi govornik, da bi moralo ministerstvo sklepe zbora predlagati tako v Najvišje potrjenje, kakor so bili sklenjeni, no pa jih spreminjati. Omenjeni sklep deželnega zbora je bil namreč potrjen z omejitvijo, da se naklada ne pobira pri na-pravljanji in ne pri uživanji žganih pijač, in sicer tukaj v ljubljanskem za pobiranje zaprtem mestu, kakor tudi na deželi, ampak da se sme pobirati le po volji prodajalcev, kadar se spravijo te pijače v obrtne shrambe ali kadar se napravijo za točenje na drobno. Govornik dalje graja deželni odbor zaradi oddaje dotične priklade; poročilo namreč pravi, da se je samo pogajalo z najemnikom g. Deklevo ter se ni razpisal natečaj, za kar je bilo še zadostno časa, ker se je pogajanje z g. Deklevo pričelo uže dne 29. novembra 1884. Govornik graja, da deželni zbor ni poizvedel po županstvih o zalogi žganih pijač; te poizvedbe bi morale biti podlaga zakupu v bodočnosti. Ta naklada so je preceno dala v najem. Čistega alkohola se je po- Dvorana jela se je počasi prazniti, a sir Henry do sedaj ni bil imel toliko poguma, da bi se bil izrazil, dasi tudi je to bila njegova vroča želja. Nazadnje se mu je vender ponudila prilika, da se je na hodniku, kamor se je bila podala lady Betty, sešel sam z njo. Počelo se je bilo uže daniti in nočni stražnik naznanjal je uže četrto uro v jutru. Strežniki letali so na vse strani ter iskali kočije svoje gospode, gostje odhajali so gnječema, sem in tj& gorele so še baklje, da si so jih uže večinoma pogasili s tistimi nežnimi gasilniki, kakor jih je še dandanes videti nad vratmi večine gosposkih stanovališč na Berkeley-Square. Lady Betty zavila se je bila v kožuh, kateri so jemale vse dame seboj na ples. Kakor drugi navzoči, hotela je tudi ona oditi, le nekoliko ohladiti in navžiti se svežega zraka je še hotela. Slišali so se še zadnji glasovi godbe zadnjega plesa v dvorani. „Lady Betty ..." izgovori z naporom vseh svoj:h moči, ter se jej približa sir Henry. Slonela je brezskrbno na marmorjevi balustradi. Ona se obrne proti njemu, ki je tedaj čutil vbo pezo njenega velikega črnega očesa. Po pol- rabilo 20000 hektolitrov, iz katorega se je napravilo najmenj 40 000 hoktolitrov žganja, kar pri nakladi 3 gld. znaša daca 120 000 gld. Odbor je torej preceno oddal naklado v zakup, kajti oddal jo je za 25 000 gld. Govornik tudi ni zadovoljen z določili pogodbo, katero je sklenil deželni odbor z najemnikom gosp. Deklevo ter konečno predlaga, naj se poročilo sicer vzame na znanje, a da se prihodnjemu deželnemu odboru naroči, da drugače postopa pri oddaji tega daca. Gospod deželni predsednik baron Winkler omeuja, da mora opozoriti na nekatere zadeve, iz katerih se razvidi, da je trditev, kakor bi bila vlada kriva prepoznega potrjenja tega zakona, neosnovana. Proračun kranjskega dežolnega zaklada za 1885. leto predložil se je vladi dne 11. novembra 1884. Deželna vlada se je takoj temeljito bavila z deželnim proračunom, da bi kolikor možno hitro visokemu mini-sterstvu o tem poročala ter predložila proračun. Deželna vlada je posebno nekatere točke deželnega proračuna podpirala in v prvi vrsti doklado 3 gold na hektoliter žganih pijač Dne 22. novembra 1884 se jo deželni proračun s poročilom predložil visokemu mini-sterstvu za notranje zadeve. C. kr. ministerstvo za notranje zadeve moralo se je gledč te predloge posvetovati s finančnim ministerstvom, in tako se jo zadova nekoliko delj časa obravnavala. Dnč 7.januvarija 1885 zadobil je zakon Najvišje potrjenje; z odlokom dne 10. januvarija t. 1. se je vročil deželni vladi in dne 13. januvarija t. 1. razglasila se je detična izvršilna naredba uže v deželnem zakoniku. Kakor razvidno, vlada gotovo ni zavlekla potrjenja. Posl. Šuklje prodlaga, naj se seja pretrga, da se finančni odsek posvetuje o resoluciji posl. barona Schwegolna. Soja se ob polu 12 ure protrga, in finančni odsek prične posvetovanje. (Konec prihodnjič.) (Deželni zbor kranjski) ima jutri do-poludno zopet sejo. To je zadnja-soja pred Božičem; pred novim letom bode samo še jedna seja Po novem letu se razprave nadaljujejo. — (V knezo-škofovi kapeli) je premil, g. knezoškof dr. Jakop Misija kvaterno sredo, 16. t m., podelil dijakonat č. Al. Tomažu in č. br. Izidorn N o r m a 1 i j u , manjši redove pa tretjeletniku Antonu Alaču. Novo mašo bode pel 27. grudna v frančiškanski cerkvi p. Izidor. — (Slovensko gledišče.) V soboto zvočer predstavljale so se tri igre, namneč vesela igra „Srco je odkrila", burka „Nemški ne znajo" in gluma „Damoklejev meč". O vseh treh moramo se izroči prav pohvalno. Vso uloge, tudi manjše, izvele so se s posebno natančnostjo; naši vrli igralci pokazali so, da dobro napredujejo ter da hočejo na laž postaviti one črnoglede, ki hotd pripovedavati o propadanji slovenskoga gledališča. Občinstvo odlikovalo je opetovano s ploskanjem igralce. Gg. Kocelj, Sršen, Čutnik in nem premagan od pogleda zale devojke, ni mogel spregovoriti besedice. Poprime jo za roko, dvigne jo na ustni, ne zmenoč se za to, če ga kdo vidi. »Recite, da hočete ... da hočete biti moja", jej šepeče ves zmešan. »To bomo videli kasneje", de mu zala Betty ljubeznivo se mu nasmehljajoč. „Cas je, da se povrnem in prosim vas, da preskrbete naš voz, moj dragi sir Henry.“ »Izgovorite še jedenpot te besede, še jeden-pot", kliče ves srečen baron. „Da me nazivljajo vaša nebeška ustna, moj dragi! Angelj moj! . . . /mešalo se mi bode. . . ." »Tiho, iiho“, vstavi ga lady Betty ter mn požuga v svarilo s prstom; „labko vas kdo sliši. Pohodite me jutri . . . popoludue. Čujte, mati me uže kliče, treba, da odidem k njej. Z Bogom." In zginila je, jednako nebeški prikazni. Sir Uenry od veselja ves raz sebe, veijel je komaj lastnim očem; naglo skoči po stopnicah — čez štiri jedenpot — in ravno ob pravem času je prišel še ter pomagal obema damama v kočijo. Za tem ogrne se v plašč ter pobiti v svoj hotel. (Konec prihodnjič.) Danilo izveli sov treh igrah različno ulogo jednako mojstersko, istotako gdč. Zvonarjeva, Vrtnikova in Ni g ri nova. — (Čitalnica v Cerknici.) Občni zbor „Narodne čitalnico" v C6rkn:ci bodo dn6 27. decembra 1.1. ob 5. uri popoludne s sledečim sporedom: 1.) Nagovor podpredsednikov. 2.) Sporočilo tajnikovo in blagajnikovo. 3.) Volitev pregledovalcev računov. 4 ) Vo-litov predsednika, blagajniku, 5 odbornikov in 2 namestnikov. B ) Nasveti. — (Nesreča ali samomor.) Iz Rudolfovega se nam piše, da so tamkaj uže 7. t m. pogrešali 401etnega Prana Golovrška, hlapca na pristavi „Graben" pri Rudolfovem. Omenjeni dan zvečer videli so ga še blizu te pristave v družbi vdove F. Z. iz Krke, s katero je bil v intimni zvezi. Od tega dne pa o njem ni bilo ne duha, no sluha več. Še le 16. t. m našli so ga mrtvega v potoku, ki memo „Grabna“ teče. — Do sedaj se še ne v6, če se je ponesrečil ali če ga je kdo šiloma spravil iz tega svota. Zadnje ni popolnoma nemogoče, ker so uže iz tega razvidi, da so vdovo P. Z. uže priprli. Sodnijska preiskava bo to uža pokazala. — (Jugoslovanska akadomija) v Zagrebu izvolila je zopet Račkega svojim predsednikom. Telegrami »Ljubljanskemu Listu.'1 Dunaj, 21. decembra. Grofu Taaffeju, kateri boleha na vnetji vratu, se je znatno na bolje obrnilo. Madrid, 21. decembra. Zaradi dogodka na dvoru zaprti vojvoda Sevilla je zopet izpuščen iz zapora; ta zadeva pride pred vojaško sodišče. Zagreb, 19. decembra. Sodišče se je danes posvetovalo o prošnji Starčevima in Grzaniča, naj bi se izpustila iz preiskovalnega zapora; sodišče je prošnjo zavrglo. Zagreb, 19. decembra. Ko se je razglasila obsodba proti Starčeviču, pričela se je obravnava proti Leskovcu, kateri je grozil predsedniku in psoval sodišče. Leukovac je bil obsojen v štirimesečno ječo, poostreno vsak teden s postom. Aachen, 20. decembra. V jami „Gouley“ v Morsbachu se je včeraj vršila eksplozija. Ponesrečilo se je 19 delavcev. Sofija, 20. decembra. Mednarodna vojaška komisija je včeraj ob 1. uri popoludne, turški pooblaščenec Šakir paša zvečer dospel v Pirot. Delo se je pričelo danes zjutraj; komisija baje ostane kratek čas tam. Benetke, 20. decembra. Tu in v okolici je zopet obolelo nekaj oseb na koleri. Telegrafično borzno poročilo z dn6 19. decembra. gld Jednotni drž. dolg v bankovcih.......................82 '90 > > > » srebru.............................83 • 15 Zlata renta..............................................109'15 6(>/j, avstr, renta.........................................100 15 Delnice n&rodne banke...................................... 866' — Kreditne delnice........................................... 294 50 London 10 lir sterling......................................126-15 20 frankovec................................................ 9-995 Cekini c. kr................................................. 5.98 100 drž. mark.................................................6195 Uradni glasnik z dnč 21. decembra. Razpisane službe: Za postojinski stavbeni okraj služba cestarja (16 gld.); prošnje, podprte z dotičnimi svedoč-bami, do 3. jan. 1886 deželni vladi. — Na štirirazrednici v Krškem služba 4. učitelja tekom jednega meseca c. kr. okr. šolskemu svčtu. — Na trirazrednici v Dobropolji 2. učitelja (450 gld.) do 5. jan. 1886; prošnje c. kr. okr. šolskemu svčtu v Kočevji. — Na štirirazrednici v Vipavi služba 8. učitelja (450 gld.) Prošnje do 15. jan. 1886 c. kr. okr. šolskemu svetu v Postojini. — Na jednorazrednici v Dragi (450 gld.) služba učitelja; prosto stanovanje; do 4. jan. c. kr. okr. šol. svčtu v Kočevji. Dražbe: V Ljubljani hiša št. 56 na sv. Petra cesti (zapuščina M. Grasmuckove) dne 18. januvarija in 1. febru-varija 1886 1. (7500 gld); —• polovica Reichmannove hiše (6000 gld.) dn6 11. februvarija. — V Zatičini zemljišče Jan. Alešovca iz Repen (260 gld.) dn6 23. decembra 1885, 23. jan. in febr. 1886. Umrli so: Dn6 18. decembra. Marija Tavčar, mizarjeva hči, 9 mes., Kravja dolina št. 1, tuberkuloza. — Josipa Damjanovič, biivfieva hči, 33/4 1., Dunajska cesta št. 25. 1 Čas opazovanju Stanje baro-motra v runi Tempe- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm s O (N 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 749-05 748-75 749-35 — 1-4 0 2 5-8 bzv. svzh. sl. bzv. obl. jasno obl. 0 00 Tržne cene. V Ljubljani, 19. decembra. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 24 kr., domače 6 gld. 50 kr.; rež 5 gld. 53 kr.; ječmen 4gld. 78 kr.; oves 3 gld. 9 kr.; ajda 4 gld. 39 kr.; proso 5 gld 20 kr.; tur-šica 4 gld. 87 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 86 kr.; leča hektol. po 8 gld.— kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 90 kr., salo po 76 kr., Špeh po 54 kr., prekajen pa 64 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 3 kr.; liter ndeka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 60 kr., svinjsko 50 kr., drobniško po 35 kr, — Piške po 50 kr., golob 18 kr.; 100 kilo sena 2 gld. 15 kr., slame 2 gld. 15 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 70 kr.; mehkih 5 gld. 60 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld. Srečke z dnž 19. decembra. Trst: 81 60 64 82 19. Linec: 34 42 15 16 21. Meteorologično poročilo. Mokronoška graščina p>rOd. Klale, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schlussel. 1 gld. 52 kr. — Kroatischer Dolmetscher, 60 kr. Knjižnica slovenskej mladini: I. zvezek: Tomšič Iean, Dragoljubci, 30 kr. II. » » > Peter rokodelčič, 36 kr. III. > Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr. Koblar A., Zgodovina fari ljubljanske škofije I. zvezek : Zgodovina sorške in preške fare, 30 kr. II. zvezek: Zgodovina nakelske, dupljanske in goriške fare, 50 kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, l gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr. Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr. Maj ar H., Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Prvo berilo in slovnica za slovenske ljudske šole. Sestavila Razinger in Žumer. 24 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr. Postave in ukazi za kranjsko ljudsko iolstvo. 1 gld. 50 kr. Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr. Razlag J. B., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Božek J. A., Latinsko-slovcnski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr. Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol, vezana 2 gld. Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr. Vošnjak I., dr., Poročilo o kmetijski enkfiti dn6 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 50 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., cleg. v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr. V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer: Pepelko, Snegulčloo, Trnjevo rožloo (4° velike) po 50 kr. Pravljice o: Pepelki, Rudeči kaplol in Obutem mačku (8° velike) po 25 kr. O deželi lenuhov, Snegulčiol, Prltllkovou (Palček) in Robinzonu po 15 kr. itrii Knjigarna Ig. v. Kleinmayr S Fed. Bamberg v Ljubljani [Hi! priporoča za | božična in novoletna darila P osebito naslednja dela: Gregorčič Simon, Poezije. Drugi pomnoženi natis, cena 1 gld. 20 kr.; elegantno vezane z zlatim obrezkom 2 gld. Jurčič Josip, Zbrani spisi. Elegantno vezani: I. zvezek 1 gld. 50 kr., II., III., IV. in V. zvezek, vsak po 1 gld. 20 kr. Majar H., Odkritje Amerike, Trdo vezano 1 gld. 60 kr. Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah, 90 kr. Jenko Ivan, Pesni. 1 gld. Knjižnica sloven. mladini: Dragoljubci 30 kr., Peter Rokodelčič 36 kr., Sreča v nesreči 35 kr. Razlag, Pesmarica. 60 kr. Šmid. Krištof, Spisi. 3 zvezki, po 40 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino, 20 kr. (189) 5—2 Odgovorni urednik J. Niglift. Ti»k»t» in sal&gatn Ig. v. Kloinnmyr A Fed 1’»mhnre v I.jiii.liani