"^LZT" Loto IX, M. 218 LJiibl|ana, nedelja 16. septembpa 1928 Cena 2 D'n txm*s» »a 4. «j«tmj. mm mesečno Da «5-—; ca Im> Din O^im« po tarifo. Uredništvo 1 LtoM}ana, Kaailovs ulic« fttev. 5/I. Tetetan št. «07» in <804, ponori tudi »t. «034. Rakaplsl •• •»• vraiaj«. ------- UMIH)««, ŠL S4. — Teleta« te. Ii L)ubl)ana, it. 4. — Telefon te a*g» Dnevnik* za?gospodarstvo,^prosveto in politiko Podmlntd: Maribor, Aletm tei] — Celic, Aleksandrova ceaut KaAm pri poftnem ček. zavodu: Ljubit. u.lu - Praha čisto 76. i«eu Wlen, Nr. >05.»41- / LJubljana, 15. septembra. Wickham Steed je slavno evropsko ime. To je publicist in — mirno smemo re^i — državnik, ki je že pred svetovno vojno igral v svetovni publicistiki veliko vlogo, a je bil za oasa svetovne vojne eden od najiačjih činiteljev velikega zakulisja evropske politike. Kdor čita njegove spomine, eno najinteresantnej-šiii knjig, kar jih je izšlo po vojni, šele vidi, kako so včasih bile največje odločitve odvisne od napornega dela, od argumentov m propagandističnih sposobnosti moža, katerega ime se takrat ni culo, ki pa je bil moralično in politično včasih močnejši od samih vodilnih državnikov. Vloga \Vickhama Steeda v velikem procesu jugoslovanskega nacionalnega osvobojenja in ujedinjenja je osobito pomembna. Steedova hiša v Londonu je bila dolgo časa središče jugosiovenskih stremljenj in od tam so mnogokrat prišli najjačji vplivi na politiko Velike an-tante z oziram na naš nacionalni po-kret. a istočasno tudi najblagodejnejše akcije za sporazumno delovanje med predstavniki Srbije in predstavniki jugoslovenskega naroda iz bivših avstro-ogrskih pokrajin. Zlasti znatna je Steedova zasluga pri pripravah in pri končnem sporazumu za kriško deklaracijo, osnovo vse naše državne eksistence. Steed in njegov krog so svoie požrtvovalno prijateljstvo do Jugoslavije navzlic vsem razočaranjem očuvali dc danes. In če ima kdo od redkih ljudi, ki so v zapadni Evropi do skrajnosti vdani naši veliki nacionalni ideji, pravico, da v današnji kritični dobi, ko se tako rekoč majajo osnove velikega historičnega dela uiedinienja Jugoslavije, spregovori iskreno besedo, je to gotovo Wickham Steed. Danes objavlja Steed v angleškem mesečniku «Reewiev of Reewiev» odprto pismo na našega kralja. Pismo, ki ni odprto samo po svoji obliki, temveč tudi po svoji vsebini in svoji tendenci, ker je iskrena izpoved vdanega prijatelja našega naroda, ki ne taji svoje globoke skrbi nad razvojem razmer in dogodkov v naši državi in ki ima moralično pravico, da kliče k p^eokretu, ker ie sam pozitivno in konstruktivno sodeloval na velikem delu našega nacionalnega ujedinjenja. Steedovo pismo je vzbudilo po vsej Evropi senzacijo. Ono je dokaz, kako resno presojalo naši najboljši prijatelji v inozemstvu situacijo, v katero je nesrečni hegemonistični režim pripeljal Jugoslavijo, in kako težko tragičen se jim zdi položaj, ki je nastal po strašnem umoru v Nar. skupščini. Steed se je s svojim pismom obrnil na našega kralja. Njegov apel velja našemu vladarju, kot živi personifikaciji ju-goslovenskega edinstva, kralju, katerega historična naloga leži v tem, da za vsako ceno očuva, kar sta usoda in zgodovina našemu narodu dala kot garancijo njegove eksistence in njegovega razvoja v družbi civiliziranega in kulturnega človeštva. Rdeča nit, ki prepleta celo Steedovo pismo, je ta, da mora pri Srbijancih nastopiti brz in odločen pre-okret v pogledih na državo, njeno politiko, upravne metode in na sodelovanje s predstavniki prečanskega naroda. da mora nastopiti reorganizacija celokupnega notranjega političnega in upravnega ustrojstva v smislu polne enakopravnost in temeljitega preobraže-nja pogledov na značaj in na naloge naše jugoslovenske države. Z globokim poznavanjem naše nacionalne zgodovine ugotavlja Steed zasluge vseh delov naroda za naše uiedinjenje in osvobo-jenje. S prstom kaže, kako je jugosio-venska ideja, torej ideja današnje velike države Slovencev, Hrvatov in Srbov vzniknila v prečanskih krajih in kako so baš Hrvati skupno s prečanski-mi Srbi in pozneje s Slovenci v času, ko je majhna Srbiia bila obremenjena z drugimi problemi, postavljali osnovne linije jugoslovenskega nacijonalnega po-kreta, katerega veliki rezultat ie današnja država. Pogumno, kakor je treba v usodepol-nih trenutkih, ugotavlja Steed, da se jugoslovenska ideja ni imela boriti samo z odporom tujih gospodarjev nad našim narodom, temveč da na žalost ni našla dovoljnega razumevanja tudi pri srbijanskih politikih, ki so ji mnogo škodili s svojo protitezo o Veliki Srbiji. Steed tudi ni slep za velike težkoče. ki se postavljajo nasproti jugoslovenske-mu ujedinjenju in naši nacijonalni konsolidaciji. Razlike rned zapadno in balkansko kulturo, nedostatek dovoljnega razumevanja za značaj, mentaliteto in misijo posameznih plemen se mu zdijo velepomernbne. S^eed obžaluje, da beograjska politika ni mogla in še danes ne more razumeti jugoslovenskega značaja te države, ki more uspevati in napredovati le v enakopravnem sodelovanju vseh treh ogrankov velikega naroda. In z odločnostjo, ki mu jo pravi Jugosicveni ne bodo pozabili, z ono odločnostjo, s katero je znal za časa vojne nastopat? proti gotovim ve^srbskim izrastkom tedanje službene beograjske politike, konkretizira Steed mnenje' Nenadni povratek kralja v Beograd Sinoči je kralj nenadoma odpotoval z Bleda in se vrnil v Beograd. - Vtis odprtega pisma g. Steeda na dvoru Ljubljana, 15. septembra. Te dni je bilo objavljeno v listih, da ostane kralj na Bledu še kakih 10 dni. Danes popoldne pa so bile v največji tajnosti izvršene priprave za kraljev odhod v Beograd. Ni dvoma, da je ta kraljev nenadni odhod v zvezi s politično situacijo, ker so se v zadnjem času vedno pogosteje pojavljali glasovi, ki so zahtevali intervencije krone. Oblasti so držale kraljev povratek v Beograd v največji tajnosti. Niti železniška uprava, niti policija nista hoteli o tem ničesar vedeti. Kralj je odpotoval z Bleda točno ob 9. zvečer z dvorskim vlakom v spremstvu maršala dvora Ace Dimitrijeviča, svojega adjutanta in ostale dvorske suite. Kraljica in kraljevič ostaneta na Bled« še nekaj dni Na kolodvoru v Ljubljani so pričakovali prihod dvornega vlaka veliki župan dr. Fran Vodopivec, direktor železniške direkcije inž. Kneževič in šef ljubljanske policije dT. Guštin ter predstavniki vojaške oblasti. Dvorni vlak je dospel v Ljubljano točno ob 10.07. Kralj v Ljubljani ni izstopil in je oči-vidno že legel k počitku. Le njegovo spremstvo se je razgovarjalo z navzo- čimi predstavniki Jiubljan§klh oblastev. Po 6 minutnem postanku je dvorni vlak nadaljeval pot proti Beogradu. Vaš dopisnik je imel priliko govoriti z ugledno osebnostjo Iz kraljeve okolice ter se je zanimal predvsem za vtis, ki ga ie napravilo na dvoru .odprto pismo g. Steeda. O tem je dobil sledeče informacije: Kralj je z veliko pozornostjo prečita! pismo, ki ga je naslovil nanj ugledni prijatelj našega naroda in države g Steed. Poznavajoč in visoko ceneč njegovo skrb za bodočnost in napredek Jugoslavije, je kralj popolnoma razumel korak g. Steeda, da v za naš narod in državo težkem času spregovori svojo prijateljsko iskreno besedo. G Steed je lahko brez skrbi glede bodočnosti naše države. Krona se popolnoma zaveda težine sedanjega časa in svoje naravnost zgodovinske vloge ter bo zastavila ves svoj visoki upliv, da povede v sporazumu z vsemi deli naroda državno življenje na ono pot. ki bo v enaki meri zadovoljevala vse dele našega naroda in vse pokrajine, in ki bo zasigurala sijajno bodočnost jugoslovenske države. Koncentracijska volilna vlada je nemogoča Pribičevič o dnevnih vprašanjih. - KDK ne sprejema nikakih koncesij. - Neresnične vesti o novih kreditnih ponudbah Zagreb, 15. septembra, n. Danes dopoldne bi se imela vršiti seja vodstva KDK. Ker pa niso bili navzoči vsi člani, se je vršila samo konferenca. Popoldne je Pribičevič sprejel novinarje, ter jim med drugim izjavil: •Razpravljali smo o organizaciji družabnega bojkota predstavnikov in nosilcev sedanjega režima. Ta bojkot bo organiziran po vsej državi in povsod tam, kamor sega naš vpliv. Izdelali smo načrt, končna odločitev pa bo sprejeta na četrtkovi seji vodstva, na kateri bodo navzoči vsi člani. Dotlej bomo ta načrt še podrobno proučili in pripravili vse potrebno. Nadalje je bilo na današnji konferenci sklenjeno, da se bo vršil velik shod KDK v Sisku dne 21. oktobra. Na shodu bova govorila z dr. Mačkom, kakor je bilo že napovedano. Navzoči pa bodo tudi skoro vsi drugi naši poslanci. Poprej se bo vršila še »plenarna seja poslanskega kluba KDK. Dan te seje bo določen šele v četrtek. V današnji beograjski «Politiki» či-tam v poročilu o situaciji, da more dobiti KDK samo take koncesije, ki so v skladu s sedanjo ureditvijo države. Največ, na kar bi v Beogradu pristali, je razpis volitev, ki bi jih vodila koncentracijska vlada. KDK hoče volitve, toda ne pod vodstvom koncentracijske vlade. Koncentracijska vlada ie bila nemogoča že pred 20. junijem, sedai pa je popolnoma izključena. Če pa bi vendarle vodila volitve vlada četvorne koalicije ali ena izmed sedanjih vladnih strank, KDK ne bo priznala rezultatov teh volitev. Po takih volitvah bi bili tam. kjer smo sedaj. Teorijo koncesij pa sploh odklanjamo. Če se narodu proži možnost, da svobodno izrazi svojo voljo, potem ne more biti govora o koncesijah, ki bi jih KDK sprejela, marveč kvečjemu o koncesijah, ki bi jih KDK dala. Prejel sem povabilo na shod v Pod-gorici dne 24. t. m. Iz beograjskih listov pa sem razvidel, da bo to nekak izvenstrankarski shod. na katerega je med drugimi povab'jen tudi Nastas Petrovič. V sporazumu z izvršnim odbo- Evrope, da se današnji velesrbški značaj beograjskega režima ne more držati, da so današnje metode jugoslovenske uprave nemogoče in da je nadaljevanje režima, ki je dovede! do umora v Narodni skupščini, nemogoče, ako hočemo ohraniti to državo. Steed povdarja v svojem pismu in opozarja pri tem tudi na zunanjo politično situacijo, ki nikakor ni rožnata, da dogodki in zgodovina zahtevajo brzib odločitev. Z globokim razumevanjem za položaj v naši državi, za pozicijo Jugoslavije v svetu, za interese evropskega miru Steed javno proglaša brzo ureditev notranjih sporov v Jugoslaviji ne le za vprašanje bodočnosti našega naroda, temveč — akoravno tega izrecno ne povdarja — za splošno evropsko vprašanje. Steedov anel je izraz mišljenja mnogih iskrenih prijateljev našega naroda v Evropi, je pa istočasno tudi izraz globokega prepričanja, ki se vedno bolj uveljavlja v najširših krogih aaSega —roda rom KDK sem sklenil, da se temu povabilu ne odzovem. Pozdravljam akcijo, ki gre za rušenjem sedanjega režima. toda situacija je taka, da lahko gremo mi samo na take prireditve, ki jih organizirajo pristaši našega pokreta, ker ne vemo. s kom bi se lahko srečali na takih nestrankarskih snodih. Med drugim tudi čitarn, da razglaša posl. Večerov ur bi et orbi, da je finančni minister dobil nove ponudbe za najetje inozemskega posojila. Reči moram, da resno dvojim, da bi se še našel kdo v inozemstvu, ki bi hotel dati sedanjemu režimu kako posojilo. V inozemstvu namreč vedo. da mi ne bomo priznaii nobenega posojila, ki bi ga kdorkoli in pod karšnimikoli pogoji dal sedanjemu režimu! Glede proslave proboja solunske fronte je Pribičevič izjavil, da je samo ob sebi razumljivo, da KDK pri tej proslavi ne more sodelovali skupno s predstavniki sedanjega režima. «KDK bo o tem pravočasno podala svoje mnenje ter pri tem naglasila. da pri proboiu solunske fronte ni sodelovala samo Srbija. marveč da so tam sodelovali tudi dobrovol.ici. Taka proslava, kakor jo organizira vlada, pa znači proslavo he-gemonizma in nasilja. Ko to govorim, vem. da so z menoj vsi oni hrabri borci, ki so se borili zaradi patriiotizma. ki se niso borili zaradi udobnosti in bogastva, marveč zaradi velike ideie svobode, ravnopravnosti in enakosti.« Odgoditev sestanka Narodne sfeirolčine Beograd, 15. septembra, p. Kakor se izve iz vladnih krogov, je sklicanje Narodna skupščine odgodeno do 10. oktobra. Zasedanje bo trajalo do 20. oktobra, nakar bo z ukazom zaključeno in naslednjega dne z ukazom otvorjeno novo redno zasedanje. Odgoditev sestanka Narodne skupščine je izzvala v političnih krogih veliko pozornost, T'lad-ni krogi zagovarjajo odgoditev s tem, da skupščinski odbori še niso rešili vseh zakonskih pred orov, ki bodo stavljeni na dnevni red prihodnjega zasedanja parlamenta. 104 zaplembe listov v Zagrebu Zagreb, 15. septembra, r. Policija ie vče* raj zaplenila «Hrvata» radi doslovnega po* natisa oriega odstavka Poincarejcvih s.po= minov, ki se nanašajo na umorstvo avstrii« »kega nadvojvode Franca Ferdinanda in nieoove soproge v Sarajevu. Listi obiavliajo statistiko zaplemb za= ^rcbšk:h listov od 20. juniia do 10 septem« hra Pohcrja ie v tem času odredila nič mani kot 104 zaplembe zagrebških listov S tem v zvezi se doznava, da se pripravlja* jo še ostrejši ukrepi Tarifni odbor Beograd, 15. setp'embra p. Za v ponedeljek t7 t m. je sklican plenarni tarifnega pogoje plasirajo na ameriškem trgu. Številna privatna podjetja so pripravljena prevzeti del obligacij. V poštev pride prevzem na angleškem, francoskem in nemškem trgu, kier so uplivni koncerni pristali, da bi deloma prevzeli te obligacije. Francoski ministrski svet pa je mnenja, da te obligacije ne zadostujejo za kritje francoskih obveznosti. Zaradi tega ie državni kancelar Miiller stavil širok predlog, ki gre za tem, da bi s sklepom državnega zbora dosegel izredne davke, ki naj bi služili kot kritje za Izplačil} nadalinih reparacijskih dajatev. Bruselj, 15. septembra d Na včerajšnji seji ministrskega sveta je poročal Hyman» o pogajanjih glede izpraznitve Porenia. Ministrski svet je soglasno odobril Hyma.nso-vo stališče, da mora Nemčija staviti stvarne predloge, ki naj bi iih nato proučili zavezniki. Ti predlogi naj bi se nanašali na važne varnostne garancije v Porenju. kakor tudi na financijelne ugodnosti pri reparacijskih obveznostih. Katastrofalen orkan v Ameriki Uničene so cele pokrajine. — Številne človeške žrtve. — Nevarnost epidemij. — Š'coda sega v milijone San Juan (Portoriko), 15. septembra, d Nad mestom je včeraj divjal strašen oritan. kakršnega na Portoriki še ne pomnijo. Tre- nutno se še ne da ugotoviti niti obseg upu stošenj, niti število mrtvih. Gotovo je le to. da je mesto in okolica v premeru 10 km zelo težko prizadeta. Kakih 80 % prebivalstva je brez strehe. Mnogo hiš je vihar porušil do tal. Strehe z bolnic in drugih močno grajenih poslopij je potrgal. Razrušil je vodovod, kar ima lahko za posledico veliko epidemijo, ker vlada še velika vročina. Viharju. ki je divjal s hitrostjo kakih 160 km na uro, je sledil strašen naliv. Dosedaj ugotovljena škoda znaša nad 2 milijona dolarjev. Ravnatelj univerze v Portoriki je brezžično zaprostil Ameriko za pomoč. V svoji brzojavki izjavlja, da je sam obiskal prizadete kraje in ugotovil, da je vihar opusto-šil ploskev kakih 7 kvadratnih kilometrov. Mnogo ljudi je usmrčenih. Stvarna "skoJa pa je neprecenljiva. Plantaže kokosa, kave in banan so popolnoma uničene. Bali «e je strašne epidemije, če ne pride čim prej pomoč. Tudi o raznih parnikih, ki so bili ob viharju na odprtem morju, ni dosedaj nobenih vesti. Zelo se boje za usodo Nemca, Franca Romerja, ki v svojem čolniču jadra na odprtem morju. Washington, 15. septembra, d. Orkan, k* je divjal včeraj na Leevardskih otokih in Portoriki. se pomika ob severni obali San Pominga proti severozapadu, tako da bo tekom noči dosegel Turosove otoke. Severna obala Haitija še ni v nevarnosti, toda ameriška vojaško oblast na rtu B'"tienu je izdala povelje za takojšnjo izpraznitev. Ameriški Rdeči križ je mrzlično opremil in odposlal pomožne ekspedicije na Nebrasko, v južno Dakoto in na Portoriko. Sedaj, ko so zopet vzpostavljene zveze s srednjim zapa-dom, »e izve, da ie večje število manjših krajev popolnoma razdejanih. Na stotine ljudi je težje ali lažje ranjenih. Stvarna škoda je nepregledna, ker je uničena skoro vsa žetev. Na poli je mnogo pomožnih vlakov. Rocqueford, 15. septembra, s. število žrtev, ki jih je zahteval zadnji orkan v zapadni Ameriki, ceniio na 75 mrtvih in dvakrat toliko ranjenih. Bati pa se je, da leži pod razvalinami tovarn in drugih poslopij še mnogo žrtev. V neki tovarni za pohištvo je bilo zasutih nad sto oseb. Po pripovedovanju očividcev je nekatera poslopja dobesedno raztrgalo na komade. Avtomobile je neslo po reč sto metrov po zraku. Potrgane električne železnice so popadale po cestah, tako da je bilo reševalno delo zelo otežko-čeno. Na Portoriki je vsled opustošenj 100 tisoč oseb brez strehe. V pričakovanju krvavih zborovanj v Dunajskem Novem mestu Naraščajoča naoetost med Iieimwehrom in Schutzbundom. — Možnost ponovitve julijskih dogodkov. — Obsežni varnostni ukrepi vlade Dunaj, 15. septembra, d. Danes je prispel zvezni kancelar dr. Seipel semkaj. Njegova navzočnost le zelo nujna, ker se polašča iavnosti zaradi nameravanih ziborovanj Heirmvchrovcev in republikanskega »Schutz bunda« v Dunajskem Novem mestu veliko razburjenje. Vlada je takoj po njegovem oriliodu sklepala o demonstracijah v Du-naiskem Novem mestu. Med tem je dunajska polici ta podprta * vojaštvom že Izvedla obširne varnostne ukrepe za 7. oktober, če zborovanja ne bodo prepovedana, bo dunajska policija poslala ?W0 ttož z oklopnimi avtomobili in oddelki strojnic v Dunajsko Novo mesto. Tudi vojaške oblasti bodo namotile tjakai močne oddelke, ki bodo skupno s policiio napravile kordon, tako. da oba nasprotniška tabora ne bosta prišla v dotiko. Socijalno demokratsko glasilo v Dunaj- skem Novem mestu Izjavita, da bodo dne 7. oktobra na nogah vsi delavci industrijskega ozemlja, da prirede manifestacijo^ kakršne mesto še ni videlo. Organizirano delavstvo hoče enkrat za vselej odpraviti izzivanja fašističnih Heimwehrovcev. Tudi železničarske organizacije so izjavile, da se od Heimwehrovcev ne dajo izzivati. Storile so celo sklep, da bodo zajezile pritok Heimwehrovcev iz Koroške in Tirolskega če treba, s pomočjo delne stavke. Tudi komunisti so se priključili agitaciji za 7. oktober. Pozivajo že več dni na mobilizacijo v.sega proletarijata. Poziv >e izšel v listo »Rote Fahme«, čigar urednika je dal dunajski državni pravdnik zaradi tega aretirati. Ker urednik nI priznal, da je sam pisal take članke, bo naibrže izpuščen ter bo obveljala samo zaplemba predvčerajšnje izdaje lista. Novi belgijski vojaški zakoni Bruselj. 15. sept. d. Sinoči je zbornica sprejela vojaške zakone. S 97 proti enemu glasu je bil v zadnjem čitanju sprejet za= kon o službeni dobi, ki določa za 23.000 mož pešadiie službeno dobo 8 mesecev, za topništvo, konienico, trdnjavske čete ter rezervne in podčastniške pripravnike pa od 12 do 14 mesecev, pri čemer ims lahko vsak mož po dovršenem osmem mesecu nravico na plačo po 400 frankov mesečno Socijalisti in flamski nacijonalisti so pred glasovanjem zapustili dvorano! Istočasno je bil sprejet tudi zakon o "reditvi jezikov« nec;a vor^š-inia v armadi Sociialisti se tu= di tega gln^ovanji niso udelcžMi. Jezikovni /•ikon temelji ired vsem na tem. da ie tre« ba vsakega »niata izobraziti v materinem ie/iku. zaradi česar bodo ustanovljene i«-zikovno ločene formacije. Listine, k? veli«, io za vso armado, na morajo hiti izdane v obeh iez-k h. ki jih morajo častniki po* polnoma obvladati. Mravlje ovirajo oromet Benetke. 15. septembra e Sinoči se je spustil nad Mestre oblak letečih mravelj. Železniška postaja in okoliSke ceste so Mle po-seiaoe z mravljami tako da le na nekaterih mestih zastal promet Prebivalstvo ie v vsei naglici zapirata okna rti vrata Liudie. ki so morali na c«slo. so se sVn*S.aii t brizgalkami uhranitn nadležnega mr- Atentat na Trockega _ Pariz, 15. sept. s. »Matin« poroča iz Mo» skve, da se je Trockemu. ki živi med ki« tajskim Turkestanom in Mongolsko, v kra* ju Vjerni, ki je oddaljen 2000 kilometrov od železniške proge, posrečilo, dobiti zve« zo z bivšim ruskim poslanikom v Parizu Rakovskim, ki živi v Astrahanu ob Kaspi« škem morju v prognanstvu Trockij prosi svoje prijatelje za pomoč in pristavlja, da ga hoče politična policija umoriti. Ze več dni ni dobil nobenih živil in rdeči gardisti so baje iz zasede streljali nanj, nakar, sta s sinom z lovskimi puškami pričela odgo« varjati. Ko se je zvedelo v Moskvi za ta dogodek, so izjavili, da so atentat vprizo« rile izolirane osebe, in obljubili, da bodo uvedli preiskavo. Rezultat francoskih letalskih manevrov Pariz, 15. sept. d. Kakor poroča «Petit Journal« je vojni minister Painleve ugoto* vil, da ie pri včerajšnjih zračnih manevrih mnogo letalskih častnikov letelo le najmanj šo določeno dobo in da so celo to i/mero preleteli z veliko nejevoljo Te dni se bodo vršili novi veliki zračni manevri, pri kate« rih bodo skušali najti vse te ča»tniVc l/go. tovljeno je bilo dalje, da «o Miv»lt ndarti letalci le najslabše aparate. dr**'m so ostali v hangarjih. Pričakovati je. da S« po teh manevrih mnogo lefatelrA firtraika* Nedelje, Id. K. 1928 Apel zapadne Evrope na Jugoslovene Odprto pismo slovitega angleškega publicista W. Steeda kralju Aleksandru V. Ljubljana, 15. septembra Vplivni ta po vsemu svetu znani angle-fld publicist Wickham Steed je objavil v današnji številki znane svetovne politične revije «Review of Reviews« v obliki odprtega pisma na našega kralja Aleksandra pomemben apel na Jugoslovene brez razlike plemena, vere in stranke. Apel je značilen ne le zato, ker kaže, s kako skrbjo spremljajo naši inozemski prijatelji dogodke v Jugoslaviji, temveč tudi zato. ker bo ta odkrita beseda velikega angleškega piiblicista gotovo vzbudila pozornost po vsem svetu. X uvodu svojega odprtega pisma pojasnjuje Steed, zakaj je naslovil svojo spomenico na kralja Aleksandra. V njem vidi predstavnika Jugoslavije, personifikacijo jugoslovenske ideje in posebej še moža. ki je v težkih letih borbe za jugoslovensko svobodo pokazal tako pogumno požrtvovalnost za blagostanje troedine kraljevine. Nato Izvaja Steed: »(Prva modema manifestacija jargo.slovenskega pokreta se je pojavila v Avstro-Ogrski leta 1905., ko je bila v septembru s sprejemom reške resolucije formirana srbsko-hrvatska koalicija. Voditelji pokreta si takrat še niso postavili za geslo uje-dinjepje vseh Jugoslovenov za vsako ceno. Bili so zadovoljni, da so premostili prepad med Hrvati in Srbi. Položaj ie bi tak, da Je bilo težko slutiti razvoj, ki ie čakal ta pokret. enega najvažnejših političnih fenomenov v Evropi. Srbija v tein pokretu še ni sodelovala. Začela se Je šele konsolidirati v sistem stabilne vlade pod pok. očetom Vašega Veličanstva. kraljem Petrom, katerega ministri so skušali izboljšati odnošaje tudi z Bolgarijo,, Koncem leta 1905. je bil dosežen sporazum za srbsko-bolgarsko carinsko unijo. Bolgarsko sobranje je sporazum 2. januarja 1906. soglasno sprejelo. Tedaj pa se ie zlil na Srbijo besni gnev Avstro-Ogr-ske. Iz Beča ie prišel oster protest in v poletju 1906. se zatvorila za srbske proizvode vsa avstrijska in ogrska tržišča. Srbija je imela na izbiro, da ali kapitulira, ali pa da očuva svoio neodvisnost za ceno notranjih kriz in osiromašenia. Pod vodstvom Vašega očeta'"si ie Srbija Izbrala težjo. častno oot. Poiskala si ie druga tržišča in se gospodarsko emancipirala od Av-stro-,0grske. Od takrat datira protisrbska politika bivše monarhije. Medtem pa se je v habsburških pokrajinah jačal jugoslovenski pokret. Po zaslugi srbsko-hrvatske koalicije je dobila Hrvat-ska-Slavonija leta 1906. svobodne volitve. Kandidati koalicije so si osvojili vso deželo. Zagrebški »Sabor« je postal le izraz narodovega mišljenja. Čeprav to mišljenje takrat ni imelo značaja nelojalnosti do »habsburške krone, so na Dunaju in Budimpešti smatrali za pregreho že samo dejstvo, da so se našli k bratskemu sodelovanju Srbi in Hrvati, ki so jih oni vedno hoteli držati razdvojene in ki so jih izzi-gravali druge proti drugim. Ker so se ponesrečili poskusi Srbe in Hrvate zopet razdvojiti, so posegli po nasilni taktiki. V sledečih letih ni ostalo neizkušeno niti eno sredstvo korupcije in nasilja. Leta 1907. je madžarska vlada iizzvala konflikt s srbsko-hrvatskr koalicijo zaradi službenega iezika na železnicah. Ko niso mogli zlomiti odpora koalicije in njene ob-strukdje v madžarskem parlamentu, so vprizorili znano veleizdajniško afero, ki je rodila najprej veleizdajniški proces v Za -gr^m, nato pa sloviti Fried.iungov proces, ki "te leta 1909. odkril iznenadeni Evropi grde falzifikacije. izvršene pod okriljem habsburške diplomacije. Ako ne bi Nemčija preprečila avstrijske nakane, bi Avstrija že takrat navalila na Srbijo. Supila in njegove tovariše pa postavila na morišče. Vsi ti dogodki so znani tudi Vašemu Veličanstvu ni Vam pa morda dovolj jasno, kakšen razmah ie dalo razkritje o tej av-strč^ogTski zaroti proti voditeljem jugoslovenskega pokreta celemu temu pokretu v monarhiji. Ta zarota je vzbudila med Hrvati dvom, aH je sploh mogoče doseči pravico in dobro vlado v okviru habsburške monarhije. To jih je privedlo do tega, da so začeli gojiti perspektive ujedinjenja s Srbijo. Ta pokret se je o jačal v času balkanskih vojn proti Turkom in dosegel vrhunec leta 1913.. ko ie Srbija zmagonosno vzdržala bolgarski napad. Hrvati in Srbi, pa tudi že Slovenci, so gledali na Srbijo kot domovino svojih bratov, s katerimi se bodo nekega dne ujedinili v svobodi in bratstvu. Niti v AvstrUi, niti v Madžarski niso po-inafK pravega značaja tega pokreta za uje-dinienje. KlevetaH so ga kot velesrbstvo in ga pripisovali srbdjanski propagandi. Še danes sumim, da je bila ta pogreška av-stro-ogrskih državnikov storjena namerno k željo, da se z obrekovanjem jugosloven-skega pokreta odvrnejo od njega Hrvati in Slovenci. Res pa ie. da so se na Dunaju in Budimpešti lahko opirali na govore nekaterih srbiianskih javnih delavcev, ki so pojmovali jugoslovensko ujedinienie samo kot utelovljenje habsburških jugoslovenskih pokrajin Srbiii. Na ta način ie prišla v pokret ie na njegovem prvem koraku neka divergenca, na kateri Jugoslavija tTPi še danes. Po mojem mišljenju zavisi dobrobit Jugoslavije od tega., da se reši ta inkompatibilnost in da se spravijo v sklad divergentni cilji. Res je. 10 let. odkar obstoji uiedinjena kraljevina SHS, je prekratka doba. da bi se mo-fele Stare generacije vživeti v nove ideje in nove prilike. Od usodnega Kosova leta 1389 so misli srbskega naroda krenile na lug. Svojo srečo je videl predvsem v osvoboditvi Dušanovega carstva izpod turškega iarma. Hrvati in Slovenci pa so gledali na sever. Posebno Hrvati so bili ponosni na svojo zapadno kulturo. Hrvati in Srbi iz Dalmacije so imeli zopet drugo ©rijentacijo. Njihov pogled je bil uperjen na zapad. Toda kljub tem razlikaim so pesnik! in sanjači v vseh jugoslovenskih pokrajinah ie davno odkrili enoten jugoslovenski ideal. Vi. Sir. ste Srb iz Srbije in ste bili eden od prvih mlade generacije, ki ste ta Ideal; sprejeli in ga avtoritativno proglasili. Nikdo izmed nas. ki smo čuli Vaše Izjave v Londonu aprila 1916., ko ste kot primc-regent sprejeli deputaciio angleških javnih delavcev, ni pozabil Vaše pogumne potrditve tega ideala. Rekli ste: »Ta ideal Istim Jezikom ta istimi težnjami, ki pa Hh ie razdelila zla usoda.« , , Dobro mi je znano, da tedaj in kasneje niso delili Vašega naziranja vsi srbijanski državniki in da je bil zlasti gosp. Pašid bolj naklonjen velikosrbski koncepciji Jugoslavije. Še potem, ko je bila slovita krfska deklaracija že podpisana in objavljena, gosp. Pašič ni odobraval stališča londonskega poslanika gosp. Joče Jovanoviča, ki je brez rezerve sprejel jugoslovenski ideal. Toda krfska deklaracija je bila in je vodilna misel za vse one, ki resnično hočejo ujedinje-no Jugoslavijo. Z njenim postankom fino bili jaz in drugi britanski prijatelji Jugoslavije v tesni zvezi, saj so bile njene glavne točke sestavljene v moji hiši. Ta deklaracija izraža željo teh Srbov, Hrvatov in Slovencev, da se ujedinijo v neodvisni narodni državi na podlagi popolne verske in politične enakopravnosti vseh treh ogran-kov jugoslovenske rase. Vi, sir, niste od te deklaracije nikdar niti za hip popustili. Ta činjenira je simbol in jamstvo narodaega edinstva. V Veliki Britaniji so prijatelji Jugoslavije s simpatijami spremljali napredek Vaše države. Kakor nismo odobravali, da srbijanski državniki niso vedno postopali v duhu Jugoslovenstva, tako smo se tudi proti-vili ekstremnim zahtevam hrvatskega stališča. Nimam pravice, da razpravljam o vzrokih tragičnih dogodkov, ki so razžalostili Vaše Veličanstvo in povsod vznemirili prijatelje Jugoslavije. Ne morem si zamislili, da bi ostala Vaša prizadevanja brezuspešna in da bi nasprotja med Hrvati in Srbi nog-la ogroziti njihovo skupno domovino. Verujem, da bodo Srbi. Hrvati in Slovenci spregledali pogubne posledice nebrzdane strasti Britanski prijatelji Jugoslavije dobrohotno apeliramo na vse, da premislijo in pravočasno ukrenejo. Spomnijo naj se, da njihovo osvobojenje izpod tuje vlade ni samo delo junaške srbske vojske, jugoslovenskih dobrovoljcev in jugoslovenskega odbora, temveč da je kupljeno z milijoni življenj zavezniških vojakov, ki so umrli v veri, da bo zmaga zaveznikov rodila boljši in pravičnejši svet. Tudi Jugosloveni moTajo biti poroki za to dedščino padlih. Rotimo jih, da se s svojimi notranjimi borbami ne izneverijo tej svoji dolžnosti. Nadejamo se, da bo nujna potreba privedla dalekovidne državljane Jugoslavije do tega, da si podajo roke in da skupno store vse ne za zmago te ali one smeri, temveč za ustvaritev resnično svobodnega intolerantnega sodelovanja za skupno dobro. Uverjeni smo o tem tembolj, ker vemo, da so se notranjim težkočam pridružile tudi zunanje. Ne moremo verovati, da Srbi, Hrvati in Slovenci ne bi prei ali slej spravili v sklad zgodovinske tradicije z vdanostjo skupnemu prestolu in skupni državi. Toda čas pritiska. Zato vsi mi dobrohotni prijatelji Jugoslavije v zapadni Evropi apeliramo na narode Vašega Veličanstva, da mi slijo na vlogo, ki jo lahko igra njihova domovina v Evropi in da dokažejo, da niso bile zaman nade, ki jih je zapadna Evropa stavila v nje v letih svetovne vojne«. „0rjuna" o zadevi Pericevega umora Včeraj izišla številka «Orjune» mimo in brez razburjanja presoja ves položaj, ki je nastal v teku preiskave Pericevega umora. Uvodnik predvsem obsoja postopanje po* licije, ki je aretirance držala v svojih za* porih tako dolgo, da je zaključila preiska« vo in predložila sodišču po njenem mne* nju brezhiben dokaz resnice. Koliko pa se je ta dokaz posrečil, se bo izkazalo pred sodiščem in je policija kot pomožni organ državnega pravdništva in preiskovalnega sodnika prekoračila svoj delokrog, ko je na temelju preiskave že predložila dokaz resnice. Uvodnik nadalje v zmernih bese« dah kritizira postopanje policije, ki bi mo» rala vršiti preiskavo v vsej tajnosti, pa so »ljub temu vsi listi imeli najpodrobnejše podatke o poteku in ugotovitvah policijske preiskave. «Orjuna» ugotavlja kot edin uspeh policije, da je njeno poslovanje do» prineslo jasen dokaz, da nihče izmed osum« 1 j enih aretirancev ni sodeloval pri umoru. V ostalem bo glede vseh očitkov, ki so se iznesli proti Orjuni v javnosti govorilo so« dišče. Kot ozadje afere navaja «Orjuna», da je bila aretacija mg. Kranjca že davno prej sklenjena. Takoj ob nastopu dr. Korošca kot ministra notranjih zadev se je začela akci« ja za obnovitev trboveljske afere, kar pa se ni posrečilo, ker so sodišča odklonila po« novno obravnavo že rešene zadeve. Kmalu nato se je začelo prizadevanje premestiti ing. Kranjca v Skoplje, kar pa se tudi ni posrečilo kljub zahtevi Italije, ki jo je podpirala Koroščeva vlada. O priliki ratifika« cije nettunskih konvencij, da sta vlada in policija očitali ing. Kranjcu, da je on aran« žiTal demonstracije. Dolžili so ga tudi baje nameravanega atentata na Davidovi da in ga svarili naj tega ne stori. aOrjuna* trdi, da je oblast že mesece prej vedela za vse« bino Pericevih zapiskov. Šele z umorom Perica je smatrala »zakulisna visoka poli« tika», da je prišel primeren trenutek, da zlomi tilnik ing. Kranjcu. Nadaljnji članek podaja historijat spora in sodnih obravnav med E. Pericem in Or« junaši. Zanimiva je izpovedba, da je ing. Kranjec pred sodiščem pozval eno izmed glavnih Pericevih prič, Rajka Samsa, da naj mirno pove vse, kar ve o Prestranku. «Orjuna» vztraja na resničnosti vseh očit« kov, ki jih je svojedobno iznesla proti E. Peiicu in odklanja trditev, da bi Orjunaši imeli interes na tem umoru. Doslovno na* vajamo: «Orjuna se ni bala Pericevih za* piskov ves čas, odkar je tekla tožba in se jih torej ni imela vzroka bati pri obravnavi. Ravno tako pa ni imela vzroka napraviti iz E. Perica mučenika, ko si je bila popolno« ma svesta, da bo sodišče na podlagi izne« šenih dokazov potrdilo krivdo E. Perica.« Ista številka «Orjune» javlja svojim či« tateljem, da preneha izhajati, dokler ne je uiediraienie vseh Srbov, Hrvatov in Slo- , , ;■ . . ..„„ . _ k ^ en narod z istimi tradicijami, doba pri pristojnem sodiscu popolnega za, doščenja za ofitke, ld sačamo že zgolj hi gmotnih razlogov onemogočajo izdajanje lista. Katoliški „SIovenec"in židovski „Piccolo" v objemu Italijani in italijanaži okoli »Piooola«, ti poklicni hujskači proti Jugoslaviji in najbolj zagrizeni njeni sovražniki, imajo sedaj dobre čase. Ni se jim treba mukoma izmišljati vedno novih lažnivih senzacij, da drže laško Javno mnenje v stalnem deHriju sovraštva proti Jugoslovenom, kajti dobili so v glasilu dr. Korošca izvrstnega pomaga ča. Židovskemu »Piccolu« že deset let ni nobena lopovščina prenizkotna, da bi je ne porabili proti nam, vendar moramo ugotoviti, da se njegova nesramnost ni mogla nikoli povzpeti, do te mere, kakor te dni, ko mu list, tiskan v Jugoslovanski tiskarni daje obilo gradiva proti nam. Židovski fašist je dosegel zvrhano mero irfamije šele, ko je začel črpati iz »Slovenca«. Med saTdonskim posmehom nad pro-kletimi »schiavic, ki so tako nebotično neumni, da pišejo sama proti sebi, ponati-skuje »PiccokK doslovno in podirobno vse nesramnosti »Slovenca«. Dasi so italijanaši nenavadno sposobni za gonjo proti naši državi in ie bil »'Piccolo* od nekdaj na čelu vsake take gonje, so zadnje dni izprevideli, da zaostajajo daleč za slovenskimi klerikalci. Zato pristavlja »Piccolo« s slastjo po-r.avljanim »Slovenčevim* hujskarijam le stereotipno opazko, da tako piše osebno glasilo jugoslovenskega predsednika vlade in notranjega ministra dr. Korošca. »Piccolo« si Je v svesti, da je njegovo pisanje tako gorostasno, da bi ga ne mogel verjeti niti najbolj zagrizen Italijanaš, zato vsakemu odstavku verno dostavlja: To vse piše »Slovenec«. In resnično toliko blata še ni nametal na svojo državo nihče, toliko sramote Jugoslaviji ni prizadejal še nihče in tako vehementno proti interesom države še ni pisal doslej nihče. Ta žalostni rekord je bil pridržan Koroščevemu glasilu, kajti noben drugi list ne bi mogei doseči take mere brezvestnostl. Razsoden človek se mora vprašati, komu naj koristi ta delirij. Umor, ki ga »Sloven-čevci« izrabljajo za svošo nečuveno gonjo, preiskuje objektivno sodišče in ni nikakega dvoma, da bo to kaznovalo krivdo in sokrivdo na temelju zakonov. Odkod tedaj ta divjost, ki obrekuje, blati in spravlja v zvezo z umorom vse na levo in na desno, kakor da se najmanj polovico Slovenije bavi z razbo>jmi>štvom in umori? Mi smo že poudarili, da ima ta pobesne-lost duhovniškega glasila edini namen, da se v javnosti pozabi in pokrije zločin Puni-še Račiča, ki je bil najožji tovariš duhovniškim lajiškim poslancem SLS. Strankina korist jih je silila, da se niso odrekli družbi, iz katere je izšel morilec. Pokrili so se z neizbrisno sramoto in zdaj bi radi vsaj nekoliko potlačili neprijetni dofem, ki ga je naša javnost dobila o poslancih SLS po umoru 20. junija. Ali ni »Slovenec« tedaj branil, zagovarjal in ščitil morilca rRačiča? Kaj se mu je šele sedaj oglasila čnaa vest? To božjastno vpitje »Slovenca« pa ima tudi namen, da odvrne pozornost javnosti od vedno hujšega gospodarskega propadanja, od davčnega izmozgavanja, od ostudnega strankarstva klerikalnega režima. ★ Rim, 15. septembra s. Italijansko časopisje zasleduje z velikim zanimanjem kampanjo nekaterih jugoslovenskih listov proti Orjuni. Radikalno-fašistični »L'lmpero« izjavlja, da mora Italija žal opazovati dogodke v sosednji državi, ker je položaj Jugoslovenske vlade nenavaden. V Jugoslaviji prihajajo na dan preveč balkanski običaji, zaradi katerih ni tako lahko pozabiti na izvor svetovne vojne. Razen tega se spreminja notranji red v Jugoslaviji v divje barbarstvo in protiitalijansko delovanje, dočim želi Italija, da bi v sosedni kraljevini vladala disciplina in red. Dogodki, ki so bili razkriti, presegajo celo vsako mejo barbarske aktivnosti. Niti v kitajskem kaosu se ni dogodilo kaj takega. Na ta način vzgaja Jugoslavija sovraštvo do Italije. Ti krogi ne delajo tega iz ljubezni do domovine ali nacionalizma, marveč izvirajo iz vrst najbolj razkričanih avanturistov. Italija svetuje Jugoslaviji, naj opusti sovraštvo proti Italiji ter bolj nadzira domače zločinstvo. Dr, Pernar na Dunaju Dunaj, 15. septembra n. Vaš poročevalec se je razgovarjal danes z zdravnikom dr. Srkoviičem, ki Je spremil poslanca dT. Ivana PernaTja na Dunaj in ki ga je zadnje tedne stalno nadziral na Semmeringu. Dr. Srkovič je zatrjeval, da Je posl. Pernar v resnici poslal znano peticijo Društvu narodov v Ženevo. Jutri se dr. Pernar vrne na Dunaj, kjer ostane približno 8 dni, da počaka na prof. Eisenberga, znanega kirurga, ki se nahaja na dopustu. Dr. PernaT pa se sedaj ne bo podvrgel operaciji, ker so zdravniki izjavili, da se izstrelek nahaja na varnem mestu in da v sedanjem trenutku ne preti nobena nevarnost. Posl. dr. Pernat se vrne v Zagireb koncem meseca. Beograjska sodba o rešitvi bolgarske krize Beograd, 15. septembra, p. Nocojšnje •(Novosti* komentirajo rešitev vladne krize na Bolgarskem in naglašajo, da tudi tokrat triumfira makedonski revolucionarni cd-bor. Kriza bolgarske vlade, ki jo je izzvala demarša Anglije in Francije, kateri je nato sledil še nastop Burova in Cankova, je končala tako, da sta morala Cankov in Bu^ov kapitulirati pred makedonskim odborom in je ostal v vladi celo general Vlkov, tako da je vlada prav za prav v rokah makedonskega odbora. V vsakem slučaju lahko pričakujemo sedaj pojačan vpliv makedonskega odbora na bolgarsko vlado in še intenzivnejše akcije makedonskih revolucionarjev v Južni Srbiji. V Bolgariji je polemtakem ostalo vse pri starem in Bol^arii« bo še v naprej glavna ovira boljše balkanske politika K stavki na Jesenicah Delavstvo Kranjske industrijske družbe na Jesenicah je v sredo delno stopilo v stavko, v soboto pa je •Slovenec »■ pod poglavjem «Delna stavka na Jesenicah« prinesel dolgobesedno politično demagoško izrabljanje te stavke v svoje strankarske namene. Klerikalcem je v današnjih časih vsesplošnega gospodarskega propadanja, ki se širi pod vladavino «največjega Slovenca«, politična demagogija nujno potrebna, da z odvajanjem ljudskih misli od jedra vseh današnjih kriz in neprilik preprečujejo in zmanjšujejo katastrofalen beg delavskih kmečkih ter obrtniških množic iz tabora SLS. Vsak prah na cesti pride klerikalcem prav in s polno silo svojih pljuč ta prah dvigajo v zrak, da bi ljudje, ki gredo po cesti, ne videli, da je prah sam na sebi čisto nedolžna stvar, da pa je jedro zla slaba cesta in slabo vzdrževanje ceste. Klerikalci so bili vedno taki: Za gospodarske in socijalne potrebe naroda nimajo ne volje in ne smisla, ker jim je ljubše, da v zvezi z beograjskimi mogočneži in izkoriščevalci državnega premoženja upropaščajo državo in uganjajo politično partizanstvo, mesto da bi resno in temeljito delovali za ljudski blagor. Da pa svojo sramoto pred ostrim očesom ljudstva zakrijejo, dvigajo prah v zrak in oponašajo tuljenje volkov. Stavka na Jesenicah ima globlji so-cijalni vzrok, kakor pa skuša delavcem to predočiti «Slovenec». Po «Slo-venčevi« modrosti so kajpak stavko zakrivili SDS in posamezni njeni pri-staši. Ta ugotovitev «Slovencu» zadošča, ker mu je na rešitvi težkih soci-jalnih problemov presneto malo ležeče, njemu so socijalne krize dobrodošle, da more udariti po hrbtu političnega nasprotnika in sebe postavljati v lepo luč. Delavstvo je seglo po stavki, ker tovarna ni hotela ustreči želji, da se neki paznik prestavi v drug oddelek. Delavstvo ima do stavk popolno pravico in vsa poštena javnost ga bo v njegovih socijalno obrambnih korakih vedno dejansko podpirala. Ne tako, kakor so to storili klerikalci pri zadnji stavki papirniškega delavstva v Vevčah, ko so stavko iz političnih razlogov povzročili, potem pa delavstvo pustili na cedilu. Ne bomo se spuščali v podrobnosti jeseniške stavke, na demagogijo SLS pa hočemo v dejansko obrambo interesov delavstva povdariti sledeče: Stavke so v vseh obratih možne, dokler niso podani predpogoji za dejanski in gtoboko podtemeljen industrijski mir. Ta se doseže z demokratizacijo industrijskih obratov. Smešno pa je, ako »Slovenec« misli, da se to doseže z loparjem po SDS in z valjenjem krivde .na SDS. V vsem ustroju industrijskega življenja mora postati samovolja posameznika izključena s tem, da o nastalih sporih (in seveda tudi pri pozitivnem ustvarjanju) odločuje skupnost delavstva in podjetništva, da se na ta način zagotovi nepristranost in socijalno pojmovanje pri vseh dejanjih in nehanjih v obratu. Naš »največji Slovenec«, ki predstavlja SLS, je danes vsegamogoč-ni gpspod, je ministrski predsednik in minister notranjih zadev. Mesto da je tako «priden» in «uren», da se je po-žuril z aretacijami delavcev in s pošiljanjem žandarjev na Jesenice, bi storil za delavstvo bolj prav, ako bi vrgel v koš dr. Gosarjev pravilnik o obratnih zaupnikih in namesto njega postavil tak pravilnik, ki bi v obratih podobne slučaje izključeval in predvsem onemogočal, da KID dela «v odvisnosti od SDS«, kakor pravi »Slovenec«. Ne govoričite v zasmeh delavstvu, za delo primite! Krščansko »socijalna« čudesna očesa klerikalcev so zopet enkrat pogledala pobožno proti nebu in hinavsko je privrelo iz pokvarjenih src: «Glejte delavci, SDS je tega kriva, zato pridite k nam». SLS pa noče povedati, da je že dve leti na vladi in ima vso moč v rokah, za delavstvo zlasti za rudarsko in plavžarsko, pa ni storila ničesar. Pač nekaj je storila: Z aretacijami delavcev in s svojo popolno socijalno sterilnostjo in brezdelnostjo odpira delavcem oči, da spoznavajo, da je SLS močna le v besedah, slaba pa v koristnih dejanjih. Dobro je vedeti tudi še sledeče: Kakor naj bi bila po »Slovencu« za dogodke pri KID odgovorna SDS, ker je v upravnem svetu te družbe nekaj pristašev SDS. tako je za vso bedo rudarjev TPD odgovorna SLS, ker v upravnem odboru te družbe sede izraziti SLSarji; isto velja za Polakovo tovarno, za delavce Remčeve tovarne v Duplici, kjer so socijalne razmere izredno žaiostne, za delavce in delavke v tovarni v Tržiču itd. Ni nobeno čudo, da so Došteni krščanski socijalci vsi besni na SLS, ki s cinično demagoškim početjem prikriva vso socijalno reak-cijonarnost oficijelne stranke in njenih gospodarsko močnih pristašev. Strel v židovskem templju Budimpešta, 15. sept. g. Kakor poročajo iz Keczkemeta, se je pripetila v tamkaj« šnjem templju med novoletne službo bož» jo težka nesreča. V templjti je naenkrat počil strel, ki je zadel 151etnega Josipa Le* boviesa, ki se je zgrudil pred oltarjem. Službo božjo so takoj prekinili. Kmalu na« to se je oglasil 15Ietni AdoT Kellermann, sin nekega živinozdravnika in 9 stTahom priznal, da je ustrelil svojega prijatelja. Po« iicija je ugotovila, da je prinesel Keller« mann v tempelj revolver, s katerim se je v žen u igral, pri čemer se je samokres spro* žil. Ranjenca so prepeljali v bolnico, ven« dar ni mnogo upanja, da bi ostal pri. živ« ljenju, Sijajna manifestacija Maribora za KDK Maribor, 15. septembra. Maribor ja nocoj pokazal v vsej svoji rd-enosti, da je edino v vrstah KDK pravo mesto pravega Mariborčana. Dolgo že nI bil« velika dvorana Narodnega doma tako polna, kakor nocoj, ko so povabili tja volilce poslanci KDK. Policija je bila z velikim številom detektivov v pripravljenosti, vendar seveda ni imela povoda intervenirati. Ob 8. je otvoril zborovanje pooblaščene« poslovnega odbora KDK v Mariboru odvetnik dr. Faninger. Za predsednika zbora je bil nato izvoljen stari narodni borec Ivan Kejžar, ki je takoj dal besedo najprvo posL dr. Stjepana Košutiču, kateremu so zboro-valci priredili viharne ovacije. Za njim j® govoril burno pozdravljen nar. posL Meti-koš, Srb iz Like. Enako toplih ovacij je bil deležen naslednji govornik posl. Ivan Pucelj, ki je govo» ril nad eno uro in zlasti podčrtal zgodovinsko soodgovornost SLS za strahoviti zločin v Narodni skupščini. Zadnji govornik je bil ljubljanski posla* nec dr. A. Kramer, kateremu so zboroval« ci priredili že pri nastopu frenetične ova» cije. Govoril je o Koroščevi vlogi v seda« njem političnem položaju, o vlogi, ki bo za vedno odigrana, ko bo Beograd pristo« pil k pošteni ureditvi in preureditvi drža* ve potom sporazuma s KDK. Nato je go« voril o resnem položaju v državi, za kate* rega se sedaj zanimajo tudi naši udani pri* jatelji v inozemstvu; opozoril je na senza* cijonalno pismo angleškega publicista Stee« da in na njegov pomen za našo borbo. Po kratki zahvali posl. dr. Pivka je bila res lepa manifestacija zaključena. Klerikalna politika v ljubljanskem radiju Sinoči je radio Ljubljana zajahal političnega konjička. Poročal je o pomanjkanju vagonov ter napovedal, da je za Ljubljano že na poti 100 vagonov, dvesto jih bodo pa jutri odposlali. Vse to, da je uspeh intervencije Jugoslovanskega kluba. Radio-Ljubljana seveda ni povedal, da se je klerikalni klub zavedel svoje dolžnosti za intervencijo šele pod pritiskom »Jutra«, ki že teden dni energično zahteva remeduro zarar di pomanjkanja vagonov. Radio-Ljubljana je tudi opravičeval dr. Koroščev režim, češ da je treba v Sloveniji zaradi vagonov potrpeti, ker imaio državne železnice na razpolago le 60 odst števila potrebnih vagonov, povedal pa ni, da ima Slovenija le 10 odst. onega števila na razpolago, ki ga potrebuje. Vest, ki jo je dal sinoči v javnost Radio-Ljubljana, ni bila le politična, marveč tudi tendencijozna. Svetovali bi klerikalnim gospodarjem pri ljubljanskem radiju, naj se krote v svojih političnih namerah in naj s politiko ne uničujejo stvari, ki bi se ne smela mešati v politiko. Abonenti radia ne plačujejo visokega prispevka 300 Din na leto za to, da bi jih še v radiju gnjavaril klerikalni politikaster. Hmeljski trg Žatec, 18. septembra h. Promet )c bit t «esn tednu zelo žAvaJiem. Povsod se k pridno kupovalo, pradivsem .koncem prejšnjega im za-IeAom te^a t edina. Kupci so koenisijonarjd za tu- in inozemski račun; razen tega se kupu]« o komisTsfeh im za itanzetmske pivovarne. Dana? tuje cene: Ki 2300 do 2400 »a sredo 2500 za pnvotvTst.no blago za 50 kg brez prorne*-neza davka, Hmeliska žetev bo v tem tednru zaključena. Vreme je bilo ugodno, tako da Jo letošnji hmelj teža,k, zelo dober, gla*5ke barve in zeten. Lahkoatletski dvomateh Ilirija s Primože za prvenstvo Slovenije Včeraj »e je pričel na igrišču Primorta lahkoatletski dvomateh za klubsko prven« stvo Slovenije, v katerem si stojita nasproti ljubljanska kluba Ilirija in Primorje. Llv rra je pogrešala v svojih vrstah svoje moo ne atlete Gregorko, Zupana, Gaberška m Habiča, vsled česar se je opazila precej« šnja premoč Primorja v večini discipha. Vrste Ilirije so pa v veliki meri ojačene * izbornim atletom Lojkom, ki je včeraj pr* vič startal za njene barve. Stanje dvorna teha po včerajšnjih tekmovanjih je 51 : 19 v korist Primorja. Disciplina skok v dalja« vo z zaletom je bila preložena na današnji Doseženi »o bili sledeči rezultatfe Tek 100 m: 1. Perovič 12, (P), 2. Step«. nik (I), 3. Jug (P). Met krogle: 1. Slamič (P) 11.455, 2 Lojk (I,) 11.34, 3. Petkovšek (r) 10.62. Oba pr* va sta izboljšala dosedanji podsavezni ro» kord. • „ Skok v višino: 1. Medica 1.60, 2. Svetfc 160 (oba Primorje), 3. Pogačnik (I), 1.55. Met diska: 1. Slamič (P) 34.75, 2. Lojk 32.40, 3. Banko 31.48 m (oba Ilirija). Tek 400 m: 1. Furlan (P) 55.1, 2. 2orge (P), 3. Pogačnik (I). Tek 1500 m: 1. 2orga 4.36.2, 2. Slapniča* (P), 3. Senčar (I). Štafeta 4 krat 100 m: 1. Primorje 46.3, Z Ilirija cca 10 m zadaj. Današnji program obsega naslednje dts« cipline: skok v daljavo, met kladiva, tek 200 m, troskok, met kopja, tek 800 m, skok ob palici, tek 110 m z zaprekami, tek 5000 m in švedska štafeta. Pričetek točno ob 15. uri. Sodniški zbor JLA&a. (Službeno.) Da* našnje tekmovanje prične točno ob 15. Po* zivajo se vsi sodnici in tekmovalci, da bo« do na igrišču najpozneje ob 14.30 uri. Po pet rediteljev obeh klubov se mora javiti sav. odborniku Savu Sancinu najpozneje ob 14.15. Imeti morajo seboj rediteljske znake. Predsednik. Postava ljubljanske reprezentance pri tekmi Ljubljana : Cefr\'ec. Jančigaj (Pri* morje, Unterreiter (MariW), Pleš (Ilirija), Zemljak (Primorje), Kirbiš (Maribor), Ko* šenina (Ilirija), Jug I. (Primorje), Vodeb (Maribor), Oman (Ilirija), Pavlin, Berton* v-elj (oba Maribor). f iUfllKV Ul |N Medelja, M. DC. 1928. i Kraji in ljudje ReSteljka fegcbljenepi Boga Poljan«, 14 B^ituMii«. £ resnica, kar bomo po-nodeljo, 9. t. m, Js bila po-T Poljanah vaSCanka te Vteharje* bobne, po domač« Naoonka, stara 67 t nto je legla ▼ grob eoa Še redkih i prič {izgubljenega Boga*. Četudi preprosta kmetska ženica, vendar ▼ polni meri aatlufi, da ee je spominjamo fcwfl t «Jutru». Jfein, da Je hk»ga in resniSao kite 8krtc,fi te dobra mati astnogofitevtinl drccBni doživela je dogodek, kakor tež&o 1» katera na svetu. a gotovo 5« nobena Slovenka. Nji je bilo prisojeoo, da Je nosila fri gebi, ▼ žepu svojega krila Najsvetejšo. a dogodek je kaj lepo in živo opisal nsS rojak, blaffop^kojni dr. Ivan Tavčar ▼ pojesti . . . Otroci so bili, kajpada, veseli, da »o dobili novo Igračo. Poskušali »o na ve« načine, da bi puščico odprli, kar pa Jim k sreči ni uspelo. Ker je bil pomladanski dan, eo nekateri pustili vse igrače s pu-Jčico rs mizo in se odstranili iz hiše. Medtem pristopi pokojna k mizi in vzame puščico v roke. V svoji poštenosti si misli: Nič posebnega sluteč vtaine puščico v žep svojega krila ter gospodinji ln kuha naprej, ne da bi vedela, d« nosi Boga v žepu. Dopoldne sreča so-•edsi pred hišo m ta ji reče ves prestra-|en: «Je ie pravo!« odvrne meinar. PriSgo takoj luč in prične moliti ter s® vrne proti Poljanam. -Spotoma je srečal neko šensko in ji baje rekel: <Če bi ti vedela, kaj jas nesem, bi pred menoj pokleknila !> ... V Poljanah, seveda, Je župnik v cerkvi takoj spravil najdeno Najsvetejše zopet v taber-cakelj. Umljivo, ds j« dogodek povzroHI v doli- td razburjenje, rasn® domneve in vsakovrstne govorice. In to se je še toliko bolj stopnjevalo, ker se je nesrečni kaplan baje na višji ukaz, moral opravičevati prihodnjo nedeljo pred ljudstvom v cerkvi in dajati raznovrstne obljube. Ali se Se ravnal po njih, ali ne, ne vemo, ker je bil kmalu nato prestavljen nekam na Dolenjsko . . . Katra Dolenčeva tedaj, ki smo jo zadnjo »edeljo položili k večnemu počitku, je nosila izgubljenega Boga v žepu. Njeni previdnosti in poštenosti »e je zahvaliti, da ni prišlo i* nevednosti do bogoskrunstva. Bila je tedaj res prava rešiteljica izgubljenega Boga. Ta dogodek je porabil pokojni dr. Iv. bokta eU povesti -venski tisk. Fašisti v Krm in u so mnenja, da baš siovemsiko časopisje ovira prodiranje fašizma med bližnje slovenske Brice. p— Iz Istre. Na Vrhu pri Bazetn sta dva m»< skirana moška počakala župnika Paršiiča, ko s« je ponoči vračal domov, ga napadla in naJbita. Stvar je bila takoj naznanjena orožnikom in vrši se preiskava. Aretirali so več oseb. To je Že šesti napad na žirpnika Perščča. Pred nekaj meseci so kmetje obkoli® župnišče m od PerSiča zahtevali, da se odreče bire. Tega ni hotel storiti, marveč se Je obrnili do oblasti, ki mu Je priznala pravico do bite. Kmetje pravijo: kako bomo dali, ko še sami stradamo! Župnik je brezobziren, in s tem so v zvezi napadi nanj. V či-čaniji so Ijndije nekoliko zaslužili pri gradba cest aili eno delo je bilo nepričakovano ustavljeno, pri drugem pa zaslužijo delavci komaj 10—14 lir na teden in zadnje čase Jam odtegujejo še 2 Kri vsako soboto. Prehrana fe za one, Id so oddaljeni od svodih domov, j ako dna^a in tako ostame za družino od tedenske mezde bore malo alfi skoro nič. Zaito pa vse sil v Argentino. Po fašističnih listih pa čitarno slavospeve MussoB-niju, kd daje istrskemu ljudstvu deta in kruha, da Je rado voljno! Po Velikih Manah in tudi drugod pravijo: dokler smo ime® kaj go®da, ssno sekali in prodaji. Bliža se rima. Ni kruha ne krompirja.. Kaj boano početo? Obljubljena so številna Javna dela a iN kedaj se pričnejo, tega ne ve nihče in oblastniki odgovarjajo na vprašanja na kiraitko: Potrpite! p— Po Mnssollnljevlh milijonih, oMfaMJeoJh goriški pokrajini v pomoč radi letošnje n£e, že segajo Lahi in kažejo na pogrebe Javnih del v laškem detn dežele Krnrinskl faSisitični (ttrefc-torij zahteva, da se vpošteva velika brezposelnost v Krminu in drugod med Lahi. V Krmftmi Je bila ukinjena tvor niča svile. Tako ostane od Mussolinijevih milijonov za »drugoirodce« najbrž« mailo ali pa nič. / • Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo naše kraljevine so sprejeti: učiteljica Marija Pahor v Št. Vidu, gostilničar Ivan Proha na Bledu in strugar Josip Kra-bat v Mariboru. • Zaradi demonstracij prod ministru. An-gjeiinoviču. Po vesteh iz Splita vlada v vr-s+ah KDK veliko ogorčenje zaradi suspen-zije sreskega poglavarja na Hvaru g. Ani-sima. Suspendiran je zato, ker na dan prihoda ministra Angjelir.oviča ni bi'l prisoten v pristanišču in ni službeno sprejel ministra Suspenzija je bila odrejena na Angjelino-vičevo zahtevo. V kratkem času so bili zaradi Angjelinoviča odpuščeni iz službe trije višji državni funkcijonarji. Minister An-gjelinovič beleži torej lepe zasluge za državo. • Proslava prebitja solunske ironte. Predvčerajšnjim je bil obiavljen proglas državnega odbora za proslavo desetletnice pre-btja solunske fronte Proglas naglaša junaštvo zaveznikov ter pravi: »Na Dobrem Polju 15 septembra 1918 je bil siloviti sunek srbske vojske odločilen za izid vojne. Z brati dobrovoljci in Francozi ie omenjenega dne izbila zavojevalce iz njihovega položajev ter pri sovražnikih omajala vero v zmago na vseh frontah. Prodiranje srbske vojske po dolini Vardarja in Morave, osvoboditev Skoiplja, Niša ter Beograda in naše zastave, razvite na Tamišu. Triglavu in Jadranu, so oznanile, da je konec velike svetovne vojne in da bo trajen mir zavladal med zmagovalci in premaganci. Junaki iz topliškega vstanka so objeli svoje tovariše; naši bratje, ki so odvrgli verige rob-stva in ki so se rešili ječe ter vislic, so podali roke svojim osvobodilcem, da skupaj dovrši jo sveto delo narodnega osvobojen ja in ujedinjenja.« Proglas daie počaščenje žrtvam, ki so položili temelje te države, ter objavi i a vlad odlok, »da se bodo ti največji dnevi v najnovejši zgodovini našega naroda proslavljali 7. in 8. oktobra aa naj-svečanejši način tako v prestolnici, kakor tudi v vsej naši državi«. Državni odbor pričakuje da ho na tei proslavi sodelovalo vse prebivalstvo ter vse nacijonalne, kulturne in ostale organizacije. * Proslava Koseškega. V rojstni vasi Ivana Vesela-Koseskega, velikega pesnika in narodnega probuditelia v Spod. Kosezah pri Lukovic' se bo vršila 23 t. m proslava 130-letnice njegovega rojstva in 30-letnica odkritja spominske plošče. Dopoldne ob pol 10. uri bo maša. cerkven govor in sprevod. Nato pozdravi zastopnikov oblasti in društev. Ob 12 url bo kosilo, popoldne pa vrtna veselica s sreč-jiovom Igrala bo godba iz Mengša. Vabijo se društva in posamezniki, posebno pa oni ki imajo narodno nošo. Vstopnine ne bo Preskrbljeno bo za vozni o i? Domžal ter tudi za hrano in pijačo po zmernih cenah Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi Pripravljalni odbor. * Polovična vožnja za sokolskl zlet v Hrastniku dovoljena. Prometno ministrstvo Je dovolilo udeležencem sokolskega zleta v Hrastniku polovično vožnjo. Vozna karta za potovanje v Hrastnik velja skupno s potrdilom o udeležbi za brezplačno potovanje nazaj. Prijatelji Sokolstva, izkoristite to priliko in pridite danes v Hrastnik! * Usposobljenostr.l Izpiti za slovensko stenografijo na srednjih in tem sorodnih šolah se bodo vršili 27. oktobra v poslopju velikega županstva v Liubliani. Pismeni izpit se bo pričel ob 9 uri. ustni izipit pa bo Istega dne popoldne. Prošnje za pripust naj se vlože najkasneje do 14. oktobra pri predsedniku izpraševalne komisije. Izpitna pristojbina znaša 250 Din. * Spomenik vojvodi Putniku. Gradbeno ministrstvo je odobrilo načrt in- proračun za projektirani spomenik pokoj, vojvodi Radomiru Putniku. * Kongres fotografov v LJubljani. V dneh 16., 19. in 20. t. m. se bo vršil v Ljubljani kongres vseh fotografov naše kraljevine, na katerem se bodo razpravljala vprašanja, ki zanimajo poklicne fotografe. Prometno ministrstvo je udeležencem kongresa dovolilo polovično vožnjo na vseh državnih železnicah. * PomiloščenJe vojaških obsojencev. Po vesteh iz Beograda je ministrski svet sklenil, da se ob priliki proslave proboja solunske fronte izvrši pomiloščenje vojaških obsojencev iz dobe svetovne vojne. Ministrstvo pravde že pripravlja potrebni materija!. * Kako se pobirajo davki v Hercegovini. Narodni poslanec dr. Bariša Smoljan poroča, da se v Hercegovini na strahovit način izteriavajo davki. Doslej se je od sadil-cev tobaka izterjeval davek na ta način, da se je davčni zaostanek enostavno odtegnil od kupnine za tobak. Letos pa davkarije ne čakajo na to, marveč eksekviraio zaostanke in jemljejo ubogemu seljaku živino, ki gre brez pardona na boben. * Naši iz Itaiije se sele v Ameriko. Te dni je iz Splita odplovi'1 prek »oceanski pa-robrocj »Prezident W51son«. V Splitu se je vkrcalo 117 dalmatinskih izseljencev, v Trstu pa 746 Slovencev in Hrvatov z Goriškega in Istre. Kakor so pripovedovali slovenski emigranti, se je z Goriškega izselilo doslej nad 9CO0, iz IstTe pa približno 25.000 naših rojakov. Italijanska oblastva delujejo zlasti na to, da se izsele naši ljudje na obmeini coni ter jim dajejo tudi sredstva za emigracijo. * Streljanje. 40. in 52. pehotni polk bosta imela od 18. do 29 t. m. streljanje z ostrimi najboji na prostoru Grmada pri Polhovem gradcu. Opozarja se prebivalstvo okoliških vasi, da v tem času ne vrši svojih del na zastraženem prostoru. Streljanje se bo pričelo vsak dan ob 6. in končalo ob 18 uri. * Preveč praznikov. Zaradi velikega števila praznikov, katoliških in pravoslavnih, je beograjska Trgovska zbornica pričela akcijo, da se Že vendar enkrat reši vpraša- vesti nje praznikov. V to svrho )e zbornica predložila spomenico ministrstvu ver in predsedniku vlade. * Jahaški rekord. Konjiški podporočnik Slavko Lolič v Zagrebu je nedavno na Zagrebškem zboru razstavil svojega slovitega konja »Vihorja«, s katerim Je odnesel na raznih tekmah že dvajset lepih nagrad. Včeraj zjutraj se je na tem konju iz Zagreba preko Siska, Broda, Vinkovcev in Rume podal v Beograd, da na tem potu (nad 470 kilometrov) postavi rekord in da se ugotovi. koliko časa Je pri današnjih cestnih prilikah treba, da se na konju prehodi ta pot. Aeroplan potrebuje za to pot dve in pol ure, avtomobil šest ur, brzovlak osem ur, osebni vlak pa dvanafet ur. Zanimivo bo vedeti, koliko ur potrebuje za to pot jahač na dobrem konju. * Opozorilo delojemalcem In delodajalcem! 1.) Ker je ministrstvo za pošto in br-zojav odločilo, da so javne borze dela, njihove podružnice ali ekspoziture poštnine oroste le v medsebojnem in uradnem prometu, zato podpisani urad ne bo sprejemal nobenih nezadostno frankiranih dopisov, zlasti pa ne bo odgovarial nikomur, ki ni za odgovor priložil znamk. 2.) Ker ima javna bo-za dela v Ljubljani svojo ekspozituro v Celju in pod-ružnico v Mariboru, ki imata vsaka svoje določeno ozemlje, zato naj se interesenti obračajo v vseh ozi-rih vedno le na svojo pristojno borzo dela, ker druga prijav, naročil, dopisov, predlog, pritožb itd. ne bo upoštevala. — Javna borza dela v Ljubljani. nano najboljši nakup oblek, ter blaga za obleke modernih vzorcev po res nizkih cenah samo pri A. PRESKER, Sv. Petra cesta * Kuponska trgovina tvrdke Jiem. Tvrdka »Manufacture Jiem« iz Amesa (Haute Savoie) pošilja v našo državo pisma, s katerimi vabi prebivalstvo, naj kupuje ure po kuponskem (lavinskem) sistemu. Ker je v naši državi tako trgovanje prepovedano. je ministrstvo odredilo, da morajo pošte take pošiljke vračati kot nedovoljene sprejemni pošti. * Izmozgavanje železničarjev. Prejeli smo: Finančno ministrstvo je dostavilo Generalni direkciji državnih železnic odlok, da ta pobira od uradništva skozi 36 mesecev po 10 Din. skupaj 360 Din, od nižjih uslužbencev in upokojencev pa po 5 Din za Savez nabavljalnih zadrug. Udruženje jugo-slovenskih narodnih železničarjev in bro-darjev ie proti temu takoj protestiralo pri ministru za promet ter ga v svoji obširni predstavki, priobčeni v »Glasniku železni-čara i brodara« od 31. avgusta 1928 opozorilo. da imajo železničarji lastne zadruge, katere niso v nobeni zvezi s Savezom na-bavliafaih zadrug teT ne pričakujejo od te akcije nobene pomoči Kriv'*"--* zahtevati od železniškega osobja, da ono podpira njemu tujo ustanovo, s katero ni v nobeni zvezi. Železniška uprava se spomni svo;ih uslužbencev le tedaj, kadar Je treba vzeti, slepa in gluha pa je. kadar je treba dati * Nova tvornica čokolade v Lescah Tekom tega meseca bo doridana in otvorjena v Lescah nova tvornica čokolade. Njen lastnik g. Adolf Zavrtanik ie orimorski ro- | iak. ki se ie po prevratu iz Trsta nreselll v Lesce in pričel tukaj z izdelovanjem čokolade. ki je zaradi svoje izvrstne kakovosti že sedaj znana Sirom naše domovine. Odšle, bo produkciia mogoča v mnogo večjem obsegu. tako da bo mogoče ne*-«*; vsem naročilom. V tovarni g. Zavrtanika se izdelujejo razne vrste čokolade in čokoladnih bonbonov, zlasti pa Je dobro znana »Nois-sette«, mlečna čokolada z lešniki * Vsem. M «o se našemu novabllu dobrohotno odzvali in so pristopili k društvu kot ustanovni in podporni člnni ter so s tem podprli naša stremljenja in naše kuturno delo, izrekamo tem potom naiicVrc-ieišn zahvalo. Ustaaovniki bodo Prejeli diplome tekom nekaj dni Vabimo vljudno še vse prijatelje naše pesmi, da pristopno kot ustanovni člani k »LfabPanskemu Zvonu« z enkratnim vplačilom zneska 100 Din za vselej. Brez podpore zavedne javnosti bomo težko Izdajali glasbeni list »Zbori«, ki izhaja že četrto leto in ne bo nam mogoče več zalagati novih sfol?d'b! Za vsak dar v naše dobre, kulturne namene bomo iz srca hvaležni. _ Odbor pevskega društva i^Uflnti-i /vnn«. 8k*>. — Rimske Toplice. — Wanderungen durch die Taler und irber die Hohen der Savinjske Alpe (Sanntaler Abpen). Bled v slovenski narodni pesmi. Blejsko iezero Po Jezeru. Meglica (Članek in pesmi tudi v nemškem prevodu in z notami.) Oficijel-na obvestila Zveze za tujski promet v Sloveniji Prometne olajšave, popusti in drugo (Velesejma, skupščine, tečaji, razstave, popusti.) Važno za posetnike našega morja. Zanimiva razstava zimskih lepot naše države Vožnja z letali Avtomobil-ska zveza Zagreb-Sleme O pozni seziji v Sloveniji. S Pohorja Potniška literatura Doma bo pa tudi vsakdo rad Stal imenik gostov, ki so biii v Bohinjski Bistrici. Begunjah. na Bohiniskem jezeru, v Dobrni na lezerskem. v Kranju. Medili-Izlakah. v Rateeah-Planici. Kranjski gori, Prevaliah. Rimskem Vrelcu, Rimskih Toplicah in v Šoštanju. Tudi inserati naših hotelov so potrebni za informacijo Elegantna in okus-nana oprema dela čast Delniški tiskarni vsebina pa založniku, kakor tudi cena. ker ie uprav nenavadno nizka sai stane 6 velikih številk 'e 40 Din. posamezne številke pa so po 8 Din Naroča se revija pri »Putniku« v Ljubljani. Tombola Sokola I IO radi neugodne?* vremena na neieijo, dne 23. septembra t. I. Tnmbolski odsrk Igrišče Ilirije. Ob vsakem vremenu Danes ob 16.30 popoldne medmestna nogometna tekma Predigra ob 14.45. - Kvalifikacijska prvenstvena tekma za prestop v prvi razred Jadran : Reka. * Nagradno tekmovanje samostojno letečih modelov. Aero-klub »Naša krila« v Liubliani priredi v oktobru f. nagradno tekmovanje paJičastih modelov. Pogoje za tekmovalce 5n točen razpis dobe reflektanti v tajništvu, Kazina II. nadstr. K tekmovanju bo pripušeena tudi javnost Nagrade bodo prehodno darilo, obstoječe iz precizii-skega modela Dornier-Wal, I. nagrada, ki bo obstojala v brezplačnem letu z avijonon, »Ljubljana« nad Ljubljano. II. nagrada. obstoječa iz brezplačnega leta nad letališčem v Šiški, in nekaj modernih knjižic o letalstvu. ITO — zobna pasta najboljša) • Avtomobilski podjetniki se opozarjajo na ponovno dražbo za oddajo prevoza pošte na progi Kočevje - Brod na Kupi za enoletno, oziroma triletno pogodbeno dobo. Dražba se bo vršila ob 11. uri 27. t. m. pri županstvu občine Kočevje. Pogoji so na vpogled pri občinah in poštah ob poštni progi in v poštnem odseku poštnega ravna felistva v Ljubljani. Šivilje za izdelovanje volnenih pletenin sprejme HENRIK FRANZL, tovarni? r>k'tei'r; f.suhliana Privo/ I' Za otroke, zaostale v razvoju, s slabotnimi kostmi, za slabotne odrasle je JEMALT namesto ribjega olja prava slaščica. Zavživa se s slastjo tudi poleti * »Slovenija«, glasilo Zveze za tujski promet v Sloveniji in Tujskoprometne zveze za mariborsko oblast, je krasna nova revija za vsa važna vprašanja, ki se tičejo tujskega prometa. Te dmj je izšla 4. številka s prav pestro in splošno zanimivo vsebino ter z izvrstnimi slikami v renomi-ranem bakrotisku Delniške tiskarne v Ljubljani. Da mora biti na to lepo publikacijo naročen vsakdo, ki potuje in hodi na letovišče, }e razvidno že iz vsebine: A. V. P.. Našim tujsko - prometnim interesentom. Dr. F. Ogrin: Kamnik kot letovišče in planinsko zdravilišče. Josip Vandot: Na koncu našega sveta. Abonnemem u. Kauf-preis d. »Slovenija«. Nachsaison in Slowe-nien. Dr. R Marn: Das Sportlebem ln Slo-vvenien und uusere Gaste«. »Putnik« Wichtig fu.r alle Besucher unserer Kasten- ' orte. —er: Volkerverstandigung und Frem-denserkehr. Hans Pecher: Reisebilder aus Slowenien. (Sohulss.) Celje, die alte R6-merstad* Claudk Celeta. Dobrna. — La- * Loterija Jug&siov. Matice. . v vi* i k-vaiiii in konsc J 10?.' kolekcij orodja za knJ sa čke: 5t. 724. 929. 1048, 1049. 1509, 2304. 2509 3071, 3354, 3355. 4902, 4904. 6030. 2749 7503 6079. c «0, 6081, 6099, 6100. 6102. 6103 6777 7142, 7307, 7590. 8200. 8913, 9082. 9938. 10 685 10841 10.950, 10.951, 11.543, 12 143 12861 12.897. 14.867. 15.082. 15 245 16.524. 16.608 16 917 17 420. 17 792. 17 793 17 795. 18 224. 18 264 18.569 18.866. 19 179. 19 339 19 564 19 980 19.981. 20.133 20.207 , 20 211. 20 214. 20.217. 21 445. 21.494 21 495. 21 866 23 389 23.579 23 591. 23.797 23 /99. 23 800 23 802 24 489. >4.804, 25.784. 26 356. 26.373 26 445 26.446. 26 447, 26 485. >6.486. 26 590 26 591. 26.592 26.681. 26 683 26 687 26.688. 26 822 27 164 28.165. 28.2S8. 28.679 28 681. 29 133. 18.570. 29.654, 29.958 - 185 zvoncev z za« stavicami srečke: št. 848. 849 930. 1203. 1204. 1269, 1384. 1497 1601 2331. 2472. 2747. 2762 2763. 2764. 2898. 3031. 3414. 3741 3747. 3817 3907. 4409. 4410. 4814 5211 5421. 5600. 5603. 5938. 6266. 6338. 6.339 7011. 7042. 7339 7889. 7°22. 8,147. 8150. 8152. 8555 8556 9015. 9016. 9027. 9111. 9595. 9640, 9004 9995 10 101 10119. 10.120. 10.191. 10 194. 10217 10.218 10.219. 10.220: 10.221. 10.236. 10.237. 10 238. '10.248, 10.270. 10.687. 11.116. 11.119. 11217 11 274. 11.275 11 276. 11.277 11.642. 11 64.3. 11.834 11.838 12.052. 12.053. 12.439 12 50"» 12.816. 13.027 13.5.53. 14.221. 14 344. 14 503. 14.608. 14.907. 14.983. 14 996 15 040 15 272 16.200. 16.441. 16 533. 16 536. 16 602 16 700 16.701. 16.991. 17 000. 17 389. 17 48.5 17 486. 17.487 17.626. 18.202. 18 420 18 421 19.003 19 090. 19.372. 19 402. 19 423 19 424. 19 767 19 768 19.859. 19 957. 19 965 10 968 20 013 20 492. 20.509, 20.520. 20.521. 20.792 21 176. 21.313, 21.435. 21.510. 21 721. 21 722 21 723. 21.996, 22.035. 22.784. 23 029. 23.030. 23 166 23.179, 23.180. 23.181. 23 182 23.183. 2.3.439 23.798, 23.984. 24 049. 24.104. 24.228. 24 346. 24.369. 24.374, 24.819, 25.500. 25 726. 25 771. 26 180. 26.684. 26.685. 26 714. 26,793. 27 281 27.284. 27.306. 27.603. 27 604 27 701. 27 988 28.166. 28.444. 28 445. 28.882 29 113. 29 156. 29 215. 29 477, 29.553. 29.880. 29 881. 29 944. 29961 — Srečke, ki so zadele navedene do* bitke, pošljite -Jugoslovenski Matici v Ljubljani. Šelenhurgova ulica 7'T1 ter iavite na? slov, na katerega naj se pošlje dobi^k — Rok za dvfganje dobitkov poteče nepre« klicno dne 8. novembra 1928 ob 18. uri ter se na poznejše reklamacije ne bo več ozi> rafe. * Planinski koledar za leto 1929. hočem zopet izdati, ker me mnogi k temu nagovarjajo. Zaradi tega prosim vse Planinskemu koledarju naklonjeno občinstvo, da ga blagovoli potom dopisnice naročiti, da vidim, ali se bo zglasilo zadostno število ali ne Obenem prosim za popravke v besedilu koledaria 1924 in za novo gradivo za koledar vsaj do konca septembra. Inseratov ne bom priobčil. Prebitek gre v planinske svr-he Planinski pozdrav! — Brunon Rotter, Maribor. Krekova ulica 5 1613 * Po dolgotrajni suši v Dalmaciji prvi dež. Iz Splita poročajo, da je po dolgotrajni suši predvčerajšnjim padel prvi dež. Do tega dneva so vsa splitska kopališča bila polna gostov in kopalcev S tem dežjem ie nastopil prvi del jesenske sezije. Prijatelj; morja pa so prepričani, da ni še konec prijetnih toplih dni. J0S. SLIBAR, Liabbana, Stari trg, poleg Zalaznina * Grozna rodbinska tragedija. V Buda-foku pri Budimpešti se je prošli četrtek odigrala grozna rodbinska tragedija. Natakar Rudolf Ratar je ustrelil svojo ženo in njenega ljubimca Josipa Klovca. Ratar je jugoslovenski državljan in madžarska oblastva so ga nedavno odpravila iz Madžarske V zadnjem času je živel v Jugoslaviji, v četrtek pa se je vrnil v Budimpešto, da vzame tudi svojo ženo v JugoslavMo Našel io je v njenem stanovanju v družbi njenega ljubimca. V divji jezi je potegnil iz žepa revolver ter ustrelil ženo in njenega ljubimca. Policija ga ie na begu aretirala. * Tihotapci saharina pod ključem. Zagrebška policija je prišla na sled dobro organiziram tolpi tihotapcev saharina in cigaretnega papirja Kriminalna policija je zvedela, da tihotapci uvažajo saharin v Zagreb Za torek ponoči je bil zopet aviziran prihod avtomobila s tihotapskim blagom Kriminalna policija je priredila pri Miro-coju zasedo in res zajela avtomobil, ki je vozi! proti Zagrebu V avtomobilu je bilo 211 kg saharina in 6500 zvezkov cigaretnega papirja znane znamke »Otarnam« in »Samim«. Spremlievalci tihotapskega tovora Tgovec Ivan Kranjčina nezaposleni trgovski pomočnik Martin Zučko in trgovec Ko-loman Kelmer so bili aretirani in odvedeni v policiiske zapore. Vtihotapljeno blago je iiio zaplenjeno. * F. Lubas & sin, Celovec. Ta znamenita ovarna harmonik, ki slovi, kar smelo tr-.iirro, po vsem svetu, je odnesla z letošnjega veleseima naravnost kolosalne uspehe Pri tekmi harmonikarjev je dobil prvo nagrado znani virtuoz g. Stanko Avgust, dru-<-Co nagrado pa g Za'C Ivan. oba seveda na Lubasovi harmoniki. Lubasova harmonika ie tudi v 3., 4.. 5.. 7.. 10., 11.. 12. in 14. nagradi sodelovala in si tako priborila zase vse prve nagrade Pri tekmovanju na haT-■rionike ie sodelovalo 100 tekmovalcev, izmed katerih ie dalo prednost 65 Lubasovim harmonikam. Na ta izreden uspeh moramo biti tem bolj ponosni, ker ie bila zibelka tei tvrdki Ljubljana. Pred mnogimi leti je naš dobričina g. Lubas začel svoje pod-ietje v Ljubliani. ga nadaljeval v Gradcu, potem v Slovenigradcu, sedaj pa je čenčala v Celovcu. Kakor slišimo, si želi gospod Lubas nazaj v Ljubljano in gotovo je, da bo svojo podružnico že v naibližnjih dneh otvoril na Dunaiski cesti št. 36 v posebno zadovolinost vseh kranjskih harmonikarjev Tako bo omogočeno vsem. ki ljubijo glasbo', priti po najkrajši poti do Lu-basove harmonike Tudi vse harmonikam ->otrebne dele bo založila podružnica v '.'ubliani rako da bodo vsa popravila hitro ;n zanesl-ivo izvršena Ob tei priliki opo-*ariamo na današnji oglas, ki ga priob-Čuie tvrdka v »Jutru«. 10849 dr, Prlmarijl docent ordinira odslej *\sak delavnik od 2. do 3. ure popoldne na Miklošičevi ces.ti št 16 (Bambergova hiša). Rentgenolog t primarij DR KUNST v Ljub! ani n1? ordinira do 10. oktobra Zobozdravnik dr. med. Anton Grebene ordinira od 17. t. m da!'e Celovška c. 72, od 8.—10. ure in od 14.—17. ure. Prof.ZflNGE predstojnik univerzitetne klinike za bolezni v vratu, nosu in ušesih ordinira zopet od 3.—4. ure GRAZ, Beethovenstrasse 25 I. Zakaj se pri ožu ete nad slabo prebavo, ko si lahko pomorete? Vzemite redno po vsaki jedi na konic: noža prašek Ma»na v pol kozarcu vode. In kmalu ne boste vedeli, kaj je slaba prebava. Dobiva se v vseh lekarnah in drogeri-iah. 1 ovoi s točnim navodilom 4 Din. Kier ga ni, naročite naravnost pri »LABORATORIJU ALGA« Sušak, Tvornička 57. Za dva ovojčka priložite pismu 10 Din. * Ponarejeni žigi zlatnine ln srebrnine 2e pred tedni je bila kontrola mer v Subo-tici obveščena, da se pri mnogih trgovcih z zlatnino in srebrnino v Subotici in Som-boru nahajaio v prod ari zlati in srebrni predmeti ki so žigosani z lažnim žigom od neznane osebe Kontrola mer je izvršila ogled in res pri mnogih juvelirjih našla veliko množino raznih zlatih in srebrnih predmetov. ki so bili žigosani z lažnim žigom, največ pri juvelirju Adamu Imre, ki je iz-lavil, da ie vse te predmete kupii od tvor-n.ce zlata in srebra, o falzifikaciii pa da mu ničesar ni znano. Doslej še ni ugotovljeno, kie se ie vršilo lažno žigosanje Lažni žig kaže tudi večjo količino zlata in srebra, kakor io v resnici ima Nadaljnja preiskava ie poverjena policiji Domneva se. da gre za blago, viihotaplieno iz Madžarske. * Velika tatvina v Dubrovniku. Pred včerajšnjim je bila v penzifouu »Viktorija« na Pločah v Dubrovniku izvršena velika tatvina. Ko so bili gostje pri obedu, se je neznan zlikovec splazil v sobo. kjer se ie nahajala ročna blagajna ter io neopaženo odnesel. V blagami je bilo 67.000 dinarjev ter več važnih dokumentov in vrednostnih papirjev. V Mrakovi restavraciji aa Kimski cesti »vira vsako soboto In nedeljo .Orieat orkester« na krasnem senčnatem vrto l/boma abonma tirana dnevno 16 Din. Priporočam se za mnogobn»inl tbisk. 8849 Protj trdemu stolu in njegovim posledicam, kakor migreni, hemeroidom, težki prebavi, jetrnim boleznim, želodčnemu ka-taru, navalu krvi v možgane uporab'jajte prašek »MAGNA«. Prašek ne slabi, ne draži prebavlialnih organov, ne povzroča bolečin v droooviu. Prašek »MAGNA« čisti in osvežuje želodec ter čreva. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. 1 zavojček s točnim navodilom 4 Din. K!er ga ni, ga naročite s pošto na naslov: Laboratorij »Alga«, Sušak. Za 2 zavojčka praška »MAGNA« priložite pismu 10 Din. 207 * Kaj vse se nam more pripetiti, če se poslužujemo « kov. Zlasti poučen primer potvarjania zdravil nam nudi naslednji dogodek, ki je bil nedavno priob-čen v nekem strokovnem farmacevtskem listu: Neka gospa je iz ozirov varčnosti kupila namesto originalnih aspirinov »Ba-yer« tako zvani nadomestek. Ker so se po zaužitiii tega zdravila pojavile neugodne posledice, se je zdravilo podvrglo strokovni preiskavi Rezultat preiskave je bila ugotovitev, da nadomestek po sestavi nI bil niti podoben originalnemu aspirinu »Bayer«. Če bi gospa kupila originalni produkt. bi bila obvarovana pred mnogimi neugodnostmi in bolečinami. Samo originalni preparati nam nudi;o sigurnost, da niso potvorjeni. dočim izdelkom raznih zakotnih podjetii ne moTemo nikdar zaupati. 206 * Gimnastika na V. olimpijadi v Amsterdamu. Na gimnastičnih tekmah na olimpijadi v Amsterdamu je zmagala švicarska olimpijska gimnastična skupina z 1718 točkami. Za dober uspeh treninga so švicarski telovadci posvetili največjo pozornost tudi racijonalni prehrani, pa se je zaradi tega vsa skupina ob času treninga hranila z OvomaltitKHn. Član te skupine Georges Miez, ki je v giminastičnem desetoboju zmagal kot svetovni mojster, je znan velik Pri-iatelj Ovomaltina. 1608 * »Ljudska samopomoč« ▼ Mariboru šteje že nad 9000 članov in je izplačala do danes 152.895 Din na podporninah. Samo do 30. t. m. se še sprejemajo vse zdTave osebe do 60 leta. Ali ste že član tega društva? * Tkanina »ETERNUM«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktiira * Dijaški koledar 1928/29 je tiskan v hrvatskem, srbskem in slovenskem ieziku: torej v 3 posebnih izdajah. * OMeke kemično č!«ti, barva, plisira In lika tovarno JOS. RElCfl. * Nov način pranja. Rublje se stavi nekoliko sati ili uopče preko noči u vodu a su+radan se kuha pol sata u rastopini Rad1-ona Na ta' način pretvara se mučno pranje v 7abavu. * Telesno 7 aort je. ranltve debelega črevesa. slaba prebava, razkralanie In gnitje v črevesu, pomnožena želodčna kislina preidejo hitro pri rabi prirodne grenčice »Franr Josef« 7-ira"Ti'1o vodo »Franz Jospf« ž« več desetletij pri odraslih in o*rofcih obojega spola z ugodnim uspehom. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah ln špecerijskih trgovinah. •JUTRO* St 218 Nedelja, 16. IX. 1938. Iz Ljubljane a_ Seja občinskega sveta ljubljanskega. Občinski svet ljubljanski se bo prihodnji torek ob 17. sestal na redno Javno sejo. Na dnevnem redu bodo med drugim poročila: o posojilu 10 milijonov dinarjev za mestno klavnico in v kritje obveznosti iz 6% obligacijskega posojila; o kreditu za preureditev na Ljubljanskem gradu ter cela vrsta samostojnih predlogov, med drugimi tudi predlog glede otvoritve živilskega trga za Bežigradom in gradibe otroškega Igrišča Istotam. o— Hišni gospodarfl ln upravitelji hiš! Odsek vodovodnih instalaterjev za Ljubljano io okolico, to ie oblastno, priznanih mojstrov za napeljavo vodovodnih naprav, opo zarja cenjene gg. hišne gospodarje in njihove naimestnfke, naj ne dovolijo izvrševati instalacijskih del nepoklicanim, nepriznanim ta neveščim šošmarjem. Sušmarji, nepokli-canci, zaračunajo svoja polovična dela prav toliko ali pa še več kakor priznani in odgovorni mojstri, pa jih nevešče in polovičarsko izvršijo, zaradi česar ima hišni gospodar ali upravitelj potem ponovne stroške, da mu mojster-veščak popravi napravo. Ravnateljstvo mestnega vodovoda priključi vodovod samo onim hišam, v katere je po vseh zakonom odgovarjajočih predpisih uvedena vodovodna naprava, to je od oblastno pri-snanega vodovodnega istalaterja. Šušmar se mora skrivati, zato ne sme in ne more prijaviti vodovodne naipeljave pri vodovodnem ravnateljstvu in tako se dogaja, da je občina prikrajšana pri izvršitvah nedopustno uvedenih naprav v pristojbini za napeljavo vodovoda. Zaradi tega opozarjamo cenjene pg hišne posestnike in njihove namestnike, da naročajo vodovodna instalacijska dela samo pri mojstrih veščakih, katere je lahko najti po njihovih javnih tvrdkinih napisih. Sušmarje bomo pa najstrožje zasledovali po državnih in občinskih obrtnih zakonih. — Odsek vodovodnih instalaterjev. t>— Gozdovniki! V ponedeljek, 17. t. m., imajo Medvedki svoj sestanek ob 3. popoldne, ostali fantje in dekleta pa ob 7. zvečer. Pridite vsi! Tudi tisti, ki čez poletje niste mogli sodelovati! —?C. M. u— Napačna sramežljivost. Cenjeno občinstvo opozarjamo na današnje filmsko predavanje ZKD v prostorih Kina Matice. Na sporedu bo izvrsten film, delo kulturnega oddelka Ufe, ki predočuje v nazornih slikah napačno pot, katero je krenila vzgoja današnje mladine, zlasti na seksualnem polju. Iz dnevnika zdravnika za spolne bolezni nam opisuje film vzroke propadanja današnje generacije in kliče potrebnemu izipregledanju in vrnitvi na pravo pot. Film je zlasti priporočljiv staršem in onim, v či-jih rokah je vzgoja dora&čajoče mladine. Predstava se prične točno ob 11. uri v Kinu Matica. u— Zahvala In slovo. V času veleseJma Je obiskalo moje atrakcije mnogo Ljubljančanov, ki so s svojo prijaznostjo mene kakor tudi vse moje artistično osobje prijetno iznenadih, tako da čutim kot svojo dolžnost, se v svojem ter v imenu svojega osobja tem potom prisrčno zahvaliti in posloviti. Spoznali smo toliko dobrih, prijaznih Slovencev, da se-težko ločimo od vas. Upam pa, da bom že pomladi zopet z novimi atrakcijami in presenečenjem med vami. Hvala in na svidenje. — Feigel, posestnica atrakcijskega gledališča in vse osobje. 1620 u— Dar društvu slepih. Gospod Peter Stepič, veletržec z vinom v Šiški, j« namesto venca na krsto blagopokojnega g. dr. Šavnika, direktorja ljubljanske podružnice Poštne hranilnice, Društvu slepih v Ljubljani naklonil denarni prispevek 300 dinarjev. Omenjeni znesek je društvu na razpolago v uredništvu »Jutra«. n— Nova pridobitev LJubljane. Iz dolge vasi »Ljubljance« je nastala moderna Ljubljana. Ulice se modernizirajo in asfaltirajo, po njih brni nebroj avtomobilov. Avtomobil Je postal trgoveu, inženjerju, potniku, zdrav niku, da celo' kmetovalcu prometno sredstvo, brez katerega si današnjega živahnega prometa sploh ne moremo misliti. Večina navedenih poklicev, ki uporablja avto, pa si ne more ali rioče vzdrževati šoferja. Zato Je hvalevredna podjetnost g. Karla Camer-nika, ki bo otvoril 1. oktobra t 1. šofeTsko šolo. Pourk se bo vršil teoretično in praktično po načrtu, ki predvideva znanje pri šoferski preizkušnji. 1740 u— Mestno kopališče na Ljubljanici se je t dnem 15. t. m. zaprlo. n— Senzacija pred kavarno »Emono«. Včeraj popoldne je vzbujal pred kavarno Emono splošno pozornost g. P. zastopnik mane tvrdkteJPavel Štele z novim modelom motocikla svetovne tovarne »Wanderer«. Motocikel je izredno eleganten po svoji zunanjosti in neprekosljiv po kvaliteti motorja in drugega materijala. Doslej tega modela pri nas še/ni bilo, ni pa nobenega dvoma, da se bo našim motociklistom v kratkem času kar najbolj priljubil. 1590r n— Že zopet inserlra!' Kdo? Seveda gospa Marija G 61 z 1, ki je napolnila svoj salon na Kongresnem trgu z najnovejšimi kreacijami damskih klobukov iz Pariza, Berlina in Dunaja. 10911 n— Pokrajinska zadruga kleparjev, instalaterjev ln kotlarjev v Ljubljani bo priredila 28. i m. vajensko preizkušnjo. Prošnje Je vposlati do 22. t. m. — Odbor. 1622 u— Odvetniška pisarna dr. H. Turne se Je preselila "v hišo Zadružne banke, Miklošičeva cesta 13.1- 1623 o— Ako hočete Imeti zdrave hi krepke otroke, dajte Jih telovaditi k »AtenJ«. u— Dame! Za pravilno nego telesa in vedrost duha je neobhodno potrebno, da se redno in smotreno gibljejo vse mišice, kite in dragi telesni deli. Noben drug pripomoček vam ne more nadomestiti telovadbe pri »Ateni«. 1621 u— Gorazdov tečaj. Na željo mnogih sta-rlšev se bo otvoril koncem septembra znova Gdrazdov tečai (preje Gartnerjev), ki je slove! po svojih izbornih učnih uspehih dolgo vrsto let. Več v današnjih malih oglasih. n— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V ponedeljek zvečer prva skupna vaja. Gotovo vsi in vse! — Tajnik. o— Gospodične ln gospe. Poshržlte se ugodne prilike in prijavite se k pouku za izvrševanje lastne garderobe. Pričetek sistematičnega poldnevnega pouka. 1. oktobra. Modni atelje M. Sare, Ljubljana, Miklošičeva cesta, vhod Pražakova, M. nadstr palača, Pokojninskega zavoda. 1616 u— Male tatvine. Leopoldu Mtfflerju, trgovskemu sotrudniku pri Alojziju Sušniku na Zaloški cesti, je bil ulkraden siv suknjič, vreden 400 Din. — Frančiški Godčevi, go-stilničartki, stanujoči na Dunajski cesti 41, so bile ukradene iz gostilniške sobe nove modne hlače, vredne 600 Din. u— Dobro znana delikatesna trgovina Jane priporoča vsak dan svežo šumko, Židovska uL 195 Maribora a— Mariborsko gledašKče )e sicer od drŽave zalo zapostavljeno, vendar Jafco žilavo de-iuje. V s vesti si, da mu je naijsigurnejša dohodek vendarle oni, katerega si bo samo prislužilo, je kar najbolj pridno na delu in sd hoče obraniti zaupanje in priznanje publike. — V Študiju so sledeči komadii: Cankarjevi »Hlapci«, s katerimi se bo 2. oktobra otvorila nova sezona, nadalje znamenito delo velikega francoskega jasatelja Emila Zoia »Therese Raqmn« ter fina komedlija enega najpopularnejših sodobnih francoskih ko-medijografov, Saše Oudtry-ja »Moj oče Je bnei prav«. Vsa ta dela se vprizore v režiji g. J. Kovača. Opereta pa vadi z velikim veseljem klasično opereto Jomes-ovo »Geisha«, ki Je polna humorja in prekrasnih melodij in imamo zanjo izvrstno zasedbo. — Prepričani smo, da se bo skeptičnost, ki se oipaža v delta publike glede letošnje sezone, kad kmalu polegla, čim se prične gledališče. a— Današnji šport v Mariboru. Danes se ob 16. uri vrši na igrišču Rapida zanimiva tekma med prvakom štajerske province Deutscher Sportverein Leoben in Ra-pidora. Predtekmo absolvirata ob 14. rezervi Rapida in Svobode kot prvenstveno. Ob 10.30 se vrši na Igrišču Maribora prvenstvena tekma med hazena družinama Maribora in Ptuja. a— Moderna kavarna v Maribora. Iz poročil o sejah občinskega sveta je že znano, da se kavarnar g. Strehar, ki je imel do sedaj kavarno »Central«, bavi z načrtom preureditve hiše v Slovenski ulici št. 2 v, veliko moderno kavarno. Da se ta načrt nj uresničil, le Iskati vzroka v tem, ker g. Strehar ni mogel pristati na pogoje, ki jih je stavil gradbeni urad mestnega magistrata. Moral bi bil namreč podreti toliko hiše, da bi bila preurejena zgradba v tisti črti, ki jo predpisuje regulacijski načrt mesta Maribora. Hiša bi bila po tem načrtu skrajšana za 9 m. G. Strehar je bil pripravljen, da jo takoj skrajša za 6 m, zdaj pa je pristal tudi na to žTtev, da bo izpolnil vse pogoje ter uredil Iz stare stavbe nekaj takega, kar bo v okras mariborskemu mestu. a— Zadnje temne In deževne noči so posebno pospešile vlomilske poskuse. V dveh nočeh so se taki poskusi izvršili na raznih mestih. Zadajo noč je neka gospodinja v Motherjevi ulici opazila dva moška, ki sta se plazila okrog plota ter poskušala odpreti vrata ki vodijo na dvorišče. Ko je Jela klicat! na pomoč, sta se sumljivca izgubila v noč. Drugi dan so do-znali, da sta odtrgala od plota nekaj desk in da sta imela pripravljeno tudi lestvo, po kateri sta hotela splezati in vlomiti v prvo nadstropje, kjer so stanovalci slučajno odsotni. a— Sokolsko društvo v Mariboru, gradbeni odsek, bo priredilo 30. t m. veliko javno tombolo z naslednjimi dobitki: kompletna spalnica, šivalni stroj, kuhinjska oprava, dirkalno kolo, voz premoga, sani, smučI, drsalke, gramofon, obleke ln še mnogo drugih praktičnih daril. Našo za 7. oktobra določeno tombolo smo preložili na ljubo Invalidskemu udruženju v Mariboru na 30. t. m. in prosimo naj sokolsko ln nam naklonjeno občinstvo to upošteva ter pridno sega po srečkah in s tem pripomore do čim večjega uspeha. 1625 a— Oddaja dela. Mestna občina oddaja za izvršitev kanala v Samostanski ulici ln za napravo podzemnega stranišča na Glavnem trgu vsa zidarska, betonska in druga dela z razpisom, ki je danes med oglasi. a— Tečaji za konserviranje sadja In zelenjave na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Ker se je prijavilo za ta tečaj izredno mnogo zanimancev, se zaradi pomanjkanja prostora ne bo mogel vršiti naenkrat, temveč v dveh etapah: 1.) od 17. do 19. septembra za priglašenke iz dežele; 2.) od 20 do 22. septembra za priglašenke iz mesta Maribora in bližnje okolice. Vse Mariborčanke naj se torej udeleže tečaja v četrtek, dne 20. septembra. Iz Celja e— Redek jubilej v eni družini. Srebrno poroko sta obhajala v petek 14. t m. zakonca Dragotiu in Neža Gobec v, Celju. Obenem obhaja sestra gospe Gobčeve v Gradcu srebrno, starši gospe Gobčeve v Šmihelu pri Pliberku pa zlato poroko. e— Učni uspehi na drž. realni gimnazajl v Celju. Po dovršenih razrednih in naknadnih izpitih izkazuje zavod za šolsko leto 1927-28. zelo razveseljiv uspeh. Posamezne rczrede je Izdelalo učencev io učenk: Ia 92.70% Ib 90.2% Ila 92.3% Ilb. 94.7% Hla. 98.1%, Hib 81.7%, IV.a 90.4%, IVb 96.4%, Va 96.2%, Vb 90.9%, VI 90.9%, VII 89.5%, in VIII 92.3%, skupno pri 459 (87) učencih in učenkah 92%; 30 (4) učencev (6-5%) je padlo, neredovanih je 5 (1) 14% in izgubila sta pravo na nadaljnje študiranje 2 učenca 0.4%. Učni uspeh je za 4% boljši od prejšnjega leta. — V šolskem letu 1928-29 šteje zavod 525 (91) učencev In učenk, 8 temeljnih razredov ter 5 vzporednic od I.—V. razr. Potrebni sta še dve nadaljai vzporednici. e— Planinske koče savinjske podružnice SPD v Celju so zaprte od 17. t. m. dalje in sicer Frischaufov dom na Okrešlju ter koče na Korošici, na Mrzlici io na Mozirskih planinah. Obiskovalcem Ojstrice bo nudila po tem časa prenočišče pol ure od Koroške oddaljena oskrbovana Kocbekova koča, Pisk erndikova, Tillerjeva koča v Logarsiki dolini ter Celjska koča so oskrbovane vm leto. e— Višek nemarnost! Je, ako ne skrbi hišni lastnik za pravočasno izpraznitev greznice. Policija Je nekemu hišnemu posestniku v Gaberju že opetovano naročila, da mora izprazniti prenapolnjeno greznico, a dosedaj so bila ta naročila brezuspešna. Ce bo greznica ie oadaide prepolna hi bo deževalo, mu bo tekla gnojnica v trgovino. e— Tatvina kolesa. Franu Kuncu, mizarskemu mojstru v Gaberju, Je bilo ukradeno iz vefe g. Cačka v Gaberju kolo znamke »VVaffenrad« v vrednosti 1500 Din. Ni dneva, da bi celjska policijska kronika ne zabeležila tatvine kakega kolesa. Občinstvu naj služi to dejstvo v resen opomin, naj pušča svoja kolesa le na varnem prostora Gospodarstvo Realnost proračuna za leto 1927-28. 2e včeraj smo objavili glavne podatke o državnih dohodkih in izdatkih v proračunskem letu 1927/28., ki nam podajajo porazno sliko naših državnih financ. Se izrazitejša pa postane slika, če primerjamo državne dohodke na eni strani s predvidenimi dohodki, na drugi strani pa s proračunom izdatkov. Po pregledu državnih dohodkov in Izdatkov, ki je bil objavljen te dni v »Službenih novinah« (št. 211.), so znašali redni državni dohodki v 1. 1927/28. brez dohodkov iz dolarskega posojila 10504.6 milijona Din. Če k tej svoti dodamo še dohodke, ki so v tem letu prišli v državne blagajne na račun preteklih proračunskih let (482 milij. Din), dobimo pravo vsoto rednih državnih blagajniških dohodkov v višini 10.986.6 milijona Din. Ker pa so bili dohodki v proračunu predvideni v vrsto 11.477.6 milijonov Din, vidimo, da maša primanjkljaj dohodkov napram proračunu 491 milijonov dinarjev. Že ta številka primanjkljaja nam dokazuje, da proračun dohodkov za to proračunsko leto ni bil realen, kajti dohodki so bili za skoro pol milijarde Din višje predvideni, kakor pa so dejansko znašali. Nerealnost proračuna pa bo še bolj nejasna če primerjamo dejanske dohodke s predvidenimi izdatki. Kakor je razvidno iz opombe k pregledu državnih dohodkov in izdatkov za april, ki je bil objavljen v naslednji številki »Službenih novin«, znaša vsota predvidenih izdatkov za 1. 1927/28. skupno s naknadnimi in izrednimi krediti in s kreditom za pomoč gladnim (toda brez predvidenih izdatkov iz Blairovega posojila) nič manj kakor 12.116 milijonov Din. Z naknadnimi izrednimi krediti so bili torej predvideni izdatki za preko 1 milijarde Din večji, kakor pa bo dejansko znašali redni dohodki. Omenjena opomba h pregledu o državnih dohodkih in izdatkih pa nam tudi potrjuje, da je bila od Narodne skupščine sprejeta viŠna proračuna izdatkov z naknadnimi in izrednimi krediti z ČL 885. finančnega zakona za tekoče proračunsko leto povečana za 488.4 milijona Din in z zakonom o pomoči gladnim za nadaljnjih 150 milijonov Din. Glede na primanjkljaj dejanskih dohodkov napram predvidenim dohodkov je zanimivo ugotoviti, na katere vrste državnih dohodkov odpade ta primanjkljaj, kar je razvidno iz naslednje tabele: Dohodki od: dejanski pred vid. nep. davki i.739.5 1706.3 + 53.2 troš. in takse 1673.9 1817.1 —143.2 carine 1657.8 1688.6 — 30.8 monopoli 2372.8 2296.9 + 57.9 davki drž. gosp. skupaj 7444 0 7508.9 — 64.9 3542.7 3968l7 — 426.1 10.986.6 11.477.6 — 491.0 Iz gornje primerjave je torej razvidno, da znaša napram proračunu primanjkljaj pri davčnih dohodkih, ki predstavljajo dve tretjini vseh državnih dohodkov, le 65 milijonov Din, ali 0.8 %, dočim znaša primanjkljaj pri dohodkih državnega gospodarstva 426 milijonov Din ali 10.7 %. Sedem osmin primanjkljaja dohodkov napram proračunu odpade torej na državno gospodarstvo, ki je poleg tega še močno deficitno. Tako so v tem proračunskem letu znašali skupni izdatki železnic 2537.7 milijona Din, skupni dohodki železnic pa 2237.7 milijona Din, tako da je znašal deficit železnic točno 300 milijonov Din.__ Statistika naše zunanje trgovine za I. polletje tekočega leta Generalna direkcija carin je te dni izdala »Statistični pregled zunanje trgovine kraljevine SHS za prvo polletje 1928« (cena 30 Din). Ker smo glavne podatke o naši zunanji trgovini v prvi polovici letošnjega leta že objavili, hočemo v naslednjem podati le še nekatere podrobne podatke. Naša zunanja trgovina se po načinu transporta ni bistveno spremenila. Izvozili smo 59.75% po suhem (I. poli. 1927 59.81 odstotkov) in 40.25% po vodi (40.19%); uvozili po smo 48% po suhem (47.67%) in 52 odstotkov po vodi (52.33%). V naslednjem bomo navedli glavne izvozne in uvozne predmete v trgovini s posameznimi državami (v oklepajih podatki za prvo polletje preteklega leta). V Italijo smo izvozili za 796.3 milj. dinarjev (713.8), od tega največ gradbenega lesa za 343.1 (292.2), jajc za 79 (69), goveje živine za 58.7 (65.2), hrastovih železniških pragov za 34.8 (30.6) in oglja za ?0.9 (21.9) milijona dinarjev; uvozili pa smo za 502.4 milijona dinarjev (461.9), od tega največ bombažnega prediva za 101.4 (53.8), bombažnih tkanin za 99.7 (96.5), riža za 51.8 (47), bakrene galice in cinkovega klorida za 32.5 (28.7), limon in oranž za 28.4 (23.8) ter sirovih kož za 27 (183) milijona diranjev. V Avstrijo smo Izvozili sa 481.1 milijona dinarjev (622.9), od tega največ živih svinj za 117.7 (161.2), jajc za 54.4 (53.9), goveje živine za 52.2 (40.3), svežega mesa za 46.8 (77.4) in gradbenega lesa za 21.4 (7-8) milijona Din; uvozili pa smo za 633.5 milijona dinarjev (688.5), od tega največ raznih železnih predmetov za 55.8 (55.3), bombažnih tkanin za 49-1 (65.7), volnenih tkanin za 47.1 (60.6), železa in poltabrika-tov za 36.9 (26.1), bombažnega prediva za 35.3 (28.8) ln strojev in aparatov za 30.9 (26.5) milijona dinarjev. V Češkoslovaško smo izvozili za 190.9 (399.3), od tega največ živih svinj 55.2 (37.6), amonijakove sode za 15.8 (12.8), železne rude za 15.3 (7.1), tobaka za 12.4 (—) in suhih češpelj za 12.1 (3.8) milijona Din; uvozili pa smo za 660.8 milj. Din (640.0), od tega največ bombažnih tkanin za 186.1 (234.3), volnenih tkanin za 66.9 (80.0), bombažnega prediva za 46.1 (31.8). strojev in aparatov pa za 29.4 (23.1). železnega materijala za 24.4 (5.9) in čevljev z 22.5 (18.8) milijonov dinarjev. V Nemčijo smo izvozili za 828.3 milijona Din (264.2), od tega največ bakra za 87.7 (77.1), jajc za 82.4 (69.1), hmelja za 34.3 (9.1), gradbenega lesa za 25.8 (7.0) ln suhih češpelj za 13.4 (19.3) milijona Din; uvozili pa smo za 51Š.9 milijona dinarjev (402.1), od tega največ strojev in aparatov za 84.8 (56.0), raznih železnih predmetov za 53.4 (42.3), električnih predmetov za 25.4 (19.5), prevoznih sredstev za 17.7 (8.7) in volnenih tkanin za 17.2 (20.0) milijona dinarjev. V Madfarsko smo Izvozili za 232.8 milij. Din (226); od tega največ gradbenega lesa za 55.0 (51.0), železne rude za 19.3 (10.1) in drv za 18.9 (11.9) milijona Din; uvozili pa smo za 260.2 milijona dinarjev (156.1), od tega največ strojev in aparatov za 38.9 (12.8), železniškega materijala za 19.2 (13.5) in električnih predmetov za 17.1 (11.6) milijona Din. Položaj na slovenskem lesnem trgu. Zaradi deževnega vremena te raftunaitS, da »e bo situacija na tesnem trgu kolikor toliko spremenita, ker bodo sedaj stoječe parne in vodne žage (turbine), ki zaradi pomanjkanja vode dosedaj n.i®o mogJe obratovati, obrat zopet stavile v pogon. Drva prihajalo z vsakim dnem bo® v poštev, kair seveda vpftva todi na ceno. Prav taiko Je povpraševanje tudi po rezatvifo dirvah. Za bukovino Je vedno veSje zanimanje. Itailija se živahno in.teres.ira za bukove hlode in to v velikih množinah, kar je v zvecsi z določbami nettunskih konvencij, ki daletjo Italiji ugodnosti za uvob okroglega bukovega lesa It naše države. Španija bo prišla potem, ko bodo nettunske konvencije uveljavljene, potom Italije za našo rezano in okrosdo birkovino še bolj v pošter ter bo Italija postala z našo slrovlno še b»U konkurenčna napram našim Izvoznikom, ki ne morejo zaradi pomanjkanja trgovinske pogodbe neposredno izvažati v Španijo. Zanimanje za bukove pragov« je stopite v odločilni Stadij ter Je računati, da bo prišlo v kratkem do definiitjvnrh zaMjuSkov za blago fob Sušak. Prva dobava se bo vršila do konca t. L, diruga pa do konca marca prihodnjega leta. Upajmo, d>a bo do takrat pereče vprašanje pomanjkanja vagonov vsaj toliko rešeno, da bomo te praigove lahko še pravočasno odprem i li. Ponovne zakasnitve dobav za inozemstvo hudo škodujejo ugledu naše solidne trgovine, kar nam dokazuje dejstvo, da inozemski kupci, ki dnevno čaikajo na kupljeno in eventnelno tudi v naiprej plačano blago, pričenjajo dvomiti, da hi pomanjkanje vagonov samo moglo dobave tako zavleči Hrastovi pragovi se iščejo v precej veiiikih množinah. Trgovina s hrastovimi pragovi pa Je osredotočena v' Zagrebu, od koder prihajajo našim producentom povpraševanja tudi za manjše količine. Tudi Francija se je obrnila za bukove pragove na naš trg; dobava teh pragov pa pride šeile nekoliko mesecev pozneie v poštev. Za jelovino, eksiport.no manipulirano, Je povpraševanje od strani Splita in Sohma. Prav tako se išče tudi tesan les, ld bi se lahko izvažal v precejšnjih množinah, vendar ostajajo zaradi pomanjkanja vagonov vsi sklepi zaenkrat samo na papirju m se na škodo na« vseh ne morejo efefctniirati. Sicer pa je za enkrat vsako intenzivnejše zanimanje za prodaijo našega lesa za promptno dobavo odveč, ker nimamo zaenkrat možnosti, to blago dobaviti po železnici; druga prevozna sredstva pa ne pridejo v poštev. = Obremenitev Slovenije p« davku na kajenje. Včerajšnje objavlja nekatere zanimive podatke o prodaji cigaret v posameznih pokrajinah. Po teh podatkih se je lani pokadilo v Srbiji in Črni gori 1198 milijonov cigaret, v Hrvatski ln Slavoniji 746 milijonov, v Sloveniji 527 milijonov, v Vojvodini 526 milijonov, v Bosni 318 milijonov in v Dalmaciji 145 milijonov, če izračunamo, koliko znaša konsum cigaret povprečno na prebivalca, tedaj dobimo za Slovenijo najvišje število, in sicer 447, za Vojvodino 380, za Hrvatsko in Slavonijo Vremensko nonočilo Meteorološki zavod » Ljubljani 15. septembra 1928. Višina barometra 308.8 m Kraj čas opazovanja Ljubljana Maribon . . . Zagreb . » . . Beograd » » . SkopIJ« Dubrovnik . . Split - . . • • Sarajevo .. . 8. 7. ; Barom. S a S u <-> 53 o * 764 1 l -7 y7 /65 8 12-0 763-8 1^0 98 7647 170 85 761-9 23-0 66 Smer vetra in brzina b 18.13, luna vzhaja ob 6.47, zahaja ob 19.8. Ni'> šim -i rarurs dane* v Lmhliam 18.6 C, najnižja 15-5 C. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Hladno vreme, pretežno oblačno, semintja dež. 288, za Srbijo ln Črno poro 276, aa Dalmacijo 284 ia za Bosno in Hercegovino 163. cVreme* je mnenja, da se v Sloveniji največ pokadi. Temu pa ni tako. Slovenija le plača največ davka na kajenje. Prodajna cena za cigarete in tobak je po večini le davek na pušenje, kajti produkcijski str>ški predstavljajo le majhen del prodajne cene. V resnici se v južnih krajih največ pokadi, toda večina prebivalstva tam kadi tobak, ki se kupi pod roko ali pa se pridela za domačo potrebo. To je tudi vzrok, zakaj je konsum cigaret v severnozapadnih delih države toliko večji. Te številke pa nam dajejo tudi slutiti, koliko je Slovenija po davku na kajenje bolj obremenjena, kakor vse druge pokrajine. Tu gre za stomilijonske vsote, kajti dohodek od tobačnega monopola znaša v naši državi toliko, kakor vsi neposredni davki. V istem razmerju kakor konsum cigaret pa je različna tudi obremenitev po davku na kajenje. = Nove ponudbe ia državno posojilo^ Kakor poročajo iz Beograda, je novi finančni minister po zatrdilu dem. poslanca gosp. Šečerova prejel nove ponudbe za državno posojilo, ki jih sedaj proučuje. Pogajanja za posojilo v Angliji se tudi v zadnjem času še niso obnovila. V beograjskih finančnih krogih vlada prepričanje, da bodo v jeseni pričela nova pogajanja za posojilo. Posojilo se bo forsiralo tudi zaradi tega, da se bo lahko predložil Narodni skupščini od obo-nega zbora delničarjev Naerodne banke sprejeti novi zakon o Narodni banki, ki predvideva eskomptiranje seljaškili menic, za kar bi imela Narodna banka potem Da razpolago okrog 400 milijonov Din. S tem bi bil po mnenju gosp. šečerova bolj olajšan kmetijski kredit, kakor s predlaganimi zakonskimi načrti za razdolžitev seljakov. = Izplačilo 14. kupona 7% investicijskega posojila iz I. 1921. Z včerajšnjim dnem je zapadel v plačilo 14. kupon 7% investicijskega posojila iz L 1921. Izplačilo kupona vršijo poleg finančne delegacije in podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani vsi davčni uradi kakor tudi pooblaščene banke. = Otvoritev proge Beograd - Obrenovae in direktne zveze med Beogradom in Sarajevom. S 1. oktobrom bo otvorjea potniški promet na novozgrajeni, 40 km dolgi progi Beograd - Obrenovac. S tem se istočasno otvarja direktna potniška zveza med Beo* gradom in Sarajevom preko Užic in Vardl-šta, ki je tudi krajša kakor preko Bosaiv skega-Broda. = Nameravana likvidacija drnlbe -manik>, trgovine in industrije čevljev. Pred dnevi smo poročali o nameravani likvidaciji družbe , d. d., s sedežem v Sarajevu, sedaj na Bregu pri Ptuju. V pojasnilo dodajamo, da se ta likvidacija, ki je le frmalnega značaja, prav nič ne tiče podjetja cPetovie*, usnjarske industrije, d. d. na Bregu pri Ptuju. Tvrdka , ki je svoj obrat zaradi tega znatno razširila. razpečava svoje izdelke pod znamko bo letos znašala ameriška produkcija 750 velikih filmov, evropska pa okrog 550 (od tega Nemčija 200, Anglija 140, Rusija 130 in Francija 60). Zlasti v Angliji in Rusiji se filmska industrija naglo razvija. Položaj na našLh borzah Devizni promet na ljubljanski borzi 17.9 milijona Din. Vojna škoda nespremenjena* Zasebne vrednote povsem zanemarjene. Ljubljana, 15. septembra. Pretekli teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi nekoliko večji kakor zadnje tedne. Znašal je 17.89 milijona Din, napram 14.38, 12.87, 14.39 in 17.24 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Privatnega blaga ni bilo mnogo ter je Narodna banka krila večino potrebe. Največ je bilo prometa v devizah na Curih, Dunaj in London. Tečaji deviz se tekom tedna niso bistveno spremenili. V tečajih Vojne škode ni bilo pretekli teden na zagrebškem efektnem tržišču večjega valovanja. Sredi tedna je Vojna škoda nekoliko popustila, včeraj pa se je trgovala po 440, kakor koncem zadnjega tedna. Promet v tem papirju ni bil znaten. Večje povpraševanje je bilo po investicijskem posojilu, kar pa je pripisati dejstvu, da je dane6 zapadel v plačilo jesenski kupon. V počet-ku tedna pa je zopet popustilo na 88.5. Zasebne vrednote so bile povsem zanemarjene. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki samo v Praštedioni po 920 in v Jugobanki po 88.5. Med industrijskimi papirji pa so se trgovale Šečerana po 490 do 495, Drava po 452.5 — 455, DubrovaČka po 487.5 — 490, Vevče pa po 105 — 106. V Slavoniji je bil v početku tedna zaključek po 19. V Trboveljski ni bilo prometa, koncem tedna je bil zabeležen tečaj 462.5 do 485. _ Curfh. Beograd 9.13, Berlin 123.80, New-york 519.55, London 25.20, Pariz 20.29, Milan 27.165, Praga 15.40, Budimpešta 90.55, Bukarešta 3.16, Sofija 3.75, Varšava 58.225 Dunaj 73.20. Cene na hmeljskem trgu in pomanjkanje vagonov. Ze včeraj smo na kratko poročali, da dela pomanjkanje vagonov veliko zapreko kupčiji. Bati pa se je, da bo to vplivalo tudi na nakupne cene, kajti cene hmelju se na svetovnih tržiščih hitreje menjajo kakor cene drugim pridelkom; zato mora trgovec, če ni siguren, da bo mogel čim prej odpraviti blago na inozemska tržišča, računati z večjim rizikom, ki ga vkal-kulira v ceno. Ker bi hmeljarji na ta način lahko izgubili milijonske vsote, zato bi bila dolžnost direkcije državnih železnic, da za izvoz hmelja dostavlja čim večje število vagonov. Hmeljski trg. (Poročilo sekcije hmeljskih trgovcev v Celju.) Celje, 15. sentembra. Zaradi židovskih praznikov hmeljtka kupčija po vsej Savinjski dolini večinoma počiva. Dunajska borza sa kmetijske proizvode (14. t m.) Močno nazadovanje tečajev ca budimpeštanski terminski borzi je povzro-ličo, da je bilo zanimanje za vse vrste žita Se manjše kakor za dni. Ker skoro ni bilo prometa, so tudi uradne cene ostale nespremenjene. Turščica se je nudila za nekaj čeških vinarjev ceneje kakor zadnje dni, po ovsu pa je povpraševanje popustilo. *JUTRO» St 218 7 Nedelja, 16. IX. 1928. i življenja m Gospod Homunknlus prihaja... 1 Senzacijonalna odkritja Angleža prof. Hilla o možnosti konstrukcije živili celic. — Preorijcntacija moderne biologije. — Že sloviti Paracelsus se je bavil v fivojem delu «De generatione rerum naturalium« s kemičnimi možnostmi konstrukcije humunkula, umetnega člo* veka, Goethe pa je v svojem «Faustu» naravnost segel po njem in ž njim zo* pet osvežil spomin nenehoma naprej stremečega človeka. Nu, niti Paracelsu, niti Goetheju, ki se je sicer zelo mlad zanimal za narav* slovne vede, se ni posrečilo napraviti hornunkula. Vse je ostalo le pri bese* dah; teorijah in hipotezah. A kar se ni posrečilo prednikom, lahko uspe za* namcem. Danes se že kažejo konture možnosti konstrukcije umetnega člo* yeka. Pred nekaj dnevi smo pisali v «Ju* tru» o dveh angleških učenjakih, ki sta homunkulu na živi sledi. Profesor Hill, znan fiziolog, se že dolgo bavi z vpra* žanjem, kje je prava , meja med življenjem in smrtjo. Napisal je mnogo razprav o živč* nem staničju in o celicah mišic, v ka* terih dokazuje, da je organična struktura teh celic kemodinamična. To svoj* stvo povzroča, da razpolagajo omenje* ne Staniče s kisikom, skrbe za oksida* cijo in s tem vzdržujejo življenje. Or* ganizacija te molekularne strukture pa teži k smrti, ki nastane takoj, ko začne razpadati življenska struktura. Razpa* dan je se pojavi v trenutku, ko preneha vsak impulz od zunaj. Tedaj nastane biokemični kaos in dezorganizacija. Po* 6ledica tega je smrt. Vsaka celica torej zahteva v prvi vr* «ti stalno oksidacijo ki je edina v stanu vzdržati življenje, t. j. organizacijo molekularne struktu* re. Življenski stroj človeškega telesa se potem takem bistveno razlikuje od mehaničnega stroja. Za izsledke prof. Hilla se posebno zavzema drugi angleški znanstvenik, prof. Donnan, ki meni, da so že dose* danji rezultati Hillovih opazovanj v stanju povzročiti veliko revolucijo v znanosti. Njegovo naziranje je, da se je prof. Hillu posrečila analiza žive celice, ki je na sledi doslej jedva slutenemu spo* znanju organizacije našega življenja. Na podlagi dosedanjih dognanj bo v najbližnji prihodnosti mogoče skonstruirati živo celico v laboratoriju. Doslej je znanost imela le meglene pojme o tem, kaj je življenje in smrt. Prvič v zgodovini človeštva se dogaja, da izvemo nekaj pozitivnega o bistveni razliki med življenjem in smrtjo. Profesor Donnan je slovit fizik, m a* tematik in kemik ter se bavi tudi s pro* blemi fiziologije. Tehnika njegovih del o fizioloških problemih je nesla njego* vo slavo po vsem svetu. Največje ob* čudovanje je zbudil način njegovega merjenja temperature živčnega pulza, ki ga je izmeril do milijonskega dela utripa. Povsem verjetno je torej, da stojimo pred važnimi izsledki, ki bodo mogoče spravili biološko vedo na čisto nova pota, človeštvu pa odkrili tamo, ki jo išče odkar se zaveda samega sebe. Polarna pustolovščina v zakonskem Jarmu Češki radfolog dr. Behotmek ostavlja s svojo nevesto praško cerkev, kjer se je zvezal do smrti, Na kakšen polarni polet sedaj ne bo mogel več misliti Ko so bil! naši predniki še paganl Znamenita odkritja praškega profesorja dr. Jana Peiskerja o spomenikih, ki so jih stari Slovani postavljali dobremu duhu fin hudiču romantična Hudičeva grapa (Teufels-graben), ki je dostopen samo izkušenim plezalcem. Planina s takim imenom (Skoč-djevojika) leži tudi v Dalmaciji pri Pe-trovcu, 40 km pod Ko t arom, blizu albanske meje. Na vzhodu Tržiča (Mon-falcona) pri Trstu leži še ena važna naselbina — Devin. Devin je grič z razvalino starega gradu, kjer je po neki verziji Dante spisal svoj «Pekel». (Druga verzija pravi, da se je Dante potikal po Tolminskem. (Grič z Devinom, CeSki jezikoslovec dr. Jan Peisker objavlja senzacijonalno študijo o starih Slovanih in ugotavlja v njej, kakšne vere so bili naši predniki, dokler se niso pokristjanili. Razmotrivanja učenjaka slone na tolmačenju imen, ki jih nosijo planine in kraji deloma še danes. V Vzhodnih Alpah, pravi učenjak, naletimo večkrat na ime Tvarog ali Sva-rog. Pred časom je na spodnjem Štajerskem obstojala planina, ki je nosila to ime; poleg Tvaroga pa je znan tudi Tvarožič, Tvarogov sin. Podobno je z oz-nako Devin skok, ki jo nosijo posebno skale. Svarog je bil pri starih Slovanih bog solnca. Imenovali so ga tudi Svetovid. Ta bog je imel svoje čase na Rujani (Riigen) tempelj, katerega so porušili Danci leta 1168. Tempelj je stal na griču, ki je bil visok 46 m. Da so hram razdejali Danci, je točno ugotovljeno. O tem poročata tudi očividca razdejanja. Sax Gramatik in Knytling Saga. Ohranilo pa se je še drugo pomočilo iz arabskih virov, ki pravi, da je bil otok Riigen slovanska naselbina Rujana. Od Rujane v Vzhodnem morju do Jadrana in celo do Albanije najdemo mnogo zagonetnih pečin, ki se začenjajo z besedo Devin. Ta beseda praviloma ne bi smela biti naglašena na drugem, ampak na prvem zlogu, ker je beseda v tej Obliki pridevnik in prihaja od «de-ve». Skale in pečine so čestokrat označene kot Devin skok (Jungternsprung). Z vsemi temi oznakami je po sodbi prof. Peiskerja v zvezi legenda o preganjanem dekletu, ki skoči s pečine v vodo (morje). Več takih romantičnih «devi-nih skokov® je bilo na Koroškem, znani pa so tudi v okolici Milchstatterskega jezera, pri štajerskem Gradcu in na Rabi. Takšen «devln skok» blizu Tremerja pri Celju se imenuje danes enostavno *Peč» ali «Pečina». Skala je 20 m visoka in štrli nad Savinjo. Njej nasproti se dviga planina Vipota, ki je pri vznožju kratko označena kot «Hudič». V sr; javni bol* nišnici. — G T. K v St V p. Z. Sarkom daje jako slabo prognozo Če ima vaš bol* nik novo tvorbo na kolenu in bolečine v prsnem košu, je opravičeno misliti na na' selitev oziroma zanos bolezni v pljuča. Zahvala ge. Mitroviceve Ker so okoliščine zahtevale, da nepriča* kovano zapustim milo mi Ljubljano ter se podam na angažman na opero v Leipzigu, nisem imela priložnosti, da se poslovim od vseh milih prijateljev kolegov in znancev ter sploh od dragega ljubljanskega občin* stva, ki mi je izkazalo vedno toliko ij'ibez» ni in simpatij, da sem se le težkega >rca odločila za odhod iz Ljubljane. Zato se tem potom poslavljam od vseh in se jim zahvaljujem — v prvi vrsti dra* gemu ljubljanskemu občinstvu in strokovni kritiki, ki je spremljala moje delovanje ved* no z ljubenijo in simpatijami. Nadalje se zahvaljujem vsem prijateljem in kolegom, gledališki upravi, posebno še g ravnatelju Mirku Poliču in gg. kupelni« kom, ki so storili vse, da mi je življenje v Ljubljani ostalo v redko lepem spominu. Prisrčna hvala vsem in — na svidenje! Leipzig, 12. septembra 192S. ANČICA MITROVIČEVA. Berlinski simfonični orkester komcertka v petek, dne 21. t. m., v veluki dvorani hotela Union pod vodstvom slavnega dirigenta, nemškega generalnega glasbenega ravnatelja dr. Erriesta Kunwa!da Orkester, ka le znan kot eden najboljših simfoničnih orkestrov cele Evrope, je v zadnjem času prepotoval vso srednjo Evropo ter izvedel celo vTsto koncertov v vseh glavni1}! centrih z največjim uspehom. Za Ljubljano je določen izredno interesa.nt.en p.ro0j z Bogom, suženjsko življenje, svoboda je pač lepša stvar!« 8. Med tem, ko ga je gospodar iskal in V6S obupan begal po cirkusu, je Bobi pritekel v park in se je skril med listjem velikega kostanja; tam je tudi prenočil. Niti zjutraj se še ni upal na svetlo, ampak se je rajši kratkočasil s tem. a je obmetaval izpreha-jalce s kostanjem. 4. Ena njegovih prvih žrtev je bil doktor Plcšec, imeniten in postaven gospod, ki se je vedno »prehajal s klobukom v roki Tlesk! mu je priletel debel kostanj i vso močjo na golo glavo Doktor Plešec je srdito buljil na vse strani, dokler ni zagledal «lveh šolarčkov, ki sta se mirno razgovarjala. 5. »Aha!« Je »arpfl. »To nesramnost rama poplačam!« Ko p& jo j« ubral proti njima, se jo spotaknil ob vrtnarjevo rodno eev, ki je ležala preko poti, in je telebnil na nos. A to še ni bilo najhujše: vrtnar je od nepričakovanega trzaja izgubil oblast nad cevjo ter poškropil gospodično, ki je sedel« g knjigo v rokah na bližnji klopL SLlJiS11 Gospodična ni bila tako krotka, kakor M si kdo mislil. Planila je s klopi, iztrgala vrtnarju cev fn mu vračala nemilo za ne-drago, dokler se ni ves premočen sesedel na tla. A tedaj je prisopihal doktor Plelee z vestjo, da nesreče ni kriv vrtnar, ampak preklicana paglavca. »Jej, joi,« so zastokali vsi trije, »mladine je vsak dan manj prida!« 7. ^ Ko se je spet vse pomirilo, je prišla Speltf z vozičkom, v katerem je peljala malo Bre-dico na izprehod. VročiEa je bila huda in Špela je sopihaje sedla na klop pod Bohi-jevim drevesom. Skrbno je zaslonila dete z odejo, da ne bi soince pripekalo nanj, in blaženo zadremala. »Imenitno mora biti, ie ležiš v takemle krasnem vozička,« je pomislila opica, Oprezno se je spustila t drevesa, vzela Bredico v naročje in skrila otročička ra grm. Nato se je vlerfa v voziček, potonila si odejo na obraz in tudi sama zaspala. aclio Nedelja, 16. septembra. LJUBLJANA 11: Promenadni koncert iz »Zvezde«. — 18: Pavljice. — 18.30 Šaljivi prizori (Danilo). 19: — Predavanje o radiju (Andrče). — 20. Celo-solo s klavirjem in petje ge. Ribičeve. — 21.30: Poročila. — ZAGREB 11.30: Dopold. koncert. — 20: Prenos iz opere: Leoncavalovi »Ghmači«. — PRAGA 18: Arije in pesmi. — 19.10. Godba na pihala. — 20: Zabavni večer. — 22.20: Prenos koncerta iz Brna. — BRNO 18: Pevski koncert — 19.15: Orkestralen koncert 20: Koncert finske glasbe. — 21.: Prenos koncerta z razstave. — VARŠAVA 17: Poljuden orkestraini koncert. — 20.15: Koncert solistov in orkestra. — DUNAJ 11: koncert simf. orkestra. — 16: Popoldanski koncert — 18: Komorna glasba. 20.10: Kalm4nova opereta »Predpustna vila« — Lahka godba. — BERLIN 17: Popoldanski koncert. — 20: Koncert, (sopran, violina in orkester). — FRANKFURT 20.30: koncert solistov in orkestra. — LANGEBERG 20.l0: Kreutzerjeva opera »Taborišče v Granadi«. — Lahka glasba. — STUTTGART 19: Moderna glasba. — 20: Dunajski večer (Solist in orkester). — 21: Koncert filhaiunonične-ga orkestra. — 22: Mešan večer. — BUDIMPEŠTA 12.15: Simfonični koncert 17: Popoldanski koncert — 20.50: Stara in moderna godba za ples. — Ciganska godba. — LONDON 21.05: Koncert pevcev in vojaškega orkestra. — RIM 21: Simfonični koncert. — STOCKHOLM 19.45: Orkestralen in pevski koncert. — 21.40: Prenos inozemskih postaj. — 1: Lahka godba in izidi molitev v švedski parlament. Ponedeljek, 17. septembra. LJUBLJANA 12: Godba in borzna poročila. — 18.30 Francoščina. — 19: Predavanje o zdravju. — 20: Koncert cerkvene glasbe. 21.30: Poročila. ZAGREB 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos programa iz Prage. — PRAGA 19: Slovaški večer iz Bratislave. — 20.30: Mednarodni koncert. J. Dvofak: Serenada za godalni orkester. — 2. Ariji iz oper »Jakobinec« in »Vragova srena«. 3. Foerster: »Cyrano de Bergerac«; s rni suita. — 4. Foerster: Tri pesmi. — 5. Novak: »Tatra«; sinf. pesnitev. — BRNO 19: Slovaški večer iz Bratislave. — 20.30: jprenos koncerta iz Prage. — 22.15: Koncert z razstave. — VARŠAVA 18: Večerni koncert. 20.30: Prenos koncerta iz Prage. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. 16.15: Orkestralen koncert. — 20.30: Prenos koncerta iz Prage — BERLIN 20: Meyerbee-n/va opera lec 773 cm, toda pred njo že tudi 798 m! Na vsak način bomo v kratkem na 8 ml — Na 800 m je zmagal Nemec Engelhardt v 1 : 51.8, na angleško miljo, Nemec Bocher v 4 : 25, na 200 o Nemec Kornig v 19.6, v skoku v prekami Američan Taylor v 52.6, v skoku v višino Francoz Ferrier itd. Danes se udarijo v Budimpešti Italijani in Madžari ter Poljaki in Čehi v Pragi. Madžari so se dobro pripravili, da popravijo lanski poraz v Bo-logni. Pri državnih prvenstvih se je odlikoval Barsi na 400 m ter dosegel v času 49 nov rekord. Na kratkih progah je dober Fluck, v ostalih disciplinah pa čitamo tudi imena Farkas, Kesmarky, Szepes, Egri itd. — Nurmi se vozi po Nemčiji; v Dttsseldorfu je zmagal na 3000 m v času 8 : 29.6. Danes teden starta še na Dunaju, nato se pa za vselej loči od tekališč. Za »plavanje« preko Rokavskega liva je sedaj že vse bolj urejeno. Zaradi prevelike frekvenoe in splošnega nereda pri doseganju raznih rekordov so Angleži ustanovili znnimivo organizacijo tkzv. Channel Swim-ming Association, ki bo sedaj nadzirala vsakega plavača preko La Manche. Nedavno je neki predrzneš celo utonil, ker jo je skušal Sokol Pomen sokolskih dni v Skoplju Svetli i carstvujušči grad Skoplje, kakor imenujejo glavno mesto Južne Srbije staro-srbske listine carja Dušana, je poleg vseh svojih dosedanjih osvajačev dočakalo novega osvojevalca — jugoslovensko Sokol-stvo. S severa je vlak za vlakom dovažal vedno čete naših in srbskih in slov. Sokolov, ki so se v tako mogočnem številu nagrmadili v Dušanovo mesto, da ga zavo-jujejo v imenu ideje jugo3l d venskega je-dinstva in s svojim kulturnim poslanstvom potrdijo in izpopolnijo oboroženi osvojitvi vrle srbske vojske in junaških jugosloven-skih dobrovoljcev iz polpreteklih let. Sokolstvo je poneslo v smelem pohodu s svojimi prapori v trpečo in mnogo preiz-kušano Južno Srbijo svojo kulturno id^jo, temelječo na zahtevi demokracije vseh vekov, na svobodi, enakopravnosti in bratstvu. Bolj ko v kateremkoli delu naše domovine se čuti ob Vardarju silna žeja na-J roda po svobodi, enakopravnosti in r»rat-I stvu, zato je prav in pravično, da je Sokol-j stvo zaneslo svoj kulturni evangelij tudi v j to deželo, ki je do včeraj stokala pod krutim jarmom otomanskega barbarstva. Sokolska manifestacija v Skoplju je dokaz, da je Povardarje stopilo v našo narodno zvezo, v našo kulturno zajednico in da so prazne nade tistih, ki mislijo, da je zahteva po Južni Srbiji samo stvar enega plemena. Zlet je svarilo vsem, ki posegajo po tej deželi in ki bo se imeli sedaj priliko prepričati, da je zahteva po Povardarju enako krepka pri Slovencih in Hrvatih, kakor pri Srbih. Poseben pomen pa je imela ta veličastna sokolska prireditev za tamošnji narod. Ker se je moral zlet preložiti zaradi nesrečnih dogodkov v naši notranji politiki, bo naši nasprotniki dvigali glave in se nadejali, da so politični dogodki tudi v Sokolstvo zanesli razdor, kar bi pomenilo, da je država v razkroju in da se bodo skoro uresničile smele sanje naših sovražnikov. Impozantni zlet, na katerem so bile bolj ali manj številno zastopane vse slovenske, hrvatske in srbske sokolske župe, pa je učinkovito ovrgel domneve nasprotnikov naše države ter dokazal vso njih prazno neosnovanost Tisoči južnosrbskega naroda so imeli priliko videti na lastne oči, kako čvrsto živi v sokolskih vrstah misel narodnega edinstva in volja do neokrnjene celote naše države. Na vročih južnosrbskih tleh je bila ta afirmacija tem bolj potrebna v času, ko sovrag računa s težkim notranjim položajem in v času, ko so tamošnjemu ljudstvu še živo v spominu razni teroristični zločini one peščice, ki hoče iztrgati Povardarje iz naše državne zveze. Povorke in sprejemi v Skoplju, akademija in javna telovadba na Tasini česmi so južnosrbskemu ljudstvu dokazale kultur-nost silo in narodno zavest sokolskih množic, ki so prihitele z daljnjega severa, da potrdijo svojo pripravljenost, braniti to deželo proti napadom s katerekoli strani. Navdušenje, s katerim je sprejel narod sokolske borce, odobravanje, s katerim je poplačal na akademiji naše olimpijce in ljubljanske članice, in končno frenetične ovacije Sokolom na zletišču Tasina česma, vse to je dokaz, da se je tamošnjega ljudstva globoko dojmil nastop jugoslovenskega Sokolstvai, ki je s tem vršilo eminentno narodno in državno delo. S tem v zvezi je treba omeniti epski pohod na Kosovo, kjer je združeno jugoslovensko Sokolstvo ponovilo na svetih zgoH'*-vinskih tleh prisego vernosti in zvestobe domovini in narodu ter kar najsvečaneje potrdilo integralno narodno edinstvo. Temu slavnostnemu obredu so prisostvovali desettisoči drugorodnega ljudstva, ld je bilo priča, kako se vse jugoslovenske sokolske župe klanjajo manom kosovskih junakov, kako usvajajo svetlo kosovsko tradicijo kot dragoceno lastnino naroda od Triglava do Vardarja in kako vsi slovanski gostje s severa z enakim navdušenjem soprisegajo zvestobo jugoslovenski državi in narodu. Ni dvoma, da bo ta veličastna sokolska epopeja na Kosovu zapustila globoke sledove v dušah in srcih južnosrbskega naroda. Končno je skopska prireditev posebnega pomena za nas Slovence, kajti naši Sokoli so se predstavili v Južni Srbiji posebno odlično in priznanja vredno.. Naš prestiž so dvignili olimpijcd in br. Štukelj je v kratkem času postail ljubljenec občinstva, ki je pozdravljalo njega in njegove tovariše z naravnost ekstatičnim ploskanjem in vzklikanjem, kjerkoli se je pojavila vrla olimpijska vrsta. Narod vš, da so olimpijci proslavili naše ime in našo zastavo pred širnim svetom, zato jih je na domačih tleh s hvaležnostjo aklamiral kot Slovence. Ljubljanske članice so si s svojim vzornim nastopom na akademiji hipoma pridobile splošno naklonjenost in občinstvo ni štedilo s pohvalo« vrlim »zlatim« Slovenkam. Nič manj ni proslavil svoje ožje domovine Slovenec, pomorski kapstan Kovač s svojimi mornarji, ki so izvajali prekrasne proste vaje po melodiji «Iz brtaskog zagrljaja». V belih čepicah in belih hlačah z golimi zagorelimi junaškimi prsi in pleči so nudili Fovačevi dečki neprekinjen niz plastičnih, globoko občutenih gibov v lepi harmoniji z melodijo in besedilom. Ta točka je bila brez dvojna najlepša od vseh, kar jih je bilo izvedenih na Tasini česmi. Tisoči ljudstva vseh ver, plemen in narodov Južne Srbije so mestoma padali v pravi delirij navdušenja in odobravanja. Ako omenimo še. da je župa iz staroslav-nega Kranja priredila telovadno akademijo na daljnem jugu v Velesu in žela zaslužen uspeh, bo vsakomur jasno, kako odličen delež je imelo ravno slovensko Sokolstvo na skopskem zletu. Dokarirv je, da je slovensko Sokolstvo stožec in silna hrbtenica jugoslovenskega Sokolstva in ta dokaz je doprineslo pred tisoči ostalega jugoslovenske- Sokol L naznanja, da se prične v torek 18. t m. redna telovadba ženskih oddelkov. Od 6. do 7. ima telovadbo ženska deca; cd 7. do 8. ženski naraščaj; od 8. do pol 10. pa članice. Vpisovanje novih članic, -lara-ščajnic in dece se vrši neposredno pred telovadbo dotičnega oddelka. Zdravo I Od-'b o r. Premog M koks. Mi prsmog-oglje JLIMJJT Vilharjera e sa Gl. kol Kralja Petra trg 8, Miklošičeva e. 4 Tel. 2820. Dopisi ŠKOFLJICA. Rarvnatellstivo državnih feleanic prosimo, da ukrene najpotrebnejše, da bi s« osetona vlak na prosi Škoikjioa—Smariie ne ustavljali ie najdalj* po ipd do tričetrt ure trar čaikal, da mu pride na pomoč loikomotiva a Gro&upija. Ker Je na tei ipcogi strmina, se dogodii, ako Je ■vlak nabito poln potnikov, dia stroj odpove, ter se ustani sreda predora za cellih deset minut. Ni prijetno, ako mora človek v tej tesnobi taiko dolgo požirati duh premoga. Da se to v bodoče preprečii, naj se iposebno ob nedeijaih, ko Je več ljudstva, že na glavnem kolodvoru v LJubljani dodeli osetonetmu dolenjskemu vlaku boilijSi stroj, ki bo svoji nategi kos. — Dolenjski potniki. PLANINA PRI SEVNICI. Premeščen je starešina itakajšniega finančnega oddelka g. Maks Udir \z našega trga na Jesenice. G. Udar sa je « svotjfan sedemletnim biva-njem na Planini pridobil v vseih krogih splošno pritjubljeittost. Z njegovo premestitvijo izgubimo idealnega narodnega deflavca, ki « ie aktivno udejstvoval pri vseh nacionalnih dn (kulturnih prireditvah. Bil }e dober ®lasfoenšik in kot tak tudi član planinskega orkestra, dober pevec in družabnik. Nd s« strašil tudi javno pok asa ti v najkritičnejšilh časih svojih nazorov, zaradi česar so ga vsa kot iskrenega in značajnega moža spoštovali. Želimo prav a, srca njemn kakor njegovi obfteljl na novem službenem mestu mnogo sreče, RUŠE. Tukajšnje pevsko društvo priredi danes, v nedeljo, ob 16. uri na vrtu g. Josipa Mn-5e LJUBLJANA Aleksandrova cesta 7. Novo otvorjena specijalna trgovina z gramofoni in ploščami. Samoprodaja za Slovenijo: Homophon Co„ Berlin Clausophon A. G, Berlin. Naprošamo za obisk brez obveze za kupčijo. NAJSTAREJŠA KLEPARSKA DELAVNICA LJUBLJANA, TURJAŠKI TRG ŠT. 5. Telefon 3353. Stavbeni ln galanterijski klepar. Izdelovalec vse vrst kopalnih kadi in krovec lesenocementnih streh. - Vodovodni Instalater. Naprava modernih kopalnic, stranišč in drugih sanitarnih naprav s toplo in mrzlo vodo. PripoK>čam se slav. občinstvu te zavodom za vsa v mojo stroko spadajoča dela. Cene kulantne, izvršba točna in solidna. Proračuni brezplačni in natančno po nač rtih. Naročila se sprejemajo tudi na Tržaški cesti št. 24. BIESTLE-JEMM 142 DELA DECO HHEPSCO M MOČNO HOTEL „ROYAL" BEOGRAD Kralja Petra ul. 70. Telefon 55-27. Novo otvorjen hotel prvega reda v centru trgovskega kraja v mestu z vsem modernim komfortom (iift, looia in hladna voda, kopališče, vrt itd.) oriporoča se naj-topleje potnikom. Cena sobe od 50 dinarjev naprei 10.671 DIREKCIJA. Mestna občina mariborska razpisuje: 1.) Oddajo zemeljskih in betonskih del za izvršitev cestnega kanala na Samostanski ulici. 2.) Oddajo težaških, zidarskih in vseh obrtnišk'b del za napravo javnega podzemeljskega stranišča na Glavnem trgu. Pravilno kolekovane, (ponudba 100 Din, priloge 5 Din) zapečatene in na ovitku z naslovom zgradbe označene ponudbe je vložiti ločeno po zgradbah do 11. ure dne 18. septembra 1928 v vložišču mestnega magistrata. Takse in druge dajatve je vpoštevati pri enotnih cenah Za ponudbo potrebni načrti in spisi so proti plačilu nabavnih stroškov Din 20*--1- Din 30-— na razpolago pri mestnem gradbenem uradu od 8. ure dne 15. sept. 1928 Mestna občina mariborska si pridržuje pravico, oddati dela skupno ali posamezno in brez ozira na višino ponu-denih cen, isosg g ao c oddajanta po zmernih cenah ter prevzamemo vso oskrbo avtomobilov Kakor: pranje, popravila, bencin, olje itd. d. z o. z. Lfnblfana Bnnafsisa cesta št. 36 Tel. 2236. LOKOMOBILE MOTORJI M 3AREMNIKISS. Povodni oiaCHro pogoji Braca Fischer t ZAGREB. OundulUeva ul. 36 'lMMMM>MMMMMMMMM»»MM«Mt»l Volneno, belo tn pisano platno hlačevlno. delene, kambrlke, druk, srajce, kravate, žepne rute. svilene rute, nogavice, dežnike ftd. kup.te najceneje ori tvrdki ALOJZU DROFEN1K. CELJE samo Glavni tre St. 9. Vsakovrstni OSTANKI ra polovično ceno. Mi i GRAZ, Korb!ergasse Ni. 42 telefon St 23—52. Edini privatni zavod za vse operativne. interne porodniške slučaje in za ženske bolezni. Moderno ureieno. — Višinsko solnce. roenteen diatermiia — Zdravniki po lastni volji — Zmerne cene. — Prospekti na zahtevo. fanuuuuumnmmmDU jut jumonon1 Gradbena podjetja, stavbenike, zidarske mojstre in posestnike na Gorenjskem MT" opozarjamo da dobe vsako množino, malo aH na vagone, dalmatinskega (v Splitu) in prvovrstnega trboveljskega cementa ter dnug gradbeni materija! vedno pri LJUDEVITU SIRCU, KRANJ po tovarniških cenah. V zalogi ima tudi stropmo trs je, žico In žeblje. Za Gorenjsko najbližja In najhitrejša dobava. 10807-a ovost za Uubiiano. ioIB Češke tkanine za domačo vporabo Eksoortiram svoje garantirano pristno-barvne izdelke za konsumentex (kanavas, zefil - maceo, inlet, batist, flamelo, damast, brisače i. t. d.). Ko vpošljete moj naslov (zadostuje dopisnica z 1.50 Din znamko), dobite tako| iz moje tkalnice vzorčno kolekcijo g r a t i s in franko na vpogled. JAROSLAV MAREK. tkalnica, Bystre nad Metuje — Češkoslovaška. MAKULATURNEGA (Oblastveno koncesijonirana) za poklicne šoferje, za dame in gospode! Teoretičen in praktičen pouk v vožnji! Poseben tečaj za dame. Otvoritev 1. oktobra 1928. - Priglasitve in pojasnila daje šoferska šola K. CaRIGMlk, Dunajska cesta 36. Telefon 2236. 10.740 Haroorodarsko društvo UOYO SABAUDO" Redna, brza n udobna odprema v preko oceanske dežele Samo ekspresne ladje ko .CONTE ROSSO", CONTE VERDE", CON TE B1ANCAMANO" CONTE GRANDE itd Ju/na Amerika: do Bi azili je samo 11 dn do Argentinijc in Uruguaya samo 14 dni Brze in najudobnejše zveze s Severno Ame riko in Austral'jo Naročbe se takoj sprejemalo Točne in zanesljive inio.macije dajejo brezplačno: >36a Generalni zastopnik« za Jugoslavijo Sanaz & Rusko, Zagreb, Trg Kralja Tomis'ava 18. Teleton broi 2641. Brzojavi: Sabaudo, Zagreb, ter liubl ana, Dunajska c. 38, Uoyd Sabaudo. Ogromen prihranek izdatkov. Za vsakovrstno blago za moške ln ženske obleke, za razno perilo, kamgami, sukno, blago za ženske plašče, raznovrstni parhenti za obleke in perilo. SEZIJSKA RAZPRODAJA. Kamgame za moške obleke od Din 110.—, razno sukno za moške obleke od Din 40.—, za ženske plašče od Din 60.—, volneno blago za ženske obleke, dvojna širina, Din 34.—, različni kambriki od Din 10.—, vsakovrstni parhenti od Din 9.— naprej. Suknena obleka, 3.20 m blaga z vso dobro podlogo Dh^230^ 10824 Vse navedeno se dobi samo v manufaktnrnl trgovini IVAN KOS — LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 23. Ne zamudite ugodne Prilike! Oglejte si blago! PAPIRJA Za trgovce, "fpe^ * 4 Di» za mesarje, za industrijo večja množina na razpolago po ugodni ceni Naslov pove uprava »Jutra«. Čudapolna nožna kopel! i tf O Risba kaže, kako razkrajajoče učinkujejo čudežne moči nožne soli sv Roka na legla kurjih očes in na trdo kožo, kako prodro v dupline in izvlečeio trdine. BOLEČINE V NOGAH [ZGINEJO ENKRAT ZA VSELEJ. 2e leta ie nožna sol sv. Roka najbolj preizkušen in popularen dodatek za nožno kopel, čigar proizvajalci načeino odklanjajo uporabo jedkih, razjedi ii vili kislin za odpravo kuriih očes Različna sredstva zoper kurja očesa v obliki mazil obiižev. tinktur itd., ki vsebuiejo kisline, razjedajo pač zgornje dele kurjih očes. ker požgo kožo in meso, ne da bi zatrli korenine kurjih očes. Kurje oko kmalu zopet poraste, vrhu tega pa ta procedura povzroči velike bolečine Sv. Roka nožna sol ne vsebuje nobenih kislin ;n učinkuje le na narasti kurjega očesa. Poleg tega vpliva specijeina in čudežna kemična sestavina sv. Roka nožne soli drbrodejno in osvežujoče na živo, zdravo meso. ne da bi ga omehčala. Omehča le trde dele kurjega očesa, tako da se ga lahko odstrani z nožem. Sv. Roka nožna sol pa ni samo naibolj idealno sredstvo zoper kurja očesa, temveč je tudi kozmetično vsesplošno sredstvo zoper vse bolečine v nogah Kopel v nožni soli sv. Roka odpravi najhitreje otiščanec, ožuljke. tvore, poleti posebno zoperno ske-lenje nog dalje premočno potenje nog in njih vonj. Kopel v nožni soli sv. Roka odvzame vsako utrujenost nog ter jih nanovo prerodi. Ta dobrodelni učinek na noge se razširi tudi na drugo telo ter celotni človešk' organizem kot osvežujoča kopel. Cena velikega paketa 16— Din Dobi se v, vsaki lekarni. Sicer io pa naročite pri DROGERIJA GREGOR 1Č, LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 5. Sv. Roka nožna sol popravi tudi zanemarjene noge. Lutzove peči in peča )$£\f8ort£lš£" Int. GUZELJ. Liueijana YH, Jernejema cesta 5. Karnuram Voitbove male turhine in Conznvi-1>1. 3252 elektromotorji. 142 zb s!r©ae naročajte le v tvorma, kaiera edina izde>uje tc blago iz naibou-šega materi ais n proiaia najceneje. aw «awiii ifi sbMi mM Miloš* R. Puh, LiirM^na iradaška ulica 22 Telefon 251* n JGUCXJLJUGDLJl jlji Otomone • razlttntb rcoraiti po 65( iO0 U 380 Din otomanski jrogrinv»l» modroee itd -iupite najbolje prt Rnlolfn Se v »rja, trornlc« tapetni kf>es oohiStv*. U ari i in trti st 2 47 Pa avtom 2 elegantna nova avtomobila STUDEBAKER Gcilinderska ter 1 eleganten nov 6sedežen ADLER avto oddam po zelo ugodni ceni ter pod jako ugodnimi dolgcv trajnimi plačilnimi pogoji. O. Žužek. Uubliana Tavčarjeva t1 f* oisalni stroi ima ff nad z.oui .O U strojev v prometu, nedosegljiv v trpežnosti in vsled tega najcenejši LJUžSLJ&IVA svetovni sloves Selenburgowa aiica šfeir. S I. ' _2__I °'eto> . ' °K< i ' Zahirala. Sprejmite vsi, ki ste se nas spominjali ln nas tolažili ob težki, nenado« mestni izgubi našega predobrega soproga, očeta, sina, brata itd., gospoda dr. KARLA ŠAVNIKA ministrskega načelnika n. r., direktorja Poštne hranilnice, honorarnega profesorja juriciične fakultete našo globoko občuteno, presrčno zahvalo. Udano zahvalo izrekamo g., velikemu županu in njega ge. soprogi, ki nam je stala v težkih trenutkih tako ljubeznjivo ob strani, vsern predstav« nikom oblasti in uradov, Univerze, oficirskega zbora in društev, vsem dr a« gim prijateljem, ki so počastili pokojnika, ga spremili na zadnji poti v Ljub« ljani in Kranju in mu okrasili krsto s cvetjem. Iskrena, prisrčna zahvala bodi izrečena gg. delegatoma Poštne hranilnice v Beogradu in g. direktorju Poštne hranilnice v Zagrebu, p. n. uradništvu m osobm PoStne hranilnice v Ljubljani in Finančne delegacije, ki so počastili na tako prisrčen oačm svo jega sedanjega io bivlega šefa. preč. duhovščini, Sokolskemu društvu v Ljub« ljani in Kranju in pevskemu zboru Narodne čitalnice v Kr»nju u gtnijrv« žalostinke. LjubljanatKranf, dne 15. septembra 1928. 7alu?oč: ostali. tb Sinclair Gluck: »Zlati panter" « 1. poglavje. Dobil sem prijatelja. Slonel sem ob strešni ograji visoke stanovanjske hiše ln strmel preko svetlobnega morja pod seboj, nastavljaje obraz vetru, ki me je božal s vojimi rahlimi prsti. To božanje je imelo name pomirjajoč vpliv, ki sem ga prav tisto noč zelo potreboval. Zakaj bil sem na koncu dvomesečnega neprestaneoa iskanja. Nisem se upal opustiti vere, da še živi tam doli, v tej deroči reki ljudi najdražja mala sestrica, ki jo je kdaj kak človek imel na svetu. Nemara da je katera izmed drobcenih pičic, ki so spodaj hitele mimo, celo vedela, kje je bila in kaj se je bilo zgodilo z njo. Le jaz, ki bi si bil rad iztrgal srce, da jo najdem, le jaz nisem vedel ničesar. Spominjal sem se samo njene ljubkosti, njenega kipečega smeha in njene ganljive nedolžnosti. Morda je bila usoda ljubosumna na najino skupno srečo, kajti zadala nama je bila okruten udarec: iztrgala mi je sestro, pahnila Jo v Bog si ga vedi kako strašen položaj, mene pa prepustila gorju, ki mri je brez konca glodalo dušo. Bal sem se, da ne bi zblaznel, če je kmalu ne najdem. Ko sem stal zdaj na strehi, se mi je zdelo, da je minilo izza tistega jutra pred komaj dvema mesecema, ko je s smehom na obrazku priplesala v moj atelier, Že neštevilo morečih let Neka gospa Furneaujeva, ki sem jo od daleč poznal, se je bila ponudila, da jo vzame s seboj k nekim prijateljem na obed in da pojde po obedu z njo v gledališče. Margareti je bilo pravkar sedemnajst let in njena nedolžna, sloka, otroška lepota, me je spravljala pri mojih poizkusih da bi jo naslikal, malone ob pamet. O tisti družbi je bilo rečeno, da bo »nekaj posebnega, prosim!« — pa sem jo moral pustiti z doma. Prvi namig o preteči tragediji sem dobil od gospe Furneaujeve, dame, ki je bila vzela Margareto s seboj v Newyork. Ves zamaknjen v slikanje portreta, ki sem ga delal baš tedaj, se nekaj časa vobče nisem zmenil za sestrino dolgo odsotnost. Toda okoli sedmih, uro l>o tem, ko bi se bila morala vrniti, je zazvonil telefon in sigajoč glas me je vprašal Po električni žici: »Ali je Margaret že pri vas? Ali se je vrnila?* Gospa Furneaujeva je govorila kokaj zmedeno, a naposled sern vendarle izvedel podrobnosti. Nekaj po petih sta bili odšli iz gledališča in se odpeljali z vozom gospe Furneaujeve proti domu. Na Štiriintrideseti cesti pa je Margareta poprosila, naj jo počaka deset minut, da stopi v eno izmed bližnjih veleprodajalen nekaj nakupit. Gospa Furneaujeva se je ustavila z avtom pred prodajalno in Margaret je stekla vanjo. To je bilo vse! Gospa Furneaujeva je čakala skoro pol ure, nato pa, ko je videla, da hočejo že zapreti kakor vsak večer, je stopila noter, da bi pogledala, kaj je z njo. Vrnila se je brez nje. Po šoferjevi izpovedi pa Margaret tudi nI bila ostavila prodajalne; zato je šla gospa še enkrat nazaj in temeljito preiskala vso prodajalno, ki je bila malone že prazna. Toda izvedeti ni mogla ničesar — niti ne najti žive duše, ki bi bila videla otroka. Misleč, da je Margaret nemara našla kake znance in se z njimi zakramljala ali da je šla v kako drugo trgovino po tisto, kar je hotela kupiti, je gospa Furneaujeva skoro še uro čakala v svojem vozu. Med tem časom so pozaprli vse prodajalne. In mimo tega je bila Margaret obzirno dete in se iz lastnega nagiba gotovo ne bi bila tako zamudila, ne da bi prijateljici kaj povedala. Gospe Furneaujeve se je zdaj lotila resna skrb in zato je poklicala mene. Pol ure po tem sem bil pri njej v Newyorku. Prerešetala sva vse možnosti, toda našla nisva nikake opore, po kateri bi mogla sklepati, kaj se je zgodilo s sestrico. Klicala sva vse prijatelje, kar jih je imela v Newyorku, toda izvedela nisva ničesar. In tako sem sporočil podrobnosti o njenem nestanku policiji ter poslal gospo Furneaujevo, ki je bila vsa prestrašena in utrujena, domov, sam pa sem šel v hotel, da bi bil pri rokah, če bi me policija potrebovala. Tista noč bo do smrti neizbrisna v mojem spominu. Uro za uro sem se izprehajal po sobi in se ustavil vsakih deset minut pri telefonu ter klical svoje stanovanje, od koder mi je zbegana služinčad vsakikrat iznova odgovarjala, da ni novic in da se Margaret ni vrnila. Sivo jutro me je našlo še vedno oblečenega in nespočitega, kakor sem bil. Prodajalno so odpirali ob devetih in gospa Furneaujeva je ob tistem času spet prišla k meni v mesto, da bi mi pomagala. Skupaj sva prehodila trgovino ter izprašala vse uslužbence — vratarja, sprejemne dame in prodajalke — vse! Toda izvedela nisva ničesar O sestri ni bilo duha ne sluha. Tista noč in tisto jutro sta bila pričetek dveh mesecev, polnih tesnobe, ki me je mučila huje od najstrašnejših utvar vročičnega sna. Obilica poizvedb je izprva dajala mojemu duhu opravka in vzdrževala v meni upanje, da se ni zgodilo otroku nič resnega. Nato so prišle poizvedbe po bolnicah in razgovori z vsemi možnimi uradniki. Gospa Furneaujeva mi je pomagala pri iskanju in ostajala po-vse dni z menoj. A ko je čas le mineval in mineval, ne da bi bila kaj dognala, je legel name obup kakor dušeč oblak in misel, da je bila gospa Furneaujeva udeležena pri vsej stvari, me je jela navdajati z nezmiselno mržnjo do nje. To mržnjo sem skrival, kakor sem vedel in znal; toda ona je morala vendarle nekaj opaziti, zakaj Čez teden dni je opustila iskanje in jaz sem sam nadaljeval svoja prizadevanja. Dnevi so se raztegnili v tedne, a združeni napori policije, najboljših detektivskih agentur v deželi in vsakojakih drugih agentur, ki sta jih denar in odločnost vobče mogla spraviti v mojo službo, še niso obrodili niti senčice uspeha; zato pa so drugi zločini in med njimi prava epidemija nestajanja mladih deklet z ugledne družbe naposled odvrnlii občo pozornost, tako da mi ni ostalo drugega kakor zanesti se na svoje lastne moči. , Upanje nerado umre; še vedno je bilo mogoče, da se dete vrne domov ali pa kaj zvem o njej, zakaj — njenega trupla vendarle niso našli! Toda po dveh mesecih jalovega iskanja, ki sem ga skoro neprenehoma nadaljeval vse dni in vse noči, sem bil zdaj vendarle že dokaj obupai in skoro da tudi obnemogel. Pustil sem bil vse ostalo in se preselil v Newyoik. V teh osmih tednih sem videl nemalo čudnih krajev in še bolj čudnih stvari. Toda o devojki, ki sem jo iskal, ni bilo nikoder sledu.... Pod menoj se je širilo mesto, potuhnjeno kakor velika, negibno prežeča žival. Blazno sem ga sovražil zaradi tega, kar mi je bik) storilo, in ves koprnel po tem, da bi mu — čeprav s silo — iztrgal njegovo skrivnost. Doslej sem iskal slepo, brez smotra, brez načrta in brez misli na bodočnost. A zda i sem se zaklel, da bo moje življenje odsihdob posvečeno samo še iskanju; edino smrt me sme ustaviti — ali pa uspeh! S to mislijo sem se odvrnil od ograje, da bi šel dol v svojo sobo. Ko sem se okrenil, se je nekdo dotaknil mojega komolca in opazil sem Larryja, da stoji zraven mene. Ob medli svetlobi, ki ie prihajala na streho skozi odprti vzhod, sem čital na njegovem obličj« komaj prikrito sočutje. Šele nekaj tednov je bilo tega, kar sem bil vzel Larryja v svojo službo ali bolje, kar je bil on naletel name. Ob pričetku svojega iskanja sem si bil kupil lahek avtomobil in sem v njem vse noči vozaril po mestu nade.iaje se, da odkrijem vsaj senčico kakega sledu o Margareti. Eno tistih noči sem se počasi peljal po Boweryjevi aveniji. Pozno je že bilo in vsa dolga, široka cesta je bila videti zapuščena Ko pa sem prispel do nekega vogala, je zdajci planil iz stranske ulice Larry, odprl vratca mojega voza, spustil se v temi na sedež za menoj in pridušeno viknil: »Za Boga, gospod, vozite dalje. Policija mi je za petami!« Ta nesramnost mi je za trenutek zaprla sapo; nato sem vstavil največjo brzino, šinil okoli vogala in izginil zasledovalcem izpred oči, še preden sem utegnil pomisliti, da podstavljam pravici nogo. Toda njegov zaupljivi nasmeh in še nekaj drugega, česar si v tistem trenutku nisem mogel pojasniti, me je navdalo s čudno naklonjenostjo do njega in ga dvignilo zame nad množico običajnih zločincev. Zdaj, ko je bila neumnost storjena, sem zavil še okoli nekaterega vogala in spravil dobršen kos mesta med naju in zasledovalce, preden sem ustavil voz, da si natančneje ogledam »pasažirja«. Poskočil je, kakor bi me hotel prehiteti, in živahno izpregovoril: »Postojte, gospod — dajte, da si vas ogledam!« Od osuplosti mi je beseda obtičala v grlu, on pa mi je med tem strmel v obraz. Nato se je udaril po stegnu, sklonil se naprej in me prijel za roko. »Bogme, gospod,« je vzkliknil, »saj sem vedel! Vi ste moj Človek. Ne boste me predali čeladarjem. Če bi bili taki, me ne bi bili rešili! Prav za prav gre itak le za majhen vlom — to bo poslej vse drugače!« Obmoklnil je in me pogledal z odtenkom tesnobe v očeh. »Nu prav, predajte me policiji, če že mora biti. Figo se menim zanjo in kmalu se je bom otresel. A vi niste navadne sorte človek. In jaz — rad bi vam služil, gospod!« Trgovec s kurivom xa mesto Ljubljana (drva, premog, oglje itd.) se sprejme kot drug z glavnico do 100.000 Din. Pisarna, telefon, odkladalni prostori z lastnim industrijskim tirom na razpolago. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Lesni strokovnjak«. 10894 lubOl Tovarna in zaloga klavinev — prvovrstnih ;n štruriientov različnih >vrdk, kakor ludi last ih izdelkov. Poseben oddeiek za oop-avila. lJg'a ševan a in popravila za Glasben ) iMatico, kon-seratoiij in druge inš ilule izuotavl;a moja tvrdka. — Točna posti ežba in zm rne ctne — tudi na obroke Izdelovalec klavirjev R Warbinek, LJubljana, Gregorčičeva 5/1 Aparat za obliko nosa! mo. Din 95.—. zredno duhoviti ortope. iijski aparat »Zello« za obliko nosa, kateri ga* rantirano v najkrajšem času najgrši nos modeli* ra i lepo i" željeno for» -----Centifolia kosmet zavod Zagreb, Ilica 37. Zahtevajte brezplačne ilu= atrovane prospekte! Rast brade pri damah in vse nadležne dlačice aa tilnik ku pod pazduho Io aa obraze odstranite sami na najpreprostejši način t moilm preizkušenim odstranjevalcem dlak — — Kompleta1 sam« Din 60 franka ako ooSlete denar oapreL Koern laboratorij 41 W. ECKRARDT. Angsbor*. Dentschland P»««riiiinr»(>r9tr 19 S3 Korespondantko veščo slovenske stenografije in dru gib pisarniških del, eventuelno dobro začetnico sprejme takoj tovarna v okolišu Ljubljane. Ponudbe na og. odd. Jutra pod .Stenografija". 109'0 Hočete li dobiti še eno skodelico? lako šepeče dete majkl na uho, tako vprašuje vsak dan mnoga druga deca, ker je izvrsten okus eden glavnih obilež j Ovomaltine Poznano je, da je slabotna deca zelo izbirčna v jedi. Deca je izbirčna, ker je s'abotna, a slabotna je, ker je izbirčna. Dajte vaši deci v skodelici pogretega n leka 2 — 3 žličice ki jo deca smatra za slaščico, pa boste videli kako bo dete po nekoliko tedn h nairedovalo. OVOMALTINE je naravna kep;lna hrana, ki poseduje vrlo veliko hianilno vrednost, ter vnese v telo v pravilnem razmerji vse oni hranilne elemente, ki so potrebni za zdravje in dober razvoj telesa. Ovomaltine pospešuje rast ter jači telesno odpornost dece prot nev rnos im obolenja Dobiva se povsod! — Izrezlte in pošljite nam:- Revmatizem. Izjava zahvainosti Velecenjenemu gosp. dr. I. Rahle-Jevu, Beograd, Sarajevska 70. Čaist mi je, pTOSiti Vas, da bi mi poslali Vaše — izmed vseh do danes preizkušenih — najboljše zdravilo zoper revmatizem. Vaša sposobnost in trud se širi na vse strani, ker so v našem mestu trije težko trpeli na revmatizmu, a z Vašo pomočjo, vidimo danes vse tri popolnoma zdrave. Zato Vas prosim, da bi mi tako i odposlali to močno zdravilo, ker trpi moja družina težko na revmatizmu. Udano se Vam zahvaljuje Niko Črnčevič. Vir Pazar, (Črna gora), 5. oktobra 1925. Zdravilo Radio-Balsamika izdeluje, prodaja in razpošilja preti naplačiln Laboratorij Ra dio-BaUamika dr. i. Rahle-jeva. Beograd, S« rajpvska 70. Zdravilo se dobi tndi t vseh boljših lekarnah in drogerijah. 168 Bon. br. 104. P. n. ' Dr. A. WANDER d. d. Zagreb Prosim Vas, pošljite mi franko brezplačen vzorec »OVOMALTINE«. Ime in priimek:__ Poklic: _ KUPUJEM uaino vsaKo množino KOStaH-eVS^e tanlnskega fesa, smekove skorje, cele in zdrobljene. smrekove nmeljeve drogt abljene dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja po najvišjil cenah nroti akreditivnemu plačilu m <=PANC OSET Sv. Peter « Sav^msk? dolin* Najpopolnejši Stoewer Šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje lei za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to ztednost pr tvrdki Lud. Baraga, uubGinr Selenburgova ulica 6 I. Irozolatan jou> iS-letne garant iu Telefon št. 980. * Stanovanje: Kraj: _ Čudovito nizke cene Izbira velika. — DVOKOLESA nova od Dm 1000— naprej. ŠIVALNI STROJI od Din 1400.- naprej. OTROŠKI VOZIČKI od Din 240— MOTORJI prav po eeni -Pred nakupom si oglejte ealogo. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko — pri »TRIBUNA«. P B. L. Ljubljana Karlov. ska c*st8 $t » 12AI Preselite r. 108 4 Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo trgovino s kožuhovino iz Turjaškega trga, oziroma Frančiškanske ulice na Mkiošičevo cesto št 14 Priporočam veliko zalogo kožuhovine, plaščev, jopic in boe. Prevzemam plašče v moderniziranje ter vsa v to stroko spadajoča dela. — Vljudno se priporočam za obiln! poset in cenj. naročila. P. SEMKO, krznar, Ljubljana, Miklošičeva cesta 14. upite na obroke! brez posredovalca kredita direktno pri dobavitelju, ker si s tem prihranite mnogo denarja. Na primer: Oblačilnica »ILIRIJA«, Ljubljana, Mestni trg 17/1 Vam nudi: 3 m volnenega blaga V/2 m brokafne podloge kompletno za damski plašč na šestmesečne obroke za Din 440.— Na deželo pošljemo vzorce! Na zahtevo oošljemo potnika na dom! 10.C04a OBLAČILNICA »ILIRIJA« Telefon 2825 M E S T NI T R G 17/1 Telefon 282* Iz prv h hiš pariške haute couture smo na;elegantnejše MODELE za sestavo naše kolekcije dobili. V največji izbiri prinašamo kožuhe, plašče, obeke, klobuke, pletenine in predmete za nakit. Interesanten kroj. apart n makrijal in nova barva odlikujejo kakor vedno naše izdelke. Zfdnje novosti iz francoske svile, angleškega sukna in ipskih kožutov so pripravljene za Vas /.a Izdelavo v naših znanih kr jnit* delavnicah MODELNA TRGOVINA SCHWARZ HERRENGASSE 3 in 7 1 .79 strojno podjetje (jii&lian?, Slom ^093 ul. 3 Telefon 2055. izdeluje različne vrste stro-iev za lesno industrijo, trans-nisijske naprave, tovorna dvigala vseh vrst, rebraste cevi iz kovanega železa, prevzema projektiranje in opremo različnih mehaničnih na-prtiv ter izvršuje vsa v strojno stroko spadajoča dela in popravila točno, solidno in po možnosti najkitreje. ffic mm v veliki izbiri in najnižjih cenah v modnem salonu 10.905 a Srna Djukanov c, £jubljana sv. petra cesta 27 (dvorišče) osoioaoioaosoioioao sem nov modni sa on za dame. Post ež a točna in ;oliene cene. — Pri-poro am se cenj damam Terezija Stopa p, 10^97 Komenskega ul. 36/1 Mednarodni 25. septembra do 2. oktobra 1928 Svetovni velesejem, na katerem so zastopane vse države in naredi ZNIŽANA VOŽNJA za brzovlake in navadne vlake: Jugoslavija 25%, Češkoslovaška 33%, Avstrija 25%. Pojasnila hi legitimacije daje: češkoslovaški konzulat v Ljubljani, Aloma Companv, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2. Putnik. Ljubljana. Dunajska c. 1. jCcLro&la* in* tir* dopis* s4*makX> oglasov, /i- poAatu tuxs Oglasili oddLdtk JUJTRA, Ljubljana, PruUrno-vcu uLj.. Cdururu, račun, pafUn. Lrgjul/ucs, L/ubtyaMaJt n^i. TolaforL sbmUka, 1491 ' '..'»-"T.".-.; - ' •,'«.- • •i,- »i- . ' • .Ijv • 'i Jtah. oploM., !u Utišajo v posrvdoualnM, uuu>rifaLnA tiamMia. občuifUMx. utcJuz bistda. soP€U~- Ma/nuinjJrL zntstk Vin, Pristojbina za šifro-Vin, J*-. Ziniton, dopicovcuifcbuv oglas*, trgovskima, ah, mklajrui^gcL zjuzčaja. maka. be*reAa Dul v-. ffajmanjsi' zmsak Vui, ur-. VrLrlofbuia za šifro U.rt. pristojbi- ni je- upo/Loh. obenem, z ruzrx>6il0m,,scas-s4. oglasi um. prtobafr Sprtjtma'/* malih, oglasov zaprta LovLnjo- sUotihr JUTRA M, toJUJUZI dan, prvd, izidom, lisia, ob r/.ur*. Pozsuj*. spnjdi, ogUu,4,bodo-jyrU' občcfiu v nasl&dnjo rUotLku luclcu. Ta> 2492 Slik. pomočnike gobrs tat sanesljive sprejme T »talne službo Franc Ambrožli, Maribor, Graj-^ j. 29060 Trgov, vajenca b dobra U im v*»j nmdt meiian. iole, •prejme takoj ▼ veletrgovino Ivan Veselil t Ormožu. ^ 29100 Uradnik-organizator U Mflaktin aa veliko delt ta lep saslužek * fiksno plačo, »e »prejme. Upoštevajo m lamo prvovrstne B»o« s najboljšimi referencami. Ponudbe na Kreditno sadrugo v Maribora — palača pok. zavoda. 29082 Deklico tt let »taro, pridno ln polteno, ki bi pomagala pri gospodinjstvu in v pw-kajevainici kot prodajalka »prejme Franc Grobušok, Biesar ta prekajevalec v Brežicah. 29081-a Izučeno kuharico g večletnimi dobrimi sprl-fcrrall, vajeno dobro kuhati, pridno ta varčno »e ■prejme. — Ponudbe i navedbo nastopa na naslov: Kašman, trgovina — fikofja Loka, Glavni trg. 29070 Kroj. pomočnika Hofcro izurjenega »prejme takoj ▼ »talno službo Brodar, Bistrica. Tržič. — Jfttotam »e spre j me tudi pletilja. jgs » 19086 šivlIJo-natakarlco ■čem u manjšo gostilno M deželi. — Ponudbe na ©glasni oddelek »Jutra* pod iifro »Sivilja-natakarica*. 29088 Prodajalko jtfnJUn, popolnoma samostojno ta dobro izvežbano ▼ mešani stroki. sprejmem takoj kot voditeljico podružnice. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro •Samostojna dobra mor* 29093 »—---- Kuharico M »—40 let staro, ki bi spravljala vsa druga hišna dela, sprejmem takoj v trgovsko hišo na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra* pod »Dežela*. 29097 Vajenca ali vaienko s predpisano lolsko izobrazbo, sprejmem v trgovino i mešanim blagom v Ljubljani. — Ponudbe na »glasni oddelek »Jutra* pod Iifro »Oskrba pri starših*. 29101 Dekle v starosti 80—30 M, polteno, idravo bi snažno, velčo kuhe melčaneke hra-D«, pridno pri delu, sprejmem takoj v boljšo hišo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 29117 t- Službo natakarice bprejme pridna ta prijazna gospodična, kavcije zmožna, vajena vseh hišnih opravil, ki bi pomagala event. tudi v kuhinji. Našlo* pove oglasni oddelek •Jutra.. 29098 Skladiščnika (Hsitemeister) ta lesno skladišče, zmožnega nem-Ikega ta srbskega jezika v govoru hi pisavi ter deloma tudi madžarskega, sprejmem s 1. novembrom t 1. Ponudbe v nemškem jeziku ■ navedbo plače na tvrdko Hetnrich Hermanu, Torža. 29096 Učenca tprvjmem v trgovino me-lanega blag«. Z meščansko lolo Imajo prednost — J. Laurift, Vransko pri Celju. 29197 Pošteno dekle hnatno, >dravo ta pridno M delo, sprejmem v boljšo kito za pospravljanje finih sob ta k 2 otrokoma. Starost 15—17 let. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 29117 r Avtomehanflc fcamostoje« ter popolnoma bučen, i večletno prakso tudi aa motociklih, dobi mesto. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro •Vseten in reseo». 29190 ' Vajenca Ii MJBe ta poitene »e, sa slatartko obrt •prejme K. DeliS, zlatar v Ljubljani, Vidovdanska e. M. «. 28216 > ' Zastopnike H frnmotoos In ploKe •prejmemo pod obodnimi poboji. Ponudbe pod Iifro •IsvTsteo taclnieb na ogl (tMtUk »Jutra*. 88198 Za lahke posle iBTsJmem mlaJSega name-4Moea. — Prednost imajo •pretili reklamni risarji — Ponudbe ■ navedbo dosedanjega taposlenja in starosti na oglasni oddelek •Jutra* pod »Spretnost*. $9163 Učenko I Učenko polteuA »tariev sprejetem ■ sprejmem v modni dsaneki v salonsko trgovino. Na- ' slov pove oglasni oddelek »Jutra*. 29085 salon. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29185 Kuharico popolnoma samoetojso — iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro ! oelas oddelek »Jutra* pod »Dobra plača*. 291401 »Vezalka*. 28552 Dobro vezalko sprejmem v stalno službo, proti dobri plači, v cvetličarno. Pismene ponudbe na Mizar, vajenca * vso oskrbo takoj sprejme Ivan Goljar, mizar — Podgora 8 — St. Vid nad Ljubljano. 29174 Slaščičarskega pomočnika samostojnega delavca sprejmem takoj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 29045 Dobro službo dobi tisti, kj nudi kavcijo do 50 000 Din Ponudbe s curiculum vitae pod šifro »Eksistenca* na oglasni od delek »Jutra*. 29040 Fotograf, učenca s primemo šolsko izobrazbo, od 14—15 let starega, s hrano in stanovanjem v hiši (drugo po dogovoru) sprejme foto-atelje Weiss, Polzela y Sa.v. dolini. 29032 2 kamnolomca dobro izurjena, sprejmem takoj. Pismene ponudil« na naslov: Jožef L e s j a k. kamnoseštvo. Novo me«to 29U31 Kontorlstjnjk) popolnoma samostojno — zmožno nemškega in slov jezika, sprejmem z oskrbo v hiši. Plsča po dogovoru Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 289G0 Učenca za melanc trgovino ta dobre hiše, pridnega in vestnega fanta, ki bi bil dober računar. sprejme Adolf Starki, hotelir in trgovec na Bledu. 28956 Modlstko dobro izvežbauo. sprejmem takoj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro cModistka*. 28943 Pletiljo izurjeno za nogavice St. 12 iščem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28942 Pletilje * lastnim strojem tn učenke sprejmem takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jntra* 28941 Pisarniško moč prvovrstno, pogojno i zna-nji*m slovenskega ali srbo hrvatskega in nemškega jezika v pisavi in govoru knjigovodstva in kore»i>on dence, iščemo. Ponu'fKe z zahtevo plače na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Lesna industrija*. 28940 Učenko kt tma veselje do trgovine, boljših staršev, staro najmanj 14 let, ki je dovršila dvorazredno meščan šolo T dobrim u«pehoin. »prej mem v trgovino s koloni jalrim blagom v me*tu na (roreniskem. s hrano in stanovanjem v hiši. — Po nudbe na oglasni oddelek t Jutra* pod šifro »Ve-eli« do tTgovine*. 28927 Resno zastopnico zanesljivo, sprejme Slava Gril. Ljubljana, Rimska c št. 2. 28928 Zastopnfke(ce) sprejmemo proti fiksni plači in proviziji za prodajo lukrativnih predmetov, na 1 Voletno odplačilo Mesečni zaslužek 5—6000 Din. — Zumbulovii, Ljubljana — Aleksandrova cesta. 29181 Pletilja dobra ta izurjena v vseh delih, dobi takoj delo — istotako tudi šivilja za Rvanje pletenin. Belo štev. 41, pošta Moste pri Ljubljani. 28998 Mesar, pomočnika sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29159 Zastopniki (ce) 8 prodajo preizkušenih sredstev ta pokončavanje kovrstnib mrče* na privat ne »tranke. »amoret« tre-notno {•» višku »ezi.iel tudi v resnic! do 200 Din in več dnevno zaslužiti 8amo resn' reflektanti k< Imajo volji-za vstrajno delo in razpo lagajo t malo kavcijo na se lavijo na naslov: V Kovač. Sv. Patra našit 17 147 Žagarja k polnojarmeniku, ■ večletno pakso, po možnosti neoženjenega, sprejmem v stalno služ'>o. Ponudbe na oelas oddelek »Jutra* pod .Gaterist*. 28846 Lokal, zastopnika za Ljubljano ta okolico iščemo Oglasit) se je oseb no (Iniverzal. Ljubljan« — Krekov trg 10. 28595 Natakarico srednje starosti, pošteno tn prijetne zunanjosti, sprejmem na deželo Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šilro »Na odstotke* 28907 Gospodinjo starejšo, popolnoma samostojno, dobro kuharico sprejme večja trg. hiša na deželi. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Dolgoletna spričevala*. 28908 Mlajšega mlinarja za kmečki mlin sprejmem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Zanesljiv in pošten*. 28909 Trg. učenca močnega, marljivega Is poštenega, s primerno šolsko izobrazbo siprejmem v večjo trgovino na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj 20* 28910 Frizerka dobra ondulerka dobi takoi stalno me-st-o. Plača po dogovoru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 28976 Jelonošo z dobrimi »pričevali takoj sprejmem v večjo hotelsko restavracijo Pismeaie ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Jelonoša* 28880 Mesarskega vajenca poštenih staršev, sprejmem takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28879 Prodajalca dobro izurjenega v špecerijski stroki le prvovrstno moč sprpjme Ant. Stacul. Ljubljana. 28875 Učenko za strojno pletenje sprejmem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28861 Gospodično zmožno nemške korespondence ln italijanske ali francoske konverzacije — resno, išče za San Remo cvetličarna Viktor Bait 28841 Igralec na klavir dobi takoj službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Spreten*. 28988 Sodarfl doMJo stalno službo. JavKi se pri »Alko», Ljubljana. £8900 Iščemo potnike verzirane v manufakturnl stroki proti dobremu ca-služku Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28987 S ~t % * I • Je, 'V iTrflfr d »4 Mesto postrežnlce želim za popoldanske ure. Naslov v oglasnun oddelku »Jutra*. 29136 Pletilja dobi delo na dom sa stroj 60/8. — Kodeljevo št. 246. 29179 Kdor želi postransko za služiti por sto dinarjev na d a n (ne s srečkami), naj se čimprej javi na naslov: Jos. V&rd-jan, Ljubljaina, Re6ljeva o. št. 80/UI. 29171 Pletilje dobe delo telovnikov na dem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28860 Postrežnlca išče dela. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Postrežnica 200*. 29111 Učenke(ce) sprejmem za nemščino ta francoščino. — Dopise pod »Učiteljica* na ogla&m oddelek »Jutra*. 29066 Dajem pouk perfektne italijanščine, kakor tudi instrukcije it vseh predmetov meščanskošolskim učencem Ponudbe oa ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Italijanščina*. 29105 Nemščino poučuje v popoldanskih urah učitelj t nemško maturo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Domač učitelj*. 29103 Francoščino poučuje po lahko uspeln< metodi, s pravilno izgovorjavo, v franc. Švici izobražena dama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 29137 Klavir poučujem po uspešnih metodaa v diši Ekart. 1 nad str. — ta Bežigradom in tudi na domu. 26749 Nemščino In francoščino poučujem po najboljši metodi. Stari trg 3/1L desno 29001 Nemško konvertacijo in pouk nudi izobražena dama po 10 Din oa uro Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28578 Francoščino poučujem posameznike ali manjše skupine Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 29044 Perfektno kuharico in kuhintsko deklo sprejmem Pogoj to daljša dobra spričevala in znanje nemškega, ozir hrvatskega jezika. Mesečna plača za kuharico 500 in za deklo 300 Din; vsakega pol leta obleka in par čevljev — Ponudbe na naslov Marija Zwiiling, grad Zdenčina pri Zagrebu. 28962 Pomož. prodajalko za čas od 1. oktobra 1928 do 1. februarja 1929 sprejmem t hrano in stanovanjem v hiši. One z dežele imajo prednost Ponudbe na poštni predal 51, Ljubljana. 29182 Prodajalko prijetne zunanjosti, ki Je že bila taposlena v trgovini gotove ženske kon fekcije. iščem Nastopiti ■jo mogočnosti takoj Ponudbe na naslov- F J Roset. Olcron trgovina gotove damske konfekcije. Zagreb, Gunduličeva 8 Trs?, sluga trezen, pošten, priden ln pripraven za vsa dela, dobi me-to Predstaviti se je osebno Naslov pove oelas. oddelek »Jutra*. 29020 Kroj. pomočnika dobro izvežbanega za veliko in malo delo, za dame in gospode, sprejme takoj Joža Gaberšek, Megojnice. Griže pri Celju. 28849 2 čevljar, pomočnika dobro izurjena za zbita dela, sprejme Jakob Pavlin, Križe na Gorenjskem. Hrana in stanovanje v hiši 28963 Šivilja sprejme mlajšo moč, ki J« urna v izdelovanju damske konfekcije. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 29114 Več dobrih rfdarjev sprejmem za daljši čas, za delo v Ljubljani. Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29162 Več pečarsklH pomočnikov sprejme Ivan Za.plotnfk. pečarski mniste,r, Radovljica št. 8. (Zidarji izključeni) 28854 Gorazdov tečaj (preje Gžlrtnerjev) se znova otvori koncem septembra 1928. Stenografija in strojepisni pouk se vrši po najnovejši metodi — Zmeren honorar Priglasi v torek, dne 18 septembra med 8 in 12 uro osebno v Ciril Metodovi ulici 19/1 (poleg cerkve sv. Jožefa) 29030 Pouk živih Jezikov angleščine, francoščine. Italijanščine, nemščine, srbohrvaščine — v manjših skupinah m ta posamezni ke. po Berlitzovi metodi Posebne skupine z« otroke in dijuke Pojasnila in vpisovanje v Beethovnovi al št 7, pritličje — od 6 do pol 7. ure. S. Jeras. prof 28949 Diplom, učiteljica poučuje nemščino, francoščino, angleščino ter prevzame tudi korespondenco. Selenburgova ulica It 4/1. Modni salon dainskeiga krojaštva sprejme takoj dekleta (šivilje) z dežele v izpopolnitev šivanja Stanovanje in hrana v hiši proti plačilu — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Izpopolnitev*. 29155 Inštrukcije vsakovrstne prevzamem 70 5 Din na uro. Naslov v univerzitetni kvesturi 29176 Tolmača ki zna hrvatsko, slovensko, francosko in nemško, sprejmem. Pismene ponudbe na osrla-sni oddelek »Jutra* pod šifro »Tolmač*. 29196 Diplom, učiteljica poučuje v eentru mesta laščino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29187 Ritmiko poučujem. Pisma interesentov na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Telesna kultura*. 29125 f Shtifo Dekle staro 27 let, polteno ta pridno, ilče mesto gospodinje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29058 Upokojenec trese« in zanesljiv, veSč ekonomskega kakor pisarniškega dela, z večletno prakso pri veleposestniškem podjetju, želi nadzo-rovalne službe pri eličnem ali manjšem podjetju, pri prostem stanovanju, nizki plači ali naturaiijah. Po potrebi založi tudi kavcijo Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod šifro »Zanesljiva moč* 29061 60.000 Din dam boljšemu podjetju, ki mi nudi pisarniško službo Ponudbe na oglas, oddelek ♦Jutra* pod »Varno 078* 29078 Klnooperater samostojen, perfekten reklamni slikar, z večletno prakso. Išče primerne službe. — Naslov na Tourist Office, Bled. 29076 Trg. pomočnik manufaktnrne stroke, dosedaj zaposlen v boljših trgovinah, želi premeniti službo — najraje v mešano trgovino v mestu ali na deželi Cenjene dopise na podružnico »Jutra* v Celju pod značko »Zanesljiva meč*. 29087 Žagovodla ve»5 v manipulaciji vseh vrst lesa, izvežban v eks-ploatiranju gozdov, dober računar. absolviran ekonom, t daljšo prakso, želi premeniti dosedanje mesto. Ponudbe z navedbo p'ače in čas nastopa je poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod »Trezen in zanesliiv* 29146 Prodajalka izurjena v mešani stroki, želi premeniti mesto. Položi tudi kavcijo 10.000 Din. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Marljiva in poštena*. 29145 Službo sluge ali kaj sličnega iščem Vajen sem vseh gospodarskih del. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 29054 Učenka stara 14 let, boljših staršev z dovoljno šolsko izobrazbo, prosi nameščunja v trgovini, z vso oskrbo Cenjene ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra* po 1 «V. L.» 29139 Prodajalka galanterij, špecerijske, steklarske in papirne stroke, želi službo v kakšni trgovini Obvlada dobro slovenščino in nemščino. _ Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Marljiva in poštena*. 29194 Samostoi. trgovec v Ljubljani, prevzame kakršnokoli zastopstvo za Slovenijo, proti proviziji. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Podjeten trgovec*. 29180 Krojaški pomočnik mlajši, išče mesta v boljši delavnici Za začetek gre tudi za manjšo plačo Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 29195 Absolventka trg. tečaja Legat v Mariboru, stara 16 let, perfekt-na strojepiska, z znanjem nemščine in stenosrafije. želi vstopiti v trgovinsko ali uradno pisarno — začetkoma samo proti hrani in stanovanjn Cenjene ponudbe na naslov: I Her-naus. učitelj v Podsredi, srez Šmarje. 28915 Lovski paznik (logar) išče mesta za takoj Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Lovec* 29057 Učenka ki ima že nekaj učne dobe, se Zeli Izučiti pri konoeei-jonlrani šivilji Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 28526 Mesto blagajnlčarke iščem sa jrojo nečakinjo, ki je stara 20 let, absolventka trg. tečaja, t enoletno prakso blagajnlčarke Kdor JI preskrbi službo dobi 1000 Din nagrade. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod iifro »Teta* 29183 Kroi. pomočn'k pošten in soliden ter izurjen, išče stalnega dela Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29186 Kmečko dekle šivilja, teli priti k bolj« manjši rodbini 8 mesecev brezplačno, da bi »e priučila meščanske kuhe ta pomagala pri vseh hišnih delih ter v prostih urah lahko šivala. Sla bi najraje v Kranj ali kak drug prijazen kraj na Gorenjskem, ali ▼ Ljubljano. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kmečko dekle 20*. 29013 1000 Din doM tleti, ki preskrbi Inteligentnemu gospodu službo skladiščnika, nadzorovalca ali »lično. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Nagrada*. 28642 Učenec Išče mesto * hrano ta stanovanjem v trgovini z mešanim blagom na deželi. — Ponudbe na naslov: Hinko Sax, Maribor. 28635 Trg. pomočnik manufakturist, mlajša moč. dober prodajalec. « triletno prakso, želi službo v mestu ali na deželi Cenj ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Drber prodajalec*. 28745 Prodajalka poštena ln dobro izurjena v manufakturi želi premeniti sedanje mesto. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Prodajalka dobra moč*. 28632 Koncipijent z enoletno sodno prakso ter nekaj odvetniške prak se, želi premeniti mesto s 1. oktobrom 1928. Cenj ponudbe z navedbo plače pod »Koncipijent 27* na oglasni oddelek »Jutra*. 28756 Kot sobarica v kakem hotelu želi name-ščenja inteligentna gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Sobarica 100*. 29011 Strojepiska dobro izvežbana. prevzame v popoldanskih urah prepisovanje na stroj, oziroma pisanje na diktat ln sicer v kaki pisarni ali pa tudi na svoj dom. ker ima na razpolago svoj »troj. — Prevzame tudi stalno po-fioldansko službo Ponndbe n* oglasni oddelek »Jutra* f>od »Izurjena 10*. 28871 Knjigovodja bilancist, dober organizator, išče službo za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Knjigovodja 1885*. 28977 Delavka išče zaposlenja v kaikl tovarni ali drugod. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jatra* pod »Delavka 500* 29112 Absolvent trg. šole S 30.000 Din kavcije, išče mesta ali soudeležbe kot družabnik pri kakem prod-jetju Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Sodelovanje 44*. 29120 Mesto praktikan-tinje v pisarni želi absolventlnja trgovskega tečaja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* ood šiiro »Praktikantinja* v 29134 Kuharica prvovrstna moč išče samostojno vodstvo kuhinje — na svoj lastni račun — v večjem tovarniškem podjetju. ali prevzame kantino. Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod šifro »Samostojna kuharica*. 28833 Uradnik perfekten v slovenski ta nemški korespondenci, strojepisju in stenografiji, absolvent trg akademije, 4 in polletno prakso, šoferskim izpitom, vešč vseh pisarniških del, išče mesto uradnika ali potnika. Ponudbe pod »Takoj ali slej* na podružnico »Jutra* v Mariboru. 28832 Pletilja pridna in poštena, Išče službo, po mogočnosti v sredini mesta. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Poštena 311* 28780 Deklica z malo maturo, revnih staršev, zelo pošten«, išče primerne službe. Gre se tudi učit v trgovino. Dopise Da podružnico »Jutra* v Celju pod šifro »16 let*. 28848 Učenca sprejmem v trgovino s steklom, porcelanom in barvami Izuči se tudi steklarske obrti Hrana hi stanovanje v hiši. — Prednost imajo sinovi železničarjev — Ponudbe na naslov: M Polak, Ormoi. 28743 Trgovec Izurjen slovenski ta nemški korespondent, knjigovodja, išče primerne službe v pisarni ali skladišča. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Schenker* 28784 Za maierja gre zanesljiva šestčlanska obitelj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28836 Trboveljski premog lepa ta tuba bukova drva ter vrhniško opeko vtake vrste prodaja Jakob Goli Trnovska ulica 1. NaročiU se sprejemajo tudi n» Tr novskem pristanu it 22. 27711 Inventurna prodaja vozičkov Velja partija otrolkik vozičkov raznih modelov je po jako nizki ceni naprodaj. Tovarna dvokole* in otroških vozičkov »Tribuna* F. B. L., Ljubljana. Karlovska cesta štev 4. 29142 Modele za Izdelovanje cementnih cevi: 10, 15, 20, 25, 40 in 50 cm v premeru in 2 »troja za izdelavo cement, strešnikov ugodno prodam. — Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Modeli*. 29099 Kolo «Puch» skoraj novo, kakor tudi fotoaparat Istotako skoraj nov. kompleten, znamke Ica. 9 X 12 »roda Petrovič. Sv. Petra cesta 44. 2S041 Žimo morsko travo, posteljne vzmeti ta vložke nudi najceneje Fr Stupica, želez-nina. Ljubljana, Gospo-vet-ska cesta L 29064 Vinski sodi v velikosti 1000—1800 Btr. naprodaj pri Hugo Deti tschegg, Slov. Konjice. 28421 Izboren foto-aparat anglešk) — za potnike, ki deluje brezhibno, 13 * 18. t objektivom in vsemi pri-padki proda F. Srh.. Maribor, Krekova itev. 14'Hl 28436 Vrvarske Izdelke najboljše kvalitete kupit-najceneje » največji vrvar nI » Jugoslaviji,- Tovarn« motvoza in vrvarna, d. d. Grosuplje ori Ljubljani — Komisijska saloga- Frane Palme. Ljubljana. Go*po-svetska eesta 7 — Oelje: Cankarjeva 7 In Maribor. Koroška 8. 201 Drva bukove In hrastove odpailke od parketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. Scagnetti v Ljubljani — za gorenjskim ko-lcdvoroim. 36 čehano perje razpošiljam po povtetju (najmanj 5 kg po Din 38 kg izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L Brozovič. Zagreb. Ilira 82, kemična čistilnica perja. 183 Invulner edino zanesljivo sredstvo '.oper defekt« pri pnevmatiki, dobite pri H K«nda. Ljubljana, Mestni trg 17 28764 Grosistl prodaje »Mačka v vreči*, pošljite ponudbe. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Kupim na debelo*. 29079 Radioaparat štiricevni, izbomega spre-jima, kompleten in kopalno banjo prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 29121 Rabljene sode in »od za 10 polovnjakov proda S u 11 z e r, Maribor. Vojašniška ulica 7. 28804 P*s?ln? stroj znamk« »Courier* — mnlo rabljen, v ze-lc dobrem stanju prodamo Cena po dogovoru Na?lov v or^a*. oddelku »Jutra*. 29073 Pisalni stroj ročni, knpim. Ponudbe na oslini oddelek »Jutra« ood »I. M.» 29154 Wanderer auto P 8 6/15. tipe V, pol-tovoren. davka prost, brez hiben. pripraven za potni-ka ect., po«*ni proda ali zamenja ta motorno kolo s prikolico F. Aparnik — Kamnik. 29019 Tovorni avto malo rabljen, 8—StonsVi, kupim. Ponudbe samo takih, le v popolnoma dobrem stanju in 1 polno-gumi kolesi ter navedbo najnižja cene »e prosi na tvrdko A. Kašman. trgovina z žeieznino, Skcfia Loka, Gorenjsko. 29071 » Avto ^tonski, v dobrem stanju prodam zaradi opustitve tr. govine. Naslov v oclas. oddelka »Jutra*. 29166 Steyr typa XII ekoro nov, voden samo 3000 km, po zelo ugodni ceni naprodaj. Kupim pa »Fiat* 501 - 503, t balon pnevamatiko, dobro ohranjen. Autozavodi E. Rosa. Ljubljana, Poljanska 69. 29169 Avto «OpeI» model 1938, vožen 600 km. prodam Naslov v oglas, oddeiku »Jutra*. 28117 F. N. mot. kolesa &50 ecm av. Din 18.200, 500 ecm ohv. Din 19.200, na obroke pc dogovoru nudi zastopstvo H. Kenda, Ljubljana, Mestni trg 17. 29028 Majhen avto za potnike, davk* prost. M porabi na 100 km 8—4 1 bencina, poceni orodam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 28671 RabMem avtomobil' In motoclkll Največja izbira Osebni avtomobil 2. 8. 4 in 6-uedežni ter tovorni vseh jakosti znanih znamk, nadalje več motoeiklov Harlev Davidson. Ariel. BSA, Rud?« Whit worth, vseh modelov, * tn brez prikolic. Humber Puch in Premier, po telo ugodni ceni — Na ogled pri tvrdki 0 Žužek. Ljubljana. Tavčarjeva 11 Prevzame tudi v komisijsko prodajo rabljen« avtomobile in mo-torikl« — »amo v brezhib nem stanju. 9993 Damsko kolo dobro ohranjeno, po selo ugedni ceni naprodaj na Sv. Petra cesti štev. 54. 29022 Kolo znamke »Torpedo*, skoraj novo, t električno svetilj- ko prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 28776 Žepno uro lepo, Btarinsko, primerno z« narodno nošo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29009 Srebrne krone zlatnike in različno zlato kupuje F. Čuden, Prešernova ulica 1. 209 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe — iuvefir Ljubljana, Wolfova ulica 3 38 Spalnice iz trdega 1-es-a, prodam po zelo ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 29141 Pult za pisarno ali trgovino — 3 m dolg, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra*. 29173 VVertheim blagajno majhno, stoječo, kupim. Ponulbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Blagajna*. 29150 Lepo novo spalnico za 2400 Din in kuhinjo za 1100 Din te' posamezne dele proda Vidmar, Zgornja Šiška 2. 29167 2 postelji iz trdega lesa, z vzmetnimi modroci, radi selitve naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 29168 Sr»aln'co in iedMnico proda Fran Goljar, Dravlje (Št. Vid nad Ljubljano). 29143 2 lončeni peči dobro ohranjeni, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28865 Veliko ogledalo srtoječe, pripravno za Šiviljo, prodam. Poizve se med 11 in 12. uro v Gosposki ulici štev. 10/n 28953 Jedilnico Srno, masivno, hrastovo, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe « ceno na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Jedilnica*. 28964 Krtačo 7, ročajem ta likanje parketov prodam na Bleiweisovi cesti št. 16/n, desno. 29127 rr^mrm Oficirske škornje št 43, nove. lakaste. prodam po zelo nizki ceni. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Višji uradnik*. 29089 Ko/uhast plašč (Pelzmaotel) skoraj nov, prodam po skrajno nizki ceni Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29036 Otroško krstno opremo ta lepo pregrinjalo aa otroški votifck, vb« popolnoma novo. po nizki ceni prodam. Naslov v ogl oddelku »Jutra*. 28992 Stare moške obleke in drugo kupujem ter plačam najbolje Dopisnica zadostuje, da pridem na dom — A Drame. Ljubljana. Gallusovo nabrežje štev 29 29153 Zimske suknje in več moške oblek«, skoraj nove. poceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28577 Športniki Rabljen Ansaldo - Spori, v dobTem rtanju, poceni naprodaj. Na ogled pri American Motors Ltd., Dunajska cesta 9. 29133 mwmwm Znamke stare proniara posamezno aH e«lo serijo. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 29172 Veliko zbirko znamk in vež tisoč dvojnikov ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 2S966 Jabolčnlka it teta 1927, večjo kolfStao prema VUustelinstvo Mokrice, Jesenice, Dolenjsko. 29065 Jabolk trelenfh kupim vsako množino. Ponudbe na podružnico »Jutra v Mariboru pod »Izvoz jabolk*. 28419 Gobe suHen«, prima blago, kupim. Povz,orčene oferte na naslov: E. V ajda, Čakovec 29095 Ljutomerška vina najboljša, kakor tudi 1I1-vo^ko proda po selo nizfa ceni upravitelj Anton Siik, Gornja Radgona. 172 Sladko seno kupi ln prosi ponudbe Josip Lah, trgovec v Oe'u-ševcih pri Ptuju. 28855 Deteljnlh plev (prahu) 1000 mernikov proda Ivan Teršan, Sv. Vai-burga, pošta Smlednik. 28896 Nihalno žago (Pendelsage) v dobrem stanju kupim. Oferte t navedbo mer in sikico poslati na naslov: Kari Kovač, Stari trg pri Rakeku. 29063 Stružnico (Drehbank) kompletno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stružnica*. 29177 Vinsko sesalko kompletno, kupim. Naslov poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Kupim*. 29178 Skobelnik v dobrem stanju, kupim. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 28»» Stare žime kupim večjo množino. Ponudbe t navedbo cene na naslov: Janko Cerne. sedlar, Ig 32. 28902 Posestvo oddaljeno K »re od tam* oerkve, osnovne ta m»-ičanske iole, ki obaega S hiši, hlev s kozolcem, I težka vola, kravo ic juni-co, 10 juter zaraščenega gotda, 10 Juter njiv ia travnikov, vse Okrog hiše, med gospodarskim orodjem tudi mlatilnica, čistilnik in slamore-roica, 2 voza, brana, plug ta več drugih stvari, prodam za 125.000 Din. Helena Dremel, 8 v. Tomaž, pošta Vojnik pri Celju. 29090 Reailtetna pisarna v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26 proda veliko trL nadstropno hišo s 12 stanovanji po 3 »obe. kopalnice, velikim lokalom t 9 izložbami, na najlepšem kraju centra Ljubljane; — večje gostilne, trg. hiše, vile, hiše, v Ljubljani, Mariboru, Celju, na deželi, mo.ie.rno žago • poeSopjem, kakor vile na Bledu, posestva na Kranjskem in Štajerskem. " 29188 Kmetsko hišo 1 gospodarskim poaiopfet* in velikim, akoraj norim, obokanim hlevom, oddal Jono pol ure od Ljubljan«, pripravno sa vsako obrt alj industrijo, prodam ta proste roke. Poleg navedo-nih rtavb s« lahko odda tudi 2 orala semlje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Kme-tiška hiša*. 28110 Stanovanjska Bila s 8 stanovanji, električno razsvetljavo, vrt ta vodnjak, naprodaj sa BS.000 Din v Tetnu. — Pojasnila daje A. Kose«, Maribor, Državna eesta Si — vo«ai Tržaške ceste, 88614 Novozldano vilo rentabilno, v Ljubljani aH okolici kupim v oeni do 350.000 Din 8tanovanja rabim. Ponudbe prosim na osrlasnl oddelek »Jutra* pod »Švicar*. 29027 Kmečko posestvo 10—S5 oralov, z dobrimi stavbami, knpim na Gorenjskem. med Ljubljano, Kamnikom, Kranjem in Škofjo Loko Ponudb« s opisom na oglasni oddelek »Jutra* pod »Gorenjsko posestvo*. 2902® •_ Stavbne parcele prodam polovico Naslov T oglasnem oddelku »Jutra*. 28570 lit" Družaibnika z 200.000 Din kapitala iščem za rentabilno tridelno obrt papirne industrije, z ali brez sodelovanja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Tridelnost 1886*. 29067 Reailtetna pisarna Ljubljana Miklošičeva cesta Itev. # proda: VILO, enonadatropoo, B+-voiiaan«, komlortfco, C »ob, 2 kuniaji, 1000 k> vrta, Bežigrad, 250.000 Dia; VILO, novopreurejeno, B sob, pritikline, velik vrt, 10 minut od pošte, Dia 190.0U0; HišU, risokopritlifino, prenovljeno, 4 sobe, priti« kline, velika delavnica, 800 ms vrta, Zg. Šiška, Din 78.000; H1SO, pritlično, B stanovanj 500 m> vrta, Sp. fiišia, 90.000 Din; HIŽO, nov o zidano, 8 stanovanj, prostorno dv<^ rišče, pri sv. Jakobu -a 150.000 Din; HIŠO, vili gli&no, vtaofc* pritlično, 5 eob, 2 kuhinji, velik vrt, Stožico, 145.000 Din; KMEČKO PuSESTVO — I oralov, hiša, gospodar, ska poslopja. 1 uro od Ljubljane, 80.000 Din; HISO, novozidano, 2 obrt. na lokala, 3 stanovanja, velik vrt, bliža Dunajske ceste. 825.000 Din. Cisti donos ca. 50.000 Din; Poleg tega večje število hiš, vil v Ljubljani, gostilne. trgovine, na do-želi, kmečka posestva, stavbišča v raznih izm«-rah po najugodnejših conah v Ljubljani in predmestjih itd. 29164 2.500 Din posojila iščem proti prvovrstni garanciji in visokim obrestim Naslov v Oglasnem oddelku »Jutra*. 29152 Hiša z vrtom tik Maribora proti ugodnemu izplačilu vredno naprodaj. Maribor-Krčevina 184 (nad tremi ribniki). 29059 V Klosterneuburgu pri Dunaju zamenjam eno-nadstropno, ieststanovanj-sko hišo z velikim vrtom za enake kje v Sloveniji, najraje v Ljubljani ali bližnji okolici. Informacije daje J Budnar, Ljubljana VII. Lepodvorska ul 28/11 ali pa Tgnac Pazelt na Dunaju XXI, Leopoldauerstr. it. 1L 29084 Realitetna pisarna Ljubljana Miklošičeva cesta 4 odda sledeča stanovanja« IK1SOBNO, s kuhmjo ta pritiJdinami, 10 minut od centra, takoj razpoložljivo, 1000 Din; ŠTIRI SOBNO, pritikline pri dolenjskem kolodvoru, ca 1. oktober, 1000 Din; ENubOBNO, kuhinja, elektrika. Moste, za oktober, 300 Din; PETSOBNO, komfortno velik vrt, cela vila, blizu Tabora, za november n Din 1700; DVOSOBNO, kabinet, pri. tiklin-e, 8p. Šiška, sa takoj. Din 700; ENOSOBNO, kabinet, hmt hinja, ta 1. november, začetkom Bežigrada, Dia 800" DVOSOBNO, kuhinj*, to-rasa, pritikline. Dunajska cesta, za 1. oktober -i 1000 Din; TRISOBNO, komfortno -t Bežigrad, za 1. nov. —t 1200 Dta; Poleg tega več drugih vel-jih ta manjših stanovanj, obrtnih in trg. lokalov, mesečnih sob itd. pol ugodnih cenah. 29164 •JUTRO* St. 218 15 NecMJa, 16. IX. 192&. Enonadstropno hišo ■ tak«] prostim stanovanjem, t večjem trga na Dolenjskem, kjer je »od-nija, dekanat in d r s g i maajfii uradi, veSja trgovina i lesom, velika žaga na atatol rodi, lepo gospodar-ako poslopje, hlervt kleti, pod Itd., posebno pripravno za obrtnika, sodaviCarja ali klobučarja. takoj prodam ca 60.000 Din Potrebno le 25.000 Din Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*. Lepo posestvo MflUSno, ležeče na lepem prostoru brez prahu, pol ure od Glavnega trga, Miru avtobusne poeta je, z rili podobno hiSo, s »ado-iKVTiikom, vrtom hi vinski m naeadom ter i lastnim studencem-vrelcem — jako pripravno za gojenje perutnine, čebel ln postrvi, ali pa tudi za ureditev zdravil ilča t mnJo rodo. Je na-prodaj. Ponudi* na podruiniro «.Tntra» v Ma-rflvjrn pod Šifro »Idilično po«e«tvo». 28834 Parcelo KMH m*, prodam -v B1SH. Pcjaenfl* dsri* g. PlevelJ, Rti (HSka, Manrerjeva ril. tt. 19. 2599« Stavbni prostor 'okrog 12.000 m*, na naf-J«piH točki pri nWu, voda in elektrika v bližini, pripraven z a kako induetrii-«ko poelonj«. kakor tudi posamezne stan hi«e, več man(?!b in večjih posestev, posameznih hi? in frostilno prodam. V najem oddam najlepše prostor© ae. glavnem trgu, pripravite u vsako večjo ali manjSo trgovino. Pri vpra-ianjih prosim za znamko «a odgovor. Rebolj Lovro, Kranj ŽS955 Majhno posestvo lepo, četrt ure od mariborskega Glavnega trga, hiša novozidana, davka prosta, Hk-i sobe, dve kuhinji, tri shrambe, pod hišo klet, gospodar, poslopje s pralno kuhinjo in Štiri drva.rmce, precej veliko dvori«s in studenec, dva vrta za zelenjavo, avtobusna r^eza ori" Soli in kolodvoru, za takojSno vselitev, prodam sa 100.000 Din. Zraven je ie približno 6000 m« lepo orane zemlje, ki se lahko porabi za stavbišča, cena 30.000 Din. Pripravno za vpokojenca, obrtnika ali vrtnar jia. Prodam skupno ali posamezno pd ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Fran SpeS, Maribor, Linhartova ulica 18. 29198 Parcela 861 M. Zavrteh (Sentpe-trsko predmestje) 1600 m» velika, naprodaj. Prijazne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko «J. P. 29». 29129 Vinograd, posestvo tri ifotrt ure od Maribora, 6 oralov dobrega vinograda, 8 orali sadonosnika, travnikov in njiv, stanovanjska hi&a s 5 kompletno opremljenimi sobami in pritiklinami, velika stiskalnica, klet, radi rodbinskih razmer s sadnimi in vinskimi pridelki vred za Din 250.000 gotovine ugodno naprodaj. Pojasnila v pisarni dr. Blanke, Maribor — Aleksandrova cesta St. 14. 28806 Hišo na zelo lepem kraju, z vsem inventarjem takoj ugodno prodam. Maribor, Linhartova ulica štev. 12. 28803 Hrastove stopnice dvostranske, pripravne za verando, prodam. Pojasnila daje M Turk, Domžale 135 2S165 Brezje Ba kolarstvo in več vagonov drv proda Alojzij K os en, Brezno. 29010 1-- Suhih bukovih drv t& takojšnjo dobavo prodani 80 vagonov. Cena po dogovoru. Naslov v oglas, oddelku »JutTa*. 29033 Pisarno oddam takoj. Telefon in ?nvontar na razpolago. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod šifro »Dunajska ceeta*. 280S2 Trgovski lokal pripraven za manjšo trgovino ali obrt, s priključenim stanovanjem ali brez tega oddam s 1. novembrom v novi hiši na Dunajski cesti. Ponudbe na ©srlasni oddelek »Jutra* pod •Lokal*. 28968 Lokal s ročnim skladiščem in viKoa inventarjem oddam na zelo prometni točki v sredini Ljubljane. Cenjene P"nudbe na o?las. oddelek »•Tntra* r>od šifro »Ugodna prilika 20». 29037 Lokal m strojno pletenje aH pisani o, v prometni ulici takoj oddam. Naslov pove Oglasni oddelek »Jutra*. 29148 Loks! iščem za mešano trgovino, na prometnem kraju. najraje v okolici Maribora ali Ptuja Na«lov J P., Studenci-Maribor, Sokolska nI. 6 29056 Lokal primeren sa vsako obrt, na prometnem kraju ob glavni cesti, v okolici Je-senic oddam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 28520 Alehan. delavnico z avtogaraio tn stanovanjem oddam r Kranju v n a j i m v hotelu »Stara pošta*. Poizve se istotam. Lokal zastonj lep, majhen, • koncesijo, 25 minut od glavne pošte v Ljubljani dobi oseba, ki poeodi proti obreatim Din 30.000 Prijave na oglasni oddelek »Jutra® pod šifro »Popolnoma varno*. 28847 Lokal dveh proetorov, v centru (en prodajni in en stranski — zadnji event. tudi na dvorišču) iičem — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Center*. 2878S Lesno skladišče i lastno rampo, lepo in na zelo prometnem kraju odda Alojzij Keber, Miklošičeva, cesta 4. 29075 Pisarno oddam takoj. Telefon tn inventaT na razpolago. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Dunajska cesta*. 28082 Lokal za trgovino s špecerijskim blagom, ob državni cesti, 1 uro od Ljubljane, oddam — Istotam oddam tudi z 2 sobama in kuhinjo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29119 3 lepe pisar, sobe t L nadstropju odda skupaj ali posamič i novembrom Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka ulica št. a 178 Pekarno na deželi iičem v naj«n. Naslov v oglasnem odd-elku »Jutra». 29055 čisto stanovanje majhno sobico in kuhinjo iSče s 1. oktobrom gospodična t materjo, v bližini labora ali Sv. Petra eeete Cenjene ponudbe s navedbo stanarine na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Mirna stranka 48». 28700 Stanovanje 2—8 sob, kuhinje in pritiklin, v mestu išče mirna stranka 2 oseb za takoj ali pozneje. Plaža dobro Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Šifro »Jesen*. 29116 Stanovanje 2 »ob, kabineta in pritiklin oddam s 1. novembrom v novi hiši na Dunajski cesti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stanovanje 900». 28968 Stanovanje 2 sob, kuhinje ln pritiklin, blizu dolenjskega ali glavnega kolodvora, oziroma elektriS-Tie železnice iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Dve osebi 11». 28611 ne pohabite, da kupite lahko vse, kar RABITE, BREZ DENARJA - NA UGODNE OBROKE ako se obrnete na organizacijo ljubljanskih trgovcev, ki Vam bo omogočila, da kupite to, kar želite poljubno skoraj v »seh ljubljanskih trgovinah. Na ta način si lahko izberete prvovrstno blago, in sicer: obleko, manufakturo, modno blago, krzno, čevlje, dežnike, perilo, pohištvo, kuhinjsko opremo in že« leznino, steklo in porcelan, volno, nogavice, kolesa, papir in pisarniške po« trebščine, pisalne in Šivalne stroje, radio, fotografske aparate itd. in kar je glavno brez vsakega poviška pri cenah plačate pa pri zadrugi s položnicami v mesečnih obrokih, ki ste jih sami z za« drugo dogovorili. Izrecno poudarjamo, da ZADRUGA NE PRODAJA NIČESAR, ona Vam le hitro in diskretno dovoli potrebni kredit, na podlagi katerega lahko kupujete pri trgovcih, ki so člani zadruge. Ako se hočete poslužiti tega novega sistema, zahtevajte od zadruge potreb* na pojasnila in prospektel KREDITNA ZADRUGA DETAJLNIH TRGOVCEV V LJUBLJANI feeienbur jova ulica štev. 7, I. nadstropje. Kupi takoj! 97 SO Plačaj pozneje! 'iiu DijakaOnjo) sprejmem poceni na stanovanje. Električna luč. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 29024 Dva dijaka sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 29002 Dijaka sprejmem ▼ dobro oskrbo v Gorupovi ulici št. 3/II, levo. 29193 Dva dijaka sprejme boljša rodbina na stanovanje z vso oskrbo Poizve se v 8p. Šiški — Celovška cesta štev. 43/1 28912 Krojači! Krojaški lokal ob glavni cesti odda. v najem D organe v SeaniČu. 29077 Gostilno z nekaj polja in drugimi pritiklinami oddam od novembra dalje v najem, po dogovoru. Natančno se izve v Žirovnici štev. 6. 28959 Pekarijo zelo dobro idočo, z vsem inventarjem, trg. lokalom in stanovanjem, v prometnem mestu ob glavni ce«ti oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Dolenjsko*. 28958 Trgovino mežanega blaga, ob železnici v večjem kraju na deželi, t stanovanjem ta/-koj ugodno oddam za 5 let v najem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Večji promet*. 29151 ŠPecerij. trgovino lepo, novo, na najpromet-nejši točki Ljubljane VII takoj oddam z vsem inventarjem v najem po zelo nizski ceni. Najemnik lokala lahko dobi tudi stanovanje v isti hiši. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Nov lokal 99*. 29131 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin išče s 1. oktobrom zakonski par brez otrok. Pri ugodni najemnini se plača tudi za nekaj časa naprej. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Oktobej 1928* 29135 Stanovanje 3 sob in kuhinje oddam Pod Rožnikom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. - 29050 Stanovanje obstoječe iz sobe, s souporabo kuhinje oddam s 1. oktobrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 29158 Stanovanje 1—2 sob, s pritiklinami, želi stranka brez otrok s 1. oktobrom. Ponudbe pod »Mirna* na/ oglasni oddelek »Jutra*. 29132 Stanovanje štiri ali večsobno, i i č e mirna stranka brez otrok. Plača do 1800 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* Dod značko »Na^ grada 1000». 28946 Dve stanovanji eno » dvema, eno t tremi 6obaml, kuhinjo h) pritiklinami, souporabo kopalnice ta pralnice ter vrtom odda » 1. septembrom na Brinjn ob Dunajski eesti Pokojninski zavod as nameščence v Ljubljani. 26312 Stanovanje 2 »ob, kuhinje in pritiklin išče mirna stranka brez otrok Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Takoj 14». 29062 Stanovanje 3 sob s pritiklinami event. dveh sob išče stranka treb odraslih oseb v sredini mesta za takoj ali pozneje Ponudbe na »Selitev jeseni« na ogL odd. »Jutra« 38466 Solnčno sobo v vili, Štrekljeva ulica 9 (nasproti mestne vrtnarije v Tivoliju) oddam gospodu takoj ali s 1. oktobrom. 29035 Gospoda sprejmem na stanovanje s hrano ali brez. Naslcv v oglasnem oddelku »Jutra*. 29091 3 sobe parketirane ln z elektriko, oddam taikoj skupno ali posamezno. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 29102 Opremljeno sobo s separiranim vhodom iz stopnic, takoj oddam v bližni Tabora, samo solidnemu gospodu. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Soliden*. 29106 Sobo z zajtrkom oddam ž gospodoma, najraje dijakoma na Poljanski cesti štev. 54/11, vrata 34. 29109 Prazno sobo veliko, ■ elektriko in posebnim vhodom, v centru mesta išče gosipod za takoj ali pozneje. Cena postranska stvar. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod »N emeblovana*. 29149 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom oddam 2 gospodoma ali dijakoma. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29083 Lepo sobo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 29069 Opremljeno sobo mirno, išče za takoj inže-njer v bližini pivovarne ali tobačne tovarne. Cena postranska stvar. Ponudbe pod »Maribor 2* na oglas, oddelek »Jutra*. 29156 Opremljeno sobo čisto, s vhodom iz stopnic, event. z vso oskrbo, iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Uradnica*. 29188 Opremljeno sobo v sredini mesta, s posebnim vhodom oddam s 1. oktobrom solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29144 Prazno sobo iščeta gospodični. Cenjeni naslov na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Dve solidni*. 29189 Sobo event. t vso oskrbo 18če uradnica. Ponudbe z na-vedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Snažna »oba*. 29170 Prazno sobo al! sobo s kuhinjo iščeta 2 osebi za oktober. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod »Oktober*. 29157 Opremljeno sobo lepo, b posebnim vhodom, v bližini Belgijske vojašnice oddam boljSi osebi. Vila Hartmaa, Zavrti — Bohoričeva ulica. 29110 Opremljeno sobo parketirano, z elektr razsvetljavo in posebnim vhodom oddam s 1 oktobrom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. £9122 Pride!© originalne švicarska iunice za rejo l Prvovrstne, neposredno iz Švicarske impertirane simentalske breje junice so na potu iz Švice ter bodo v 2—3 dneh naprodaj pn e. VAJ DA, ČAKOVEC (Kolodvor) MEDJUMURJE. io.SS, Interurban telefon št.: 3, 4, 59 in 10. Brzojavni naslov: Vajda Čakovi c. 2 opremljeni sobi oddam 2 gospodoma ali vpokojencema » 15. septembrom, event. s celo oskrbo. Mizarstvo Krevelj, Sevnica, kolodvor. 29016 Opremljeno sobo eventuelno s hrano oddam enemu ali dvema gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra*. 28948 Opremljeno sobo mirno, * električno lučjo in pisalno mizo išče inže-njer b 1 oktobrom ali pozneje. Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod Šifro »Inženjer*. 28986 Lepo sobo z 2 posteljama in elektriko iščem s 1. oktobrom. Ponudbe * navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Brez 0trok». 28985 Dve sobi prazni, event. opremljeni takoj na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 28978 2 sobi eno opremljeno za 2 osebi in eno veliko prazno oddam s 1. oktobrom. Vsaka ima svoj vhod. Električna razsvetljava, snažno in mirno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 29191 Opremljeno sobo 2 osebama taikoj oddam na Taboru 5/1, desni hodnik. 28972 Opremljeno sobo lepo in veliko, v sredini mesta, z elektr. razsvetljavo, čisto in mirno, oddam takoj eni ali dvema osebama. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 29104 Sostanovalca sprejmem v lepo mesečno sobo za 2 gospoda — v VeThovčevi ulici 11, priti., desno. 28690 Dva gospoda sprejmem na skupno stanovanje b hrano ali pa na na željo tudi samo enega Soba je lepa, elektr. luč; cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 28894 Opremljeno sobo s souporabo kuhinje, elektrika, iščem s 1. oktobrom Ponudbe z navedbo cene pod »Brez otrck» na oglas, oddelek «Jutra». 28864 Sostanovalca k solidnemu gospodu sprejmem z vso oskrbo v sredini mesta. Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 29124 Abonente sprejmem na dobro domačo hrano na Mestnem trgu št. 12/1. — Dajem tudi na dom. 29007 'ir Zmagovalka Oceana Kar srce občuti, duša ne da, ker duša obleg* prostorček srca; v njem hrani podobo »Proiesor 10« Dvignite pismo v ogla«, oddelku «Jutra». Ideal 18. 29072 Ločenec višje naobražen uradnik, 34 let star, želi prijateljstva s inteligentno m neodvisno damo, ločenko ali vdovo, pianistko, ki ima lastno stanovanje in eksistenco — radi event. ženitve. Dopise pod »Zavetje doma» na oglasa' oddelek »Jutra* 29147 241etnj inženjer iz Bohinja se prosi, naj pošlje svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra*. 29192 Ustregla Vaši želji V kratkem upam svidenje. Ob svidenju beli nagelj-ček. Pišite pod »Vladko* na oglasni oddelek »Jutra* 28983 Gospodična s nedeljskega velesejma »e naproša za odgovor na oglasni oddelek »Jutra* pod »Sreča 15*. 28814 Gospodična stara 38 let, želi znanja radi ženitve z gospodom primerne starosti. Le resne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra »pod šifro »Dobra kuharica 128». 29128 Državni uradnik m. kat. na deželi, 491etni samec, želi v svrbo takojšnje ženitve znanja * gospodično, ne pod 35 let. Le resne in ne anonimne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Triglav*. 28771 Prevzem gostilne Cenj. občinstvu vljudno naznanjava, da sva dne 4 septembra prevzela od So-kolskega društva v Ptuju gostilno v Ljudskem vrtu (švicarijo), ki je popolnoma prenovljena. Postregla bova b prvovrstnimi ljutomerskimi in haloškimi vini ter prvovrstno kuhinjo Cenjenim gostom na razpolago tudi kegljišče — Za obilen ln trajen obisk se najtopleje priporočata F in A. Waland, gost. 29017 Otvoritev gostilne v Sp. Slivnici pri Grosupljem t veselico in drugo zabavo bo danes. Za obilen obisk se priporoča Ivan Cotmak. 29126 Črn klavir (Stutzflflgel) kupim. — Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »črn klaviT«. 29107 Klavirje planine, harmonije, na najmanjše obroke in na posodo — svetovno najboljše Stemwav, HOlzel, BOsen-dorfer, FOrster, Stingl original etc. dobite le v veliki zalogi in izbiri strokovnjaka in bivšega učitelja Glasbene Matice — Alfonz Breznik, Ljubljana, Mestni trg št. 8, poleg magistrata. 162 Klavir črne barve in pristne žim-nice proda Dobrajc, Maribor, Frančiškanska ulica 21 28807 Fin gramoion v telo dobrem stanju, po možnosti e ploščami kupim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29094 Harmonij kupi pevsko društvo Hum ▼ Laškem 28965 Dobro vijolino poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29175 Boljša šivilja se priporoča cenj. damam na dom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 29068 Pianino skoraj nov, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 29123 Planino aH klavir kupim. Maribor, Vojašnifka ulica 7. 28808 Vljoline gitare, sitre. ttrun* ta po trobščine kupite najbolje pri M Mušič-n. paviljon za dramskim gledališčem Prepričajte se. 171 Balkanskega braka 2 % leta starega, močnega, dobrega lovca in izvrstnega čuvaja proda za 1200 Din V. Bere 6, St. Janž na Dolenjskem Rodovnik na razpolago. 29074 Dobermana 7 tednov starega, čiste pasme, prodam po zmerni ceni Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra». 28945 čebele 6 zelo živahnih, zboljšanih Znidaršičevib panjev, t veliko zalogo medu tn eleganten čebelnjak —■ vsled gradnje ceste preko vrta, ugodno proda K. Camernik, Ljubljana, Dunajska c. 36. 28895 7 krasnih pegatk (Perlhilhner) tudi posamezne naprodaj na Večni poti št. 1. 29108 Ovčarja 2 leti starega, z rodovnikom, poceni proda Matko Maretič, Ljubljana, Gospo-svetska cesta 5. 29115 Kuniče zajamčeno čistokrvne, im-portirane iz Nemčije, prodajamo samo za razplod, v starosti od 2—3 mesecev, specijalna vzgoja. Strok, klub za gojenje domačih kuničev v Kamnici pri Mariboru. Za odgovor priložiti znamko za 1 Din. 28835 Psa lepo dogo angleške pasme, 4 % meseca staro proda Debenjak, Celje, Kralja Petra cesta. 28852 Palica s kožčenim ročajem in mo-nogramom F. K., se je izgubila v nedeljo popoldne v Frančiškanski ulici. Pošten najditelj naj jo odda pri fotografu U r š i č u v Frančiškanski ulici. 28951 M. Sedovnik Ljubljana, Florijanska ul. 6 Ročno ta strojno vezenje, predtiskarija, izdelovanje vseh vrst ročnih del za sobne ta kuhinjske garniture (zastori, posteljne preproge itd.). Zaloga potrebščin za ročna dela. 29160 Modni salon damskih oblačil, izdeluje točno in poceini vsa naročila ter se cenj. damam najtopleje priporoča Malči Ravnikar, Skofja ulica 3/1. 29184 Fotografiram poceni, amaterjem povečavam b popustom Slike za legitimacije pogojno brez- glačno Staut, Ljubljana, o&posvetska cesta St llH 291 Pletilni stroj Jaquard - Bundmuster, radi povečanja obrata, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29161 Tovarna testenin proda po nizki ceni popolno strojno opremo: 2 pre-ši, 2 stroja za mešanje itd. Stroji so sicer rabljeni — vendar dobro ohranjeni. — Pisma na Fischetti, Tri-este, Rossini 20. 24955 Pletilni stroj nov, 8/60, prodam. Kupec dobi delo. Pojasnila v gostilni Turk, Streliška ulica 28579 Čevljarski stroj levoročui, za 2500 Din proda M. Stular, Florijanska ulica 23. 28530 Pletilni stroj radi Belitve počen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28984 SHke za legitimacije ,zvrta)e najhitreje totograi Hugoo Hibfor, LJubljana Vnjvazorjev trg. U Darujte podpornem« društvu depib v Ljubljani, Wolfova U 188 Naznanjam da nisem plačnik dolgov, ki bi jih katerakoli Oseba napravila na moje ime. — Anton Hafner, Skofja Loka 28738 VeFka razstava umetniških slik prvih domačih umetnikov, v nedeljo, dne 16. septembra vee dan. A. Kos, Mestni trg št. 25 (nasproti magistrata) 29130 SELITVE • mesto a tu detel« •trokovne in aajeenejš-Doto D S i o v e o Ia Transport Ljubljana, liiklošičev* eevti 86 i «Mor st 4716 8i Gencrdnsga zast jpnika za zelo dobro idoč predmet za S. H. S sprejmemo. — Ponudbe na: M. Dimsity Gosting bei Graz Wisnerstrasse 195/1. Jabolka 10 vagon >v ve tka. • sto 2 m> rse druge od divjačint kupuje in zanesljivo dobro olača D idravič. LJnMja na. Florijanska ulica tt 0 47 Žimnice (matraoe). posteljne mrete ieletns ooeteje 'zložljive! o to mana. divanc ta Upci oišk« Isdnlk« nudi oaleenejr Rudolf Radovan tapetnlk Krekov trg štev. 7 ;pol*K Mestne?« doma. O- Proizvod za S. H. S. RODI KRAOS, ZAGREB Salmlšte 51 m ogiejie taiogt krasnih brzošivalnih strojev. oajnoTejit iauudbf modernt tehnike N» u Aru; 4lvaU jopolnuma enostavno v»» ;uvr«tnu ttlagv UaSitk* s Mpk# s eikr.ak tivom re tete resen ine. fiunbt ta n: v t«m "Ii J NAMAKANJE B E N Z I T Deževnica v lastnem domu! Trda voda žre milo! Povzroča apnene madeže v perilu ! Deževnica je mehka voda. Pri močnem stvara/nju pen osi-gura popolno delovanje pralnega sredstva in tako tudi ugodno poceni pranje. — Trda voda je za pranje perila nesposobna, ker naredi milo k veča emu delu neuporabno in tako prepreči stva-ranje pen in delovanje pranja. Mehka voda za pranje! Najenostavnejše in najboljše sredstvo, da se trda studenčni-ca ali voda iz vodovodov omehča, je dodatek od nekaj TRI. Zatorej: K vsaki pralni vodi vedno nekai pestipolno TRI! IMAM AKAN JE > > > Z c_ m O) H 3 N JJ > Z c_ m N w m z N H Vreče ost« a rabljen« rtat rrtU te* juto za embalažo m» vedno • caloe Mirko Mlakar !i'hl|aos SlnmtKova 1 potrebuje v Ljubljani za delo do pozne jeseni event tudi v akordu. Tavbna trtita L t Doklej najsolidneiša najstarejša in največja tvrdka v Jugoslaviji ML III b vš. učit Olasb. Matice Mm teM trg 3 poieg magistrata Svarim pred nakupom glasbil, potrebščin in strun navidezne bazarske in seimarske kakovosti. Kupujte le pri zanesljivi. prvo azred-nt domači tvrdki. ■m * " > «•» SF 5 K! W S3 H J 0.-62 popolnoma samostojen, verziran v vseh lesnih manipulacijah, dober računat, z večletno prakso dobi takoj stalno službo Ponudbe z referencami, prepisi spričeval m zahtevkom plače je poslat' na ogl, odd. .Jutra" pod »Žagovodja". VSAKA DAMA MORA UPOTREBLJAVATI Idealno higljenično sredstvo za Izpiranje po gynekologu dr. Wertheimerju. Odlikovano na mednarodni higijesnski razstavi na Dunaju 1. 1925. 10865 Glavno zastopstvo SLAVA GRIL, LJubljana, Rimska c. 2 3 oz. 4 sobe s pritiklinami, v vi!i z lepim vrtom, v sredini mesta se odda s 1. novembrom event kot enodružinsko vilo. Vprašati je v trgovin SOSS, Mestni trg štev. 18. 10*57 ♦ t i i i Velika stara, dobro vpeljana zavarovalna družba potrebuje za svoj življenski oddelek spretnega inteligentne S3 U radnika za aikvizšcijo življenskih zavarovanj. — Stalna služba s fiksno plačo im provizijo. — Reflektanti s čednim nastopom in dobrimi trgovskimi zvezami, ki so delovali že v tel ali sorodni trgovska stroki, naj naslovijo ofeirte s »cmriculum vitae< na _ogl. odd. »Jutra« pod »Zivljenska pozicija« 10832 Pohištvene kli vmce pribitne, navadne ln polfine, za predale in s 3 zadržaji, utopne navadne, za predale in s 3 zadržaji, zadobne desne in leve vsake vrste več tisoč kosov, v vseh dimenzijah, 25% izpod en gros cene, nudim za takojšnjo dobavo. — Blago pakirano in etiketlirano. — Naslov na ogl. odd. »Jutra«. 10836 »VIEBASS« režita