vrti
AMERIŠKA
AMERICAN IN SWT FOREIGN
v ~
iN .LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MOENINQ DAILY NEWSPAPER
NO. 183
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 8, 1939
LETO XLIL —VOL. XL1I.
Roosevelt trdno upa, da se bo kongres poboljšal
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je trdno prepričan, da bo kongres, ki je zavrgei v zadnjem zasedanju toliko njegovih priporočil, te zopet vzel v pretres pri prihodnjem zasedanju in sprejel večino zavrženih predlogov.
Kot se je izrazil Roosevelt, nima nobene volje, da bi odstopil od začrtane poti, ampak bo svoje namere skušal doseči na vsak način, vsaj v glavnem. Predsednik je mnenja, da bo kongres postal čisto drugačnega mišljenja, ko pride domov med svoje volivce in bo tam videl mnenje naroda. Rooseveltovi pristaši bodo skrbeli zato, da pride ljudsko mnenje do izraza in da se bo obrnilo proti kongresnikom, če pri prihodnjem zasedanju ne popravijo svojih pogreškov. Tudi predsednik Roosevelt sam bo stopil pred narod in udaril po kongresu. Zagovarjal bo svoja priporočila in skušal dokazati, da je imel on prav, ne pa kongres, ki' je njegova priporočila zavrgel.
Od ljudskega mnenja bo zdaj vse odvisno, ali bo prihodnji kongres enako neodvisen, ali pa se bo podal volji predsednika. Ohij-ski senator Taft je rekel, da je Postal kongres samostojen in da bo odslej kongres vodil politiko držav in ne predsednik. --o-
Delo pri Fisher Body
Včeraj se je vrnilo kakih 800 delavcev na delo pri Fisher Body. Drugi pa bodo poklicani, kakor pravi vodstvo tovarne, kakor hitro bo organiziran drugi sift. Kakih 3,200 delavcev bo Poklicanih na delo, kakor hitro bodo pripravljeni modeli in orodje za 1940 avtne modele, ki so Zaostali radi zadnje stavke. Včeraj se je sestal z vodstvom tovarne unijski komitej, da se pogovorijo glede starostnih pravic, ki so bile prizadete vsled stavke.
--—o-
Ker je konj zmagal
Albert Strelau, 9604 Mount Auburn Ave. je stavil na konje v Thistle Down v soboto. S svojo ženo in prijatelji je gledal dirko, zlasti pa je pazno zasledoval dirkača Jack Greenock, na katerega j5 stavil. Res, ta konj je zmagal in ko je dospel konj na cilj, se je Strelau mrtev zgrudil na tla.
Obisk iz Chicaga
K svoji sestrični Mrs. Tekau-Čič sta prišla na obisk Mr. in Mrs. John Zbašnik. Želimo ji-nia mnogo razvedrila med nagimi rojaki tukaj.
NOVA STAVKA GROZI
wuv«i« LEhJVi'
Cleveland, O. — Zdaj, ko so se pobotali avtni delavci pri General Motors, pa grozi izbruhniti nova stavka pri Packard Motor Car Co. Delavci, ki delajo pri tej družbi in ki so pri uniji CIO, so odglasovali v nedeljo v Detroitu, da se skliče stavka, če jo odobrijo glavni uradniki unije. Tudi pri tej družbi sta dve uniji, CIO in AFL. Kompanija pravi, da se bo sestala z unijskimi voditelji, toda se ne bo pogajala z nobeno teh unij, dokler Narodni delavski odbor ne bo določil, katera izmeri unij ima pravico zastopati delavce pri Packard Motors. Tozadevno glasovanje je dojoeno za 17. avgusta. Pri Packard Co. je zaposlenih 12,-000 delavcev in obe uniji trdita, da imata večino.
Vsi glavni spori v avtni industriji so večinoma samo radi tega, ker sta dve uniji in vsaka trdi, da ima večino delavcev na svoji strani. Kompanije se branijo pogajati se z delavci in pod-pisavati pogodbe, dokler sodni-ja ne odloči, katera unija je v večini in pravomočna zastopati delavce, ali CIO ali A. F. of L. -o-
Dobro je premislila
Frederick, M d. — 19 letna farmcirica, Leona Draper, je ustrelila svojega -U let starega moža■ Pred, sod-nijo je izpovedala, da je bil v hiši večeru prepir in zadnji teden jo je mož vsak dan pretepel. Zato je vzela moževo lovsko puško, pokleknila pred njo in malo pomolila, potem pa pomerila vu moža in sprožila.
-o--
Nagradni listki zastonj
V nedeljo 13. avgusta priredi demokratski klub 32. varde piknik na vrtu Društvenega doma na Recher Ave., Euclid, O. Poleg zanimivega programa se bo oddalo tudi nad 100 lepih nagrad, glavna bo bicikelj, vreden $35. Listke za te nagrade dobite zastonj v JoeJPe-rusekovi prodajalni pohištva na 152. St., v Rozance Dept. trgovini, 406 E. 156th St. in Globokar gasolinski postaji, 1075 E. 185th St. Na pikniku bo igral Vadnalov orkester.
Mrs. Ann Dorrington
Poznana demokratska vardna voditeljica v 32. vardi, Mrs. Ann Dorrington, bo kandidirala v mestno zbornico iz 32. varde. Mrs. Dorrington je že enkrat kandidirala in je dobila lepo število glasov. Pripada Millerjevi stranki in je zelo aktivna v politiki.
Tisoče menihov in nun beži iz Avstrije
Berlin, Nemčija. — Nemška proticerkvena politika je pregnala na tisoče nun in menihov iz bivše Avstrije, ali se pa morajo prilagodi|,i druge čvrste živltje-nju, da se prežive. Nazijci za-plenjujejo cerkveno in samostansko lastnino, zapirajo farne šole in izganjajo usmiljenke iz bolnišnic.
Ko je Nemčija zasedla Avstrijo, je bilo v Avstriji do 13,000 nun in 3,400 redovnikov. Redovnice so bile večinoma kot usmiljenke v javnih in zasebnih bolnišnicah, ali so pa lastovale privatne šole. Ko so nazijci nadomestili po bolnišnicah privatne nazijske bolničarke in zaprli ka-
toliške šole, so bile postavljene redovnice na cesto. Mnogo redovnic je odšlo iz Avstrije, največ v Južno Ameriko, v Švico in Francijo.
Mnogo redovnic je šlo tudi v privatne službe kot kuharice, učiteljice, v pisarne ali tovarne. Zvečer se vrnejo nazaj v samostan, kjer vršijo svoje redovni-ške dolžnosti.
Na redovnike sedaj še ne pritiskajo tako hudo, toda znano je, da gleda nemška vlada, da se polasti samostanskega premoženja. Najbolj bodo prizadeti benediktinci in cistercijanci. Samostanski bratje so pa prisiljeni vstopiti v nemško armado.
Japonski domoljub pozivlje k nevtralnosti, s katero bi Japonska silno zabogatela in vladala ves svet
Tokio, Japonska. — Stari ja- krat javno nastopil proti mogo-
ponski državnik, Yukio Ozaki, je dvignil svoj mogočni glas in pozval Japonce k nevtralnosti v prihodnji vojni. Nevtralnost bi dala, pravi Ozaki, Japonski hitro zmago na Kitajskem, silno bi zabogatela, ker bi prodajala orožje bojujočim se državam, vsled česar bi Japonska kontrolik-aljh ne samo Orient ,ampak ves ostali svet.
Ozaki ima zelo velik vpliv na Japonskem. Star je 80 let in je član parlamenta, odkar je zboroval prvi japonski parlament, to je pred 49 leti. Ozaki je že več-
čni vojaški stranki, pa ni bil nik dar zato kaznovan. Tudi ta njegova najnovejša 'izjava je naperjena proti stranki armade, ki ima sicer največjo moč na Japonskem.
Ozaki tudi nasprotuje trozve-zi med Nemčijo, Italijo in Japonsko češ, da Nemčija in Italija ne moreta nuditi Japonski nič posebnega. Dalje pravi Ozaki, da se bodo Zed. države pridružile Angliji, če "bo izbruhnila kaka vojna. Zato pa Ozaki svetuje, da bo v prihodnji vojni zmagal le oni, ki b0 ostal nevtralen.
Rev. Coughlin se poteguje Za farmaria in delavca
Detroit, Mich. — Rev. C. c°ughlin, znani radio pridigar, imel v nedeljo govor, v katerem. je kazal na bedno stanje ai*ieriškega farmarja in delavca, father Coughlin je rekel, da •Roosevelt bolj gleda na to, da £eši bankirje kot pa da bi rešil krmarje. Govornik je poudarki. da Zed. države ne morejo iti Pp sedanji poti naprej, ko je ame-' delavec in farmar brez vsa-
ke gospodarske svobode in *ne odvisnosti. Farmarjem je ne-mogče odplačevati svojih dolgov, s katerimi so ga zajezdili privatni kapitalisti. Vlada ne sme pustiti, da bi radi tega ameriški farmar izgubil svojo zemljo, da bi prišla v roke bankirjev ali pa vladnih agencij. Zato naj se farmarjem odpiše ves dolg, je rekel Father Coughlin, da bo mogel zopet svobodno dihati in izhajati.
Proti verižnim glediščem
Washington, D. C. — Justični oddelek vlade bo vložil tožbo proti filmskim družbam in verižnim glediščem, ki kontrolirajo filmsko industrijo v deželi. Namen tožbe je zlomiti monopol teh družb v petih državah in sicer New York, Ohio, Kentucky, Maryland in Delaware. Te družbe, ki lastujejo vsa večja gledišča, pokupijo vse filmske slike že vnaprej in potem same kontrolirajo cene, kar je proti anti-trustni postavi.
--o—-
Smrt s cirkularko
Steven Vasenda, star 58 let, stanujoč na 3076 E. 53rd St. je naslonil svoj vrat ne vrtečo cirkularko, ki ga je na mestu usmrtila. Vzrok je bilo menda slabo zdravje.
Dvakratna nesreča
John Gaston, star 65 let, stanujoč na 8114 Euclid Ave. je omedlel in padel pod avto na jardu. Voznik, ki ni vedel, da je Gaston pod avtom, je motor začel in vozil čez Gastona, ki so ga v nevarnem stanju odpeljali bolnišnico.
Zadušnica
V sredo ob osmih se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. zadušnica za pok. Joseph Bradačem ob priliki 2. obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. V bolnišnici Mrs. Ana Krnc, 1036 E. 72 St. se nahaja v Mt. Sinai bolnišnici, kjer je bila v nedeljo operirana. Obiski začasno niso dovoljeni. Upamo, da se ji zdravje kmalu izboljša.
* V New Philadelphia, O. je umrla mati državnega demokratskega načelnika Limbacha.
Nemci trdijo, da ne grozijo Angliji
Berlin, Nemčija. — Feldmar-šal Goering je imel nagovor na tovarniške delavce, kjer izdelujejo letala. Goering je poudarjal, da nikdar in na noben način Nemčija ne grozi Angliji, toda če Anglija misli, da se sme povsod postavljati Nemčiji na pot, se pa moti.
'■'Vsaka grožnja" je rekel Goering, "da se obkroži Nemčijo in se jo prisili do glada v drugič," se bo pravočasno preprečila. Nemška letalska sila bo to preprečila. Mi ne želimo vojne. Če se pa mrzlično oborožujemo, je vzrok ta, da pridemo zmagoslavni iz vojne, če se nam vsili. Nam pa ne imponirajo ne prijateljske ne grozilne besede."
--o-—
S konvencije JSKJ
Miss Anne Prosen 19716 Arrowhead Ave. pošilja iz Ely, Minn, najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem. Anna se nahaja kot delegatinja na mladinski konvenciji JSKJ.
Demokratska seja
Danes zvečer ob 7:30 se vrši redna seja Slovenskega demokratskega kluba iz Euclida v Društvenem domu na Recher Ave. Mnogo važnih zadev bo na dnevnem redu.
Na operacijo
Mrs. Josephine Jeraj, 5326 Homer Ave., hči Mr. in Mrs. J. Vidmar, 6319 Orton Ct. se je podala v Glenville bolnišnico radi operacije na slepiču. Prijateljice jo lahko obiščejo, v sogi št. 107. želimo ji skorajšnjega okrevanja.
Frank Verbic umrl
Včeraj popoldne ob 3:15 je za vedno zatisnil oči splošno poznani in priljubljeni Frank Verbič, zet Mr. in .Mrs. Jernej Knaus. Dolgo let je stanoval na 62. cesti, lanskega julija pa se je preselil v svojo hišo na 120 E. 200th St., Euclid, O. Pred nekaj meseci je zbolel za kostnim rakom. Iskal je pomoči v bolnišnici, pa niso mu mogli pomagati. Trpel je silne bolečine, katere je pa voljno prenašal.
Rojen je bil 19. septembra 1887 na Rekeku, kjer je bil njegov oče uslužben pri železnici, pozneje pa so se starši preselili v Postojno. Ko je izdelal meščansko šolo, se je šel učit za trgovca na Dolenjsko. Toda to se mu ni dopadlo, zato je odšel k vojni mornarici v Pulj. Dve leti in 7 meseca je bil tam. Ko je prišel nekoč na dopust, je šel pa v Ameriko, kamor je dospel 6. aprila 1906.
Tukaj je delal pri American Steel & Wire Co. in Cleveland Twist Drill in ko je prišla depresija, je vstopil v ameriško armado in sicer h konjenici. Leta 1910 je doslužil in se vrnil nazaj v Cleveland. Leta 1911 je dobil službo v pisarni NYC železnice, kjer je delal ,do svetovne vojne, ko je bil zopet poklican v armado. Leta 1918 je bil odpuščen in je zopet začel delati za NYC.
Na 27. avgusta 1919 se je poročil s Kristino, hčerko Jernej Knausove družine. Potem je dobil službo kot šerifov deputij in pozneje je vstopil kot bančni uradnik k slovenski banki, North American Bank Co. Tukaj je delal do 5. junija letos, ko je moral delo pustiti radi bolezni.
Tukaj zapušča poleg žalujoče soproge Kristine, hčer Ester, staro 18 let. V starem kraju zapušča enega brata v Mariboru, po pol brata na Dunaju in po pol sestro v Trstu. Bil je član Ameriške legije št. 273 in društva France Prešeren št. 17 SDZ. Truplo bo ležalo do pogreba v Grdinovi kapeli, odkoder se vrši pogreb v četrtek ob devetih v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče.
Frank je bil zelo priljubljen. Bil je sicer bolj tihe narave, ampak silno dobrega srca. Korenjak po postavi ga je kruta bolezen zlomila in mu pretrgala nit življenja. Pri svojih prijateljih in znancih bo ostal dolgo v spominu. Njegovi soprogi in hčerki ter vsem sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje, ranjki naj pa mirno počiva do večnega vstajenja.
JAPONCI SO BOMBARDIRALI AMERIŠKO BOLNICO H KITAJU
Šangaj, Kitajska. — Ameriške konzularne oblasti v Hankowu so kar najostreje protestirale proti bombardiranju ameriške misijonske bolnišnice v Ivisoša-nu. Ameriške oblasti pravijo, da se bolnišnica nahaja na hribu zunaj mesta in da je ob času napada vihralo s poslopja 11 ameriških zastav. Vse to pa ni odvrnilo japonskih letalcev, da ne
bi metali bombe nad bolnišnico. Isto bolnišnioo so Japonci bombardirali že 26. julija in je takrat zadelo šest bomb.
Japonci so izgnali iz me»ta Yochowa vse angleške in ameriške misijonarje in so potem zažgali ameriško misijonsko cerkev luteranskega veroizpoveda-nja. Od takrat pogrešajo Edwina Becka iz Tiffin, O. in Mary Mayers iz Hanover, Pa.
Sam sebi odrezal nogo in se vlekel po pomoč
Lorain, O. — V tukajšnji bolnišnici sv. Jožefa je William Capps, star 19 let iz Kentuckya. Blizu Vermiliona je padel pod tovorni vlak, na katerem se je peljal skrivej. Kolesa so mu strla nogo. Fant je vzel žepni nož, si nogo odrezal, potem pa iz vej napravil zasilne berglje in se vlekel ob progi, dokler ni prišel do delavcev ,ki so delali na progi. Nogo si je prevezal nad rano, da ni izkrvavel in je bi osem ur brez vsake pomoči. Fant, ki je pokazal res nadčloveški pogum, je v bolnišnici v jako opasnem stanju.
Protiameriška gonja od strani Japoncev
šangaj, Kitajska. — Nek ameriški misijonar, ki je dospel v Peiping iz province Shansi, ki je zasedena od Japoncev, je sporočil, da so se vršile v bližnjem mestu šišiašvang velike protiame-riške demonstracije. Ljudje so zabavljali čez Zed. države kot v protest radi ukinitve ameriško-japonske trgovske pogodbe.
Na reki Jangtze so Japonci z bombami iz letal potopili dva angleška parnika. Angleški poveljnik stražnega brodovja na tej reki je takoj poslal oster protest japonskemu poveljniku brodovja v kitajskih vodah.
Bicikelj je za enega
Policija je dobila ukaz, da zapleni vsak bicikelj, na katerem se vozita dva. Otroci imajo navado, da posade mlajšega bratca ali sestrico spredaj na držaj in tako ne morejo videti tako dobro pot pred seboj. Radi tega se je pripetilo že več nesreč. Zato je sedaj policija tako vozaranje prepovedala.
53 ustreljenih na < Španskem radi umora treh
Madrid, Španija. — V zadnjih 48 urah je bilo tukaj obsojenih na smrt in ustreljenih 5.3 oseb, ki so bile spoznane krivim, da so bile soudeležene pri umoru policijskega inšpektorja Gabaldona, njegove 17 letne hčerke in nekega stražnika. Obravnava teče še glede nadaljnih sedem oseb, ki so bile baje udeležene pri umoru teh treh.
Gabaldon je bil spreten policijski uradnik, ki j'e očistil Madrid in okolico po civilni vojni ne-zaželjenih elementov. Ko so se Gabaldon, njegova hčerka in en stražnik peljali iz mesta v avtu, so vzeli na avto tri vojake, ki so jih spotoma ustrelili. Preiskava je odkrila zaroto proti življenju važnih policijskih uradnikov in prvih 53 zarotnikov je bilo postavljenih ob«zid in ustreljenih.
Taft gre po delegate
Washington, D. C. — Ohijski republikanski senator Taft, ki je že naznanil svojo kandidaturo za predsednika Zed. držav, se odpelje v oktobru v zapadne države s svojo ženo. Pravita, da boste šla "ogledat" deželo. V resnici bo pa Taft na tej turi obiskal vse vplivne republikanske voditelje, da bo videl, koliko delegatov bo na narodni republikanski konvenciji glasovalo zanj Ko bo prišel Taft nazaj, bo točno vedel, na koliko glasov more računati. Kongresman Bender, ki je vodja republikancev v Cuyahoga okraju, se ni še izjavil, če bo za Tafta ali ne.
Seja škrjančkov
Jutri večer se vrši seja staršev mladinskega zbora škrjančki Seja se vrši v navadnih prostorih v Društvenem domu na Recher Ave. Seja je zelo važna.
Izboljšanje pri cerkvi
Pri cerkvi sv. Kristne v Eu-cldu te dni popravljajo stopnišče pred cerkvijo. Sedanje strme stopnice bodo nadomestili z novimi, ki bodo bolj položne in široke. Delo bo stalo nekaj sto dolarjev, vendar več kot polovico manj kot bi sicer, če ne bi agilni g. 'župnik Bombach preskrbel material po polovični ceni in nekaj celo brezplačno.
Državni poslanec obtožen
Na okrajni sodni j i se vrši obravnava proti odvetniku in državnemu poslancu Lody Ilumlu, ki je obtožen, da je nabiral razne slučaje, v katerih so imeli posamezniki kako tirjatev. Ako se mu to dokaže, bo izgubil pravico do odvetništva. Postavljen je bil komitej treh sodnikov, ki bodo sodili. To so: George P. Baer, 1 Lee Skeel in Frank J. Lausche.
Republikanci v Ohio so v kaši radi politične postave
Cleveland, O. — Kongres je sprejel novo polit^no postavo], znano pod imenom "Hatch Bill." Ta postava prepoveduje vsem vladnim uslužbencem vsako politično delovanje ali doprinose v kampanjah. Narod v splošnem to postavo odobrava, politikarji si pa pulijo lase radi nje, ker ne bodo imeli priganjačev.
Zdaj se je pa naenkrat pojavilo enako gibanje tudi v državi Ohio, da bi se podobno postavo vpeljalo tudi v Ohio, ki bi se ti-taka vseh državnih, okrajnih in mestnih delavcev, kolikor jih ne krije že postava civilne komisi-je.
Tako postavo more sprejeti le državna postavodaja. Ta pa ne bo imela zasedanja do 1. januar-
ja, razen ako je skliče k izrednemu zasedanju governer. V političnih krogih vlada velika radovednost, če bo governer Bricker sklical izredno zasedanje in če bo dovolil, da se kak tak predlog vloži.
S tako postavo bi bila silno udarjena republikanska stranka, ki je v Ohio danes na krmilu. Torej bi bilo misliti, da governer Bricker ne bo dovolil takega predloga v izrednem zasedanju. Na drugi strani bi se pa pričakovalo, da bi moral biti tudi Bricker za tako postavo, ker so v kongresu vsi republikanski poslanci in senator Taft volili za to postavo. Torej bo governer Bricker v zagati, pa naj napravi tako ali tako.
r AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 8, 1939
"AMERIŠKA DOMOVINA"
|AMERICAN HOME
9117 St. Olalr Avenue _Published
— SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Oblo
cUlly except Huadaya *nd HoUdaya	_
NAROČNINA:
Ka Ameriko In Kanado, na leto $6.50. Za Cleveland, po poitl, celo leto $7.00. Eft Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta «3.50. Za Cleveland, po ramatolclh: celo leto $5.50; pol leta 13.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.60 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. PJ3. and Canada, $3.00 for S months Cleveland, by mall, $3.50 for fl months Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.50 per year, $3.00 for 0 montha European subscription, $7.00 per year. Single copies. So
Na obisku v stari domovini
Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, 111.
Entered as second class matter January 6th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
•83
No. 183, Tues., Aug. 8, 1939
Ali je Lewis res - car?
F	-
Mnogokrat se sliši v ameriški javnosti, da je John Lewis, načelnik C. I. O organizacije, nekak car med ameriškim delavstvom. Njegovi volji se mora baje vse pokoriti. On da baje ne posluša nobenih drugih ljudi kot samo svoj glas. Tozadevno je imel kongresman Hoffman v zbornici poslancev pretekle dneve sledeči govor:
"V ozadju pogajanj za spravo med premogarji in pre-mogarskimi družbami so se vršili veliki in pomembni dogodki. In ti dogodki bodo odmevali na predsedniško kampanjo v letu 1940. Meni se zdi, da je bila to borba za nadoblast, za silo. Ni šlo za boljše plače niti za boljše delovne pogoje, pač pa se mi zdi, da je šlo za to, da dobi John Lewis, ki je poveljnik C. 1. O. večjo oblast nad naravnim bogastvom Zedinje-nih držav. In kadar postane Lewis gospodar premogarskega bogastva, tedaj bo lahko kontroliral ostale industrije'.
"Mr. Lewis, kot predsednik unije premogarjev, bi rad bil ip postal edina sila v premogarski industriji. On zahteva, da sleherni premogar v deželi doprinaša svoje prispevke v premogarsko unijo. Z eno besedo rečeno, Lewis želi, da preneha vsaka opozicija proti njemu. Ta opozicija se je začela pred leti v državi Illinois v času, ko je prihajal Lewis na površje. In opozicija se je zadnje čase razširila v Pennsyl-vaniji, Alabami in West Virginiji. Mr. Lewis želi postati diktator premoga. Ako se mu njegova nakana posreči, tedaj bo povzročil, da zgine s površja Progressive Miners Union in ostale unije, ki niso pri volji podpirati Lewisa.
"Vlada Mr. Lewisa je tudi kot nekaka grožnja nad vladnim delavskim odborom, ki se'boji Lewisa in vselej razsoja tako, kakor Lewis želi. Lewis zapove in vladni delavski odbor se prikloni in ugodi Lewisu. Pa govorimo o fašizmu in diktatorstvu. Če je kje fašizem in diktator, ga dobimo v osebi Mr. Lewisa, ki ima danes večjo moč kot sam predsednik Zedinjenih držav ali pa kongres. In bojim se, da bodo delavci končno obdolžili mene, da sem fašist, dočim sem poznan kot velik nasprotnik diktatorskega režima.
"Mr. Lewis ni za svobodne volitve, nasprotuje premo-garjem, kadar se želijo drugače organizirati kot on zahteva. Pa vendar je ameriška ustava taka, da daje slehernemu državljanu pravico, da se organizira kot želi sam, ne p£ da bi kdo diktiral. Ali se moremo nazivati svobodnim ameriškim državljanom, če en človek diktira milijonom delavcev, kako se morajo obnašati? Jaz mislim, da ne!
"John Lewis dobro ve, da če ne bi izvajal svojega pritiska in svoje sile nad premogarsko unijo, da bi slednja odobrila bolj liberalna načela, kot pa jih ima danes. Toda vladni delavski odbor očividno vleče z Lewisom, kajti do danes je Lewis absolutni diktator v premogarski uniji.
"Mr. Lewis vodi najbolj odločilno bitko danes, ko se poteguje za diktatorstvo nad. delavci. Je to bitka za življenje. Zaprta delavnica, kot jo zahteva nova pogodba s premo-garskimi družbami, pomeni, da je Lewis prvi in zadnji gospodar nad premogarji in da bo s to pogodbo lahko prisilil nasprotne premogarske unije, da se razidejo. To je volja enega človeka, kateremu se mora pokoriti vse, toda to ni-volja ameriškega naroda, ki je edini diktator nad svojo usodo.
"V Washingtonu se širijo govorice, ki postajajo od dneva do dneva bolj pogoste, da je predsednik Roosevelt prekinil vse zveze z industrijalci in da se ponovno obrača na levo stran. Koliko je resnice na tem, meni ni mogoče ugotoviti, toda žalostne delavske razmere so priča dovolj, da je nekaj narobe, kadar diktirajo ljudem osebe kot je Mr. John Lewis, namesto da bi zapovedovali in vodili narod možje, ki so od naroda izvoljeni. Naš predsednik je popolnoma na napačni poti, ko posluša samo enega delavskega voditelja. Ali se čudite potem, da smo imeli v Zedinjenih državah tekom zadnjih šestih let več delavskega nesporazuma in nesloge kot kdaj prej. Mr. Lewis se hoče vsiliti delavcem za diktatorja in tega ameriško delavstvo ne bo nikdar odobrilo," je dejal kongres Hoffman iz Michigana.
Munich, Nemčija
Zapuščali smo Prago, vlak je privozil čez Vltavo, ki teče skozi mesto. Približevali smo
se mestu Pilzen. To je svetovno znano mesto radi izvrstnega pilzenskega piva, katerega smo s takim veseljem pili že v Pragi. To pivo ima še vedno precej privlačnosti tudi pri nas v Ameriki. Skozi okno smo ugledali krasno mesto. Velika poslopja, vodovodni stolp (water tower) od-kjer dobivajo vodo. Globina istega je najmanj 260 čevljev.
Vlak je začel počasneje voziti in kmalu se ustavimo v Bratislavi, glavnem mestu sedanje Slovaške. Mnogo ljudi je tu zopet vstopilo. Stopila sem malo po vlž^tu, da bi videla če je mogoče kaj znancev med potniki. Ugledala sem potnice in bile so Amerikanke, učiteljice iz Pennsylvanije, ki so prepotovale že precejšen del Evrope. Opozorile so nas, naj nikar ne potujemo v Innsbruck ali se tam ustavljamo, če nimamo rezerviranega stanovanja. One so bile tam, ko so bile na potu na Dunaj in niso mogle dobiti nikjer stanovanja. Tudi Berlin se jim ni tako dopadel kakor Dunaj, ker slednji je bolj zgodovinski in bolj razkošen.
Namenjeni smo bili v Munich, katerega sem si želela ogledati, ker sem že mnogo slišala o njem, da je mnogo lepega in zgodovinskega v njem in se povsem razlikuje od drugih evropskih mest. Pripovedovali smo si §e drug drugemu o naših dosedanjih doživljajih, kajti vse smo bile vesele, da smo se sešle Amerikanke, kajti tisti čas je bilo precej Amerikancev na obisku po Evropi. $e vedno smo se vozili po češki zemlji. Vstopili so češki pregledovalci in nam pregledali naše potne liste in izvršili še drugi pregled, kateremu je vsak potnik podvržen, Toda to so bili izobraženi ljudje in so prav lepo ravnali s potniki kot pravi slovanski bratje. Kar težko nam je bilo pri srcu, ko smo zapuščali naš bratski češki narod.
Bilo je okrog šestih zvečer, ko smo dospeli v prijazno mestece Marktredwitz (Bayer Oestmark), kjer smo morali prestopiti na drugi vlak. Mo rali smo čakati dve uri in med tem časom smo si ogledali to malo, a krasno mestece, kjer najdete Cehe, Slovake in Nemce v najlepši slogi. Na postaji se je vse trlo potnikov, ki so z nami vred čakali prihoda drugega vlaka. Bilo je okrog osmih zvečer, ko smo zopet vstopili na vlak in zapustili to prijazno mestece in nadaljevali pot proti našemu cilju.
Vlak je bil prenapolnjen in nikjer nismo mogli dobiti prostora, sprevodnik nam je nato
odkazal prostor v prvem raz redu. Takoj smo opazili, da se nahajamo zopet na nemških tleh, kajti zopet smo videli zastavo v svastiko na vseh postajah. Zavladal je nov duh,
kajti po vagonih so začeli hoditi nemški sprevodniki. Končno smo po dolgi vožnji dospeli na naš cilj — v Munich (Muenchen). Deževalo je kot
Kar lepo počasi se pripravimo, da bo slovenski councilman iz 10. vurde, Eddie Pucel, igral v mestu še veliko vlogo, že zdaj se precej sliši njegov glas in Eddie počasi stopa v ospredje s svojimi pametnimi argumenti in predlogi. Prav nič se ne bomo čudili, če bo nekega lepega dne postal kandidat za župana. Ima že zdaj vse sposobnosti za to.
smo si dobili sobe v hotelu Uefenfelder. Bil je krasen hotel, krasna stavba, krasne sobe in še krasnejše cene. Kajti takih cen nismo še dobili na vsem našem potovanju in tu di na Dunaju ne. Samo pre-
Koncem 17. stoletja se je lahko dobilo v Penna. 30 funtov tež- mišljevala sem koliko dni bi kega purana za 12 centov. V Bostonu se je dobilo takrat ducat j lahko spali v Pragi za ta de-težkih golobov za en cent. Mleko se je prodajalo leta 1630 pojnar, kar smo morali plačati v centu kvort. Sirovo maslo je bilo tri cente funt. še leta 1740 se je ; tem mestu samo za eno noč.
Councilmanska kampanja se že prižiga. Ne bo dolgo, ko bo kres zagorel. Go to it, boys, samo lepo gentlemansko in brez osebnih cvetk. Volivci vas bodo že presodili po vaši zmožnosti. Naj bo kampanja živahna in debata stvarna, sicer bodo volivci ostali doma.
Ima krasne obednice, v sredi katerih se nahajajo skoro bi rekla cvetlični vrtovi z vodometi in zlatimi ribicami. So seveda še posebne sobe v katerih pa se gnete samo višja družba. Podali smo se k sv.
masi v katedralo sv. Mihaela, ki ni ravno daleč od našega hotela. V tej cerkvi je spredaj pet oltarjev in pri vseh se naenkrat bere sv. maša. Po maši smo si dobili "turist bus," da smo si lahko malo ogledali po mestu. Munich je staro mesto še iz 12. stoletja in ima 800,000 prebivalcev. Videli smo krasni vodomet, ki se imenuje "Neptun fountain" na katerega je krasen pogled po noči, ko je vse razsvetljeno.
Tu se vidi velike nemške banke in ogledali smo si tudi "Social Party Buildings," vsa ta poslopja so zidana iz granita in na vsaki strani je poslopje v katerem se nahaja kakšen važen urad. Ta poslopja so zidana kakor bi mi re-kli na "Square" in sredi tega se nahaja 14 granitnih grobov v katerih so pokopani začetniki nazijcev, to so bili ti sti začetniki nazijskega gibanja, ki so prvi začeli upor 9. novembra 1923. Vlada jih je takrat postrelila, a danes pod Hitlerjevo vlado so slavljeni kot mučeniki, ki so dali svoje življenje za koristno stvar. Tu so vedno na straži nemški vojaki in sicer na vsako stran po osem. Na teh rakvah so postavljene sveče in krasni bronasti venci. Trume ljudi dnevno ogleduje grobove teh "na rodnih mučenikov" in jih po zdravljajo s Hitlerjevim pozdravom.
Videli smo tudi dvoje poslopij, ki se imenujeta "Adolf Hitler Museum." Videli smo tudi "printers" galerijo, kjer je umetnostna šola ter šola za razna rokodelstva. Učencev je nad en tisoč. Tu je tudi tri-nadstropno poslopje, ki je glavni vojaški stan. Vsa okna so okrašena s krasnimi cvetli cami. Videli smo tudi sporne nik kralja Maksimilijana. Prišli smo na trikotni prostor kjer na enem vogalu stoji cer kev, na drugem je semenišče in na tretjem pa je samostan za dekleta. Ta prostor imenu jejo v Munichu "vera, upanje in ljubezen." Videli smo tudi poslopje v katerem so imeli poseben prostor za mučenje jetnikov, sedaj se tu pobira mestni in državni davek. Me sto Munich je eno izmed štirih največjih mest Nemčije in j znano kot najbolj kulturno mesto; tu imajo čitalnico kateri je preko 1,000 knjig Mesto je zidano v florentin skem slogu. V tem mestu iz delujejo steklo, zdravniško o rodje, očala, zvonove in raz lične godbe ne inštrumente Lepi "Rathaus" na Marien platzu je kras tega mesta. V Munichu jc tudi največji teh nični muzej, katerega poslop-ie zavzema celih deset blokov. To poslopje je nekaj izrednega za vsakega turista. Spomenik Bismarka stoji tudi na zelo prominentnem delu mesta. Tu je najstarejša cerkev, ki je bila zidana v letu 1181. V cerkvi sv. Mihaela so pokopani princi in princeze Bavarske. Zelo zanimivo je videti, ko so na eni strani ce-
lahko kupilo od Indijancev težko srno za šest centov, ali za mal žepni nožiček. Ej, stari dobri časi, kaj!
iz škafa in ljudje s6 se hitro ste same ccrkve in na drugi pa razgubiK po hotelih in tudi mi pivnice, gostilne itd.
Najstarejše gledališče ima prostora za 2,300 ljudi. Videli smo tudi kip, ki predstavlja Bavarijo in na katerega glavi lahko stoji pet oseb. Bavarska je res krasna dežela in Munich, kjer se tudi vidi še danes dvor in dom avstrijske cesarice Elizabete, je največji ponos Nemčije. Na tem dvoru'je cesarica Elizabeta preživela svoja srečna mlada leta ... Ko smo si tako ogle-
V tem hotelu ste lahko dobili vse, kar vam srce poželi.
dovali mesto nismo slutili, kačo važno vlogo bo igralo to mesto komaj par mesecev po našem obisku, ko so se sestali tu Hitler, Mussolini, Chamberlain in Deladier, da so me-šetarili za Čehoslovaško. Radi tega smo bili tem bolj veseli, a smo si ogledali Munich namesto Berlina. Mesto Munich jo ostalo zapisano v zgodovini cot mesto, kjer se je namesto poravnave spletkarilo in prodalo svobodno Čehoslovaško.
Popoldne istega dne (v nedeljo) smo zapustili mesto in se odpeljali proti Kufsteinu, kjer smo obiskali mojega strica. (Dalje prihodnjič.) —--o-
Bankirji in banka
Gotovo bo zanimalo delničarje naše banke, kaj mislijo veliki bankirji o nas in naši banki. 28. julija smo bili povabljeni vsi direktorji The North Amei'ican Banke na sejo v urad Federal Reserve banke. Navzočih je bilo najmanj en ducat najvišjih bančnih udadnikov, ki imajo glavno be sedo pri gospodarstvu in nadzorstvu vseh bank.
Ko smo prejeli povabilo na sejo so imeli nekateri gotove predsodke rekoč: "Kaj pa če nam še banko vzamejo." Zopet drugi je pa tolažil, da se ni treba nič bat. Imenitna je bila ta seja, s takimi velikaši še nismo zborovali in to so pra vi gentlemani. Tega mnenja smo bili vsi, ki smo se te seje udeležili. Ti možje so nas ho teli spoznati in vedeti, če nam je resnično kaj za banko. Povedali so nam, da je njim na tem, da bi banka dobro napredovala in so nam naročili, da mora banka delovati in poslovati natančno po državnih predpisih in postavah. Rekli so nam: "Vi imate dobro urejeno banko in lepo priliko na predovati, če boste previdno ravnali."
Malenkostni nedostatki, ki so bili prvih šest mesecev tega leta morajo sedaj prenehati in odpasti, tako so nam povedali.
Na m o j e vprašanje, če nam mogoče nameravajo vzeti banko, so nam glasno odgovorili: "No, mi hočemo, da vodite banko in da si poslovanje uredite tako, da bo banka napredovala." Nato je na-nesel pogovor o narodnosti, kar jih je radi števila naših ljudi zelo zanimalo. Priznali so, da so naši ljudje zanesljivi plačniki in so posojila našim ljudem vedno dobičkanosna. Izrazili so se, da nam je banka potrebna in da želijo, da napreduje, ker ima tudi bančna uprava svoj delež v njej.
Priznati moram, da so nam dali ti možje veliko poguma in novega navdušenja, ker smo spoznali, da dobro vedo, da smo narod, ki potrebuje lastno banko. Videli smo, da vse dobro vedo o našem poslovanju, tudi vsako najmanjše posojilo pretehtajo, če je pravilno in zanesljivo napravljeno. Vedo tudi za vsakega, ki je zaostal s plačevanjem, kajti poročilo o tem dajo bančni pregledovalci. Direktorij je odgovoren za vsako posojilo, če is£o ni napravljeno v smislu državnih pravil Direktorij mora paziti, da se denar banke investira po zakonu in da se tudi točno dobiva odplačila.
Račun vsakega dneva poslovanja banke mora biti poslan njjm na ogled. Niti najmanjšega posojila se ne more napraviti, ne da bi bilo vse v knjigah vpisano in cent preveč ali premalo mora biti vsaki dan točno vpisan.
Imeli so pred seboj ravno poročilo državnih pregledoval-cev, o poslovanju zadnjih 6 mesecev, so nam istega prelistali in nas točno poučili kako ravnati, da v bodoče odpadejo tudi malenkostni nedostatki. Kjer so zaostali s plačili se mora to nemudomo iztirjati, da
prihodnji pregledovalci ne dobijo več kaj takega zabeleženega v naših knjigah.
To sem omenil zato, ker so nekateri ljudje, ki so si izposodili denar na naši banki in sedaj pa odlašajo s plačevanjem. Kaj takega se ne sme goditi, ker ta denar je last ban-ce za katerega je banka odgovorna in višja bančna uprava naravnost zahteva od direkto-rija, da se te določbe natančno izpolnjujejo. Ako bi direktorij to zanemarjal ima bančna oblast pravico prevzeti banko
v	svoje roke in postaviti gospodarja, ki se ne bo bal zahtevati točnega plačevanja na obveznice. Kadar dobite iz banke opomin, da je čas plačati, storite to določeni dan in na ta način bo imela banka kredit in
vi	boste poravnali svoj dolg, katerega bi morali poravnati prej ali slej.
Ta seja mi je potrdila moje mišljenje, ki sem ga imel že prej o bankah in o naši banki še posebej. Banka je najvišji urad ameriške trgovine. Nobena druga inštitucija ni tako strogo nadzorovana kakor trgovska banka, ki hrani in po-sojuje ljudski denar. Uradniki banke so le delavci v banki, ki poslujejo in so odgovorni za prejemke in izdatke, vse drugo pa je v oskrbi višjih nadzornikov.
Vse postave tikajoče se bančnega poslovanja dela kongres v Washingtonu, odkoder nam pošiljajo dnevno vsa poročila o morebitnih spremembah ene ali druge postave, ki predpisujejo o investiranju denarja in nakupovanju raznih bondov. Vse, prav vse poslovanje je pod strogim nadzorstvom državnega bančnega departmenta.
K vsemu temu ponovno poudarjam, da je čast za narod, ki lastuje svojo banko. Torej storimo vse, kar je v naši moči, da si ohranimo naš bančni zavod. Radi tako strogega nadzorstva ima banka tudi večje stroške, ker mora imeti dovolj zmožnih uslužbencev, da točno poslujejo. Da more vse to vršiti mora imeti tudi dovolj vlog. Bančni dohodki so v obrestih na posojeni denar, čim več vlog bo imela banka, tem boljše bo finančno napredovala v korist delničarjev. Delnice prve banke so bile dosegle že vrednost $400.00 in da ni prišla depresija, bi bili danes naši rojaki imeli lepe vsote denarja. Sedaj imamo nad 1,100 delničarjev te naše dobro urejene banke. Ne pričakujemo vlog na tisočake, ampak vsaka mala vloga bi pomagala in ako bi se vsi malo potrudili, pa bi šle tudi naše delnice navzgor.
Mnogo je še naših rojakov, ki imajo denar in bi ga lahko vložili v našo banko in bi tako pomagali sebi in svojim rojakom. Imeli bi koristi, ker bi rasla banka in bi na ta način lahko ugodila rojakom, ki išče jo posojila. Tako bi potem lah ko rekli, da smo zaveden in moder narod. Dokler pa kaj takega ne upoštevamo, se nikakor ne moremo ponašati kakšno zavednostjo. Nihče ne pričakuje nekaj, kar nam je nemogoče izpolniti, samo malo več zavednosti in manj sebičnosti, pa bo šlo lepo naprej.
Sedaj ko je banka preureje na in na zahtevo in željo delničarjev, na zadnji glavi seji, tudi v osobju nadomeščena, je pričakovati, da bo ta banka narasla še bolj kot katera kdaj prej. Narod pokaži se, da si zaveden, svoji smo prvi in naša banka je prav tako varna kakor katera druga. Našim ljudem se nudi na domači banki veliko boljša postrežba kot kje drugje. Mnogi tujerodci prihajajo k nam in nas vselej pohvalijo, da dobijo sijajno postrežbo na našem bančnem zavodu. Na naši banki delajo samo Slovenci in to tudi nekaj šteje.
Pričakujemo vas, da se po-
kažete z malimi ali večjimi vlogami, vsaka vloga do $5,-000 je zavarovana. Prinesite denar in tudi vprašajte za posojila, ker za to pa lastujemo banko, da je za čast in korist ter ponos našega naroda.
Anton Grdina, preds. wwjmmwamwttmwmmmwm
£e verjamete al' pa ne
Kar nekam fletno mi je delo, ko me je bolničarka zopet položila v posteljo, da se notranje poslovanje republike nekoliko pomiri in da pride zopet normalno poslovanje notranjega ministerstva v red.
Toda skromno bi pa le rad povedal, da nisem bil še nikoli v svojem življenju tako lačen kot takrat. Kar je res, je pa res. Saj se ne mislim kremžiti, ampak če vse opišem, naj pa še to, ki je bilo najhuje. Tako nekako mi je bilo pri srcu kot pastirju pri Breščih v naši vasi, ki je dobil za ves dan en sam košček kruha. P,a je bil tisti košček tako tenak, da je pastir skozi vso vas grede skozenj na sonce gledal, ko je gnal na pašo, da se je vsa vas zgledovala in se je. Prav zdi se mi, da je bil tisti slavni pastir Tone Ule iz Loraina, pa ne vem gotovo. Pa naj bo že kdor hoče, glavno pri tem je to, da ga je stara Breščka lovila tam za skednjem, ko je zvečer prignal domov, pa ga tisti večer ni vje-la Bog ga bodi zahvaljen, bi rekel.
Tudi jaz sem na sonce gledal, pa še toliko nisem imel rešpetlina, kot ga je imel tisti pastir.
Tisoč sreč je bilo, da me je kmalu bolničarka zmotila z novimi ukazi. Veste, v bolnišnici so sami ukazi in treba je ubogati, ali je pa kaj narobe. Jaz sem strašno rad ubogal in moja Johana bi do neba povzdignila roke, ko bi videla, ka'ko "Setn bil priden lr» ubogljiv.
Torej bolničarka mi kar na vsem lepem ukaže, sicer zelo vljudno, ampak tako, da nisem mogel preslišati, in mi reče, da je pripravila kopalno banjo z prijetno toplo vodo zame.
"Da se bom kopal zdajle?" jo vprašam neverjetno.
"Aha, se boste," mi prikima.
"Kje pa je kopalnica?"
"Kar tamle po hodniku in za vogalom."
"Potem se moram pa obleči, ker sem bos skoro prav do vratu, s seboj pa nisem prinesel spalne suknje in ne copat, ker mi tega zdravnik za mojo bolezen ni predpisal."
"Ne, vas bom kar v rjuho ogrnila in nihče se ne bo zgledoval, ker so tukaj navajeni na take uniforme," mi pojasnjuje.
Res me ogrne v dojgo rjuho, katere konce sem trdno držal z rokami, da bi ne prišlo spotoma do kakega odkritja spomenikov. Kar bal sem se stopiti ven na hodnik, ker sem si mislil, da bo vse vme zijalo, če mi ne bodo mar še osle kazali, ali pa celo za menoj leteli, če je kaj otrok v tej naselbini. Hudnik vendar, če ne bo to nerodno. In pa to še ni vse. Kaj pa ,če me bo videla kaka zauber dečva, kaj si bo neki mislila o tem strašilu, ki se gre pri belem dnevu strahove?
Naj bo že kakor hoče, si mislim in previdno tipljem doli po hodniku. Res sem sreča-val strežnice in bolnike in druge ljudi, ki so šli po svojih opravkih. Pa nihče me ni pogledal, kar se mi pa zopet ni dopadlo. Kaj pa mislijo, da sem, kakšen vojni pelzira-nec, ki gre po lajno, da bo šel od hiše do hiše? Le naj počakajo še en par tednov, bodo že videli Jakata, kako bo hodil pokonci po zadnjih nogah.
(Dalje prihodnjič.)
^ s

V South Boston, V a. so imeli narodno tobačno slavlje. Na sliki vidite teh pet teraso-tic, ki zvijajo ogromno cigareto. Kdo jo je kadil, pane vemo.
WINNETOU
Po nemtkem t*vlr»Um K, M»y»
"Torej bodo prispeli domov še preden jih do j demo. In — ali menite, da sme nas dvanajst ljudi tvegati pohod v ozemlje Kiow in napad na njihovo naselbino?"
"Tak poskus bi bil blazen."
"Lepo! Oba enako presojava položaj. Nima zmisla, da bi jezdili za njimi."
Počehljal se je za ušesi in v zadregi mrmral:
"Ampak — Sam, Sam, Sam! Naš stari Sam —! Kaj bo z njim? Ga bomo pustili sedeti?"
"Ne! Rešiti ga moramo."
"Vrag vas vzemi, sir! Niso mi dani možgani, da bi znal take uganke reševati! Pravite, da ne bomo jezdili za rdečimi, in v isti sapi trdite, da bomo osvobodili Sama —. To doni prav kot bi v eni in isti sapi osla imenovali kamelo in opico! Naj vas razume, kdor more! Jaz vas ne razu-
mem
i"
"Vaša primera šepa! Zade-
va je čisto drugačna! Kiowe namreč vobče ne jezdijo domov." "Ne —? Kam pa?" "Ne uganete?" "Ne."
"Hm —! Star, izkušen west-man, pa tega ne ugane! Mi je res ljubši greenhorn, ki zna luščiti tudi tako trde orehe, pa si ne zlomi zob! Rdeči jezdijo namreč na Nugget cil."
"Na — Nugget —! Glej glej! Mislite, da res?" "Res je! Verjemite da je!" "človek bi nazadnje res verjel—!"
"In ne samo verjel! Prav gotovo jezdijo na Nugget cil."
"Toda Winnetou je zaposlen s pogrebom —! Ne smejo ga motiti!"
"Ga tudi ne mislijo. Počakali bodo, da bo pogreb mimo. Sovražijo Apače in tudi nas. Osve-titi hočejo svojega poglavarja, kateremu sem kolena zdrobil. Santer jim je povedal, da sta mrtva Inču čuna in Nšo či. Pa radi bi tudi Winnetoua dobili in seveda tudi nas. Nam so nastavili past, pa nismo jim šli na li-manice. Le Sam je bil nepreviden pa jim je nasedel.
Poskusili bodo z drugo zvijačo. Naredili so se, kot da jezdijo na svoje domove, dobro vedo, da ne pojdemo za njimi, ker nas je premalo. Mislijo, da se bomo vrnili k Winnetouu. Obrnili so se proti domu, srečali bodo med potom morebiti še kako drugo svojo četo, pa se spet obrnili in jezdili na Nugget cil. In tam, upajo, bodo našli Winnetoua, Old Shatterhanda, vas in apaš-ke bojevnike lepo na kupu, pa nas bodo zložno polovili in pobili."
"Lep načrt, zelo lep načrt! Ampak poskrbeli bomo, da se jim bo še lepše izjalovil."
"Da, to bomo storili. Najbrž jim je Santer nasvetoval tak načrt. Gotovo računa, da mu b'odo Kiowe pomagali najti zaklad, ki leži na Nugget cilu. Popolnoma sem prepričan, da bo tako, ka kor sem povedal.
Torej — ali bi še vedno radi šli za Kiowami?"
"Mi ne bo več. na misel prišlo Vaše sklepanje se mi zdi sicer nekoliko tvegano, pa kar vas poznam, se še nikdar niste zmotili, vsikdar ste pravo zadeli. Zato upam, da bodete tudi topot. Kaj misliš, stari Will?"
"Mislim, da je čisto tako, kakor pravi Old Shatterhand. Oditi moramo odtod, nemudoma oditi in posvariti Winnetoua. Ali ne, sir?" "Da!"
"In ujetnika vzamemo s seboj ?"
"Seveda. Privezali ga bomo
potu. In nič preveč zadovoljni z uspehi našega izleta. Mesto da bi bili Santerja dobili, smo izgubili. Tolažili smo se, da bomo spet osvobodili Sama in prijeli tudi Santerja. če bo vse tako prišlo, kakor smo zasodili —.
Ko smo se podili za Santer-jem, smo se morali držati njegove sledi in potovati po ovinkih, ker je spremenil smer in se v topem kotu obrnil na jug. Nazaj grede smo si ovinek prihranili in jezdili naravnost. In opoldne drugega dne smo bili v hribovju Nugget cila.
Pustili smo konje pri vhodu v že večkrat omenjeno sotesko, postavili k njim stražo in stopili v hrib. Na robu jase je stal na straži Apač. Z nemo kretnjo nas je pozdravil.
Na jasi . so Apači že pridno pripravljali za pogreb. Nasekali so dreves in jih oklestili v bruna, da postavijo oder, cele kupe kamenja so že nanosili za grobnico in ga še vedno donašali. Tudi moja četa se jim je koj pridružila in prijela za delo. Drugi dan bi naj bil pogreb.
Trupli sta ležali v zasilni uti-ci. Winnetou je bil pri svojih dragih rajnih. Sporočili so mu, da sem se vrnil. Stopil je iz uti-ce.
Kako se je spremenil —!
Bil je vobče resnoben človek in le redkokedaj je šinil smehljaj po njegovem mirnem licu. Glasno pa se nikdar ni smejal, kar sem ga poznal. Pa vkljub tej njegovi resnobi je sijala iz njegovega moško lepega obraza dobrohotnost in njegovo temno žametno oko je znalo tudi prijazno in ljubeznivo gledati. Kolikokrat so me te oči gledale prisrčno in ljubeče!
wxm»;»»»»tn»nt;»»Mn!m»n>»m»»t»»H»»Ht»trH»»ii»ii»»»n»»ni)ii»tmm potniki in romarji, ki so hiteli
tukaj mimo proti Betlehemu; bili so iz vseh stanov in poklicev : kralji in cesarji, kardinali in škofje, učeni in preprosti, bogati in revni. Toda med vsemi, ki so kdaj hodili tod, sta bila dva izredno znamenita pa sveta potnika. Preprosto oblečena in na videz tako skromna, sta hitela po cesti proti Betlehemu. Bila sta preblažena Devica Mai'ija in njen deviški zaročenec sv, Jožef, ki sta prišla tam daleč iz Nazareta, v Galileji.
Od rimskega cesarja Avgusta je prišel ukaz, da se popiše ves svet; to je vse prebivalstvo njegove mogočne države, v katero je spadala tudi Palestina. Množice ljudi so tedaj hitele proti Betlehemu, rojstnemu mestu kralja Davida, da se tam vpišejo vsak v svoj rodovnik. Med temi, ki so šli tja, sta bi'a tudi Devica Marija in sv. Jožef. Tudi ona dva sta se odzvala cesarjevemu ukazu ter se podala na dolgo pot, da se vpišeta v rodovnik svojega kraljevega pradeda, kralja Davida, ter tako izpolnila cesarski ukaz. Brezbrižno, ne meneč se za ta dva potnika, so ljudje hiteli mimo njiju, nevedoč, da gredo mimo najbolj odličnih in svetih oseb, ki so kdaj hitele po tem kraju; niti najmanj niso slutili, da je njiju pot velikega zgodovinskega pomena ter se z njunim prihodom v Betlehem pričenja za vse človeštvo nova doba. Ljudje, ki gledajo le na zunanjost, na blesk in bogastvo, ter cenijo le dostojanstvo, so tako prezrli preprosta utrujena popotnika. Kakor slepec, ki ne vidi zlatega sonca, tako tudi oni niso videli žarkov božjega sonca, ki ju je skrivnostno obdajalo ter so se njunega pota veselila nebesa.
Na poti v Betlehem. — Mimo studenca sv. Treh kraljev. — Na zgodovinski poti. — Na kraju Jezusovega rojstva. — Pri jaslicah. — Cerkev Jezusovega rojstva. — Na grobu Nedolžnih otročičev. — V kapeli sv. Jeronima. — Po Betlehemu.
Po zajtrku se napotiva proti Betlehemu, ki je na južni strani, v oddaljenosti 10 kilometrov od Jeruzalema. Po cesti Via Dolorosa greva mimo cerkve Božjega groba, nato proti Sijonu, do mogočnega zidovja nekdanje trdnjave, ki je branila Jeruzalem. Tu je bil Herodov grad in tukaj je še Davidov stolp. Orjaško zidovje, ki še danes stoji, priča kako iz-borno je bil utrjen Jeruzalem. Tit, premagalec Jeruzalema, ki je dal porušiti vse drugo, je pustil, kakor je bilo, da tako priča še poznejšim rodovom, kako močne utrdbe je moral zavzeti, predno se je polastil mesta. Za tiste čase, ko še niso poznali topov, je bilo to res nekaj orjaškega in nezavzetnega. Ni čuda, da-je bil Tit resno v skrbeh, da li bo mogel zavzeti Jeruzalem. Da se mu je pa to posrečilo, je treba pripisati višji sili, ki je s Titom kaznovala trdovratno mesto. Tit sam je priznal da "sam Bog nam je pomagal k zmagi
1»
O vsem tem tistikrat ni bilo sledu na njegovem obrazu. Trd js bil ko kamen, njegovo oko je bilo motno, kakor zastrto, njegov pogled zamišljen, odsoten. Njegove kretnje so bile počasne, težke.
Stopil je k meni, se trudno ozrl po jasi, kot bi nečesa iskal, mi pogledal v oči, da me je v srce zabodlo, mi medlo stisnil roko in vprašal:
"Kedaj se je moj brat vrnil?"
"Pravkar."
"Ušel je."
"Kje je morilec?"
Odkritosrčno priznam, da sem povesil oči pri tem odgovoru. Skoraj bi rekel, sram me je bi-lo.
Tudi on je gledal v tla. Rad bi bil videl na dno njegovo duše!
Šele po dolgem molku je vprašal:
"Ali je moj brat sled izgubil?"
"Ne. Sled še imam. Santer pride sem."
"Old Shatterhand naj pripoveduje !"
Sedel je na skalo. Prisedel sem in mu podrobno in resnično poročal, kaj vse sem doživel
Molče me je poslušal, molčal še tudi, ko sem skončal, pa nazadnje vprašal:
"Torej moj brat ne ve natančno, ali ga je zadel, ko je streljal s samokresom na njega?"
"Ne vem natančno. Mislim pa, da ga niti ranil nisem."
Slabotno je pokimal, mi stisnil roko in dejal:
"Moj brat naj mi odpusti, če sem ga razžalil, ko sem vprašal, ali je sled izgubil! Old Shatterhand je storil vse, kar je mogel, zelo pametno in modro je ravnal. Sam Hawkens bo še obžaloval, da je bil nepreviden. Pa ne bomo mu zamerili, osvobodili ga bomo.
Tudi jaz mislim kakor moj brat. Kiowe bodo prišli. Toda
Blizu tam so Jafska vrata, kjer je že čakal avtobus, ki naju je čez nekaj minut potegnil nizdol po gladki cesti mimo lepih vrtov, nato pa v dolino Hi-non, kjer je končal svoje -nesrečno življenje Judež Iškari-jot. V to dolino, ki je podoba pekla, je privihral nesrečni izdajalec potem ko je izvršil svoje ogabno izdajstvo ter ves obupan vrgel po templju onih 30 srebrnikov, bežal v dolino Hi-
non in se obesil.
Avtobus jo ubere naravnost proti jugu, kjer je prav slikovita pokrajina. S kamenjem ograjene njivice pričajo o trudu in pridnosti palestinskega felaha, ki si v potu svojega obraza prideluje svoj vsakdanji kruh, ki je bol trd kot mehak; vmes tu pa tam rastejo oljke, mandelni, fige, ki dodajajo to, kar ne more dati njivica sama, ki je vse preveč obdarovana s kamenjem. Tako na videz prav skopa pokrajina da prilično mero živeža, da se on-dotno prebivalstvo preživi, četudi bolj skromno in pa z večjim trudom.
Pripeljemo se mimo studenca sV. Treh kraljev, ki je na levi strani ceste. Pri okroglih ka-menitih koritih so pastirji napajali ovce; zraven je stalo par osličkov, ki so s tovorom na hrbtu potrpežljivo čakali gospodarjevega ukaza, da odrinejo naprej. Tudi par žensk v slikoviti jutrovslci noši je bilo tam; prišle so z vrči, da si na-točijo vode. Prav slikovita skupina za Evropejca, še bolj za Amerikanca. Tu pri tem studencu so sv. Trije kralji zagledali zvezdo, ki se jim je ponovno prikazala ter jih potem vodila naprej proti Betlehemu. Tudi jaz bi si rad ogledal studenec, pa ni bilo mogoče. Avtobus je naglo zdrčal naprej po gladki cesti proti Betlehemu.
Z zanimanjem sem gledal na svetopisemsko okolico. Tod sta v sivi davnini stopala očak Abraham in njegov edinec Izak, ko sta šla na Morijo, da tam opravita nenavadno daritev, za katero je bil odločen mladi Izak; tod je hodil tudi kralj David in hodili še drugi veljaki Starega im Novega zakona. Brezštevilni so bili po-
O tej njuni poti sem razmišljal, ko sem se peljal proti Betlehemu, ter nestrpno čakal, kdaj ga bom tudi jaz zagledal. Pripeljemo se na višino; pred
na Samovo mulo. Ne bo se sicer i našli bodo drugačen položaj, ne-dobro počutil, pa kaj moremo za I go ga pričakujejo. Z ujetnikom ni
to. Preden pa odrinemo, bomo Poiskali v strugi tolmun in napojili konje." Pol ure pozneje smo bili že na
treba trdo ravnati, le strogo ga zastražite.
Jutri bomo pozidali grobnico. Ali bo moj brat poleg?"
Bonn Fendler je blodil osem dni po gozdovih v državi Maine, kjer se je bil izgubil. Preživljal se je samo z jagodami. Pri poste Iji sedi njegov oče, ki se je poškodoval na očeh, ko je iskal sina. Zraven stoji vodnik McMoam, ki je fanta našel.
menoj se odpre pogled na prijazno mestece, ki leži na vrhovih dveh položnih gričev, da izgleda v obliki polmeseca; dr. Aleksič pokaže proti mestu ter pravi: "Vidite, to je pa Betlehem." "Betlehem? Pozdravljen ti presrečni kraj,!" sem vzkliknil, vstal iz sedeža ter se odkril. Milo se mi je storilo, ko sem pred seboj gledal rojstno mesto Gospodovo.
Betlehem! Kolikokrat sem te želel videti! Zlasti o božičnih praznikih, ko smo stavili jaslice ter je slovesno pritrkavanje zvonov naznanilo, da se bliža najsvetejši praznik v letu : praznik Jezusovega rojstva. Takrat so tisoči, da milijoni za-hrepeneli, da bi te videli in kako blagodoneče je tedaj odmevalo tvoje ime v srcih mnogih kristjanov, ki so se veselili tega praznika. Tedaj so v mislih hiteli k tebi, toda, da bi te pa kdaj v resnici dosegli, ti so bili pa zelo redki. Tako daleč si in pot, ki vodi do tebe ni brez velikih težav; zato te mnogi, mnogi ne morejo doseči. Tudi jaz sem bil v dvomih, da bi te mogel videti; na pot so se mi stavile vsakovrstne ovire, toda končno sem te pa le dosegel: zato tisočkrat pozdravljen!
Avtobus zavije navzgor po klancu, mimo ličnih belih hiš z ravnimi strehami. Ozrem se po ozkih ulicah. Tod sta hodila oni zgodovinski večer sveta naza-reška popotnika ter vsa utrujena prosila prenočišča; zaman sta trkala in prosila, da bi ju sprejeli na stanovanje. Vsepovsod so ju odklonili, češ, da nimajo prostora. To, kar se beraču bolj redko pripeti, da bi končno ne dobil strehe, se je zgodilo njima ter sta morala v votlino, kamor so pastirji ob slabem vremenu zaganjali živino. Val prekipevajočega veselja me objame, ko se avtobus ustavi in pred seboj zagledam cilj svojega potovanja: cerkev Jezusovega rojstva; iz srca pa se izvije pozdrav njima, ki sta prispela sem iz daljnega Nazareta.
Ne da bi se kaj mudila zunaj, stopiva skozi nenavadno nizka vrata v veličastno svetišče Jezusovega rojstva. Kratek pozdrav svetišču, nato pa nadaljujeva naprej mimo mogočnega stebrov j a, ki deli svetišče v pet ladij ter prideva do prečne ladje na levi strani, kjer je od strani vhod v votlino Jezusovega rojstva, potem pa dol po stopnicah. Pred menoj zažari od mnogih lučic razsvetljena votlina; na levo od stopnic zagledam grški oltar, pod njim pa oni prostor, ki je v tej votlini najbolj znamenit in svet: v polkrogu na tleh je z belim marmorjem okrašen prostor, sredi katerega je srebrna zvezda, katero ožarja 15 dragocenih svetilk, ki vise nad tem prostorom ter gore noč in dan, na zvezdi pa je latinski napis: "Hic de Virgine Maria Iesus Christus natus est," ki se po slovensko glasi: Tukaj je bil iz Device Marije rojen Jezus Kristus. To pove vse. Padem na kolena in počastim Njega, ki je tukaj stopil na svet, ter poljubim zvezdo. Čustva veselja pri-drvijo na dan, da pri tem ne ostane oko suho je umljivo. (Dalje prihodnjič)
IZPRMORJA
—Slovenske narodne noše na prireditvi v Trstu. Zadnjič smo na tem mestu med drugim poročali tudi o gospodinjskem tečaju, prirejenem v Trstu in smo omenili, da so na njem vzbujale posebno pozornost predvsem krasne slovenske narodne noše, ki so se pokazale pri zaključnem nastopu smo. zdaj zvedeli še nekatere zanimiv^ podrobnosti, ki ne zaslužijo, da bi jih prezrli, čeprav poročamo o njih šele danes. Pred prireditvijo je bilo izdano sporočilo, da udeleženci lahko nastopijo v fašističnih uniformah,
če pa teh morda ponekod ne bi imeli, pa smejo nastopiti v narodnih nošah. To dovoljenje je vzbudilo za celotno prireditev še večje zanimanje, predvsem med slovenskim prebivalstvom iz Julijske Krajine. Tista slovenska dekleta, ki nimajo doma narodnih noš, so zaprosila, če si jih smejo za to svečano priložnost nabaviti tostran meje. Oblasti so jim to dovolile, toda pod pogojem, da bodo po prireditvi prišle te narodne noše spet v roke njihovih lastnikov. Vsa ona dekleta, ki bi rada nastopila pri zaključnih svečanostih gospodinjskega tečaja v Trstu v slovenskih narodnih nošah, a teh noš niso mogla dobiti med slovenskim prebivalstvom v Italiji, so pustili, da so si jih nabavila v Sloveniji. Pisala so svojim znankam čez mejo, naj jim narodne noše preskrbe in naj jih pošljejo na Rakek, kjer jih bodo obmejne oblasti prevzele in izročile prosilkam. Vse je šlo v najlepšem redu: Naša dekleta so radevolje posodila s slovenskim dekletom v Italiji svoje krasne narodne noše, obmejne oblasti so točno zapisale, čigava je katera in kdo naj jo dobi na posodo. Slovenke iz Julijske Krajine so se z njimi na tržaški prireditvi izredno postavile, nato pa jih spet v redu vrnile na mejo, odtod pa obmejne oblasti nazaj tistim, ki jim pripadajo. V znamenju ju-goslovansko-italijanskega prijateljstva se je po tolikih letih, od-lar poteka državna meja tostran Istre, Goriške in Krasa, lahko zgodilo, da so primorske Slovenke nastopile sredi Trsta v svojih pristnih narodnih nošah in jih dobile s pomočjo oblasti celo čez mejo!
—Napoved živahnejše lesne kupčije z Jugoslavijo. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji je zadel hud udarec tudi tržaško pristanišče. Prej je avstrijska zunanja trgovina v veliki meri težila ravno k Trstu in je bil promet z Avstrijo tu izredno živahen. Ko pa je Avstrija izginila, je seveda to moralo prenehati. Nemčija danes pripisuje mnogo večji pomen svojim severnim pristaniščem, ker so ji na jug vrata zaprta. Zato se Trst na vso moč prizadeva, kako bi dobil druga tržišča predvsem v soseščini, v Jugoslaviji. V prvi vrsti prihaja v poštev les. Kako se je trgovina z lesom gibala v zadnjih šestih letih, naj povedo tele poučne številke. Leta 1932 je prišlo v Trst 533,480 stotov lesa. V naslednjih letih je ta številka hitro naraščala in je dosegla svoj višek leta 1937. Tega leta je prišlo v Trst že kar 2,238,975 stotov lesa in sicer dobra polovica iz Avstrije. Naslednjo leto 1938 pa je prineslo silen preobrat. Le 992,395 stotov lesa je prispelo še v Trst. Kakor rečeno, se v Italiji zdaj prizadevajo, da bi pospešili v nadomestilo za avstrijski les uvoz iz Jugoslavije. Napovedujejo, da bo lesna kupčija med našimi lesnimi trgovci in veliko težaško družbo, ki bo imela monopol za jugoslovanski les, spet bolj oživela.
Gdansk se je udal
zahtevi Poljakoy
London, Anglija. — Senat prostega mesta Gdansk je ukazal Poljski, da umakne svoje carinike do nedelje večer z meje na Vzhodnem Pruskem. Poljska je odgovorila, da je ta zahteva ne-postavna, in če Gdansk na tem obstoji, bo Poljska zahtevala odškodnino. Gdanski senat se je ustrašil in preklical svojo zahtevo.
MALI OGLASI
Ako vaš radio aparat ne deluje pravilno, pokličite nas, ker naše delo je garantirano. — Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave., 819 E. 185th St.
Aug. 5, 8, 12.)
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 8, 1939
*-----L—
V očeh mu je žarelo; mislil je, da je končno našel dokaz, s katerim bo zmagal.
"Šele potem se boš zavedla z vso grozo svoje sramote. Doživela boš smrtni strah, ko boš občutila ločitev od onega, katerega si je izbralo .tvoje srce."
Mož je govoril resnico, kajti krasne oči dekleta se napdl-nejo s solzami.
"Ako je resnica, kar govorite, oče, "šepeta s spremenjenim glasom, "bom mogoče umrla od žalosti. Toda umrla bom v zavesti, da sem bila pravična."
"In ti še vedno zahtevaš, da vrnem Sairmeuse posestvo bivšim lastnikom?"
"Čast je prva, oče!"
Lacheneur tako silno udari po naslonjaču, na katerem je sedel, da ga je skoro razbil.
"In če sem jaz enako trmoglav," vzklikne, — "ako obdržim posestvo kaj narediš ti v tem slučaju?"
"Povedal bom sama sebi, oče, da pošteno uboštvo je še vedno bolje kot ukradeno bogastvo. Zapustila bom grad, ki je last vojvoda Sairmeuse, in poiskala si bom v okolici delo kot služkinja."
Gospod Lacheneur omahne v svojem naslonjaču in začne jokati. Poznal je predobro naravo svoje hčere, da bo naredila, za kar se je enkrat od ločila.
Toda bil je premagan. Njegova hči je dobila bitko. Skle nil je doprinesti heroično žrtev.
"Odpovem se torej Sairmeuse," reče s komaj slišnim glasom, "naj pride kar hoče —"
Glas mu zastane. V sobo je prišel obiskovalec.
Bil je mlad mož pri dvajsetih letih, odlične zunanjosti, toda melanholičnega, mehkega obnašanja.
Ko je stopil v sobo se je njegov pogled srečal s pogledom Marie-Anne; lahno zardel, d očim se je dekle obrnilo proč, kajti pogleda ni mogla prenesti.
"Gospod," reče mladi mož, "moj oče mi pošilja, da vas obvestim, da sta vojvoda Sairmeuse in njegov siri pravkar dospela. Ustavila sta se pri župniku kot gosta."
Gospod Lacheneur vstane in nikakor ni mogel zakriti silne razburjenosti.
"Izreči gospodu Escorvalu zahvalo za njegovo pozornost," odvrne Lacheneur. "Imel bom čast ga videti še danes, potem ko narediva s hčerko najbolj važno odločitev v najinem življenju."
Mladi Maurice Escroval je na prvi pogled dognal, da njegova navzočnost ni nič kaj zaželjena, torej se je zamudil samo za nekaj trenutkov.
Toda ko se je poslovil, je dobila Marie-Anne priliko, da mu je šepnila:
"Mislim, da poznam tvoje srce, Maurice; in nocoj večer bom to prav gotovo, dognala."
Tretje poglavje
Malo prebivalcev vasi Sair-
UŠESNE, NOSNE IN BOLEZNI V G ULIT USPEŠNO ZDRAVI
DR. WARGA, D. M.
15603 Waterloo Road Kmetovo poslopje KEnmore 0067
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM PohiStvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978
meuse je poznalo strašnega vojvodo, katerega prihod je pravkar preplašil vse vaščane.
Starejši ljudje so se ga nekoliko spominjali, ko je prišel in obiskal svojo teto, gospodično Armando.
Tedanji njegovi opravki so ga večinoma zadrževali na dvoru. Po revoluciji in po porazu armade Conde-a se je zatekel v London, kjer je bil toliko srečen, da se je v njega zaljubila edina hčerka lorda Hollanda, enega najbolj premožnih plemenitašev v Angliji. Končno jo je poročil.
Mlada žena je posedovala šest milijonov frankov vredno premoženje. Toda zakon kljub temu ni bil srečen. Kot mož se je vojvoda Sairmeuse izkazal kot razsipen, ošaben in neznosen.
Mlada vojvodinja je mislila na razporoko, ko je umrla. Zapustila je sina, katerega so krstili na ime Anne-Marie Martial.
Vojvoda Sairmeuse si ni delal sivih las, ko je zgubil soprogo. Postal je svoboden in bogatejši kot je bil kdaj prej.
Kakor hitro je minula uradna doba žalovanja je izročil sina nakemu sorodniku svoje žene, on pa je začel pravo potratno življenje.
Vstopil je tudi v armado in se je srdito boril proti Franciji med avstrijskimi četami, pozneje pa z Rusi proti Francozom.
Tega dejstva nikakor ni skušal prikrivati, ker je bil prepričan, da je storil samo svojo dolžnost. Pošteno in lojalno je verjel, da je zaslužil ime generala, kateri naslov mu je bil podeljen od ruskega carja.
Tekom prve restoraciije se ni vrnil v Francijo, pač pa je bil prisiljen biti odsoten. Njegov tast, lord Holland, je pravkar umrl. Vojvoda je bil zadržan v Londonu, da 'uredi neizmerno zapuščino, katero ej podedoval njegov sin.
V Francijo se je med tem vrnil Napoleon, kjer je pa ostal samo sto dni. Poražen je bil po kraljevih četah in vojvoda Sairmeuse je hitel v Francijo.
Gorje! Lacheneur je poznal značaj vojvode le predobro, ko se je zoperstavljal prošnjam svoje hčere.
Mož je dobro vedel, da. se izgnani plemenitaši, ki so se vračali v Francijo, se v igznan-stvu niso ničesar naučili, ničesar pozabili. In Sairmeuse vojvoja ni bil nobena izjema med njimi.
Na potu iz Montaignaca v Sairmeuse je vojvoda, ki je udobno sedel na blazinah razkošne kočije, razlagal svoje teorije, da se z njimi okoristi njegov sin.
"Kralj je imel slabe svetovalce," je rekel končno. "Da, skoro bi verjel, da se naslanja napram jakobinizmu. Če bi poslušal mene, bi uporabil 120,000 vojakov, katere so mu zavezniki dali na razpolago, da prisili puntarje k pokorščini. Dvajset tisoč bajonetov ima več dokazov v sebi kot pia vsi čarterji."
Tako je govoril spotoma, dokler se kočija ni približala Sairmeuse.
Dasi ni bil sentimentalen pa je bil -skoro ganjen od lepote pokrajine, kjer je bil rojen, kjer se je igral kot otrok, in o kateri ni ničesar več slišal, odkar mu je teta umrla.
Vse se je spremenilo. Poiselle dolina je bila sončna in smeh-
ljajoča kot v nekdanjih dneh.
Kočija je dospela v Sairmeuse in drdrala po kamenju edine tla-kane ceste v vasi.
V preteklih dneh je bila tudi ta cesta blatna, in če je nastopilo slabo vreme, je bila skoro ne-pristopna.
"Ah, ha!" mrmra vojvoda. "Nekaj novega!"
Kmalu je opazil še druge spremembe. Napol podrte, s slamo pokrite kolibe so se umaknile čednim, udobnim hišicam, s cvetlicami okoli oken in vrat.
Ko je prišla kočija do glavnega trga, je opazil Martial skupine kmetov, ki so se še vedno pogovarjali.
"Kaj mislite o teh kmetih?" vpraša sin svojega očeta. "Ali se vam zdi, da zgledajo kot ljudje, ki se pripravljajo za zmagoslavni sprejem svojih starih gospodarjev?"
Vojvotfa Sairmeuse zmiga z rameni. "Menda nfti ne vedo, da se jaz nahajam v tej kočiji, "če bi videli —"
Klici: "živijo gospod vojvoda de Sairmeuse!" ga zdajci prekinejo.
"Ali slišiš, sin?" vzklikne oče.. Ti klici so mu očividno ugajali, kajti pomaknil se je k oknu kočije in prijazno odzdravljal Chupinovi družini, ki je tekla z divjimi klici za kočijo.
Stari lopov, njegova žena in otroci so imeli jako močne glasove in ni čuda, da je vojvoda mislil, da ga cela vas pozdravlja. In ko se kočija ustavi pred žup-nikovo hišo je bil vojvoda prepričan, da ga ljudje bolj spoštujejo kot so ga spoštovali kdaj prej.
Na pragu župnišča stoji Bi-biana, stara služkinja pri župniku. Vedela je kdo morajo biti ti gosti, kajti služabniki v župniji naj prvo zvedo vse novice.
"Gospod se niso še vrnili iz cerkve," reče na vprašanje vojvode. "Toda če gospoda želi čakati, bodo gospod kmalu tu. Stari gospod danes še niso ničesar zavžili."
"Pojdimo noter!" reče vojvoda svojemu sinu.
Hišnica stopi naprej in kmalu pridejo v neke vrste sprejemno sobo. Z enim samim pogledom opazi vojvoda vrednost sobe in poslopja. Stanovanje je bilo čisto, sirotno in skoro brez pohištva. Stene so bile pobeljene; nekaj stolov je tvorilo skoro vse pohištvo; na mizi, ki je bila samostansko priprosta, se je nahajala samo posoda iz pločevine.
V tej hiši je moral stanovati puščavnik ali svetnik.
"Mogoče bi gospoda želela kaj okrepčila?" vpraša Bibiana.
"Pri moji veri," odvrne Martial, "priznati moram, da mi je dolga vožnja ustvarila precejšen apetit."
"Sveti Jezus!" vzklikne stara gospodinja, očividno obupana. "Kaj naj storim! Saj nimam ničesar v hiši! še reče — v ko-košnici je ostala še ena stara lto-klja. Dajte mi toliko časa, da ji zavijem vrat, jo očistim in —"
Stara ženica preneha, kajti na hodniku so se začuli koraki.
"Ah!" reče, "tu prihajajo gospod župnik."
župnik je bil sin sirotnega kmeta iz okolice Montaignaca, Svojo izobrazbo in tonzuro je dobil iz stradanja svoje družine. Bil je visok, slok, slovesen,
mrzel in brez strasti kot kamen v cerkvi.
Koliko žrtev, odločnosti in stradanja je moral prenesti on in njegova družina, da je postal to, kar je bil! V očeh mu je odsevalo vse stradanje in trpljenje, katero je prestal, da se je izobrazil.
Ali je bil star ali mlad. Najboljši poznavalec človeka bi se obotavljal izreči o tem. Na sebi je imel belo mašniško srajco, zakrpano na neštetih mestih, toda pri vsem tem je bila čista, brez najmanjše pege.
.Poznan je bil pod imenom abe Midon.
(Dalje prihodnjič.) -o-
Suša po vzhodnih državah bo napravila veliko škodo po farmah. Na sliki vodite normalno zelnato glavo na levo in kakršna bo letošnjo, ki je na desni.
Model 1*5,000 težkega avta, ki ga, bo,vzel admiral Bynl na južni tečaj. Napravljen je tako, da lahko nese štiri može in en aeroplctn preko sneženih polj.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
EXPLORE OHIO
Kranjsko-Slovenska |§p Katoliška Jednota
Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 46. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185
V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev.
Skupnih, podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega
obstanka nad $7,000,000
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Ce se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podpora, organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer
se lahko zavaruješ za smrtnlne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sDrejema v svojo sredo člane in članice od 16. do C0. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" aH "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" In 30c za razred "B" ln ostane stalen, etasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000 posnartnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izplačano v gotovini.
BOLNIŠKA PODPORA;
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerna nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja.
Člani ln članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rtiservo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki Izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku ln katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne ln bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaK slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. .do 60. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet. Illinois.
Old Chapel at Hudson
CONNECTICUT IN OHIO
"While I was in New Connecticut I laid out ai town on, the banks of Lake Erie, which was called by my name and I believe that the child is now born that may live to see that place as large as Old Windham."
So spoke Moses Cleaveland on his return from the mouth of the Cuyahoga River, where, as agent of the Connecticut Land Company, he had established a wilderness village. Windham, incidentally, had a population of 1500.
Harking' back to the Royal Charter granted the Colony in 162, the State of Connecticut, after the close of the Revolution, refused to surrender title to the lands in northern . Ohio now
COURTESV-THE STANDARD OllCO.(OHK>)
known as the Western Reserve and the Firelands and embracing some 3,800,000 acres. These lands, the state said, were to be held for the exclusive use of the people of Connecticut.
In 1796 Moses Cleaveland, with a party of surveyors, became Connecticut's advance guard into the Western Reserve. Though the danger from Indians had been removed from north eastern Ohio by the Treaty of Greenville, Cleaveland still regarded it as a strategic step to bargain with the Iroquois for the territory in which he planned to settle.
At Buffalo Creek he met with rep resentatives of the Six Nations at their council fires and after an exchange of fulsome compliments and the smoking of the peace pipe, Cleaveland bought the Iroquois claims to the Western Reserve for $25,000, two head of cattle and 100 gallons of whiskey.
As a result, for the first time Ohio settlers entered the state over the logical and easiest route, namely, the shore of Lake Erie.
The Connecticut advance guard traveled by land to Conneaut then by lake to the Cuyahoga, entering first by mistake on the way, a river east of the Cuyahoga which was subsequently called the Chagrin.
On. arrival at the site of the new town, instruments were set up and the surveyors began their arduous task.
Settlement in the Western Reserve proceeded rapidly following Cleave-land's expedition. Youngstown was founded in 1793; Warren and Ravenna in 1799, and other communities followed in quick succession.
The people of Connecticut brought to the Western Reserve a distinct flavor of New England. Some of the finest examples of New England churches are to be found in northeastern Ohio villages, such as Twins-burg and Tallmadge. These Connecticut communities in Ohio all have their public squares or commons. Majestic trees shade the broad streets—so that to one familiar with Connecticut, the Western Reserve is a bit of the old state.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z globoko žalostnim srcem in v bridki žalosti naznanjamo
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je 3. julija 1939 za vedno zatisnil po dolgi bolezni svoje oči naš nepozabni soprog in oče
John Stepic
Rojen je bil 5. julija 1880 v vasi Gradec, fara sv. Križ na Dolenjskem. Pokopan je bil 6. julija na Calvary pokopališču iz cerkve t:v. Kristine. Bil je član društva Slovenski dom št. 6 SDZ in društva Cvetoči Nobel št. 450 SNPJ.
Dolžnost nas veže, da se tem potom iskreno zahvaljujemo Rev A L Bombachu za obiske v bolezni ter za ginljive pogrebne ' obrede. Enako lepa zahvala pogrebnemu zavodu Jos. Zele in sinovi za vzorno vodstvo pogreba.
Naša najlepša zahvala naj velja številnim darovalcem za sv maše, ki se bodo brale v mirni pokoj duše ranjkega in sicer • John Pinculic, Mrs. Golobic in družina, Mr. in Mrs. Tony Golobic Jr., Uršula Pesek. Mi", in Mrs. Louis Brodnik, Mr. in Mrs Frank Golobic, Mr. in Mrs. Albert Kokely, Mr. in Mrs. Mike Pinculic, Mr. in Mrs. Andrew Jerman, Mr. in Mrs. Prank Habich, Mr. in Mrs. C. Pozun, Joe Pinculic, Mr. in Mrs. John Klaus Mr. in Mrs. Bencina, J. M. Maleckar, Mr. in Mrs. Max Gerl, Pete in Emil Winter, Mike Vintar, Mr. in Mrs. Victor Mailers, Mr. in Mrs. Frank Arko, Mr. in Mrs. Joe Zupan, Mr. in Mis. Centric, Mr. in Mrs. Martich in družina, Mr. in Mrs. Marcus, Mr. in Mrs. John Prah, Mr. in Mrs. Verhovec, Mr. in Mrs Pete Zalec in družina, Mr. in Mrs. Rudolph Kastelic, Mr. in Mrs. John Fesec, Mr. in Mrs. Gus. Chiknes, Mr. in' Mrs. Joe Bisjack, Mr. in Mrs. Juratovec, Mr. in Mrs. Geo. Metrec, Mr. in Mrs. Anton' Sintic, Mr. in Mi's. Jos. Filipic, dr. Najsv. Imena.
Iskrena zahvala vsem številnim darovalcem krasnih vencev, ki so bili položeni na krsto pokojnega od sledečih: Mr. in Mrs. John Novak, zet in hči, Mr. in Mrs. Charles Kulwin, zet in hči, Mr. in Mrs. Frank Roje, zet in hči, Gloria in Ginger Kulwin, vnuka, Mr. John Pinculic, svak, Mr. in Mrs. Anton Sintic in družina, Mr. in Mrs. John Cimperman, Mr. in Mrs. Mike Pinculic in družina, Mr. in Mrs. Vegel, Mr. in Mrs. Joseph Kod-rich, Mr. in Mrs. Joseph Tekavec in družina, Mr. in Mrs. Bernard Martich in družina, Mr. in Mrs. John Medved Jr., Mr. in Mrs. Frank Martic in družina, Miss Anna in Mary Jerman, Mr. in Mrs. Louis Pibernik, Mr. in Mrs. Chicknes, Mr. in Mrs. Andrew Jerman, Mr. in Mrs. Podnar. Mrs. Sporcic and girls, Mr. in Mrs. Blasko, Mr. in Mrs. John Pretnar, Mr. in Mrs. George Metrec, Mr. in Mrs. John Arko, Mr. in Mrs. Skubic, Mr. in Mrs. Knezevich, Mr. in Mrs. Hegler, Mr. in Mrs.' Walters, Mr. in Mrs. Modic, Mr. in Mrs. Zupančič, Mrs. Mary Vodičar, Mr. Anton Znidarsich, Mr. in Mrs. Yoger, Mr. in Mrs. Mathew Nemec, Mr. in Mrs. Pete Zalec, Mr. in Mrs. Kovačič, Mrs. Drag-nic, Mr. in Mrs. Omerza, Mr. in Mrs. Chase, Mr. in Mrs. Roberts, Mr. in Mrs. Mekinda, Mi-, in Mrs. Smolic, Mr. in Mrs. Frank Habich, Mr. in Mrs. Zgonc, Mr. in Mrs. Novinc, Mr. in Mrs. Phil Močiinikar.
Najlepše se zahvaljujem sledečim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu: Frank Roje, Frank Pavlich, Ar.ton Novak, J. Jevec, Joseph Tekavec, Jbhn Medved, Nick Chase, Henry Bogatay, Mr. Kovač, Andrew Gerl, Joe Komine, Louis Pibernik, Jane Mailers, Mary Gerl, S. Oshaban, Louis Bučar, Christine Pozun, Frank Hace, Mrs. Grub.
Iskreno zahvalo naj prejmeta Anne in Mary Jerman ki sta pobirali za cvetlice. Najlepša hvala sosedom in prijateljem za cvetlice. Ravno tako se zahvaljujemo vsem. ki so prišli pokojnega pokropit in ki so ga spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Hvala vsem za vse, kar so za nas storili v teh težkih in žalostnih dneh.
Ti pa, dragi in nepozabni naš soprog in oče, počivaj mirno pod zeleno rušo, dokler nas angeljska trobenta ne pokliče k skupnemu svidenju nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
Mary, soproga
Frances, John, Annie, Rose, Mary, Josephine, Frank, otroci John Novak, Clias. Kulwin, Frank Roje, zetje Glorlat in Ginger Kulwin, vnuka
Euclid; Ohio, 8. avgusta 1939.