Leto VIII., *tev. 70. Celje, sohoia 26» junija 1926, Pošfnlna piačana y gotoulni- Irhafa v torefap 6et/"tek in SObofr.1. Stane meseCno Din 7"--, za inozemstvo Din 20"—. Posamezna ötevhka I Hin. RaČun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Uredniitvo in upravrtiötvo i Celjc Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Vidovo, Že od 28. (15.) jiumija Ma 1389., ko je bill na Kosovem polijii po jiuna- škem boju poraien car Lazar in je billa razbita srbska država, praznuje narod v »vojem žalostnem spominu vsako leto ta nesrečni dan. Spominja sa svoje ubke moci ioi ylabosti, ki je priišla, Missli na svoje neprijatel'je, ki »o rrm uniicili državo m vzeli svobodo. To je bilto na Vidovo. Od tod ima Vidov dan s\ioj velik pomen. Po ujiedinjenju smo prevzeli vsi, Srfoi, Hrvati in Slovenci Vidov dan za naroden, državen praznik. To je praz- ndk, ki nam je bil vir ponižanja in sužnosti, pa mnogo stoletij na to tudi povod vstajenja in svobode. V svobodmi državi Srbov, Hrva- tov in Sfovemcev je sedaj nasa propi- sana dolžnost, da slavirno vesefo-žalost- ni sponiinski dan. PratznovaM pa bi ga tudi ali spominjali bi se ga vsaj dostoj- no ce bii nam bilo dano na milo voljo. da ga ofohajaimo ali ne. Vidov dan je namreč za nas tako močen izraz in ta- ko silna beseda, da se nas mora doj- iniiti in iizzvati v naših dušah prisrčen odziv. Vidovo poineni za nas dan raz- maha po dolgi noči onemoglosti, dobo krepkega dviiganja in sirenja po sto- leiji'h slepega tavanja in trpljenja. Vi- dov dan, ki ga pozdravlja najivišje, naj- topleje in najlepše solnce v 1'etu, je ta- ko siijajen, da ga morajio cut iti tudi dnngi. Naj bodo i oni z nami Slovene!, Hrvati i Srbi. Naj bo Jugoslavia! V zarjo Vidovo se upisrajo naše ča- rov žejne oči in tja na izt ok gledamo. od koder mora priti. rano ali pozneje soltnce, ki ogreje našo zemljo, da bo mogla vzkftti dobra setev t ist ill. katorih dela mnogi še danes radi nepravega nagnenja ne morejo ali radi svoje ome- j earns ti ne smejo razumeti. Kajrti naiši deželi preti hud glad. In okoli nas so sovražniki. Lahko jim bo grdo delo, če ne bomo siti dobrih mMi in polni močne voLje. Vidov dan, še enkrat nam napoči! A vecji in svetl'ejsi nego si bil kedaj. Potem bo lepo in milo okoli nas. In vse povsod od daljnjega iztoka do bližnjih zapadndh nižim, pa od niz- kih bregov mrzlega morja dola do obrežja, od koder je Slovenom zasijalo na kriiž napisano odrešenje, vse bo svo- bodno in naše. Ho Vidova! Kako Nemci delajo. Vsak dan skoro se nam nudi nov dokaz, kako globoko zasnovano in vztrajno delajo Nemci svoju propagando. Posebno aktivno središče nemSke pro- pagande je Stuttgart, kjer je «Deutsches Auslandinstitut», ki ga vodi bivSi ge- neralni konzul Wanner. Namen tega društva je, povsod üstvarjati in krepiti nemško propagando in pobijati predvsem ruzsirjevanje fran- coske kulture v inozemstvu in delo društva «AIIiancefrancai.se». Stutrgarski nemški instirut šteje 4700 plačujočlh članov ; v zadniem letu je naraslo to število za 200. Poseben oddelek, ki ima namen dajati pojasnila nemSkim izseljencem, je dal lani 6000 ljudem nasvete. Urad za preskrbovanje služb Nemcem v ino- zemstvu je dal 16 tisoč nasvetov. Letno poročilo tega urada pravi: «Na žalost smo morali ugotoviti, da inozemski trgovci in tovamarji načelno odklanjajo sprejemanje nemških uslužbencev v službo.» To je zelo snačilno. Lani je dobil nemSki Auslands- institut lepo zgradbo, ki si jo je mogel sezidati vsled podpor svo)ih protektorjev predvsem velikih vsot, ki jih dobiva od nemške vlade. Krstili so ga za «Haus des Deutschtums». Po izreku dr. von Hintze, bivšega državnega tajtuka, sedaj predsednika upravnega svela instituta, je to «delavsko središče za kulturno skupnost vseh Nemcev.» To je centrala vseh propagandnih institucij, ustanovljenih z enim in istim končmm smotrom, ki ni nič man) kakor vzpostavitev večje in bolj mogočne Nemčije, nego je bila pred vojno. Vsled visokih državmh podpor se razvija ta propaganda izredno aktivno. Drug podoben institut je v Frank- furtu ob Menu, imenuje se Alzaško- lorenški institut. Tudi ta insutut je dobil novo palačo v Bockenheimer Landstrasse, ki je «Ring» frankfurtar- skih milijonarjev. Namen tega instituta je delovati na vse kriplje, da se vkljub verzajski mirovni pogodbi Alzacija in Lorena germanizirate. Univ. profesor Wolfram, glavni institutov tajnik, navaja v svojem letnem poročilu, da ima institut 3000 Članov in da se je njegova knjižnica lani povečala za 3000 knjig. Pri zadnjem občnem zboru, kjer so izpili precej renskega vina in sekta, so prepevali alzaške narohne pesmi, predvsem znano himno, ki jo panger- manisti prav radi pojo «O Strasbourg, krasno mesto . . . !* Prof. W. Kapp iz Freiburga, nekdai profesor na nemški strasburški univerzi, je imd govor o tragediji Alzacije, obmejne marke. Raz- ložil je preteklost in sedanjost te «nem- ške» dežele, ki je vkljub zgodovinskim zapletljajem ohranila svoj lasten in po- seben zriačaj. Med drugimi manifestaeijami, ki rnečeio jasno luč na nemsko mišljenje po podpisu locarnske pogodbe, ome- nimo samo nebroj demonstracij za pri- ključitev Avstnje Nemčiji, predvsem ono, k\ se je višila 15. maja na Du- naju pod pokroviteljstvom NemŠko- avstrijške narodne lige. katera vztrajno propagira «Anschluss». Iz takih in enakih manifestacij raz- vidirno, da so nemški cilji ravno taki, kakor so bili pred vojno in za časa vehkega klanja. Poliiika. p NESTALNOST DRŽ. USLUŽ- BENCEV je vladna večina podafjšala zopet za tri leta. In m«d drža.vnimi niameščemci so še ljudje, ki polj'ubljajo roke t ist i/m in krivijio brbet pr«l stran- kaini, ki jiih tako tepejo. Pri tern pa p.i nemara šepecejo »saj tebi se ne zgodi nit1, sanio če si naš in prides k nam. Koimi pa rnorej'O take nemoraLne pri- liike koritstiiti)? Mnenja smo, da redu v držanni lupravi ne, in iiz tega vidika moraino pred vs^m tudi gledati na to vprajsanije, preko kojega je sknpščina tako brzo presla. Preznacilno za ease in ra&tnere, v kojih zivinio! p NETTUNSKE KONVENCIJE. Stai'isce vlade in posebno zunanjega miiniistra dr. Niincica j>e precej omaja- no zairadi energiicniii protestov, ki so jih po v\sej državi iizzvale nettunske kon,ven,cije. Titekovni oddelek zunanje- ga mimietrß'tva je v tej zadevi objavilj sledeco i/zjiavo doktorja Nine Lea: »Po- vckIqiii protesta diijakov lijubljanske uiiiiverze mi je žal, da ne morem di- rektno odgovoriti na brzojavko , ker ni- maiin podpisniika. Kanvenciie z It all jo so bile sktenjene po dolgem in vse- straiifckem prouicevanjiu. To so vStorili naši najpriistojinejiši strokovnjaki, ki jim gotoivo ni mogoče odrekati kom- petenice ali patriotizma. Sporazuini so biilii sktenjeni v interesu ene in drnge države. Buižja bodočnost bo pokazala, kako zelo je neuteineljena in najbržo tudi skodljiiKra ta kampanja, ki so jo zaeefi popolnoma neinformirani ljudje, alii pa jo narekujejo raizlogi notranje poliitike. — Tako torej; mi se moramo wsakemu in povsod podati! Celjska kranaka. c Vidovdan. Na vseh solan vmestu se proslavi tudi letos Vidovdan z obi- čajnimi proslavami. Mladina nastopi z raznimi točkami, starši in prijatelji sole se bodo pa mogli prepričati, da sola ne skrbi samo za razvoj uma, ampak tudi, da se mlado sree zanima in navdušuje za lepo umetnost Po končani slavnosti se bodo delila izpri- čevala, s čemer bo šolsko leto končno zaključeno. c Drž. realna gimnazlja bo imela na Vidovo ob 8. uri v Marijini cerkvi zahvalno službo božjo in nato v telo- vadnici skromno proslavo Vidovega dne, h kateri se zlasti starši učancev uljudno vabijo. Vsem dobrotnikom in prijateljem zavoda se ob sklepu Šolskega leta rav- nateljstvo iskreno zahvaljuje. — Ob sklepu šol. leta je zavod štel 394 učen- cev, med temi 63 učenk. Odlično spo- sobnih je 9, prav dobrih 46, dobrih 144, zadostnih 110. Nadalje iih ima 60 razredni izpit, 25 pa jih ni izdelalo. V 4. razredu jih v smislu ČJ. 87. fin. zakona 8 ni bilo prevedenih v 5. razred. c Proti podaljšanju nestalnosti državnih nameščencev. Na zadnjem sestanku članov drganizacije SDS za Celje v sredo, dne 23. t. m. so zbo- rovalci ostro grajali poskus vladne ve- čine onemogočiti stalnost državnih na- meščencev, ki bi imela nastopiti letos 1. septembra, za nadaljna tri leta. Neki govomik iz vrst državnih uslužbencev je dal izraza ogorčenju radi te nakane in je pokazal državnim uslužbencem, kako dela večinska stranka s tistimi ljudmi, ki jih sicer z vsemi sredstvi vabi v svoje okrilje. c Denarni zavodi na Vidov dan dne 28 t. m. ne bodo poslovali. c Brivnlce o praznJkih. Načelsvo obrtne zadruge brivcev, lasničarjev in sorodnih strok v Mariboru naznanja vsem p. n. občinstvu in vsem svojim članom, da so brivnice in damski če- salni saloni na Vidov dan dne 28. ju- nija lahko ves dan odprte kakor ob navadnih delavnikih, samo med časom siužbe božje od pol 11. do 12. ure mo- rajo biti zaprte- Za nedeljo, dne 27. ju- nija in za 29. junija ostanejo predpisi Zadnji) sloveuska ura. Tnsito jiuitro sem prepozno prize! v solo; bal sem se, da born kaznovan, ker nam je gaspod Plaraei rekel, da bo iz- praševal slovnico, a jaz se nisem na- učil niti besed'ice. Za hip mi je prislo na misel, da bi ne šel v solo im- bi kam pobegnil preko polj. Dan je bil topel* in jasen. V bliž- njem gozdiu so zažvrgoleli kosi in na sosedovem travniku za žago so se vež- bali ItaJjitfanii. To me je vabilo bolj, ka- kor slovnica. toda preanagal sem se in stekel urno proti sohl Ko sem šel miano županave hiše. sem. videl,. da . stoje pred zamreženo desko za oglase. S te deske so nam že dve Let! oznanjalii vse sliabe novice: no- ve odredbe, hišne preiiskave, prepovedi vesel'iic i'td. Zaito se niisem niti ustavil. Miislil" sem samo: »Kaj neki je zopet?« Ko sem tako hit el čez cesto, mi za- klice kovač Vahtar, ki je tarn bral s s\oj«Jii vajencem razglas: »Niič ne hiti tako, deeko, še prezgodaj boš prišel v svojio solo.« Misiil sem, da se iz mene norcuje, in ves za.sopel sem priisopi-haf na malo s'olsko dvoriisee. Navadno je vladal v .šoli še v zacetku pouka velik hrup, ki se je slišal na cesto; to je bil ropot, poanešan s skuipniim gl'asni.m po- lutvljianjem nalog, pri čeiner so si nc- kateri mašili ušesa, da bi se lažje uči- li. Vines pa je tolklo po klopeh., vel'iko iiiciiteljevo ra.vnil'o z gliasno bescdo: Mir! Zanasal sem se na to zmešnjavo, da bom 1'ažje priišel neopaženo do svoje klopi. A baš danes je bilo vse mirno, kakor v nedeljo zjutraj. Skozi odprto okno sem videl! tovariše, ki so sedeli na svojilh prostorih, in učiitelja, ki je bodil gor in dol s svojiim strašnim rav- nilom pad paizdimho. Zdaj je bilo treba odpreti1 vrata in priiti nesfišno do pro- st ora. Miisli.te si, kako sem se tresel! Toda nič! Učitelj me je pogledal brez jeze in je rekel prirjazno: »Pojdi na svoj pirostor, Toncek. Začeli smo brez tebe.« Sedel sem hiitro v svojo klop. Šele sedaj, ko me je immil* prvi strah, sem opazil, da ima učitelj tisto črno suk- lijo in tisto erno ovratnico, ki jo je na- vadno noisü samo takrat, kadar je pri- šel k nam gospod natlzornik. In nad vsem razred om je ležalo nekaj nenar vadnega im svečanega. Najbolj me je presenetilo, ko sem zaiffledat na koncu. ,sobe nekaj vaščanov, ki so bili liiho, ka-- kor mi, med njiimi bivšega župana, sta- rega Hišafja, bivšega piismonošo in se več drugiih. Vsi so se mi zdeli žalostni. Hiišar je imel s seboj star, na robu raz- skrban abeced.iiilk. Držal ga je odprte- j ga na kolenih. Proko njc.tra. pa so 1 eža 1L • vei'iiki naoeniki1. ! CakYiI sem >c. ka,.i v*e to poineni, ko je naenkrat stopil g. ucitelj za ka- teder in zaeel z kstim resnim glasom, s katerim me je sprejel: »Otroei, danes vas zadnjikrat iičini, kajiti i'z Rkna je prišel ukaz, da se sme odslej v šolah po Primorju in v Istri poučevati samo italijanski jezik .... Novi uciitel*j pride jiüri . . . .da- nes je vaša zadnja slovenska ura . . . Prosiim vas, bodite rnirni . . .« Te besede so me razburile. Lopovi! To site torej nabili na ziDpanistvu! Moja zadnja slovenska ura! In jaz znain komaj pisati! Torej se ne bom naučil nikoli! Treba bo ostati kar tako. Kako sem se jezil nase radi iz- gubljenega časa in zaradi ut, ki sem jih zamudil. ker sem stikal za gnezdi ali pa se kopal v Soči. Moje knjige, ki so se mi ravnokaur zdele tako dolgočas- ne in težke, moja slovnica, moje zgod- be sv. pisma so se mi videle naenkrat kakor prijiateljice, ki jiih bom težko za- pustil. Pri misli, da bo g. ucitelj odsel, da ga ne bom videl več, sem pozabil na vse kaizni in na vse. wkirce z ravnir- lom. Ubogi gospod iK'itelij! Na cast te zadnje ucne ure je tu- rej oblekel svojo praiznicno obleko. Se- daj sem tudi razumel, zakaj so prišli .starejši vaščani v šolsko sobo. Zdi se mi. kakor da jim je žal da niso prišli vei-krat v solo. To je bila obenem tudi nekaka zalivala učiitelju za njegovo zvcoto stiridr-H'i'.ttrc sluzbovaiije Vse to am premišrjeval, ko so>n ..zacul svoje m;e. Bil sem na vrsti, da odgovorim na panict. Kaj bi bil dal, ko bi bil mogel sedaj; povedati vsa slovnt- ska pravila na gla^, brez napake! Toda že pri prvih besedah sem obtičal in se majat v klopi. Srce mi je bilo težko in nisem si upal dviigniiti glave. Slisall sera le gospoda učitelja, ki mi je rekel: »Nič ti ne bom očital. Tonček, saj si že dovolj kaznovan . . . Tako je to. Vsak dan si pravimo: saj je še dovolj časa, jutri se bom naučif . . . Tako je to. Sedaj vidiš, da jie biila vedno velika sedaj, vidiš, da jo bila vedno velika nesreca za nas, ker smo vedno odla.gali z izobrazbo. Sedaj nam Italijani pra- vi.jo: Čemu hoeete biti Slovenici, ko niti pisati ne znate po slovensko .... Pri vsem tern pa nisi ti sa.m največ kriv, dragi Tonček. Mi vsi »si imamo marsi- kaj očitati. Vaši stariši niso gledaft na to, da bi se učilL Rajši so va,s pošiljali na pol'je, da so si s tern pribranili kak vir-ar. Ali si jaz nhnam niičesar očitati? Ali vas nisem pošiljal škropit na vrt? In kadar ste hotefi iiti ribe lavit, sem v.un brez pomisleka dal prosto.« Sedaj nam je zaeel' ucitelj pocasi govorili o slovenskem jeziiku, da je bil to nekoč najlepsi, najiarazitejši in naj- krcpkejsi jezik na sve'tu, da ga mora- i me oh ran it i i'n nikoli gaziti, kajti nar ! rod, ki je padel v sužnost in ohrani ; svoj jezik, obdrži v .svojiili rokah ključ i do svoje jece. Nato je vzel" slovnico in je nam coi- tal vaje. Začudil sem se, kako vse raz- umein. Mislim tudi, da nisem še nikoli Si ran 2. »NOVA DOE A« Štpv 70. o odpiranju in zapiranju v veljavi. To velja za vse območje te zadruge. 2a- družni načelnik : Karol Kožuh I r. c CELJSKE BRIVNIGE 0 PRAZ- NIKIH. Gel'jßke brivnice bodo v nede- lJjo od 7. do 11. ure odprte, x pondeljek na Vitlov dan ves dan zaprte, v torek na Petrovo pa od 7. do 11. ure odprte. c Kako, da ni enotnosti V Ljub- Ijanski listi so v četrtek poročali, da ostanejo v Ljubljani trgovine na drž. praznik (Vidov dan) zaprte. Tako je baje sklenil Ijubljanski gremij trgovcev. Drugače pa sta sklenila mariborski in celjski trgovski gremij, namreč da bodo trgövine na Vidov dan odprte ves dan razen med službo božjo. Čudno je, kako se tolmači pri nas zakon, ki veli, da sta državna praznika Vidov dan in Ujedinjenie norma, to se pravi, da mora ob teh dneh počivati delo in da rnorajo biti trgovine zaprte. Vsaj tako je bilo, če se ne motimo, odrejeno pred enim letom z zakonom. V mariborski oblasti pa menda veljajo posebni zakoni, ker so v tej oblasti trgovine enkrat zaprte. drugič zopet odprte. Vsakokrat pa skle- pajo gremiji po svoje. Mislimo, da ni v teh ozirih ničesar vef. sklepati, ker se morajo zakoni spoštovati po vsej državi. Če so vse trgovine zaprte, noben trgovec nima škode, ker si pre- bivalstvo v takih slučajih gotovo pra- vočasno nabavi svoje potrebščine. c Zadušnica za borltelje. Na Vi- dov dan, dne 28. t. m., ki se praznuje po celi državi kot spominski dan pre- minulih bonteliev za vero in domov.mo, se bo darovala v tukajšnji župni cerkvi sv. Danijela ob devetih dopoldne slo- vesna zadušnica. Občinstvo se vabi, da se udeleži žalne službe božje, hišni posestniki pa se pozivajo, da okrase svoje hiše z državnimi, odnosno narod- nimi zastavami. Mestni magistrat celjski. c God našlh blagovestnlkov sv. Clrlla in Metoda. 5. julij, god in praznik naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda se naglo bliža. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda prosi vse svoje podružnice, da se spomnijo na predvečer tega za nas Jugoslovene pomembnega dne s tem, da zažgo po naših gričih, hribih in gorah kresove, ki naj bodo znak naše narodne zavesti in čuječnosti. Posebno se obračamo v tem oziru na naše obmejne podružnice, da dokumentirajo s kresom osvobojenje naroda. Ob tej priliki naj sku5a vsaka podružnica nabrati, Če tudi majhen znesek v korist družbi sv. Cirila in Metoda, ki je s svojim delovanjem verna gojiteljica plamena narodne pro- buje in prosvete. c Ciril-Metodov dan v Celju. Celjske Ciril-Metodove podružnice pri- rede v nedeljo dne 4. julija cveilični dan v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Delo, ki ga vrši ta naSa prekoristna šolska družba za našo slovensko deco na tujem in ob jezikovnih naSih mejah, je tako važno in veliko, da zasluži pomoči in podpore nas vseh. Na večer istega dne se bo žgal na Starem gradu velik Ciril-Metodov kres. c Razstava risb. Državna d«ška meščanska sola v Celiu priredi raz- stavo risb dne 28. in 29. t. m. v po- slopju meščanske sole. Poset razstave je dovoljen navedena dneva od 8. do 12. use pa od 14. do 18. ure popohin«. StarSi kakor drugo občinstvo je vab- Ijeno, da si ogleda razstavo. c \i poslovnega s^eta. Lončarsko in pečarsko obrt Mihaela Altzieblerja v Kapucinski ulici je prevzel g. Mirko Mastnak iz Brežic. c V. Izlet umetnostno zgodovln- skega društva v Ljubljani se bo vršil v toiek 29. t. m. pod vodstvom gosp. dr. Fr. Steleta v Celje. Tu si ogledajo udeležniki arheološki muzej, opati)sko in Marijino cerkev, staro grofijo in grad celjskih grofov. Liubljanski gosti pridejo z vlakom dopoldne in se vrnejo zvečer. c Prostovoljna požarna bramba celjska nas prosi, da priobčimo, da namerava v kratkem pričeti ' s pobi- ranjem letne članarine. Enkratni letni prispevek znaša 25 dinarjev. Želeti je, da bi cenjeni gg. hi§ni lastniki, trgovci, industnei in diugi kupili po vtč član- skih izkaznic, da bi si društvo moglo nabaviti prepotrebno ^asilsko opremo, zlasti pa moderno ^asilsko orodje, ki mu Se manjka. Obenem opozarja dru- štvo, da priredi dne 1. avgusta t. I. gasilsko slavnost, spojeno s Solsko in javno vajo ter ljudsko veselico. Prosi že sedai vsa bratska, kulturna in pro- svetna društva. da bi ta dan ne pri redila večjih veselic ali sličnih prireditev. c Nov razred delavskega zava- rovanja. 1. juliia se vpelje nov, 18. plačilni razred. Osebe, ki zaslužijo (v gotovini in blagu) nad 48 dinarev na dan ali 288 dinarjev na teden ali 1200 dinarjev na mesec, naj skrbe, da bodo prepisane v višji, 18. razred. c Ogled naših šol. Pomočnik mi- nistrstva prosvete g. Obradovič si je v četrtek ogledal šolsko revščino v Celju. Pokazali so mu poslopie deške okoliške sole in staro gimnazijo, kjer je tudi nekai razredov osnovne sole. Ko si je imenovani gospod še ogledal stavbišče za novo solo, se je odpeljal z brzovlakom v Beograd. c Strossmajerjeva knjižnica v Pragf. 0 priliki vsesokolskega izleta in kon^resa Jugoslovensko-češkoslo- vaških Lig v Pragi nameravata obedve društvi pomnožiti Strossmajerjevo knjiž nico v Pragi s slovenskimi lepo^lovnirni knjigami literarne vrednosti. Pozivaio se vsi, ki lahko darujejo kako tako kniigo, da jo do 30. t. m. izroče pred- sedniku Lige g. županu dr. Hrašovcu ali delegatu za kongres g. prof. Orožnu. c ZdravniŠki honorar. ZdravniSka zbornica razglaša : Po sklepu zbor- ničnega odbora je vsak zdravnik dolžan zahtevati za vsako ordinacijo. vsak obisk ali konzilij takojšnje plačilo : le pri več časa trajajoči bolezni ob sklepu zdiavljenja. HiŠni zdravniki so iziemoma upravičeni, da razpošiljajo račune ob sklepu vsakega polleta. tako zvesto poslusal in da ni gospod ueitelj se nikoli s tako potrpežljLvostjo razlagal; kakor da je hotel revež še pred odhodom nain v glave vteptfti svo- je znainj«. lJo končani slovenski uri sino ime- li lepopisjie. Za ta dan nain je gospod učitdj pripravil cit>to nove vzorco, nu. katerih je bilo pieano z okraglo pisa- vo: Prianorje, Stovenija ... In to je lzgledalö, kakor da plapolajo zastavi- ce po raizredu, obesene pred nasimi klopini. Treba bi bilo videti, kako so vsi pridno pisali in kakšna tišiina je vladata v razredu! SlJšaio se je le škri- panje pere^ po papixju. Za trenutek je priibrerical'o v sobo par hroščev. Niiliče se ni zinenil zanje, niti naj.tnajijsi ne, kajti vsi so se trudili, da napisejio seac- ne črte s kar najvecjo vestno&tjo, ka- kor da je tudi to slovenščLna. Na strehi so čisto tiho gruilili golobje, in jaz sein miistil, da bodo tudi iije priisiliH, da bodo grulili po italijau.sko. Od časa do casa sem dvignil oči nad knjiigo in sem videl u-ciitelja, kako je stal iiepreiniicno za inizo ter ojjazoval predmete okolii sebe, kakor da hoče v svojein pogledu odnesti vso to malo učilniico s stsboj. Le pouiLslit«'¦: štirkieset let. na Lsteni kraju, vedno je glodal isto dvorišče in iisti raz- red. Samo klopi so postale giadke od naših hlač. orelii na dvoriscu so zrast- li, vinska trta, ki jo je vsad.il sain, se je visa sedaj okoli oken do strehe. Ka- ko bi ga ne bolello sree, ko niora z'duji zapustiti vse to, in ko sliši sestro, ki I kodi v gorenji sobi sem ter tj^i ter. po- spravlja stvari v skrhxje, kajti j.utri niora oditi in zapustiti za vedno ta kraj. Kl'jub temu je iinel toliiko inoci, da je ucil do konca. Po lepopisjiu smo kneli zgodovino. Nato so najmanjši peli svoj traia-trala . . . Na koncu sole je stari Hišar nataknil naočnike, držal svoj abecednik in. zlogoval. Vide- l'O se je, kako se trudi. Njegov glas se je treael od razburjenja, in tako smeš- no ga je bilo videti, da je šlo vseni na smeh iai jok. Ah, spomintjal se bom te zadnje ure . . . Naenkrat je cerkvena ura udarila. poldne. Zazvonil'O je angelsko češčenje. V tem trenutku so zadonele trobente pod nasimi okni: bili so Italijaiii, ki so se vračali z vaj. Go&pod Hamel je stopil za svojo miao. Se nikou se mi ni zdel tako velik. »Draigi prijateljiii«, je rekel, »jaz. .. jaz . . .« Toda nekaj ga je dusiilo v grlu in ni mogel diokoncati stavka, Obrnit se je proti tablii, vzel kredo in napiLsal z de- beliuni crkamii: Žiivela Jugoslaviija!« Stal je z glavo naslonjen na zid in brez besed nam je dal* z rokc znamenje: »Koncano je . . . »Koncano je . . . pojdile!« ... (Po AlfoniZu Daudetu.) c Tridesetletnica mature. V ne- deljo, dne 27. junija t. I. praznujejo v našem m«stu tridesetletnico svoje ma- ture na celjski gimnaziji sledeči go- spodje: Baron Bruno Binder, graščak v Wildonu. dr. Alojz Bratkovič, od- vetnik v Slovenjgradcu, dr. Ljudevit Brence, svetnik upravnega sod. v Celiu, dr. Ernest Duffek, tajnik trg. zbornice v Solnogradu, dr. Adalbert Jenko. zdrav- nik v Andntzu pri Gradcu, Davorin Majcen, profesor v Ljubljani. dr. Oton Oswatitsch. viš. dež. sod. svetnik v Gradcu, inženjer O.on Petriček v Solno- gradu. Gvido Pregl, ravnatelj zavaro- valnice «Dunav» v Ljubljani., dr. Lju- devit Stiker, odvetnik, Brežice, Ivan Tratnik, župnik v Rajhenburgu in Mloš Vehovar, viš. deŽ. sod. svetnik v Ljub- ljani. c Dohodnina za mesto Celje odmerjena. V čas>u od 1. do 15 juliia t. I. bodo v Disarm davčne^a okrajne^a oblastva v Celju razgrnjeni za vpo^'ed izkazi o predpisu dohodnine za davčno leto 1926. Vsak z dohodnino obdačeni prebivalec mesta Celje ima pravico pogledati v tem izkazu ono postavko, Ki zadeva njegov davek, za diuge davčne zavezance pa le tedaj, če se izkaže s pismenim pooblastilom. da jih je upravičen zastopati v davčnih zad.e- vah. Rok za vlaganje eventualnih pri- zivov zoper to odmero poteče s 30. julijem 1926, in predpis davka onih zavezancev, ki do tega dne ne vlože priziva ali pritožbe pri davčnem okraj- nem oblastvu v Celju, postane pravno- veljaven, če tudi se ne vroče posebni plačilni nalogi. Prizive je treba kolko- vati s kolkom po 20 Din, prošnje za naznanilo odmerne podlage pa s kolkom po 5 dinarjev. c Drustvo stanovanjsklh najem- nlkov v Celju sklicuje za nedeljo dne 27. junija 1926 ob 9. uri dopoldne protestni shod, ki se bode vršil v restavraciji Narodnega doma v Celju. Na dnevnem redu je poročilo in skle- panie proti nameravani spremembi stanovan)skega zakona in poslabšanju istega. Odbor poziva vse svoje Clane, da se udeležijo zboroiovanja točno in polnoštevihio ter vabi in prosi vse prizadete organizacije državnih, javmh in privalnih nameSčencev. da se tega važnega zboiovanja zanesljivo udele- žijo. Pridite vsi, da povzdignemo ob odločilni uri svoj glas proti okrnjenju še ono malo zaščite, ki smo je bili deležni doslej. NobeGen izgovor ne Velja ; vsi na n!a ! ! c STARŠI, P0Z0R! Vnisovanje otrok na me.stm deski in dekliški os-nov- ni eoii za novo šolsko leto 192G./27. se bo vršilo Letos vsled odl'oka šokke obla- sti že v sredo, dne 30. jiunija t. 1. in si- cer od 8.—12. ure dopoldne ter od 2. do 5. ure popoldme. VpiLsovalo se bo za pi'ivi razred samo take decke itn deklice. ki bodo do 1. septembra 192(3 dopolnili, šesto i"eto starosti. Mlajsih otrok, t. j. pod sestini letom se ne sprejeina v solo, pač pa starejse, ki se niso hodili v solo, ali pa take, ki so se od druigod priselilL v Celje in tu pouk nadaljujejo. Kdor je že laaii hodii' v solo, tega ni treba več zglasiti, ker je itak že vpLsan.. — K vpi- sovanju x mestno deško in dekliško osnovno solo (1. nadstropje) naj pri- dejo ptroci v spremstvu staršev ali njih namt\stniko»v. Za slučaj, da ti otroci ni- so bi'li rojeni v celjski župniji, naj si starši takoj preskrbijo ro.rstni in krst- n.i liist (ali vsaj rojistni izpLsek) pri do- tiČnein župnem uradu, kjer so bii'i otro- ci krsčenii. Ta list je pri vpisovanju predLožiti šolskemu upravLtelju ozir. upravitL4jk'i. Tudi se mora pri vpkso- vanju povedati kam (v katero obcimo) je otrok pristojen. Prosi se točnosti! Vsako odlašanje dela sitnosti ne samo upravi sole, marvec tudi staršem sa- iniiin. —Upravi obeli mestnih osnov-nih sol. c 0BČNI ZBOR »KLUBA NAPR. SLOV. AKAD. V CELJU se vsled ne- nadniih ovk' prellozi na petek, dne 2. ju- lija ob 10. uri dopoldne. c SPORTNI DAN. Popravljamo našo notico v zadnji števi/tki »Nove Do- be« v toli\ko, da se bo vrsil Sportni dan dne 18. julija, v slucaju slabega vreme- na pa dne 1. avgusta t. 1. — Sportni kSu-b Celje. c OBČNI ZBOR »CELJSKEGA GODBENEGA DRUŠTVA«. Opozarja- mo na obeni zbor »Geljskega godbene- ga društva«, ki se bo vršil v soboto 26. t. m. ob osmiih zvečer v mati dvorani Narodnega doma. Razpravljalo se bo- de o nadalj'ii.ein obstoju oziroma o raz- družiitvi društva. c PRSTAN JE BIL NAJDEN na vrtu Sokolskega doma. Dobi se v go- stilnii. c PENZIJA IN RESTAVRAGIJA »LOVAČKI ROG« V SELGAH se pri- poroca iizlet'iiiiikam in tetoviiščarjem, ki žele obi^kati' hrvatsko Priiinorje. Prvo- vrstna lirana (zajiutrek, kosiilio, jnžina in vecei'ja) dnevno 55 Din. Soba z eno postely'o 20 Din, z 1 do 2 posteljama 40 dimarjiev. Na razpolago 40 Aiiažniii in lepiili sob. Hrana brez jaizime dnevno 50 dinarjev. Taksa za ole]>šan}e mesta dnevno 2 Dim, za kopanje 3 Dim. Du- najska kmhhijia. Izleti z motorniim čol- nom im salon .skim parniikom na Rab, Baško. Ki'k, Omišalj in Krailijeviico. — Karl Dovečar, restavrater. c V VESELI DRUŽBI se spomi- njajte najbednejših in položite dar sle- pini na oftar. — Podporno drustvo slepih, Wolf ova ulica 12, Ljubljana. Udeleženeem vsesokolskega zleta v Pragi! Kdor želi, da mu društvo pre- skrbi vozni listek od državne meje do Prage in nazaj, naj se zglasi v petek 25. t. m. ob 20. uri v telovadnici in odda tu 260 Din ttelovadci) oziroma 275 Din (netelovadci). Odbor. Sokolstvo. Navodila udeležencem vse- sokolskega zleta v Pragi. Bratje in sestre! Vsesokolski zlet stoj'i tiik pred nami. Priipravite se za potavanye in bivanje v Pragi. Glavno skrb posvetiite telovadnemu in slavnost- neniu kroju. Oboje mora biiti v popol- n-LMii redu. Na slavnostnoin kroju mora inieti vsaik cu'an (ica) na predpiisanein traku v državniih barvah naislov župe in diuištva. Kdor potuje v citvLLni obleki mora Lnieti sokokki znak in omenjeni traik. K rdeči sokolski srajci spada le ovratniik, vzemite si dovolj ovratniköv s seboji. Slavnostni kroj se sine nositi le na zletniili dnevih, 7. jul'iija j>e treba ol)loči zcj)et eiviiLno obleko, v kateri po- tiLJwino tudi v Prago in nazaj. GLan;.- caini je aajstrožje prepoveda.no hoditi izven zletiisča v telovadiueim kroju. Vsak clan ki vsaka članica mora imeti s s.e- boj svojo društveno legiitinnaciijo. S se- boj vzemiite na vsak načmi si'edece stva- rii: miilo, obriisaco, krtačiico za zobe, ča- so za vodo, krtače za cevlije in obleko, dovolj zi'votnega periila, predipisano so- kolsko pelerimo im hrano za 1 in pol dneva. Draigocene verižice, uihane Ltd. puwtiite doma. Telovadici im telavadke, ki so odiočeiii, da naistopijo pri telo- vadbi v Pragi, morajio sodelovati pri Visen pred|)iisaniih nasitopiih. Vsak udeloženec mora imeti zltetni znak, ki stane 20 č. K. Te znake dobi- mo, čiin pi-ekoračimio mejo ČSR. Pri- ])ra,viite na moji teh 20 č. K! CLani (tee) v skivno^tnem kroju, ki iutnaio te zl'etne znake, iiniajo pravico vstoi>a na član- sko tribuino le z doloeeuinni vstopnica- mi, ki stanojo 5 Kč, kdor te vstopnice niima, imia prast vstop le na prostor okrog \'ežbai'išča. Z zletaimi znakom so ' siicer združene umwoge ugod'nostii. Povorka se vrši 6. julija 1926, zbi- ral'isce je ob pol 8. uri na Kralj, Vimo- hrajdih, kaanor pridejo vse župe skup- iLO iz svojiilh ])ren>očišč, Vse čknstvo potuje brezizjemno le v III. raizredu. Vožnja stane za udele- zejuce iiz Celja iin sicer od naše državne meje pri St. Ujiu-Spidje dlo Praige za tei'ovadece 256 Dim, za netelovad.ee pa 270 Djin. V maši državi uživajo telovad- ci 75% popu'St, netelovadci pa 50%. Za potovanjie v naši državi si kupite listke pri bla.gajna.h in te karte dobro hranMe, ker veljajo tudi za povratek. Vozne karte od avotrijiske meje do Pra- ge preskritb fiirma »Pu-tnik«, podlružni- ca v Ljuubljani/. Vozne ugodnosti veljajo v GSR samo do 12. juli'ja. Kdor želi dalje o^tati v GSR, si mora dati žel\v.- nižko le^'/tiimaciijo podaljižati po želez. odsebu GOS na žletišču. Odpotuijiemo 2. julija t. 1. okro« 18. ure iz Gelja im priricnio v Prago 3. julija ob 14.50 mrii. Odliod iiz Prage 7. juli'jia ob 24. uri, priihod v Gel'je ob 8. julija okrog 20. ure. — Odbor Sokol. drustva v Celiu. 18. Julija 1926,, Sportni dancLl Štev. 70. »NOVA DOBÄV Stran 8. s DRUŠTVOM CELJSKE SOKOL- SKE ŽUPE! Ölanstvo. ki potujc na Vssesakol&ki zlet, odda denar za avstrij- ske vozovnice žuspncmu hfagajiiuku. v jugoslovanski vatoiti — med vožnjo iz Gellja do Mariibora1. Župa kupi na ob- mejni puslajl vozovnice za vse član- fitvo. Posamo-znikoni tedaj ni treba na- baviti' si šilitngov, ker jiih ima župa. — SokoLska župa. s UDELEŽENCI SOKOLSKEGA IZLETA V PRAGI bodo imeM 3. juli- ja zvečer možnost udeležiiti se mani.fe- staienega zborovanja vseb Jugasloven- sko-čehosfovaškiih LLg. Ako so elani Li- ge in so žo iistega dne dopoklne v Pra- gi, se laliko udeleze tudi ostalega zbo- rovanja. BRATE IN SESTRE OPOZAR- JAMO, da Lina »Celjska posojiilnica« dovoljno miiozfno čehoslovaškiii kron v svrho zamenijavo ma razpokugo in si jih naj vsi udofrženci pravocasno oskr- i)ijo. 092 KINO GABERJE. V petek in so- boto se morete seznaniti s »Kavamo v Kairii« in njenhni zaninLivnostmi. MESTNT KINO. Od 24. do 30. t. m. bodo občimtvo gledalo »Zadnje dne- vo Pompejov« in njMih grozote. Bat'a čevlji se prodajaüo po io- varniäRi cenl prl A. örof enik, GLvflni äftt*om domovine. š KRALJEVO ZDRAVJE. Kralj Aleksander je bil zadnje dni bolen za labko infliuenco, ki je že lninila. Ven- dar pa zavoljo hladnejiše ki'ime ob bfej- skom jozeru ne more na Bled in pojdü najbrže v kako drugo letovilšče, tako da bi se šele sredi julija nastanil na Bledu. ö ŽALOVANJE NA DVORU. Po- vodoni snirti grške kraljiice-matere Of- ge jo odrejeiLO dvorno žalovanje, ki bo trajalo 21 dni. Š INVESTIGIJA DELAVSKEGA ZAVAROVANJA. V zadnjih dneli so. se pri Osrednjein uradu za zavarova- nje delavcev v Zagrebu vršila posveto- vanja o lelošnjih invostiicijah delavske- ga zavarovanja. Med dragkn se izvrse lelos na.slednja dela: Grad Kfenovnik. v Zagorjiu se preuredi v delavski sanato- ria". Dela bodo že letos končana, saiia- torij pa se otvori prihocLnjo poinlad. V sanatoria u bo prostora za 150 bolnikov, zdravniöko službo bo opravljaso sedem zdravnikov. V Srbiji se zacneta lotos graditi dva sanatorija: eden v Vrnjač- ki banji, drugi pa v Koviljači; v vsa- keni bo prostora za 80 bolnikov. Zdra,- viil'ibce za jetiicne na Brestoveu se raz- bia-ii. Troski so proracwnjoni na 1 mill- ion iJOü.üOU dinaijev. Za delavski zava- rovahii urad v Boogradu se pricnc le- tos gradiiti pafača v istem obsogu kakor zagrebska. Vsota za letosiije kiYet>tkije bo znašala približno .slo uiilijonov di- narjev. Š HIDROELEKTRIGNE CENTRA- LE PRI KRŠKEM. 1z Beogra,da poro- čajo, da je niinietrski svet pooblastil niünißtra za poljedelstvo im vode, da sine zagrebski mestni občLni izdati kon- cesijo za gradnjo elektriicne cent rale na Saivi. pri Krškem. V poslev priJiajajoci Sitrokovni odibori so načrt cenü'afe odo- brilk Ker si je mestna občina zagreb- ška že zagotoviila za gradnjo potrebno posojiilo, se bo z gradbeniimi deli na.jbr- že že letos pričelo. Š POBIJANJE MALARIJE. Mi- nitsirstvo za narodno zdravje jo skleni- lo, da v svrho pobijanja malarije uredi; poiokuševatišče na otokiii Krku im Ra- bu. Miniistrstvo je iiz Itafije nabavilo ()00 koma.dov riibkj vrs-le »gainibusii«, ki pokončujejo licinike komarjev. Te vrsle riibiico se nasade v tamkajšnjiili niočvir- jiUi; ako bodo ti poskusi povoljni, se ri- bice nasade v vseh malaricnili vodab, zlaöti v Južni Srbiji. Najipreje so se v Brazidiji posluževali teh ribiic za po- koncavanje ličimk, odkoder so se razši- riile po vsem svetu. š ŠTUDIJSKO POTOVANJE GO- JENCEV VOJNE AKADEMUE. V priötaniisce na Sušaku sta doplovila miinonosca »Galeb« i/n »Kobac« naše vojne momarice ter torpiljaTka št. 2. Na krovu oinenjenüi ladij si nahajajo gojenci) sli'ojine solo nase vojne inorna- riice, ki so pod vodlstvom kapitana fre- gate J. Kubina na studiiißkeni poto- vanjiu. Š USTANOVITEV USNJARSKE SOLE. V inimiistrstvu za Irgoviaio ki in- ditstrijo so je vrsil'a te dni konferenca v zadovi ustanovitve usnjarske sole za iÄUicüvajijü lisnjarskili obrtnikov in in- tlihstrijiökiJi delavcev. Konference so se Lidoložiill tudi deliegati iz Ljinbljane in Boograda. Na koaii'erenci se je razprav- Ijalio o vprašanjiili, ki so v zvezi s sno- vanjem take sole. Minister za trgovino in industrijo je v načelu obljiubiiT3 da se osiiiiije uenjarska sola. š JUGOSLOVENI V J UŽN1 AJVIE- RIKI. V Chile iizhaja dvoje jugosfoven- skiili časopiisov in siicer v Punia Are- nas »Juigoslovenska domovina« in v Valparaiso »J ugoslovenska država *. Tudi gospodarsko so Jiigoöloveni zelo aigilni. Volik del salpeterske industrije je v njiinoivili rokab in v bfiižini Buenos Aii'es so ustanovisli edino ai'gentinßko radijotelegraiicno solo. s NAÖADI BRESKEV V PRI- MORJU. Lj,uidstvo v Brdili v Vipavski doliiui toži radi vinske krize. Nase vino no more konkuriirati z vinom starüi po- krajinii. Zato pa so nasvetujejo nasadi breskev. Žlahten sad je breskev im lah- ko dobi od'jomalce. Kulitura breskev pa no zaiiteva iiiiti polovke truda, ki se po- rabi za vinsko trto. š IZLET HRVATSKIH PLANIN- GEV V SLOVENIJO. Hrvatsko planhi- sko društvo »Runofist« v Zagrobu pri- redi v dneJi 27., 28. in 29. iunija v treh skupitnah izlet v Slovenijo. Prva sku- pittia obišče Vintgar, Blöd in Bohkijsko jezero. Vozi so do po»taje Bobrava- Vintgar; skozi Vintgar gre na Bled, a due 28. t. ni. v Bohinj. Driiga skupiina, so povspe na Triiglav, a tretj;a na Stol in nasliednjega dne na Golico. Izletniki j)otuj,cjo na železnici za pofovično ceno. s RADI 0ESA TECE CLOVEŠKA KRI ... V Zaigrebu so areUrali delav- ca Movrina, ki bi bil skoraj ubil nata- karja Posa/vca radi pol dinar ja. Nata- ka.r hui jo zaracunal mali brizganee za pol dimarj,a dražjo nogo običajino. Radi twga je nastal' prepir, iz besed se je ro- d'il* pretep iin slödnjilc je Movriin izdrl nož in zacol zaibadati Posavca, da je kri kar briizgala okoli. š SINOVA STRELJALA NA OÜE- TA. 49-letni Fr. O. Ragusa, bivši funk- cijonar javne varnosti stanntj'OC v GradoŽLi, je locen od svoj.e žene. Spore je imiel tiidi s svojima sinovoma. Te dni sta ga skiova, 18-letni Mario Ln 20-let- jii Micholo, pacakala v slanovanju. — Vnoi' se jo propir iüi skiova sta iz re- volver ja stroljala na očeta. Raguisa leži težko ranjon v tržaski bolnici, skiova sta pa v zaporu. ^s AKADEM1JA MLADINE NA LAŠKEM.. Državna osnovna sola na Laskem prirödi na prazn,ik sv. Petra im Pavlla dno 29. jiunija t. 1. ob 4. uri j)opoldne v topliški dvorani akademijo niladiino z jako pestrim sporedom. Na prograniu jo petje eno- do stiriglasnili pesmi, soso-, dlvo-, tro- in četverospevi' iui orkestraue tocko novega mladilnsko- ga oikestra. Mod glasbenkni točkami se vi'ste doklaanacijo, drainatični prir zoroki, telovadba in raiallni nastopi. Za dobrodoöle lnun gosto iß Gelja in oko- liiue j-e zolo intfoden šofarski vlak, ki prido na Laško že ob 14. uri. S torn j.iliri je obenein dana priiika, da se po- sLiLŽijo tuikajšnjoga kopalisca. Istotako uigodaio zvezo knajo gostje z j.užne stra- ni, ki so llahko pripelj-ej.o z brziin vla- koni ob cetrt na 14. im osubnkn četrt na 15. uro. Povratek zvečer ob tricetrt na 20. uiro. š SLABA VEST. Ko je bil te dni odšel orožniik stanice v Mislinjah na patruljo, mu je prisel nasproti neznan, mlad visok človek z nahrbtnikoan. Gim pa je neznanoc orožndka zagfedal, se ga jo tako prestrašil, da se je nagLo rešil bremona s hrbla in pobegnil v grmovjo. Oroziiük je nahrbtnik po brezuspesnem zasledavaiiiju neznanca pobral in ga oddal poveljjiiiku orožniiške stanice. V naJirbtniku je bilo vec raznega perila, zaznamovanega z monogrami F. JM FF. in S. T. PeriJo, ki ga je neznanec gotovo uikradel, dobi lastnik pri žan- dlannieriiji v Miislkijctli. Mestni kino Celje Od 24. do 30. junija 1926 se predi/aja največji film, kar jih pozna filmska umetnost : Zotinji dneui Pompejev v. 2 epohah po 6 cgromnih činov. Marija Copda» MihaeB Uarkonyf Bernhard Goetzke, Borba dveh lepotic za ljubavnika. — Strast ljubosumnosti. — Borba na življenje in smrt z levi v areni. — Nedolžno obsojeni. — Božja kazen : potres, bljuvanje Vezuva in propast Pompejev. — Sodeluje 47.000 oseb! Ta film pr»eka$a vse ftime, tudi „Quo wadis"! Ne zamuclite ogledati si največje evetovne sen sacije, falma „Za^^ji tfinewi fompejev1*! Pr^dfttaves I. epoiias v petek 25. in soboto 26. junija ob 1/29, uri zv. v nedeljo 26. junija ob 3., 1/25., 1/27. in 1/29. uri zv. II. e|ioha; na Vidovdan 28. in praznik sv. Petra in Pavla 29. junija ob ^I2S„ ^\{l. in ^J29. uri zv., sreda 30. jun. ob 729- uri zv. Š REVMATIZEM — JAVNA ZA- HVALA. Vüleuceni gospod doktor! Prosiiin Va&, da mi takoj poöljote 3 ste- kfenice Vašega čudotvornega leka »Ra- di o-Balsainika«. Jaz, ki še iz vojne do- ha boLujeni na revinatiizmu, se cutim danes, po uiporabi ene steklenice Vaše- ga leka, prerojen. Zato bocem nadalje- vati z lieoenjem, ker trdo verujem, da Ijom samo s pomočjo Vašega leka ozdraivel. Sprojinile, gospod doktor, iz- raze mojega najiiskrenejeiga spostova- nja Josko Pericič, upravnik pošte. Su- krüan (l)alinacija), 23. l'ebr. 192ö. Lek »Radio-Bafsamika« i'zdeluje, prodaja in razpošilja po post nein povzctju la- boratorij Radio-Baisamiika, Beograd, Ivosovsska 43. »BREZALKOIIOLNA PRODUK CIJA«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/10 po.Uje vsakemu naročniku »No* ve Dobe«, zß-ninüv cenik brezplačno. Zahtevnjte aa takoj; tie bo vam zal! 527 Legenda o vinu. Perzijska legenda pripoveduje o vladarj'u Džemsidi, da je bil prvi, ki je pritsel na to, kako se izdelujo vino. Vla- dal je bajio 12 let prcd vfadarjem Sa- lomonom (1Ü2Ü—Ü8Ü pred KrMom). Da bi čini dalje obranil dišeče gi-ozdje, ki ga je zelo rad zobal, si jo iziiiiblil tale način konzerviranja: Uka- zaf je, da jVvtnsnejo iz grozcija sok in ga v kamenitih posodah shranijo na blad- nein prostoru. Sl»uge so mu vsak dan prinasali pijačo iz napoLnjenih posod. Cim pa jo sok dobil grenek okus, jo Džemšida ukazal, da se posode zapečar tijo, ker je smatral, da se jo tekočina izpremenüa v strup. N i k d a v* več ne \w> njam, iimpaV: ost;'.nem sta- len odjema- lec va\ sukno v veletrgovi- ni R. Ster- meckijCclje kjer se letos prodaja mo- čen melton in Din 45.— , moaern šo- viji't 52'—, si ni kamgarn 601—, po- sebno fini in moderni kamgarni in coveicoati 1Ü01— do 300"-. Kdor pride z viakcni, dobi nakupu primerno po- vrnitev vožnje. Trgovci engro cene. Oglejte si izložbe. 5 Nekega dne pa je najljiubšo vla- darjevo ženo močno bolela glava. Bo- lfcčine so bile tako neznosne, da je skle- nila koneati si življenje in zapečaten stvup vetikega vladarja bi ji moral slu- žiti feredstvom za dosego strasnega na- mena. Toda ko je lepa Perzijanka popila le make okusne tekočine, se je poeutila jiopolnoma svežo in prerojeno. Postala jo ziivalma. ki vesefa, a glavobol jo jo mi nil. Ko je kraljicina popila še nekaj smrtnega napöja, pa je mirno zaspala. lo doligem 3ü-urnem snu se je zbudiia sveža in zdrava. Tudi kralj je izvedel o neprieako- vanem učinku pijače in je od veselja proglasil skrivnostni sok za dvorno pi- jaeo. Od takrait j>i je stalno posvecal več pozornosti in za njkn je šel velik del človeštva, ki ji iizkazuje še preveč po- zornosti in udanosti. Tako je tudi pri nas. Razsirjajte „Novo Dobo" ftaxgled po svefu. r ZASTRUPLJENJE Z MESOM. Zadiinje dni je v Kalbergu pri Berlin u zbolelo radi zastrupljenja po sfabem mesu 80 o«eb. Klavnica, ki je razpeea- vala pokvai-jeno meso, je bila takoj uraidno zaprta. Pet oseb je nevarno bolniib. r 14.0UU M1LJ V ZRAKU . . . Sti- ri angleska vojaška letala so prefetela 14.0UÜ niilj od Caira do Captowna, na- zaj v Egipet in nato v London, kjer so se spoi&tiila neposkodovana na tla. r GENERAL — STOLETN1K. V pondeljek je slavii lOO-lotnico rojstva general! britanske vojske George Hig- giri-soii. Osebno je poznal 5 angteškili kraljev; udeležil se je tudi krimske voj- ne. General je popolnonia čil mi upa, da bo živel še kako leto. r PODALJŠANJE DELOVNEGA (lASA V ANGLlJi. Angfeska spodnja zbornica bo zacela te dni razpravljati o Bakhviaiovem predlogu, da se delov- ni can v rudarski industriji podaljša od sedem na osem ur. PODPORA MElilKANSKlH Rür SOV ZA RUSKE OF1C1RJE BEGÜN- (^E. Odpravniik francoskoga poslani- štva v Beogradu je izrocil pomoeniku zuna,nj.ega miniistra g. Markovicu ček za 10.000 dolarjev, ki so ga poslali ta- Naznani/o. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevze/a de/ikatesno trgovino in zajutrkovalnico od gg. Frece & Plahuta v Celju, Aleksandrova ulica. Postrežba s prvovrstnim vinom, vedno svežim pi vom in delikatesami. Za obilen obisk se priporoča ROZI ZAMPARUTT/. V_____________________________________________J Stran L »NOVA1 DOBÄ« Štev. 70. mošnrji Rusi francosJkomu poslanistvu s prosnio, naj se ta denar razdeli med riLskü oi'kiirjrt)-büguiice v Jugoslaviji. Zunanije niimistrstvo jo izročiio ček vidruienjiu ruskiii častnikov. T PRING WINDISGHGRÄTZ V BOLNICI! »Madjar Hirlap« poroča, da so ponar.ejeval"ca i'raiicoskih fran- kov im princa Wi.ndivschgrätza, ki bo- leiha še iizza ca'sa wjne na poslediicah zmrainjenjia, prepeljali v jetuisko bol- liiico. r PAPEŽ JMIOT1 VMEŠAVANJU DUHOVÖCilSE V POLITIKO. "Papež je poslal pilsino, katomskiun škofoni na Ki- tajiskein, v katereui jiiin zabiunjuje ak- tiivno poseganje v kilajskc politične razmere, češ, kitajiski verniki ne sniejo cloJjiiti vtiisa, dia bi bbl'a katoliška cerkev orodje tujega nacioriiaUziiia. r NOVINARSKI SKANDAL V 1TALIJI. V Milanu sta bila aretirana caisnikarja Stavani im Makü, ker sta ,s svojian Histom »Gnzzeta Lombarda« za- kritviila stevil'iu; slopai'iije. 62 LET JE DELAL POD ZEM- LJO. V Goalriitiiu v Augiiiji so pokopali ruidia^ja Möona„ ki je od 9. do 71. Iota svoje starosti delal v ruidnikiih pod zoinl'jiO. Uinrl) jo 74 let star. r KOLIKO JE STALA ANGLE- ÖKA RUDARSKA STAVKA. 1z Lon- dona porocajo, da je rudarska staivka v majiniku t. 1'. siil'no oškodovala anglc- sko gaspodarytvo. Radi pomtuijkanja preinoga .se je prodnnkcija suirotvoga žo- leza zinamijišala od 539.000 ton na 88 tisoc ton im sedaj popolnoma stojii. Na- ra.sk) jo števiJo brozposollii iJi. Čliista iz- gmba deliavcev se racuna na 70 milijo- nov suivtov, cclokiipna iizguiba an.glesks itmdustri.je pa na 100 liiifiijonov fiintov. r ROMIINSKI PRING KAREL SE T3O VRNIL. ]jotrjiujejo se vsoti, da.se je roniun.ski prime Karel, čiigar znane afere so čiitateltjoni še v spomiinii, pobo- tal.z i'iompnökim dvorom in se v krat- komi vrne v doniovimo. Gkivni vzrok je bajie^ ker mm je začelo rnanjkati de- narjai. Ljudska prosveta. 1 SLOVANSKA NARODNA PE- SEM. Ceško založništvo »Huidebni Ma- tice«, ki iizdaja žiivljensko delo Ludvika Hubasa »SLovanstvo ve stvyh zpevech« jo prkedid'o cükliis predavanj o narodni posini slovanßki. Giklius bo dovršen do velikiii počiftniic in bo obsegal vcč ve- kaucuk pete in podplate je potrebno, da nosite ob vsakem vremenu. «Palma» ni razkošjo, ker daje elastično, ugodno hojo ter je tcmbolj za vsakega praktičnega in štedljivcga Človeka neob- hodno potrebna, ker je dosti trajnejša in ceneja kot koža. En poskus Vas bo takoj prepričal. Potem ne boste več hoteli nositi čevlje brez «Palme». 21—9 čerov: jiugosloveniski, rußki, poljßki, lii- ži«ki' im češkoslovaški. Pri Jugosloven- skein veceru je žel učenjak in pred'ava- tefj vellLk uspeli. 1 BOLGARSKI NOVINARJI VSTO- PIJO V ZVEZO SLOVANSKIH NO- VINARJEV. »Driužestvo na stoličnilo žuriTalLsti« v Sofij-L, v kateri organiza- ciijiii je veciffia bolgarskiih novinarjev, je knelo nedavno tega skupščioo, na ka- teri je zaklijiucilo, da »Družestvo« vsto- pi v mediniarodno ckisnikaivsko fodera- ciijo in da prilstopi tudi »Zvezi slovan- skidi novimairjev« v Pragi. Društvo poš- lje tudi svoje zastopnike na sokoliski zfet v Praigo. 1 MARIJA KMETOVA, VEČE.R- NA PISMA. Izdala Zvoza kuliurnih društev, zaloiila TLskovna zadruga. V Ljiubljani, 1926. (»Prosveti in zabavi« 12. snopic. Gena broširani knjigi 10 dünarjev, vezani v cefo platno 24 Din, s poštnimo 1.25 Dim vee. Knjiiga paseb- ne virste, otlmevi bogate pesmiške duše. Prviih enajist črtic, pesmi v prozi, ni namienjeniih blawtajoceiniu čLtatelju, z nia&I'aido pa bo užiival to boffastvo slik, to iizbrane pkistiičnc primere in razpo- loženju prilagodeno dikcijo oni, ki išče v besodi' 1'opolo, v vsebimi gloliino. Pn'marij v Ce/ju dr. Emil Watzke po vrnitvi iz študijskega potovanja v /nozemstvu zopet ordinira. Premog ziMovšlii, \\M\i\\ in \i vsefi drngib radnlkov dobavlja in teiavljfi na dorn v mesfa in oholici FranJQ lost, CELJE, Aleksandrova ul. 4 Prepričajte se sami! V lastnem paviljonu, v mesnici na Kralja Petra cesti, vedno prvovrstno volovsko meso po zmerni cenj. Za obilcn obisk se vljudno priporoča Josip Gorenjak, mesar in pro- 50 kajevalec, Celje. 7 Pristno domače belo bizeljsho vino se toči po Din 10'— liter v gostilni Kirbiscli, Celje. Istotam se prodajajo vina na debelo po najnižjih cenah. Na domačo dobro hrano se sprejmejo tudi abonenti. Pri odjemu nad 5 litrov vina Din V— popusta za liter. Priporoča se 4 za obilen obisk gostilnlčar, 2 Postrežba tocna in solldoa! Gene nlzke! Naprodai z vrtom, tremi sobami, kuhinjo, drvar- nico, kletjo, vodovodom in elektr. lučjo. HiŠa je lepo prenovljena in stoji v prijaznem mestecu ob Savi. Naslov v upravi lista. Proda sea Pisalni stroj «Torpedo» malo rabljen, dva motorja 6 in 8 HP, transmisije, gonilni jermeni, objekt s polovično stavbo, primeren za avto ali slično de- lavnico. Naslov v upravi lista. Pripopoča se narodna brivnica na Kralja Petra cesti št. 27, Celje in briunica „Pepina" Gosposka ulica St. 4 nasproti hotelu BALKAN. Prvovrstno britje in striženje las. Za dijake in otroke striženje samo Din 4"—¦ Sprejme se tudi britve v brušenje. Lastnik Matija Bukovčan. „JORA" slasčioarna Oelje, Dečkov trg 6 na debelo — na drobno. Lastna izdelovalnica kandit, čokoladnlh 50 bonbonov in slaščic. 41s HZLaWPBEHT .a WJLftW!! se priporoča za solidno izdelovanje čevljev En gornjih delow vsake vrste kakor tudi za popravila. Postrcžba točna, 13 cene nizke. 5 Novo dospelo: nogavice, rokavice in kratke nogavice v vseh barvah, majc in kratke nogavice za dečke, sandale v vseh velikostih, gumijasti dežni plašči po najnižjih cenah, razprodaja slamnikov kakor vse modno in manufakturno 50 blago pri 23 Fi*. Karbeutz, Celje, »Pri čebeli«, Kralja Petra c, 3. NajstarBjša zaloya mrtUdShih hrst v Celju. Ustanovljena leta 1880. Priporoča svojo veliko zalogo izgotovljenih mehkih in hrastovih krst po najnižjih cenah. Istotam se proda pohištvo za 3 sobe iz mehkega lesa, hrastovo prepleskano (gefla- 3 dert) po ceni od 2500 do 3000 Din. 3 Viktor Nasko, Celje, Gosposka ulica 24. Malinov sok zajamčeno najboljši, pristne kakovosti, lasten proizvod, nudi preprodajalcem F. S. LUKAS, Celje. | Josip KOS, Celje, \ Ljubljanska cesta 10 lzdeloualnica ižsahovFstnih moshih, 5o žensKih in otrošhih čeuljev. 23 Izdeluje vsakovrstne gornje dele. Vsa v stroko spadajočo popravila I po znižani ceni. Postrežba solidna. S l Podružnica Žalec št. 29. ____I Ant. Lečnik | urar, juvelir, optik Celje, Glavnl trq. Kupuje zlato insrebro. 1^30-13 Fino meblirana z dvema posteljama se odda. Vpraša se v upravi tega lista. Proda se posestvo v bližini Celja. Naslov v upravi lista, Učenka iz poštene hiše, zmožna slovenskega in nemškega jezika, se sprejme pri X>x»a*Lji Yrecko, CELJE, PreSernova ulica 5tev. 8./I. Sprejme se poslouodkinia dobra rnoč za filialo na deželi z več- letno prakso v špeceriji in manufakturi, hrana in stanovanje v nisi, kavcija ali garancija potrebna. Pismene ponudbe pod «Garancija» na upravnigtvo lista. 20 = Kupi se večja množina = steklenlc 19 od kisle vode. Tudi posamezni komadi. Naslov v upravi. == Priporcča se------ izdelovalnica in fryovina moškega in ženskega ^^^ p e r i I a kakor tudi čipk. Predtiekarija, entlanje na stroj itd. Najnovcjši vzorci na razpolago. 35 Cene konkurenčne. (, Postrežba točna in solidna. — Zaloga to_ varne ženskega perila »Leda«, Ljubljana, M. Šribair, Celje, Gosposka ul. 27. Največja zaloga in samoprodaja Puch koles in koles znamke 102 „Waffenrad" Največja reparacijska delavnica. Največja zaloga delov koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila tujih izdelkov strokovnjaŠko, hitro, dobro in ceno. Celje, GOSDOSbd Ul. II A. NEGER, Pozoff»! Pozor! Po zelo znižani ceni od 45 Din naprej se prodajajo ¦¦ damski slamniki. ¦" Velika izbira v najnovejiih oblikah in vseh barvah v 50—26 nsoderni slarni. Se priporoča Franc Cerary modisterija, Celje, Gosposka ulica št. 8« Prodam malo rabljen PUCH-MOTOR popolnoma v dobrem stanju. V zalogi 5 imam več rabljenih motorjev. 2 Elektrotehnično in mehanično podjetje Drago Gams, Celje, Qaberje. Najceneje in najbolje se kupijo moški in ženski štofi, različno moško perilo, belo in rjavo platno, cefiri in gotove 27 različne obleke itd. pri Iwan Nlastnaktij Celje, Kralja Petra c. 15. manufaHtura in lasltta izddoValnka oblcH- ¦ a a e e o e o IA tJ O o 3 ** "Č I > t—' oo Alofzij Prah pletareko podjetje, CELJE, BREG ŠT. 39. Priporočam pleterta sobne in vrtne garni- ture iz šibja ter trstike po najnovejših vzorcih ter vsa druga v stroko spadajoča dela Delo solidnol Cene interne Štev. 70. »NOVA D 0 B Ac __Sir an 5. Cenjenim odiemalcem naznanjam, da sem krojaško delavnico v Ceiju, Aleksandrova ulica ter tudi ceno pri fazoni in kompletni obleki 2E n i se &&> !• Zagotavljam prvovrstno izpeliavo ter se priporočam F. R. MEŠKO, krojač. V Rimskih toplicah sem otvoril sezljSkO gOStilhO. Na razpolago bodo vedno vsakovrstna mrzla jedila, topla kava, ; mleko, čaj ter dobra vina in pivo. ' Za obilen obisk se priporoča KARL LOIBNER, Ceije« Rimske toplice. | Specijalna delavnica za lesene valjkaste zaslone (Rollbalken) I in za h lad i I ne omarice (Eiskästen) M. Pernovšek, Celje, g«aul- 5 | prevzema tudi vsa mizarska dela. Popravüa najccneje. i Dalmatinsha domato vina i I nudl v vsakt množinl najceneje ivrdka 50—20 I ¦ I. I», Matl*:ovic, Slomškov t>r>g X- i Cenj. obeinstvu naznan|am, da bodem vodila kolarsko obrt po svojem umrlcm možem tudi naprej ter se priporoeam 2a eenJ- narožila WARIdA PRIMOŽIČ, Celjc, Rleksandrova ul. 7. FRAN STRUPI, CELJE Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene ter porcela- nasteposode, svetiij'<, ogle- Najsolidnejše cene in točna postrežba. Na drobno! dal, raznovrstnih Sip, lepih okvirov itd., itd. Prevzema vsakovrstna steklarska dela. Naj-olidnejše cene in točna postrežba. Na debelo! Najcenejši nakup pomladanskega manufakturnega blaga Vam nudita v veliki izbiri ¦ ¦¦=—^—— in po konkurenčni cent — — Brata Šumer Celje, Glavni trg štev. 8. silasebna piholo, godala in strune. Priporočam svojo največjo zalogo glasben'h pihal in goda! iz lesa, kot: gosli, kitare, tamburice itd. po najnižji ceni. Za brezhibni in čisti zvok se jamči. Vsa popravila se izvršuiejo v lastni —i=hzzzzzzi delavnici strokovnjaSko. Vaclav Schramm, ceije specijalna delavnica za izdelovanje glasbenih pihal in godal. Nakup starih gosü, čeravno zlomljenih. J. KULLICH, hamnosBšhi mojster Celje, ASkerčeva ulica 12. Priporoča najcenejSo svojo veliko zalogo prvovrstnih nagrobnih spo- menikov iz različnega marmorja, Celje, Aškerčeva ulica 12. granitov in umetnega kamna. Plo5(!e za pohištvo (za umivalnike, nočne omare itd.). Okvire za grobe. Osnovano leta 1864 pod jamstvom mestne občine celjske. Celje, Krekov trg, w lastni palači Sprejema vloge na hranilne knjižice, tekoči in čekovni račun z ugodnim obrestovanjem. Daje posojila na hipoteke in na menice ter otvarja kredite pod najugodnejšimi pogoj\ Obavlja vse v hranilnično stroko spadajoče posle. St ran 6 »NOVA DOB A« Štev. 70. CELJSKA POSOJILNICA S Slan/e hranilnih oloq nad Din 50,000.000-—. V lastnl palači Narodni dom. Sprejema hranilne vloge na hranilne kn jižicc in tekoči ________ račun t CELJE, ALEKSANDROVA ULICA ŠTEV. 2. I»crilo |V1 o d a za gospode Kravate rOvratnikc^ X J%//7#, d^rV . ISTogavice 1 JE^^ Salmic, Celjey Na^odni dom. Ure, zlatnina, srebrnina in optika po najnižii konkurenčni ceni. Pozor gosilničapji f Dalmatinska z otoka «Vis» If | flu 71 domača iz znanih prvo- bela in črna, čez 11nl'0>vedno off | |V II vrstnih vitiogradov vedno na razpolago || 5§L$a ' v za'°S'- 21 Brezkonkurenčne cene, prepričcijte se! 7 FBL5P PUKLF Celje, Gosposka ulica &t. 7. ^^ oi if h^tüni /ü^ "^ räC!*/!\ 1 ts /*• i^ priporočarno: konfet], lampljone, kreppspir, serpentine, papirnate krožntke, dopisnice, vstopnice i. t. d. L t. d. Pergamentni papir za pokxitje kompotnih sfceklenie, po najnižji eeni. Vclerrgovina s papirjem, pisalnirni potreb^cinarni in knj'garna Goričar & Leskovšek, Celje, Kralja Petra cesta 9. Delaj, nabiraj in hrani! I O O — « '*3, > o B > w 3 c a» ho v- O -^ D. g - :=, O .¦vj 3* Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI DOM stavb. In kredltni zadr. r, om. zavezo v Gaberju pri Ccljii 0 b r e s i u j e h u n i I n e vloge p o 6°/0. Večie stalne vloge po dogovoru naiugodneje. Pri naložbi zneska po 20 Din se dohi nablralnlk na dom. • Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Ccl^u, Prešernova uliea 6t. 15. 3 •t <. 1 o Čas je denar! Veliko izbiro vseh vrst knjig dobite po zelo nizki ceni vnoYo otvorjeiti Psnjifjar^rii (d[\o prefernoVa alica skt ]. ( Izvršujejo se tudi najtočneje in najceneie naročitve knjig, muzikalij ltd. Knjipe, ki se nahajajo v zalo^i, so znatno znižane. UsfQBQUljena 1846. QsMjcdo IMS. V lastni palači pri kolodvoru. Dclniška glavnica Din 75,000.000 —. Rezerve črez Din 55,000000'—. Vloge Crez Din 1.000,000.000 —. Podr>užnice: Bačka Palanka j Mihanoviceva ul. Dubrovnik Kijeka y> yiaska ul. Ojurgjevac ^fn) Zemun Ekspozitura s NSenjaEnica: Osijek, Donji grad. Zagreb, Ilica 5. Obavlja vse bančne posle s točno in kulantno. " Tiska in izdaja Zvexna tiskairna. -- Odgovonii so: za izdajaieija Pnvel ZabukoSek | za tiskarno Mila» Četina [ za rodakcijo Vinko V. Gabero. — Vsi v Celju