Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali unamka. — Dopisi n* j se fratikirajo. — Rokopisi se ne vračajo. 240. štev. V Ljubljani, sobota 4. oktobra 1919. II. leto. Hred",Alvo ic n* starem trgu stev. i9.Telefon H Izliaiai vsak dan zjutraj. štev. 360. - Upravnlštvo je na Marijinem trgu U J wau štev. s. - Telefon štev. 44. «.--- | Posamezna številka velja 40 vinarjev. Volja v Ljubljani in po pošti: celo leto . . K 84 — Po« leta. . . „ 42*- *etrt leta . . „ 21 — *a mesec . . „ 7*— inozemstvo: celo leto naprej K 95*— POl leta „ 50-- fetrt leta „ „ 26*- *a mesec „ „ 8*— Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja ^x5.remo ozirati. ršiljajo i ci AmWJW8 =. jnajo po porabljene!,. rostoru in sicer 1 mm visok ter 4Smnt širok prostor za enkrat 40 v, za večkrat popust. Nov poskus. Trjffcovlč ministrski predsednik. Ir Beograda poročajo, da je regent Aleksander po ponesrečeni Prollčevl ®isiji poveril s sestavo vlade voditelja radikalnih disidentov in bivšega ju-Stičnega ministra Trifkoviča. Stavil mu ie 48 urni rok, da sestavi koncentracijsko vlado. Najkasneje do nedelje opoldne, želi regent, da mu predloži Trifkovič svojo ministrsko listo. Trifkovič je kot vodja male disidentske skupine v boju med obema velikima strankama neutraiec. Svoj MS je kooperirai z demokrati, ko pa So ti sestavili pod Davidovlčena svojo vlado brez radikalcev, se je ločil od njih in prešel v opozicijo. Vendar pa *e nista niti on sam, niti njegova stranka tako izpostavila v boju proti demokratsko - socijalističnemu bloku. Ker je vrh tega znan kot neizprosen nasprotnik Protlč Pašičeve klike, je njegova kandidatura za demokrate sprejemljiva. Na drugi strani pa je Trifkovič Po svojem prepričanju velik konservativec v političnih in gospodarskih vprašanjih. To mu bo olajšalo sporazum z radikalci, katerim bo vsekakor ljubši, kakor pa Pavlovič, ki zt jim je zameril s tem, da je glasoval svoj ©•» ks demokratsko vlado. Jugoslovanski klub menda ne bo delal posebnih ovir, Črnogorci tudi ne, šlo bo le še za Narodni klub in socija-liste. Narodni klub bo bržča3 zopet nastopil s svojimi siarimi pretiranimi zahtevami, na katere zlasti demokrati ne bodo mogli pristati. Ker so gg.; Pavelič, Drinkovič, Šurmin i. dr. želo nedostopni za argumente treznosti in razuma, je treba računiti z možnostjo, da ognejo Staičevičanci izven vlade, Kaj kodo storili socijalisti, bo odvisno v prvi vrsti od programa, s katerim bo sestavljal Trifkovič vlado. Ako ne bo razvijal preveč konservativnih načel, sporazum med njimi ne bone-•hogoč. Notranje močna nova vlada, če jo Tisfkovič sestavi, ne bo. Zato jev interesu države, da omeji svoj program na najnujnejše zadeve in sl stavi kot glavno nalogo izvedbo volitev v konstituanto. Na to točko se bodo stranke menda vendar zedinile, saj mora močvirje, v katerega je zašlo Narodno predstavništvo, presedati že vsem poštenim elementom. Zato upamo, da se Trifkovičev poskus ne bo zopet izjalovil. ______________ O organizaciji beguncev in izseljencev. Zapuščenost in neugodni položaj silijo vse, ki so prišli iz zasedenega ozemlja k združitvi. Kakšna naj bo organizacija, o tem so mnenja različna, eno pa je jasno, da se mora gibati na eni strani politično, na drugi v gospodarsko in kuliurno smer. Radi negotovosti, kaj je storiti v političnem oziru, kaj moremo mi sami pa tudi naše vlade za neodrešene kraje, bo mnenja različna. Pravo smer bo mogoče določiti šele, ko se definitivno odloči usoda te dežele. V nekem oziru je treba pa že naprej razjasniti pojme. Organizacija kakršnasibodi, ki bi imeia sedež v naši državi, ne bo mogia biti pred vladami zastopnik in reprezentant celega naroda, tudi needrešenega, še manj more dobiti oblike kake vlade, ker bi si tega nobena vlada na svetu ne pustila tjopasti, najmanj pa italijanska. S tem so že podane tudi meje, v katerih se lahko vrši delovanje Narodnega sveta, ki bodi zastopnik beguncev in izseljencev iz zasedenega ozemlja v političnem gospodarskem in kulturnem oziru, dokler ne bodo ti krali osvobojeni. Taka organizacija naj bi postal Narodni svet za jugoslovansko Primorje, predstavništvo vseh beguncev in Izseljencev v političnih, gospodarskih in kulturnih zadevah. V njem bodo zastopani vsi deli neodrešene domovine, Istra, Trst, Goriška in Notranjska; strankarska pripadnost zastopnikov ne sme imeti nikakega vpliva. Narodni svet naj vrši svojo nalogo direktno potom svojega predsedstva, ki posluje v Ljubljani, in ki i je v stiku z begunci in izseljene! ! potom okrajpih in krajevnih odborov. Da bo mogel Narodni svet varovati interese ljudstva, katero zastopa, mora im?tf tudi v vladi primernega zastopnika, s potrebnim vplivom in aparatom. Razen organizacije Narodnega sveta bo potrebna organizacija, ki bo gojiia v naroda smisel za skupnost, budila njegovo samozavest in v prvi vrsti pripravljala zdrušitev vseh delov troimenega naroda, tudi onih, katere namerava za sedaj tuje nasilje odtrgati od njega. Taka organizacija se bo morala razširiti po celi državi. Ker združi predsedstvo Narodnega sveta v sebi vse dosedanje funkcije, ki jih je višil Begunski sosvet in razni odbori, bo urediti posebej še edino vprašanje podpor nsšega di-jaštva. V tem ozfru bo na vsak način potrebna podporna organizacija in sicer dijaško podporno društvo, katero bo moralo takoj pričeti z delom. O vseh teh in mnogotreih drugih vprašanjih bo potreben temeljit razgovor. Zmede v Italiji. Italija v agoniji. Ldu. Dunaj, 2. okt. Italijansko Časopisje priznava skrajno resnost položaja. »Coniere detla Sera« piše, da reško vprašanje vodi deželo v meščansko vojno. Italija je, prav), pač zmagala, sedaj ji pa preti nevarnost, da v bratomorni vojni propade. »Se-colo« ugotavlja, da je napetost dosegla skrajno mejo. Zbornico je zgrabila diyja volilna rnrzltčnost in je v gotovem zmislu nerazsodna. D’ Annunzio napoveduje Jugoslaviji vojno. Ldu. Berlin, 2. okt. »Beriiner Zeitung am Mittag« javlja iz Rotterdama, da je dal D’ Annunzio prekiniti telefonsko zvezo med Reko in Zagrebom. Obenem ie obvestil francosko misijo, da se nahaja z Jugoslavijo v vojnem stanju. Italijanska vlade brez moči. Ldu. Dunaj, 2. okt. Francoski listi javljajo, da je dospel v Pariz odgovor italijanske vlade na zahtevo zaveznikov po izpraznitvi Reke. bal. vlada izjavlja, da ji ni mogoče izvesti zahteve zaveznikov. Kdo zalaga Reko s premogom. Ldu. Split, 30. sept. »Giornale d’ltalla« poroča iz Reke, da sta 22. in 23. sept. došii iz Šibenika dve ladjf s premogom. Ta premog je iz dalmatinskih rudnikov, katerega iz Š be-nlka niso mogli izvesti brez znanja šibeniškega italijanskega poveljstva. Turati za sporazum z Jugoslavijo. Ldu. Split, 30. sept.Socijalistlčnl poslanec Turati je izjavil Časnikarjem, da Je njegovo mišljenje, da bi se Izhod iz današnje italijanske krize megel najti v neposrednem sporazumu z Jugoslovani. Tak sporazum bi odkloni) Wilsonovo opozicijo. Tudi admirali se puntajo. Ldu. Dunaj, 2. okt. »Wiener Mittagzeltung« poreča is Curiha: Kon-tresdmirai Nures, naslednik admirala Casanove, je izdal ptoglas, v katerem izjavlja, da italijanska mornarica, kf je imeia tekom dolge vojne mnogokrat priliko, prizadejati Reki veliko Škodo, ne bo nikoli rabila orožja proti temu mestu. Vladu bo sama ratificirala mirovno pogodbo. Ldu. Pariz, 3. oktobra. Francoska vh.d», ki je zelo v skrbeh radi dejstva, da se vsled zadnjih dogodkov v Italiji v Rimu zavlačuje uveljavljenje mirovne pogodbe, je dobila od rimske viade obvestilo, da sta ministrski predsednik Nitti in minister za zuhanje stvari Tittoni sklenila rat fcirati mirovno pogodbo s prfdržkvm, da to ratifikacijo odobri naknadno rova italijanska zbor,lica. V Rimu prevladuje mnenje, da stopi mirovna pogodba v veljavo, ako jo ratificira vlada in da je za enkrat glavna stvar, da se pogodba uveljavi. LfiVSTIK. Nadaljevanje. Višnjeva repatica. »Kaj si boBte zdaj mislili o meni?« je ječala kakor jagnje v klavnici. »Quelle honte! Ah, sram me je v dno duše, joj meni., . Tak intrigantka sem,« — čeprav grof ni pomnil, da bi bil rabil tako besedo, — »nu dobro, še psovko za dober nameni Odtod, odtod — in odpustite, grof, idealni duši, ne sodite je v svoji brezsrčni treznosti.. . Odtod, ne zadržujte me . .. rotim vas, pustite me, naj odidem!« je vpila, daBi je ni nihče zadrževal, in ne da bi se spravila na noge, kljub svojemu dramatičnemu po* slavljanju. Toda bilo je bob v steno. Grof se je smehljal Ufntrpno, brez senčica pomilovanja; očividno je gledal komedijo do dna. Gnusno mu je prihajalo, in vendar ei ni znal pomoči: ali naj bi jo vrgel čez prag? Niti malce ni dvomil, na katero karto je postavila svoj zadnji up. »Najboljše bo,« je rekel z mrzlim glasom: »Ne zadržujem vas, milestiva.« Tistikrat pa je poklicala svojo zadnjo rezervo v obliki srčne krize. Črte njenega obličja so se napele v izrazu silne bolečine, krči so ji ohromili telo, ustnice so se razklepale in zapirale, kakor bi hotele zakričati, pa niso izdavile ničesar razen neartikuliranega ječanja. Zdelo se je, da komaj giblje z drge- čočimi prsti, ki so grabili po prsih, očividno, da bi odpeli obleko. Igrala je tako pristno, da se je grof prestrašil; kakor večina meških, tudi on ni prenesel ženskega »umiranja.« »Se tega je treba,« mu je šinilo po glavi. »Kako naj se je iznebim? Ali naj pokličem ljudi, zdravnika? In končno — vrag jih poznaj, te babnice! — morda sem jo vendar napak obsodil...« Spomnil se je kolonjske vode, ki je stala v spalnici na toaletni mizi; skočil je ponjo. »Odpnite me ... odDnite!« se je začulo iz po-sinelih baroničinih ust. »Duši me!« Grof ji je nehal drgniti sence ter začel odpenjati obleko. Čeprav se je bil pri nas izuril v tem poslu, je vendar izgubljal glavo; šele po dolgem iskanju je našel gumbke na hrbtu, po ramah in bogsigavedi kod še. Pri modrcu in srajčici mu je baronica že pomagala. Njene oči so bile zaprte v znak skrajne izmučenosti, a vendar premalo tesno, da ne bi bila videla, kako se bliža ugodni hip* Ko se je najmanj nadejal, ga je zgrabila za roko ter jo na vso moč pritisnila k sebi. »Grof! ...« je dehnila žarko, z dolgim bliskom iz svojih zdajci spet oživljenih zrenic. »Baronica?« je osupnil mladi mož in zardel od naglega spoznanja, da se je dal zavesti zviti Mesa-lini. »Odleglo vam je, kakor vidim — o pravem času, bogme da!« »Ah, ne govorite,« je šepetala zapeljivka. »Molčite. . . Sanjala sem,grde sanje; kaj ne, vse tisto ni bilo res? In zdaj ste pri meni... tako tesno, tako blizu I. . . in vaša desnica počiva na mojem srcu ! Oh, ne vzemite je stran ... Grof se je ogorčeno zdrznil in vstal: takšna kanalja! »Ljubim vas, grof,« je šepnila baronica, preden je našel besedo, ter nedvoumno razprostrla roke. »Objemite me, ne glejte tako čudno.. . Mari sem premalo lepa za vas?« »Zašli ste iz vloge, baronica!« je vzkliknil on z m račnim roganjem. »Saj ste vendar bolni... v omedlevici... prezgodaj ste oživeli!« Njegov pogled je bil tako nestrpno srdit in gesta, s katero je vrgel odpeti kostum čez goloto baroničinega oprsja, tako zaničljiva, da je čutila poraz. »Ljubim vas, grof!« je zasopla še enkrat, krileč z rokami proti njemu in vendar že vsa zelena od gneva. »Zmotili fete se. Moj zamorec stanuje v pritličju I« Grofov glas je zvenel kakor udarec z bičem. »Psujete me? je vzkliknila in planila pokoncu, tišeče obleko nase. »Kakor izvolite. W:ak se brani, da ne bi bil sam opsovan.« »Vi blazni človek! Poslušam vas in strmim ...« > ___________________ (Ms!?!* * UM Boji med Francozi in Lahi. Ldu Reka, 2. oktobra. Davi okoli 5. ure se je slišalo na Kantridi streljanje. Kmalu nato je bilo slišati, kako so se nzgovarjali italijanski vojaki med seboj, da so francoski vojaki »plačali« in da bodo Še »dobili«. Dopoldne okoli 10. ure se je odpeljalo dvanajst francoskih avtomobilov skozi Sušak po Luizinl cest!. Kam so odšli, ni znano. Žrtve. Ldu Reka, 2. oktobra. Davi žaram* so videli na Kantridi dva velika automobiia, polna mrtvih francoskih vojakov. Med njimi je bilo tudi nekaj mrtvih Italijanov. Francozi zapuščajo Reko. Ldu Reka, 2 oktobra. Francozi izprsznujejc skladišča v prosti luki in so skladišče št. 19 že popolnoma izpraznili. V skladiščih se nahajajo živila, ki se vkrcavajo na parnike. Vse barake in drugi predmeti, ki za Francoze nimajo nobene vrednosti, 30 bili izročeni italijanskemu vojnemu erarju. (D’ Annunzlju ? Kaj to pomeni? Op. st.) Vest nekega lisra, da je francoska vojna ladja »Pondorfa« zapustila Reko, ni resnična. Zavezniki so zapustili samo Martinščico. Pač pa so se odpeljale z Reke angleške in ameriške vojne ladje. Barake In druge naprave francoskega vojnega crarja na sušaš-kem področju ja zasedlo civilno prebivalstvo. Ardlti ropajo. Ldu Reka, Sinoči ob pol 11.so v Zametu pri Reki začeli vojaki reške posadke, večinoma arditl, streljati na vse strani. Prebivalstvo je bilo v velikem strahu. Nato so Italijani vdrli v hiše, preiskali vse kote ter odnesli živila, kolikor so jih našli, To ropanje je trajalo do davi ob štirih. Prebivalstvo je do skrajnosti zbegano in ogorčeno. ____________ Ministrska kriza. Sestav« vlade poverjena Trifaoviču. Beograd, 3.okt. (izv.) Regent je poveril nalogo, da sestavi novo vlado, bivšemu ministru pravde dr. Trifkoviču, načelniku skupine radikalnih disidentov. Rok do nedelje. Beograd, 3. okt. (Izv.) Regent je izrazil željo, naj se pogajanja za sestavo nove vlade po možnosti pospešijo. Novemu ministrskemu predsedniku dr. Trlfkoviču je naročil, da mu predloži listo nove vlade tekom 48 ur, torej najkasneje do nedelje opoldne. Zadnji radikalni napori. Beograd, 3. okt, (liv.) Ko so radikalci videli, da se Protičeva misija ne bo posrečila, so hoteli v zadnjem hipu rešiti situacijo s tem, da so vnovič nastopili s Paslčevo kandidaturo. Protič je bil sinoči skoro dve uri pri regentu in ga poskušal, kakor se govori, pridobiti za ta načrt. Regent pa se očivldno ni hotel spuščati v nove eksperimente in je radikalne predloge zavrnil. Jugoslavija. Nečak kralj« Petra v Beogradu. Ldu. Beograd, 2. okt. Semkaj je dospel knez Pavel, nečak kralja Petra iz Anglije, kjer se nahaja, da ozdravi. Prišel je v Beograd, da po-seti svoje sorodnike, nakar se povrne na Angleško, da nadaljuje svoje zdravljenje. t poslanec Kosta Božič. j Ldu. Beograd, 2. okt. Včeraj je v Sarajevu umrl tamošnjl prota in narodni poslanec Kosta Božič. Protestna zborovanja proti rešklm dogodkom. j Ldu. Z a g r e b, 2. okt. V Fužinah fn v Bakaracu so bila v nedeljo velika protestna ljudska zborovanja, pri katerih je ljudstvo odločno protestiralo proti početju Italijanov na Reki. Razna poročila. r Romunija sl bo opomogla. Ldu. Beograd, 2. okt. Po vesteh iz Bukarešte bo Romunija mogla letos izvozit! nad 100.000 vagonov živil, Pariški listi živahno komentirajo to vest In pravijo, da bo Romunija s tem letom imela monopol za izvoz živil. Z ozirom na izjavo prehranjevalnega kontrolorja Hooverja, da mora Arne-slediti z izvažanjem živil, in na dejstvo, da Rusija ne prihaja vpoštev kot izvozna država, bo Rumunija pač lahko udejatvila svoj monopol za izvoz živil. To bo imelo za posledico izdatno izboljšanje romunske valute. Na beograjskem trgu se je zadnje dni romunski lej znatno opomogel. »Demokrati]*« pripominja: Ako naše notranje razmere ne bi bile tako žalostne, bi tudi mi z izvozom znatno dvignili svojo valuto. Padanje naše valute nikakor ne sloni na stvarnih temeljih. r Franclja potrdi vojaško zvezo z Anglijo In Ameriko, Ldu Pariz, 2. om. Francoska poslanska zbornici je zakonsko predlogo o ratifikaciji vojaškega dogovora med Francijo, Anglijo in Zedinjenim! državami sprejela soglasno s 501 glasom. r Grčija odpoveduje trgovske pogodbe. Ldu. Beograd, 2. oktobra. Grška vlada Je odpovedala trgovske pogodbe in trgovske konvencije z Jugoslavijo. Zedinjenimi državami, Švico, Italijo, Anglijo, Romunsko, Belgijo, Perzijo, Norvegijo, Dansko in Japonsko. r Bolgarski državni dolgovi. Ldu. Beograd, 2. okt. Bolgarski državni dolgovi so ob sklepu prvega polletja 1. I. znašali 7,252 milijonov frankov. V to vsoto pa nista vračunani dve milijardi frankov za neporavnane rekvizije. Ravno tako tudi niso vračunani viseči dolgovi, blagajniški boni in obligacije na kratek rok. r Monarhistična stranka na Ogrskem. Budimpešta, 2. okt. Na Ogrskem se je ustanovila monarhistična stranka, ki je izdala naslednji oklic: Prepričani smo, da se bo usoda naše domovine umlrlia, kadar se bomo ! posiužlli svoje pravice, volili kralja, in odprli vrata gradu v Budi kronani glavi. Volitev kralja prepuščamo narodni skupščini. Francoski senat bo začel razpravljati o mir. pogodbi, r Ldu. Pariz, 2. okt. Francoski senat bo v petek pričel razpravo o versailleskl mirovni pogodbi ter jo bo najbrže dokončal začetkom prihodnjega tedna. Vstaja v Indiji. London, 3, okt. Pred kratkim je Izbruhnila v Indiji velika vstaja proti Angležem. Angleška vlada pa je vstajo kmalu zadušila in prijete vstale strogo kaznovala. Obsodila je na smrt 108 voditeljev, v dosmrtno pregnanstvo 265, v nadtriletno ječo 104 in v izgubo svojih posestev 346. ----- • —iJsfSEs Politične beležke. b »Jugoslovanski* Inženirji. Na inženirskem kongresu v Beogradu je bii z veliko večino sprejet predlog naj se spremeni od pripravljanega odbora predlagano ime »Organizacija inženirjev in arhitektov kraljevstva SHS.“ v ime: »Organizacija jugoslovanskih inženirjev in arhitektov«. Po porazu, k! ga je doživel »Jugoslovan« v boju z SH3 pred kratkim tudi na kongresu naših žensk, smo tega sklepa naših tehnikov tem bclj veseli. Pokazali so s tem, da jim je več za stvar, kakor za malenkostno formo in s tem osramotili naše tesno-srčne državnike, politike in druge reprezentante, ki še vedno nočejo biti Jugoslovani ampak ostajajo še dalje $HS. Prosimo, ko ■vpoHjete denar na na.Se. upravniStvo, zapišite zadaj na odrezku namen poSiljatve, za kaj je. N. pr. naročnina za Jugoslavijo, za kakšno in katero kn/igo alt L kak dobrodelen namen, da ne bo potem nepotrebnih reklamacij. Prvi kongres novinarjev SHS. Novinarsko društvo v Zagrebu je sklenilo sporazumno z novinarskimi društvi v Beogradu, Ljubljani in Sarajevu, da se skliče kongres vseh novinarjev Srbov, Hrvatov in Slovencev za 18., 19. in 20. oktober v Zagreb. Ta prvi jugoslovanski novinarski kongres bo imei dvojno svrho: narodnostno in poklicno. Na njem naj bi se dozida! temelj edinstvene organizacije vseh novinarjev države Srbov, Hrvatov In Slovencev. Združenje časopisja bi izpodbudilo koncentracijo narodne moči, ki je danes potreb-nejša, kakor kdaj prej. Ta kongres je tem potrebnejši, ker ga bili novinarji srbski, hrvatski in 3loven?ki do-sihdob žalibog zmeraj ra združeni in cbkoijeni z neprijateijskim kitajskim zidom. Po edinstvenem časopisju se bo izvedlo pravo duševno edinitvo vsega naroda. Druga svrha bi bila poklicna: da se v edinstveni organizaciji povzdigne novinarski poklic, ki ga čakajo prav ceiaj velike naloge, in da se dvigne njegov ugled In gmotni položaj. Žito bo ta kongres razpravljal o vseh važnih poklicnih in drugih vprašanjih, kako bi se naše čaplsje povzdignilo na višji nivo. Tovariši novinarji v naši širni ujedinjeni domovini, ki ste se s peresom borili za udejstvltev narodnih idealov, ki ste najteže občutili dni narodnega trpljenja robstva in poniževanja! Združimo se k složnemu delu v času, ko to najbolj zahteva naša ujedlnjena domovina) Naš narod Srbov, Hrvatov in Slovencev, po stoletnem mučeništvu v ognju vstajenja, ožarjen s solncem svobode, upira oči proti vidikom srečnejše bodočnosti, da stopi kot dostojea član v kolo kulturnih narodov, da da svoj oboi občni ljudski prosveti. Zagreb, 1. oktobra 1919, Hrvatsko novinarsko društvo. Vsa vprašanja, dopisi itd. naj se naslavljajo na tajnika Hrvatskega novinarskega društva, Ante Brozoviča, Zagreb, Novinarski ured, vladna palača. Iz Prekmurja. Na naslov deželne vlade. Preteklo je šest tednov, odkar smo osvobodili lepo Prekmurje in tu živeče pridno slovensko ljudstvo. Predolgo niso začeli poslovati naši uradi, kar je povzročilo med ljudstvom veliko nestrpnost in tudi nezaupljivost, ktero podpihujejo z vso vnemo številni mad-jaroni, ki zabavljajo čez Jugoslavijo in strašijo prebivalstvo, da se v kratkem zopet povrnejo Madjari, terorizirajo domače uradnišivo, ki bi hotelo stopiti v našo službo, podpirajo tihotapce in druge škodljivce. Opravičena je deloma ljudska nevolja: Največ krivde ima gotovo finančna uprava, ki se ni pobrigala, da bi tekom 5 tednov vsaj enkrat poslala in razdelila med ljudstvo toliko zaželjnega tobaka. Saj toliko ga vendar še imamo. Vprašamo tudi, zakaj se je žigosanje denarja tako površno izvedlo in kedaj se bo nadaljevalo? Prebivalstvo ima mnogo belega denarja, ki se načeloma ne priznava; sedaj se mu dela težkoče, — ker brez lastne krivde ni imelo prilike vloviti naših komisij, ki so se kot deus ex machlna pojavile, ne da da bi bilo prebivalstvo o tem obveščeno. To so malenkosti, ali večje važnosti, ko vsa teoretična razpravljanja o delu za narod. Ponavljam nadalje, da moramo imeti takoj prometno zvezo z ozadjem In sicer čez Ljutomer v Ormož. Za sedaj avtomobllno zvezo, v spomladi železnico. Porečete: nimamo naterijala za most čez Muro, tračnic itd. Pokličite Francoze ali Švicarje, naj nam oni napravijo in pogodite se na primerno amortizacijo investiranega kapitala. Danes, jutri zasedejo Nemci Radgono; v Istem hipu smo popolnoma odrezani od Jugoslavije. Ali je tako težko pregledati usodipolne posledice takega stanja, posebno v slučaju prisiljene izpraznitve? Kdo je še tako naiven, da misli, da drže Madjari roke vzkriž, kakor mi?! AH na3 ni izučila dovolj krvava Koroška? Kakor hitro bi začela gradba mostu in železnice; ukinili bi drugo veliko zlo, namreč brezposelnost, kajti naš narod bi rad delal in zaslužil. Mi v Prekmurju tudi odločno protestiramo proti komediji, ki jo počenjajo posili-poslanci v Beogradu. Mi ne rabimo strank, rabimo sposobne ljudi, ki imajo ve3t, poštenje in ljubezen do dela za dobrobit domovine. Ali gospodje v Beogradu ne slišijo obupnih klicev obmejnih in podjarmljenih Jugoslovanov: 1. dajte nam volitve, naj narod izbere muža, v ktere bo imel zaupanje, ds lih postavi na krmilo. 2. uravnajte nam valuto, pobotajte se primerno s srbskim dinarjem, ustvarite enoten denar in preskrbite naši enotni vaiutt mesto na svetovnih borzah. AH ni sramota za bogato in veliko našo kraljestvo, da velja danes nemška krona več kot naša?! 3, pomaknite z mrtve točke agrarno vprašanje. 4. dajte narodu d jbre šole, 5. strnite se v krepko vrsto in branite nas pred našimi prijatelji v Parizu, 6. odstranite z vodilnih mest ljudi, ki niso demokratični, ki nočejo ali nimajo sposobnosti, da bi bili vneti posredovalci med narodnom in vlado; 7. Zadovoljite v dopustnih mejah vse stanove, dzjte moralično in gmotno podporo uradnlštvu, kot pijonirjeffl državne in kulturne misli. Ponavljam: vse to se da izvršiti, ako ne manjka trdne in poštene volje. Caveant consuies. d Kje je moka? Na našo vče-rajšao vest, da leži v skladiščih »Balkana" mnogo vagonov moke, nam je poslalo ravnateljstvo podvzetja izjavo, da v njihovem skladišču ni niti vreCe moke in da temelj! ona vest Sli na izmišljotini a'i pa na nerodni pomoti. Nočemo delati nikomur krivice, zato to lojalno priobčujemo In prosimo ponovno naše izvestttelje, naj bodo skrajno previdni s takimi in podobnimi težki obdolžitvami, dvojno previdni v sedanjih nervoznih dneh. Objednem pa se obračamo do javnosti in oblasti z apelom. Dejstvo je, da v Ljubljani ne moreš dobiti moke. Da bi blaga danes, par tednov po ugodni žetvi, ne bilo več, je absurdno, nemogoče. Moka In drugo blago Je vsekakor nekje poskrito. Spekuiantje računajo z grozečo prometno krizo in blago zadržujejo; panika, ki nastaja vsied tega, jim morda omogoči, da spravijo sadove svoje brezvestne taktike že poprej. Na javnosti in oblasteh je, da te nakane preprečijo. V prvi vrsti je to naloga mestnega magistrata, ki ima v smislu naredbe iz marca t. i. pravico in dolžnost, da preišče sumljiva skrivališča, najdene zalog« zapleni za aprovizacij o,krivce pa občutno kaznuje. Na ta način lahko še sedaj vsaj delno popravi, kar je zagrešila mestna aprovizacij* s tern, da si kljub hkušnjam zadnj h let ni poskrbela pravočasno primernih zalog. Dolžnost javnosti pa je, da gre magistratu v vsakem oziru na roko in mu zlasti javi vsako skrivališče. To ni nikaka denuncljaclja ampak pravica, da naravnost dolžnost nas vseh. Edino s takim skupnim delom se bomo rešili naših pijavk. dn Zagrebško vseučiliško di-jaštvo pred Strajkom. Zaradi težav s stanovanji in prehrano je zagrebško j vseučiliško dijaštvo obvestilo liste, da ! letos ne pride k predavanjem, ako se razmere ne izpremene. d Razstav« proti tuberkulozi. Na zagrebškem vseučilišču se je ctvo-rila mala razstava, koje namen je, da uela propaganda za odbijanje tuoer-kuloze. Razstava kaže pretežno statistične tabele o širjenju tuberkuloze v Hrvatski in Slavoniji. d Vojaški letniki 1895, 1896, 1897 vprašujejo vojaške oblasti, kdaj bo že konec njihovega službovanja. Dobro bi bilo, da bi se prizadete koljkor mogoče hitro obvestilo, da sl Uhko že naprej poskrbe za eksistenco. d Dijaški transport v Brno. J^or namerava iti v Brno z dijaškim transportom okrog 15. t. m. naj se prijavi pismeno ali ustmeno (med 14 in 16 h) najkasneje do 8. t. m. pri Viktorju de Gieria, med. vet., Ljubljana, Slomškova ul. 13/1. Potne listine in izvoznice naj si V3ak sam pravočasno priskrbi. Dan odhoda se javi v časopisih. d Kako postopajo Italijan! z Jiudml v zasedenem ozemlju. V »operskem okraju so nekateri kmetje Jz potrebe sadili tobak. Ko so Italijani iztaknili krivce, so jih najprej obsodili na denarne globe, ki so znašale od 3 do 7000 lir. Ker pa niso ncka-K denarja, s katerim bi plačati globe, so jih italijanski poročnik karabiidjerji Jn fi nančni pazniki zvezali. » tem stanju so jih trpinčili do nezavesti, iepli so jih in bili in jih naposled zaprli v vlažno temnico. — ~~ O teh junakih govori potem Tittoni v zbornici, in pravi, da so sl s dobskim ravnanjem pridobili spoštovale vseh! d Popivanje. Prijatelj z dežele naih piše: Dovolite, da Vam opišem razmere v našem kraju, kjer smo zelo nezadovoljni z vlado ker nam daje Pferaalo podpore, da bi rnogli cele n°& popivati. Pri nas imamo vsako nedeljo veselico, enkrat gasilnega diu-: va> enkrat Sokola, drugič zopet ga-«lnega društva sosedne vasi. Naj bi jj1*0 to, da se družba poživi in to ®di mora biti, samo to je rak rana pn naših ljudeh, da ne znajo nekateri Popivati o pravem času, tako da se »tečejo te veselice prav do jutra. Ali n' žalostno, da se naša mladina tako *aPeljuje? Županstva in žandswmerlja pazijo nadalje posebno na razne nočne gostilne, kjer se začne pravi Promet šele po policijski uri. Gostil-ntčarjl naj se uverijo, da je treba tudi 8edaj spoštovati predpise, čeprav •»mo v svobodni Jugoslaviji*, kakor ** vedno izgovarjajo. Žalostno je gte- kako se udaja naše ljudstvo pijači; na delo vsi, da rešimo vsaj mladino. d Učiteljske pokojnine, vdov-nine, vzgojevalnioe itd. se plačujejo 5 1. oktobrom 1919 potom tukajšnega Poštnega ček. urada. Nakaznice, v kadrih je nakazana že tudi nova drag. doklada, se radi ogromnega dela do-šedaj niso mogle odposlati. Zgodi se Pa to v nekaj dneh. — Obenem se °Pozarja, da ni treba več upošiljati Pobotnic. . d »Zveza slovenskih pevskih društev« ima v ponedeljek 6. t. m. °b 18. uri (6. uri zveč.) odborovo 8ejo v »Narodnem domu« (Stavčeva Soba). Posebna vabila se n’so razposlala in vsi odborniki voljeni na zadnjem obč. zboru pred vojno, se vabijo da se te seje gotovo udeleže. d Odbor jugoslovanske menze na Dunaju poroCa brzojavno: Du-^jska jugoslovanska dijaška menza spričo tehničnih težkoč in pomanjkanja brane ne more sprejemati novih članov. Dijaki, ki hočejo na Dunaj, naj ne računajo z menzo. d Slovensko planinsko društvo naznanja, da ima svojo društveno pisarno na Kralja Petra trgu št. 2 v Pritličju (prej Slovenski trg). Uradne ure od 8 do 18 in od 2 do 5. Isto-tam se vršijo vsako sredo (tzvzemSl Praznikov) ob pol 18. ure zvečer šele osrednjega odbora. d Planinske koče. Slovensko Planinsko društvo objavlja, da ostane Aijažtv dom v Vratih otverjen in oskrbovan do 15. oktobra. Hotel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru in turi-*tovska koča v Kamniški Bistrici °®taneta odprta In oskrbovana celo '*to in tudi čez zimo. Druge planiške koče so zatvorjene. Njih po-8*st je mogoč le v spremstvu oskrbnika ali poverjenega vodnika, ter se »e tozadevno obrniti na pisarno osrednjega odbera v l jubljanl Kralja Petra tfg št. 2. . d Mestni gledališči v Mariju in Varaždinu dobita v smislu *klepa ministrskega »veta 20000 K letne podpore; pokrajinska gledališča v Splitu, Osjeku, Sarajevu, Novem Sadu in Skopiju pa 100000 K. d Pomanjkanje papirnatega denarja postaja čedalje večje, ker ga nerazsodni ljudje zadržujejo doma.' Papirnati denar ne bo pridobil na vrednosti, pač pa sc bo kmalu zamenja! za novega jugoslovanskega. Shranjevanje papirnatega denarja doma je ne varno, ker se lahko ukrade ali poškoduje. Denar v denarne zavode, kjer je varno in doblčkanosno naložen l d Priporočamo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg 8 in Woifova ulica 1 vsem, ker je pristen domač denarni zavod. Stoji neposredno pod državnim nadzorstvom. Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po 4 o/o ter djje pojasnila preti primerni varnosti pod ugodnimi pogoji. Izvenljubljar.ski vlagatelji dobe poštne položnice. d Kmet In draginje. Iz kmečkih krogov smo dobili dopis, ki ga lojalno priobčujemo, da se sliši tudi drupa stranka. G asi se: Ped naslovom .,Ne izzivajte" biS anekdo v »Si. Narodu« z dne 3. t. m. sedajno, res nerodne pre-hanjevzlne razmere v Ljubl|ani. V ostrih besedah in upravičeno biča verižnike, a v isto malho ž njimi meče nazadnje tudi kmete in jih Izzivalno svari. Dela jlin s tem krivico, kajti kmet ni eden tistih, bi bi mu bilo vseeno, če domačin lakote pogine, samo da on svoje pridelke dražje proda. Dobro se zaveda, da smo drug drugemu potrebni. V seji izvrševalnega odbora »Samostojne kmetijske stranke«, dne 29. septembra so kmetje sklenili resolucijo, katera je bila odposlana pristojnim oblastim. Naslednja dva odstavka iz te resolucije jasno pokažeta kmetovo dobro voljo in pošteno mišljenje. Gasita se:" Sedanje cene kmetijskih pridelkov so odločno prenizke z ozirom na naše produkcijske stroške. V predvojnih, za kmeta neugodnih razmerah, ko se je merat leto za letom zadolževati, si je kmet vendar mogel kupiti z Iz-kupičkoi7i od 500 kg krompirja prav dobro obleko, a pri današnji draginji si more kupiti le slabo obleko za izkupiček od 1000—1500 kg krompirja. Kmetje vemo, da si mestni konsument pri takih cen* h, ki b! mogle zadovoljiti nas producente, povečini res težko nabavlja svoj živež, zato pa raj bi merodajne oblasti skrbele, da dobimo kmetje svojih potrebščin dovolj in po takih cenah, ki bi znižale naše produkcijske stroške, obenem pa naj bi merodajne oblasti poskrbele, da bi se mogel konzumen! vsako leto s producenti naravnost dogovoriti glede cen in direktne nabave. Tem potoni bi bilo odpravljeno verižnl-štvo in parasitsko prekupčevanje, obskrba konzumen tor bi pa bila gladko izvršena in zagotovljena. d Pomanjkanje jajc občutijo tudi v Zagrebu, kjer že več tednov ni skoraj videti jajca na trgu. Ako kdaj pride kaka košara, je v hipu razpro-na po 1 K 40 vin. do 2 K kos. d železničarjem. Prejeli smo: Na v Jugoslaviji, dne 2. oktobra 1919 stavljeno vprašanje, kdaj bo gosp. poslovalnica drž. železnice delila sladkor za september, odgovarjamo: Dragi sladkor po K 1230 kg je bil že okolu 25. septembra v Ljubljani in bi bila drž. železnica ta sladkor brez vsega takoj dobila. Gospod ravnatelj Lllleg, ki nakazuje sladkor, je pa menil, naj počakamo raje par dni, ker bo skoro gotovo dospelo iz Celja nekaj vagonov sladkorja po stari ceni, če pa ne bi ta sladkor dospel, da dobimo dražjega. Ker smo bili s tem predlogom samoobsebi umevno zadovoljni, smo čakali. Danes se nam pa je sporočilo, da celjskega sladkorja ne bo, ter da dobimo sladkor od »Vojne zveze", dne 4. oktobra. Delitev začnemo tedaj 4. ali najkasneje 5. oktobra. d Slovenski fantje nahajajoči se v Prekmurju, pošiljamo pozdrave vsem fantom ter dekletom osobito v zasedenem ozemlju. Upamo, da tudi Vas v kratkem osvobodimo. Živela Jugoslavija. Podst. Mlhar Nino — Pianina pri Rakeku, Gingataj Vladislav, Čenčur Franc — Planina. d Zahvala. Ravnateljstvo dižav-nih železnic v Ljubljani je darovalo iz prispevkov usiužbenstva ,Slovenskemu Rdečemu križu" v Ljubljani K 1500, za kar izreka predsedstvo .Slovenskega Rdečega križa« najtoplejšo zahvalo. d Cvetlični vrtnar za Srbijo. Za kopailšče v Kovitjačih v Srbiji se išče vrtnar izvežbaa v vsakovrstnem cvetličarstvu, ki ee goji v silnicah, rastlinjakih in po parkih. Prosilci naj se obrnejo na upravo kopališča v Koviljačih v Srbiji. d Kiešnlk Veronika, ki ima svojega moža Anton Klošntk v italijanskem ujetništvu naj naznani svoj naslov na .Slovenski Rdeči križ", Ljubljana, Poljanska cesta 4. Orientalske razmere v ljubljanski okolici. V ljubljanski okolici, posebno v smeri proti Viču in Dobrovi, so nastale prav Idilične, orientalske razmere. Ce moraš iti v večernih ali celo nočnih urah proti Dobrovi in Polhovem gradcu, si na varnem kot v Albaniji. Delomrzni elementi, vojaški begunci in v zadnjem času cigani kradejo in ropajo zasebno biago, kot da bi ta posel bil od vlade sankci-jonirsn. Zadnje dni so začeli tudi napadati mirne prebivalce, ki se morajo po noči vračati z dela domov. Nikdo ni več varen življenja ponoči, pa često tudi po dnevi ne. Po došlih informacijah z različnih strani se je zadnje dni pripetilo par slučajev ki drastično osvetljujejo današnje razmere v okolici prestohce Slovenije. Pred dobrim tednom so pri Dobrovi neznanci pri belem dnevu slekli kmeta, ki se je vračal od jutranje maše, in ga nagnali le v spodnji obleki domov. V ponedeljek zvečer so iz službe se vračajočo gospodično^ blagajničarko napadli pod Rožnikom, ji odvzeli uhane, zapestnice in dr. in baje tudi nekaj obleke. Posebno Bokalški grad pri Dobrovi so si zlikovci zbrali za torišče svojega nečednega delovanja. Tekom večkratnih posetov so pokradli in odnesli iz poslopja pohištva in drugih stvari za veš ko stotisoč kron. Ta ponedeljek dopoldne je orožnik v graščinskem gozdu ustrelil v trebuh neznanca, ki ga je napadel s kamenjem. Pred dobrim tednom se je ob Gradašci pod Gradom naselila ciganska tolpa, pred katero ni nobena stvar vama. Loteva se celo ljudi. Pred nekaj dnevi je osem ciganov napadlo orožnika s streli, da se jim je komaj ubranil. Posebno ponoči poka po hosti, da je veselje. V ponedeljek pozno ponoči se je državni uradnik, ki vsled stanovanjske bede že deset mesecev ne more dobiti stanovanja v mestu, vračal Iz službe domov. Ko pride v bližino ciganskega taborišča ob Gradašci, začne pokati okoli njega, da je šumelo po drevju In frčalo kamenje okoli. Vrgel se je v jarek in počakal, da je streljanje ponehalo, potem šele je previdno za drevesi se skrlvaje mogel dospeti do doma, ne da bi se mu bilo kaj hujšega pripetilo. Obračamo se na pristojne oblasti z vprašanjem, ali nimajo toliko moči, da bi že enkrat prepodili cigansko svojat, pred katero ni nihče varen. OrožniŠtvo je menda prešibko ali nima dovolj poguma. Baje so nastavljeni sami mladi ljudje, ki nimajo zadostne izkušnje v svojem poklicu. V strahu vedno streljajo, in odtod menda to večno pokanje po okolici. Vsaj tako nam zatrjujejo kmetje in delavci, ki stanujejo v ljubljanski okolici, čudno bi bilo vendar, da orožništvo ne bi moglo ugnati ciganov. Naj pokličejo vojake na pomoč, če so sami prešibki, in naj pozaprejo tolpo ali pa naj jo poženejo tja, odkoder je prišla. Je pa še drugo vprašanje, ki se mora rešiti takoj. Na vsak način se morajo dobiti stanovanja v mestu, vsaj za one nameščence, ki morajo vršiti nočno službo in se potem v pozni noči v dežju, snegu in mrazu utrujeni, izmučen! in lačni vračajo domov. Slabo prespani se morajo potem zopet napotiti v mesto uro daleč in še več. Re3 je, da je pomanjkanje stanovanj zelo občutljivo, da, katastrofalno. Toda stanovanjska komisija, od katere smo si obetali toliko uspehov, je do dane3 bore malo napravila. Deželna vlada je odredila, da more komisija poseči tudi po stanovanjih zasebnikov, vpoko-jence/ itd., ne pa tudi onih, ki imajo domovinsko pravico v Ljubljani. Kako prednost ima neki na pr. vdvova-vpokojenka. ki je prav slučajno pristojna v Ljubljano, nima otrok in ni navezana na mesto, pred javnim nameščencem, ki Izvršuje svojo službo in mora stanovati v mestu? Komisija naj svoj delokrog razširi tudi na okolico ir. naj se ne omeji samo na policijski okoliš mesta Ljubljane. V bližnji in daijnji okolici ljubljanski je še dokaj stanovanj, ki bi se dala zaseči. Občinski zastopi imajo sicer dolžnost, poseči v te razmere. Toda znano je, da se mnogo županov, priprostih kmetov, ne upa nastopiti proti hišnim lastnikom, ker so morda odvisni od njih ail pa jim vsled višjega družabnega stališča celo impo-nirajo. V okolici je še mnogo stanovanj praznih ali pa bi se dala z lahkoto izprazniti. Tjakaj naj bi se preselili tudi on! vpokojenci in druge podobne skupine prebivalcev, tudi ako so pristojni v Ljubljano. Tem ljudem ni treba hoditi vsak dan v Ljubljano. Živila dobijo tudi na deželi, mnogo stvari veliko lažje in ceneje kot v mestu, če pa že kdo mora v mesto, se mu gotovo ni treba vračati domov ponoči in se tako podajati v življensko nevarnost. Odprto pismo na vojno ministrstvo. Svaka sila do vremena, pravi pregovor in tako je tudi z nami rezervnimi častniki. — Vsakemu je znano, da je črez 80 odstotkov rezervnih častnikov poročenih in da imajo tedaj skrbeti ne-le za svoj želodec, ampak tudi za svoje družine. Kaj pa je storilo vojno ministrstvo za te? Do danes prav ničesar. Pri vpoklicu rezervnih častnikov v pokojni Avstriji so dobivale družine družinske pristojbine, častniki pa isto gažo kot aktivni. Vse drugače pri nas. Pri polomu so bili rezervni častniki oni, ki so držali vsepovsod red ter organizirali razburjeno in utrujeno moštvo, rezervni častniki so bili, na katere se Je mlada država lahko brezpogojno zanesla in kaj je bila nagrada? Za novo leto se jih je odslovilo in vrglo na cesto. Prišle so po polomu na Koroškem velike priprave za ono ofenzivo, ki nam je osvojila ta krasen Korotan. Vpoklicalo se je rezervno častništvo, da zopet nastopi in pokaže svoje zmožnosti, ljubezen do domovine. Možje so šli z navdušenjem k dodeljenim krdelom. In kaj se je dalo družinam? Zopet nič in zopet man) kot nič. Pri tej priložnosti se je namreč odtrgal znesek baje nepravilno izplačane odpravnine, ki jo je slavno ministrstvo vendar svojčau samo odredilo. Obljubljale pa so se »družinske pristojbine,« potein zopet takozvane »srbske oficirske plače« i. dr. Ali družinskih pristojbin sploh v »srbskih« plačah ni, »srbske oficirske plače« pa so se dovolile ie »sprejetim« častnikom, to so aktivni, kterih največ 10 odstotkov je družinskih očetov, izključeni pa so seveda rezervni Častniki. In med sprejetimi častniki so ljudje z imeni »A fonso, A fredo, Rlcchi, Aibanese, Otto Vidrich, Barbo, Csšth« itd., ljudje, o katerih živ krst ne ve povedati, da so bili kedaj Jugoslovani ali vsaj Slovani, ki se šopirijo naenkrat z jugoslovanskimi uniformami in hočejo reševati našo domovino. Poživljamo vojno ministrstvo, da javnosti razjasni, kaj je vzrok takega početja in kaj vzrok zapostavljanja narodnega, zavednega in v vsakem oziru sigurnega elementa, to ]e rezervnih častnikov? Rizjasni pa naj tudi, kje je logika, da dobiva mlad, še polotročji častnik 1600 K, izkušen častnik — ki ima skrbet: razven sebe Še za družino — pa le 790 do 812 K?! Zahtevamo za ves Čas našega službovanja iste pravice in naknadno izplačevanje pristojbin kot se je to dalo naknadno »sprejetim aktivnim častnikom« — saj smo imeti v službi tudi iste dolžnosti. Vojno ministrstvo naj ne pozabi, da ima tukaj res s častniki opravka, ne pa s kakimi židovskimi pritepenci, naj pa tudi ne pozabi, da je naše moštvo v pivi vrsti vemo ravno našim zavednim in vseskozi zanesljivim rezervnim častnikom. Rezervni častniki. Združenje jugoslovanskih gledaliških igralcev. Naša gledališka umetnost je bila pred svetovno vojno tako neznatna, da ni mogoče o njej skoraj govoriti. Naši gledališki igralci so se morali boriti z vsemi mogočimi zaprekami in umevno je, da se je pri nas posvetilo tej umetnosti zelo malo ljudi. Danes, ko nam je zasijalo zlato sobice svobode, so oblili žarki tega solnca tudi našo gledališko umetnost. Vzdiguje se, poraja znova in upamo, da bo v krat kem cvetela v ponos celemu našemu troimenemu narodu. Upamo, da se nalirn umetnikom cd sedaj naprej ne bo treba več boriti za obstanek in da bodo mogli stopiti brez strahu na pot, katero so si izbrali. Maja meseca t. 1. se je osnovalo združenje vseh gledaliških igralcev, Srbov, Hrvatov in Slovencev, s sedežem v Beogradu. Namen združenju je, da varuje interese društvenih članov, da omogoči stalno zvezo med člani srbsko - hrvaško - slovenskih gledališč, da doseže popotni sporazum medsebojnega dela za napredek gledališke umetnosti; da nudi svojim članom z izdajo strokovnih listov, knjig in predavanj ter raznoterimi konferencami možnost, da se izpopoinujejo v svoji stroki. Namen združenja je, da se osnuje fond za vzdrževanje onemoglih in obolelih članov, njihovih rodbin, sirot Itd. Gledališki fgralci cele Jugoslavije so z veseljem pozdravili ta korak in povsod so se ustanovili pododbori, ki so v zvezi s centralnim odborom v Beogradu. Največja radost pa je bila, da je prestolonaslednik regent Aleksander prevzel pokroviteljstvo nad združenjem. Tudi pri nas se je ustanovil pododbor, ki je z veseljem sporočil centralnemu odboru v Beograd, da želimo mi slov. gled. igralci stopati roko v roki z brati Srbi in Hrvati za skupno delo in napredek. Povsod se zbirajo vsote za fond jugoslovanskih gledaliških igralcev v Beogradu. Tudi ml slov. gled. igralci bi radi kaj poslali. Danes priredi tukajšnji pododbor združenja gled. igralcev za bavno-plesni večjer v Narodnem domu v ta namen. Upamo, da bo udeležba polnoštevilna. Začetek in konec trogirske okupacije. .Narodna politika' prinaša obširno poročilo o zavzetju Troglra. 23. sept. zjutraj so začull prebivalci sprednjh trogirsklh hiš nenavadno vrvenje, tez »ost so drveli tesno zasedeni z arditl avtomobili, motocikli in bicikli. Prt d mostnimi vrati je stal v ogrtač ogrnjen trogirski diktator Nino conte Fanfcgna in pozdravljal vojsko Italije. Vojaki so takoj prekinili brzojavne in telefonske zveze. Preplašeno prebivalstvo se je na zapoved »reincasare« (domov) moralo vrniti v hiše. Na ulicah so ostali edinole Ital}, vojaki oboroženi do zob. Italijani so jih pozdravljali : »Dober dan, brstje«, a Italijanke so se rogale našim ženam: »Kje je vaš kralj Peter? Vrag je odnesel Jugoslavijo. Mi vam že damo, kar vam gre. Kvišku zastave! Prišel je na? dan!« Panika je naraščala. Vrhunec žalosti je bil pogled na ital}, zastavo, ki so jo razobesili ^a magistratu. Ita- I HjanaSi so kričali: »Živela Italija!« Na to je prevzel obč. urad novoimenovani župan dr. Lubin in izdal prvi in zadnji ukaz, da se morajo v znak veselja nad okupacijo, takoj zapreti vsi uradi. Diktator Fanfogna Garagnin je pozval k sebi predstojnike uradov in jhn naznanil, da ostane Trogir poslej italijanski. V tem pa se poksže tam daleč na morju dim, kmalu nato ladje In naposled — ameriška zastava. Prebivalstvo se osrči: »Hura Amerika, živela Jugoslavija, živel Wilson!« Neki Italijan je hotel streljati na Amerikance, toda tovariši so ga zadržali. Ameii-kanska komisija je takoj nato konsta-tirala nezakonitost italj. okupacije in odstavila diktatorja in župana. Narod se je eduševal, Italijanov pa se je po lastila panika. V strahu so se poskrili po hišah, odkoder so jih ljudje iztirali z batinami. Še bolj pa so se »odrešeniki« zbali, ko je začelo po ulicah javno pretepanje. »Zdaj nas bo konec« so ječali, »oprostite nam, mi smo izdani, nahujskani, odpustite nam, mi smo očetje, Marija pomagaj!« itd. Neki deček je arditu vzel revolver in hotel streljati nanj, če mu ne odstopi blcikla in ardit se je vdal. Ko je bilo komedije konec, je Italijansko zastavo snel prof. Kataiinič. Bivši diktator in župan sedita sedaj v zaporu in premišljujeta klic arditov: »Lep kraj, toda žal ni italijanski!« Ljubljanske vesti. I Sinočni koncert Li£«r-Thierry je izpadel umetniško zelo dobro, drugače za Ljubljančane sramotno. Onih 200 ljudi če jih je le bilo toliko — se je kar razgubilo po ogromni dvorani. Ne mogli bi se zgražati, če bi prazne vrste oba umetnika disgu-stirale, tem bolj pa so jima bili navzoči hvaležni, da sta jim nudila vse-jedno prvovrsten umetniški užitek. 1 Brezplačen koncert za invalide in vojaštvo. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« priredi jutri, v nedeljo popolne ob treh v veliki dvorani hotela Union koncert invalidom in vojaštvu ljubljanske garnizije. Vojaštvo naj se potrudi za brezplačne vstopnice pri svojih poveljstvih. Drugemu občinstvu vstop ni dovoljen, ktr Je koncert namenjen izključno vojaštvu. I Mati. — Danes ob pol 8. uri zvečer uprizori organizacija ljubljanskega učiteljišča na »Ljudskem odru« v Ljubljani Meškovo dramatsko sliko v treh dejanjih »Mati«. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Lav. Schvventner v Prešernovi ulici in od pol 7. ure dalje pri večerni blagajni v »Ljudskem domu«. 1 Današnji protestni shod v Unionu, Vodstvo Narodne socijalne Zveze v Ljubljani, poživlja vse svoje člane, da se polnoštevilno udeleže današnjega protestnega shoda, ki se vrši ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Uniona. 1 »Akademsko društvo jugosl. tehnikov" poživlja vse člane, da se snidejo danes ob pol 11. uri v srebrni dvorani na magistratu radi prireditve cvetličnega dneva. Dolžnost vsakega je, da se odzove ali do 11. ure s tehtnimi razlogi opraviči. Odbor. 1 Gospodične, ki nameravajo sodelovati pri cvetličnem dnevu, naj se snidejo danes ob 11. url dopoldne v srebrni dvorani na magistratu. Prodaja cvetlic se vrši pri vsakem vremenu. — »Akad. dr. jugosl. teh. 1 Pri požaru n« Marijinem trgu je položil inž. M. v kritičnem trenutku dežnik ob stran ter pomagal pri rešilni akciji. Oni, ki je dežnik pobral, se najprljazneje naprosi, da ga vrne lastniku »kurjaču na obrtni šoli«, sli ga pa odda pri uredništvu lista, oziroma na policiji, proti naknadni nagradi. 1 Pri komandi mesta Ljubljane naj se nemudoma javijo sledeči gg. častniki: Polacha Augustin, major; Černe Erick, kapetan; Schmitt Oskar F., kapetan; Lukmann Hubert, nadp. Kaltenegger Pavi, nadpor.; Siegfried Kunstel, nadp.; Pero L Popovič, nadp.; Lukman in Pirker, oba nadp,; Mazd Karl M., praporščak; Resman Andrija, Eletz Leopold, por.; Ivan R. Schnelder, nadp.; dr. Alojz V. Remec, por.; Ant. Krische, praporščak; Franjo I. Cotič, rez. peš. podp. in Martin Vukšinfč, peš. praporščak. 1 Vaja orkestralnega društva »Glasbene Matice« se vrši danes ob 20. uri; ob pol 18. kratka vaja brez čela in kontrabasa. 1 Ljubljanska gor nizi jskagodb* priredi v nedeljo, 5. oktobra pri ugodnem vremenu ob pel 12 uri promenadni koncert v »Zvezdi«. 1 Sestanek veterinarjev za določitev transporta v Brno se vrši v t >rek 7. t. m. cb 16. uri pri „Novem svetu«. 1 Nogometna tekma »Ilirija* : A. S. K, Celje. V nedeljo, 5. t. m. se vrši na športnem prostoru pred drž. kolodvorom tekma med S. K. »Ilirijo« in A leUčnim športnim klubom iz Celja. Celjski A. S. K. je imel pred vojno efdktno, telesno zelo jako moštvo, ki se je štelo med najboljše v alpskih deželah. O njegovi sedanji formi ni še mogoče imeti sodbe. V moštvu so ve* čjidel stari, izkušeni Igralci. V Ljubljani bo nastopil A. š. K. v nedeljo prvič. Tekma se prične ob 15. url (3. uri pop) in se vrši ob vsakem vremenu. 1 Podporno In pravovarstverio društvo državnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani, ima svoj redni mesečni sestanek v nedeljo, dne 5. okt, ob 4. uri popoldne v društvenem prostoru Sv. Jakoba trg štev. 8. Tovariši člani se poživljajo, naj gredo v soboto na javen shod v hotel Union. 1 V neki gostilni na Martinovi cesti se shaja omizje železničarjev, ki dosledno švabčarijo. Zdi se nam, da bi to razvado v javnih lokalih že lahko opustili. Pokrajinske vesti. p Iz Celja nam pile ugledni narodnjak, da je nastala notica o dveh gostilnah na Bregu, ki smo jo priobčili v eni zadnjih številk, veliko bolj iz konkurenčne zavisti, kakor iz soci* jalnega ali narodnega pojmovanja. Uredništvo seveda ne more v vseh slučajih kontrolirati, kakšni motivi so merodajni za naše dopisnike. Za nss je glavno objektivno stališče, to pa se je v tem slučaju popolnoma ujemalo z našim, ki ge glasi kratko: Ne novih gcsiiln; po možnosti proč s starimi. Zato smo dotični člančič priobčili-. Ako smo delali ktivlco najemnici gostilne Ploj, nam je to žal in ni bil naš namen. Odločno pa vzdržujemo drugi del članka, ki se obrača proti oddaji mestne gostilne ob kapucinskem mostu. V Celju in na Bregu se že itak preveč popiva, kakor, žal, drugod tudi, čemu bi podpiralo pi-jfneevanje še mesto samo. p V Rogaški Slatini živi še danes, v dvanajstem mesecu jugoslovanske in demokratične države gospa, žena slovenskega uradnika, ki zahteva od žen nižjih nastavljencev. da jo pozdravljajo s »Kiha’ die Hand«. Treba jo bo postaviti v muzej. kr V Strnlšču pri Ptuju je nameščen kot tehnični vodja ptujski nemčur in strojnik nekdanje avstrijske mornarice Janez Mlhorko, ki ni vešč slovenščine niti v jeziku, Se manje pa v pisavi. Ta g. mašinist celo zahteva, da se ga titullra z inženirjem. Ker se eden od zaposlencev ni hotel ukloniti tej zahtevi, mu je ta samorasli »inženir* zagrozil z odpustom is službei Opozarjamo na tega gospoda tudi inženirsko zbornico. p V. nedeljo, 5. oktobra priredi Dramatično društvo v Žalcu koncert s sodelovanjem ge. M. Wstz!avek-Virantove, gdč. L. Serajnikove, g. F. Serajnika in g. Rajka Vrečerja, ki bo vodil pevske zbore. kr Iz Koroške. (Tihotapstvo.) Vkljub temu, da imajo sedaj srb3kl vojaki mejo strogo zastraženo, se konjskim mešetarjenj še vedno posreči, da spravijo po skrivnih potih konje v Nemško Avstrijo. Kaj koristijo vse grožnje, kazni in nagrade za ujete konje? Ce jim enkrat izpodlctl, se jim pa desetkrat posreči. Znane io jim vse skrivne gozdne iteze in tako meje zastražitl, da bi sploh nihče skozi ne mogel, je pa nemogoče. In Izplača se jim ta kupčija; saj Nemci plačajo vsako ceno. Vlada je nakazala nagrade za vsakega zasačenega konja, toda koliko jih pa res vjamejo? Na* vadno se 2ve šele takrat, ko je konj že davno srečno dospel v hlev, daleč onstran zone A. Vzrok, da tihotapstvo tako cvete, je dejstvo, da imamo-Š* vedno nemški denar. V občinah južno od Drave so pred mesecem samo deloma izmenjali nemške bankovce, * krajih severno od Drave in v obmej* nlh občinah so pa v prometa san*° nemški bankovci. Tako imamo sedaj trojni denar': žigosani, neugnani 1» nemški, da se človek ne spozna. Dokler bo pri nas v premetu nemški denar, so vse odredbe proti tihotapstvu za* stor.j, tako dolgo se bodo vkljub ostrim kaznim prodajali Nemcem konji in goveja živina. Da moren*0 uspešno delovati za plebiscit, nart mora tudi vlada pomagati in bit) natančna in dosledna v tudi navidez«0 malenkostnih stvareh. p V črni na Koroškem se j® sestavil odbor, ki si je dal nalogi da postavi spomenik našim junakort, ki so oadli koncem maja v bojih okrog Črne. Lepo in hvale vredno* A odbor je v čudno umevanem 1°* kalnem patrljotizmu sklenil, da ovekoveči na istem spomeniku — morda celo v nemščini — tudi imena padlih Volkavvehrovcev. To pa ne gre. Nimamo nič proti temu, da sc postav* Volkswehrovcem dostojen nagroben spomenik, ali da bi jih poveličeval* v isti vrsti z našimi junaki, je le pretežka zahteva na naše človekoljubje* Odbor naj zato svoj sklep vsekakor revidira. p Veselic« v Ribnici pri Vrbskem jezeru. Narodni svet in celjska haubična baterija priredita v nedeljo, 5. t. m. ob 15. uri v Ribnici ob Vrbskem jezeru veliko ljudsko veselico. p Novomelka podralnlciZjŽ* priredi v nedeljo, 5. oktobra, v gostilni g. Mtlilerja pri kolodvoru veselico s! plesom, na katerem svira godba n* lok. Začetek ob 15. url p Telovadno društvo Sokol na Jesenicah priredi dne 5. t. m. ob 15. uri javno telovadbo v HrenovicI na Jesenicah. Po javni telovadbi prosta zabava v društvenih prostorih. V slučaju neugodnega vremena se vrši cela pjireditev v telovadnici. p Iz Litije. Dne 1. oktobra 1.1* je zapustil Litijo kapitan Kračman. Jokal ne bo nihče za njim. Skrajni čas, da ga je vojaška oblast odpoklicala in poslala v Skoplje. Izvirna telefonska In brzojavna poročila »Jugoslaviji*. Posvetovanje opozicijonalneg« bloka. Beograd, 3. oktobra. Bivši opo-zicljonalni blok je imel danes dopoldne skupno sejo, kateri je predsedoval Stojan Protič. Ker takrat še ni bilo znano, komu poveri regent sestavo vlade, blok ni mogel zavzeti nikakega stališča. Z vseh strani pa se je pov-darjala želja, da ostanejo vse v bloku združene stranke še nedalje v tesni zvezi in tvorijo tako protiutež proti demokratsko- socijalističr.i skupini. Italijani Zapuščajo Boko. Dubrovnik, 3. oktobra. Kakor poročajo iz Kotora, so začele laške čete zapuščati Kotor in celo Boko. Vsak dan pride v zaliv več laških parnikov, ki odvažajo vojaštvo in materija!. Regent v mini str skom svetu. Beograd, 3. okt. Prestolonaslednik je prišel danes dopoldne okrog 11 ure v ministrsko predsedstvo, kjer se je ravno vršila seja ministrskega sveta. Regent je ostat med ministri" dalj časa In se posebno živahno razgovarjal z min. predsednikom Davidovlčem. Kulturni pregled. k Vsebin« 9. št. .Ljubljanskega Zvona*: 1. Pavel Golia: Na bojišče. — 2. Dr, Ivan Tavčar: Visoška kronika. — 3. Jaako Samec: Utripi. — 4. France Weber: Bistvo lepote. — 5. Ivan Zorec; Ibrahim Suša. — 6, Fran Albrecht: Dvogovor z očmi. — L Fian Albrecht: Epilog letošnji dramski sezoni. — 8. Stano Kosovel: Sestr!. — Milan Fabjančič: Nekateri iz množice. — 10. Oton Zupančič: S Primorja. — 11. Marija Kmetova: Pogovor. — 12. Miran Jarc: V nočnem parku. — 13. Avgust Ž!gon: Prlape-vek k petdesetletnici. — 14. Listek.— 15. Nove knjige. ki Etiennc Antonelli: BoljSe-vlčka Rusij«. V zbirki »Vidici i PutovU, ki jo izdaja založba »Jug« v Z3grebu (Preradovičev trg 4) je izšlo P°d gornjim naslovom delo francoskega publicista E, Antonelllja o boljševistični revoluciji na Ruskem. Pelo je Izšlo v francoskem originalu Jekom pol leta že v petih izdajah in bo vzbudilo gotovo tudi pri nas precejšno zanimanje. Cena knjigi je 9 kron. ki »Veliki slovenski splsovnlk* t na3iov praktični zbirki pisem, vsttn in uradnih vlog, ki jo je se stavil profesor na obrtni šoli Henrik Fodkrajfok, izdala in založiia pa v °*uani, praktični opremi Klcinmajrr Bamberg. Knjiga se od svojsh P^dnic dobrodejno razlikuje-v tem, ,a ne nudi samo primerov in formu-?rjeM, ampak uvaja vsak oddelek s ^htklml in preglednimi praktičnimi n4s»eti objednem z najvažnejšimi bonskimi določbami. Kot uvod pri-b*8a kiatke »Slovniške in pravopisne Pripombe«, ki podajajo v poljudni °biiki najvažnejša pravila naše sloveče. Knjigi ob3ega 438 strani in bo p°bro služjla predvsem obrtniku m Egovcu, a tudi vsakemu drugemu. 7°bi se pri založništvu in v vseh *hjigarnah ter stane 24 kron. »Književni Jug*. 18. štev. ima Bledečo vsebino: Sima Pandurovlč: Integralna poežita. — Ante Treslč-Pa-vičč: Božanstva pupoljcl novi. — hldora Sekulič: Kralj PetaruZagorju, ban Aibrecht: Vera. — Antun Barac: Primorje i negovi pesnici. — Danko Andelinovič: Južlna. Vladimir Jan-Jovič: Sastanak. — Čiro Cičin-Sain: u prozi. — Nikola Polič: Ve-®*rnji pohod. — Milan Savič: S. Ma-|*vu!j u Zaječaru. — U Književno m »regledu piše: B. N. Novakovič o 2|munovičevoj knjiži »Mladi dani«; B. ?*• o Drsgiše Vasiča raspravl: i Du- Slaviž o »Književnom Vjesniku«. r* U Belaškama donosi prikaz »Zore«, **lendara za 1917. god. sa Krfa; Italija i Jugosloveni od Luje Vojnoviča; J^ajnoviji slovenski pisal; Ivo Jelavič: ** pregažene Srbije itd. Gospodarstvo. g Gospodarska pisarna pri Okrajnem glavarstvu v Borovljah. ni. okrajnem gtavarstvu v Borovljah Be je ustanovila posebna gospodarska Pisarna, ki ima namen, podoirati prebivalstvo v vseh gospodarskih zade-v«h, dsjati mu informacije in ga na t* način privaditi na novi položaj, ki je nastal s tem, da je odpadlo dosedanje gospodarsko središče Koroške Celovec. Podobna pisarna se namerava osnovati tudi pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu, Trgovci in obrtniki, ki se zanimajo za koroški trg, naj se obračajo naravnost na omenjeno pisarno za eventualna pojasnila. g Lončarsko blago. V okolici vasi Klopce v okolišu okrajnega glavarstva Borovlje, je precej razvita do* mača lončarska industrija. Tamošnjl lončarji imajo v zalogi precejšnje množine lončarskega blaga. Tvrdke, ki se zanimajo za lončarske izdelke, naj se obrnejo na gospodarsko pisarno pri okrajnem glav, v Borovljah. Darovi. Za invalide in sirote padlih junakov naše koroško-štajercke fronte so darovali: Šolsko vodstvo Sv, Bol-fank v Slov. goricah 25 K, Ločar Fran iz Loga 402 K, Sola v Ormož« 38 K 20 v, š?’a v Rstečah 21 K, Ljudska šola v Slov. Gradcu 56 K Špindler Janez iz Ledenik 84 K, Mikuš L Ljubljana 40 K, Ths. Rex Co. Ljubljana 20 K, Černe Anton, Ljubljana 20 K. Jax in sin, Ljubljana 50 K, Peteline Josip Ljubljana 100 K, Vok Ignacij Ljubljana 20 K Vojnovič tu Co. Ljubljana 50 K. Derganc Albert Ljubljana 10 K. Balkan trg. »ped. kom. Ljubljana 50 K, Meinl Ju-Kus trg. Ljubljana 50 K, Menjalnica družbe z. o, z. Ljubljana 50 K, Oblat Alexwder Ljubljana 25 K, Korn Teodor Ljubljana 20 K, Topniški polk celjski 4092 K 40 v, Celjski pešpolk in dr. 227 K, Stupica Fr*«0’ veletrgovec, Ljubljana 100 K, Svetla gen. rep. za kralj. SHS 200 K Občina Slabotinci 66 K 51 v, Čadež Gvido, Ljubljana 30 K. — V imenu invalidov in sirot padlih vojakov ae toplo zahvaljuje Brambni odsek Dravske divizijske oblasti. j izdajatelj in odgovorni urednik; Ani©*> JPeaefc, Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubija«!. Stazhrinkani Siabsbttržani. Sllojn preteklost. Spisala grofica Larischeva, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama. Iz angleščine prestavil J. G. Založila in izdala Zvezna tiskarna v Ljubljani. Roman c e s ar jeviča Rudo Ifa, ki so ga čitatelji „ Jugoslavije“ s takim zanimanjem čitali, je izšel v ponatisu kot knjiga; cena 5 K ter se dobiva v upravntštvu „Jugoslavijeu v Ljubljani kakor tudi pri njenih podružnicah v Mariboru, Celju, Ptuju in Novem mestu ter po vseh knjigarnah. Društva, knjižnice in vsi, kiiele zanimivega čtiva,naročite tavelezanimiv, napetega dejanja poln roman bivše avstrijske vladarske rodbine Ilabsbur-Žanov. Na Angleškom je doživela ta knjiga v enem letu štiri izdaje, kar je dokaz za njeno veliko zanimivost. Pri nas je bila iz razumljivih razlogov_ dolga leta prepovedana, sedaj pa ni več ovire, da bi se ne zvedela resnica o Habsburžanih. Naročite torej to knjigo takoj. Službe: Trgovski pomočnik, mešane stroke, vojaščine prost želi vstopiti v večjo trgovino s 15. oktobrom 1919. — Cenjene ponudbe pod »Boljša moč“ na upravo lista. Radarski o ds j ek zemalj-ske vlade v Sarajevu potrebuje za državne premogovnike v Bosni 0 rudarskih paznikov z rudarsko šolo, 25 do 40 let starih, pri takojšnem nastopu. Mesečni dohodki kakor ostalih državnih rud. poduradnlkov 700 do 930 K in več po številu družinskih članov. Dalje stanovanje, kurjava itd. v naravi ter življenske potrebščine po zelo nizkih cenah. Usnjarske pomočnike išče tovarna usnja proti dobri plači. Vstop v najkrajšem času. Ponudbe na uprav-ništvo tega lista pod št. 308. Urarski vajenec se takoj sprejme ori urarju F. C:den Sin nasproti glavne pošte v Ljubljani. \ Samec star 28 let, kre-! pak in zdrav od boljše hiše, si želi dobiti službo kot hlapec ali delavec pri boljšem gospodarju, sposoben v vseh kmetskih in gospodarskih delih, kakor tudi v privatnih poslih. Cenjeni sprejemalci tuj. blagovolijo pisati na upravo tega lista pod šifro rpošteno3t“. Prodajalka nunuf »kturne in galanterijske stroke z 15-letno prakso želi mesta v Ljubljani kjer bi imela stanovanje in hrano v hiši. Po-j nudbe pod trgovina j. Kranjc, j Vrhnika. 1478 Razno: Une dnme souhaite des j correspondmces fraincaises j monsieur seriens. „Qui che-■ oche, trouve." — Upravništvo j Jugoslavije. GNEZDO" Spisal Vlad. levstlk- Jjdala £vajna tiskarna v JJubl/anl. Canabroš. 8 Jf, vajena 10 J{ GU2D0 ta r.ajlapša popast, kar Jih Ja tj$lo jadnja lata Franjo Paar, Varaždin, Brzojav Paar Varaždin Ustanovljeno god. 1912 Prvahrvatskatrgo-vina panjev in čebelarskih izdeikov. Lastni izdelki umetnega satja. : National: itrirna blaiajia pisalni stroj ,Unterwood‘ in ena kitara naprodaj. Naslov pove upravništvo »Jugoslavije". K, Linhart, urar lia e, 7. Veika zaloga zlatih, srebrnih in niklastih ur kakor Omege, Schaffhausen, stenske ure z nihaiom po najnižji ceni Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrše. 990 MaltHmllcSh uspehe imajo oglasi v IvdJUUlJuV dnevniku „Jugoslavija“I Ako iščete slu- kaj naprodaj osi- žbe, ali pa če r0ma hočete kaj v Jugoslaviji' pl i "13 Alfonz Breznik učitelj »Glasbene Matice* in paini strok, dežel, sod!£čn Ljubljana, Kongresni trg št. 15 (nasproti nunske cerkve). Naj večja In najsposobnejša tvrdka ic izposojevalnica klavirjev, pianinov in harmonijev. Velikanska zalog« vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikaiij. 167 Mesarija Proda s<£: Proda se popolnoma nova phleka za 16 letnega deika, “oizve se prisoiiia ul. 3. vr. 7. Prodam 1 kozo, belo mla-a°i otrečji voziček, bel. Na-?*2V v upravi. Proda se tehtnic«, dvigne °°0-8OU kg ter železni re-l mil. Poizve se Dunajska c. št. 10 v trgovini. . Šoto za kurjavo, steljo 'Zolacijo in druge namene ^pošilja na vagone in drobcu F. <5 A. Uher, velotrgo-‘na z premogom, Ljubljana. Prodnm svetovno zgodovino (Or. Ullsteins Welt-?e8ehichte) 6 čisto novih "lig. Naslov v upravništvu. Lcpn hiša obstoječa iz 2 sob in 2 kuhinj, vrta in orala poija in sadovnjaka, se takoj proda v Poberžah Frauenstaudenstrasse št. 51, oddaljena 30 minut od glavnega trga v Mariboru. Tečja umoiina čebule se ugodno prod* v prodo-jalni Poljanska cesta 5. Poštarska ko čij a s streho je naprodaj; pred- par leti npva, preoblečena z usnjem. Poizve se Ivan Nučič, Draga. Pošta Ig. Kupi se: Fižol, krompit in druge poljske pridelke, tudi bukovo oglje, prazne vreče, kupuje in prodaja L. Rebolj, trgovec v Kranju. Kupi so trgovina sama ali z posestvom v trgu ali z posestvom v trgu ali v malem mestu na spodnjem Štajerskem. Ponudbo na naslov: Marija Turk, Novo-mesto št. 220. Kupim manjši voz ati diro na močnih kolesih in pripraven za mestne vožnje. Ponudbe pod A. D. na upravo lista. Knplm decimalno tehtnico, žensko kolo in voz na peresih (zapravljenček). Ponudbe P. G. Pošta ležeče Smlednik. Koslternc posode od ame-rlškeg»petroieja kupuje Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ul. 12. Slov enska stenografija se poučuje vsak pondeijek in petek od 5.-7. na državn. učitetjlšču. Priglasi vsakokrat pred uro ravnotam. Išče se prostor ki bi se prenaredil v stanovanje; preuredil bi vse na lastne stroške. Ponudbe na upravo tega lista pod šifro „Dve sobi". 1474 Katera ženska bi vzela 4 mesece starega dečka proti plači v rejo. Z navedbo plače naj se pošlje naslov na upravništvo tega lista pod šifro »Dobra ženska". 1475 Naznanilo. Cenjenim odjemalcem naznanjam, da sem prestavil svojo stojnico pod mestnim glediščem v lokal v starem mestnem magistratu na Slovenskem trgu. — Za obilen obisk se priporoča A. LIKL mesar v PTUJU. Prva slovenska trgovina Alojzij Brenčič ? PTUJU, Panonska ulica, se cenjenemu občinstvu uljudno priporoča s svojim modnim vsakovrstnim blagom. Proda se: 1 Parni stroj s kompletno napravo obstoječo iz treh kotlov, l dyna-mo stroj izstomerni tok, 1 kompletna pretikalna plošča, 1 polnilo (Ladeaggregat), 13 kompletnih elektromotorov. Dopise pod »Elektromotor" na Anončno ekspedicijo Al. Matelič. Ljubljana, Kongresni trg 3. moderno urejena, na prometnem kraju v neposredni bližini Celja, z nekoliko zemljiščem 1 se proda. — Prodobnosti pove iz prijaznosti A. ŠTERN, B. Ipavičeva cesta štev. 12. Velikanska množina ERAL KREME likala (Mks) „Solo“ vsakovrstne barve za obleko ter špecerijsko in kolonijalno blago je dobila in je prodaja po najnižji ceni na debelo in drobno tvrdka Ivan Dečko, Celje, nasproti Narodnega doma. K avarna v ,,Hotelu Tratnik44 zopet otvorjena v vrtnem salonu.------------- Pianino na razpolago Slavnemu občinstvu se po poročata L. Al. Tratnik. ■ r^-s | r~—n------------r ir prodaja tvrdka Paternost & Remic v skladišču „Balkan44 dokler traja zaloga, samo na cele vreče, katere se morajo prinesti s seboj. a. ******** [epremočljivi dežni plašči« iz la švicarske gume, dokler traja za-loga. — Velika izbira manufakturnega ter tu- in inozemskega modnega blaga, bogata zaloga oblek lastnega izdelka po naj novejših krojih, srajc baivanih in belih, ovratnikov, samoveznic, športnih čepic itd. itd. v Prvi kranjski razpošiijalni SCHAVAB & BIZJAK, Ljubljana Dvorni trg 3. Pod Nsrodno kavarno. Lastni modni salon. Pevci in pevska društva — pozor! MALA PESMARICA (žepna izdaja 11X15 cin) St. 1. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbinc tužni? Moški zbor f. 11. Tea, I. II. Bat. ut 1 Sto Čil - til, ču tiš, m ^=f=j=t ~§to~ ču - tiš, St. 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-I rankopanka. Moški zbor. Vsaka pesem stane 1 K; 11 Izv. 10 K. — Dobiva se v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg 8. Zeto ugodna prilika za interesente! •Proda ali zamenja se trinadstropna vogelna hiša na Dunaju v XIII. okraju, obstoječa iz 32 stanovanj, treh trgovskih lokalov, delavnice, skladišča. — Pogoji so zelo ugodni, ker se proda le vsled družinskih razmer. — Natančnejša pojasnila: Ljubljana, Sv. Petra cesta 56. Ordinarij deželne bolnišnice dr. Pogačnik jos. zdravi zopet redno očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni. Oznanila Union ■ Propagaode, Maribor. Zavod oglasne odprave In reklame. JULIJ MEINL, uvoz lave in čaja L JUBL J ANA Fino frscosko olje piiiulssinsa Vinški k[s Čokolada In kahao Sardino najboljše ^rstn Kond. mleko s sladkorjem Fino desertno vlno Milaga 1 lltorK 24*-lvutii—Cosuae Likerji Keksi Riž vSSj Razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej franko. — Cene nizke. — Na debelo popust. — Ceniki se sedaj ne razpošiljajo. Trgovci z manufakturo! Ob prihodi, v Ljubljano, oglejte si trgovino Svetozar Koser, Kolodvorska ul. 24 pri „Tišierju‘\ kjer dobite vedno fino in navadno moško snkno, hlaeeviiio. parhent, plavino, ceflrje, moško in ženske nogavice, rute, robce, snkanec, klobuke itd. po nuinižjih dnevnih cenah. Vsako dingo zaželjcno blago preskrbim v 4 dneh. Edino prava, patentirana RADIUM vinovid (francosko žganje) „ELEVATOR“ je najbolje sredstvo proti trganju, ischiasu, živčnii* boleznim in revmatizmu. Dobi se edino le v glavni zalogi za celo Slovenija Detajlisti primeren in grosisti znaten popusti F. Šibenik, Ljubljana, Gosposka ulica K Zahtevajte cenike! —_________________________________________________—* Prva celjska barvarija in kem. čistilnica Martin Taček, Celje Gosposka ulica 21. =5 Priporočam se za takojšnje umetno snaženjc madežev, damskih in moških oblek, kakor za čiščenje in barvanje vseh vrst oblek v Celih in posameznih komadih. Žalno obleke na zahtevo v teku 24 ur. Prevzema tudi zastore, preproge, čipke itd. itd. v ===== kemično čiščenje in shrambo. ===== Tspetnik in dekorater M„ ZOR Loi, mast, olie Blelvelsovs cesta poleg del. vladi v ' ' ^ se mluorcča v ranravo žim- in surovi loj, kupi vsako množino za najvišjo ceno PRVA JUGOSLOVANSKATOVARNA ZA MILO v Mariboru, telefon 47, brzojavi: milafne. Prosijo se ponudbe z vzorci. Jmport. ze priporoča v napravo žimnic, vzmetnih žimnic, divanov, otoman, dekoracij, zastorov In tapeclranja sob. katera dela Izvršuje priznano solidno in po nizkih cenah. Prosi blagohotnih naročil. Westing Wat! Kreme- Prva jugoslovanska tovarna Čistilnega praha nudi pomade bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvleček „Sidolin" — tekočina v malih steklenicah — najboljše čistilo za vse kovine. A. Radesich, nas)., Kamnik, rrn.li sc iaipt>J‘ljr. tudi v celih vrgonih. Metu Sxport. Baterije, žarnice vseh tipov elektrotehn. predmeti Gen. rep. za kraljestvo SHS Janko Pogačar, Ljubljana, Mestni trg štev. 25. ERDAL čiatilo zn čevlje, rujavo in črno, štev. 1, ima v zalogi vsako množino, in pošilja po pošti tvrdka Matija Trelmr Ljubljana j Sv. Petro cesta 8t. 6. Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z, v Ljubljani, Marijin trg 8, WoIfova ulica 1 PoStni čekovni račun št. 11.323. Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit, Ljubljani. T.tt. M. sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po wr 4°|0 čistih brez odbitka, izvenlju&ljanski vlagatelji dobe poštne položnice. Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje, in na blago ležeče v javnih skladiščih. : Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. :------------ Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom. Občinska hranilnica v Mariboru. | pj^ol (picj Gecr.cinde Spirkassc) župnijska ulica št. 2 (Pfarrhofgasse St. 2) v ijsmi hiši. Stanje hranilnih vlog K 42,442.640*26 Rezervni fondi . K 2,749.997*67 Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po najvišji točasno običajni obrestni meri. Hranilnica je pupilarno varna. Shramba za pupilske knjižice itd. Uraduje vsak delavnik od 8. do 12. ure. oves, rž, pšenico, krompir, prodaja na debelo po zelo ugodnih cenah tvrdka J. Kušlan, Kranj, Gor. mti vsake vrslc in v vsaki množini kupuje vedno is plačuje najbolje trg, firm* J. Kušlan, Krvni, (Gorenjsko) Širite med narod sledeče knjige in brošure: 1. Koroška. Spisal Carantanus. Pridejan Je zemljevid v barvah Koroške. Cena 4 K. 2. Poglavje o stari slovenski demokraciji. (Gosposvetsko polje.) Spisal dr. Bogumil Vošnjak. Cena 2 K. 3. Naša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena 1 K. 4. Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Cena 2 K. 5. Jugoslovanska žena za narodovo svobodo. Uredil A!rC' Cena 2 K. Slovenci, Slovenke 1 Zavedajmo se svojih pravic, spoznavajmo svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vprašanjih. Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvom! Dobivajo se v upravništvu »Jugoslavije** v Ljubljani fn njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu ter i vseh knjigarnah.