114 TRETJI DAN 2022 1 LATINSKI OČETJE O MOLITVI Ljubljana: Teološka fakulteta; Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2022. Zbirka Cerkveni očetje 24. Prevedli: Jan Dominik Bogataj ofm, Martina Ješovnik, Franc Ksaver Lukman, Doroteja Novak Izdajo uredil in spremno študijo pripravil: Jan Dominik Bogataj ofm Urednik in prevajalec Jan Dominik Bogataj ofm je skupaj s prevajalkama Martino Ješovnik in Dorotejo Novak ter z že pokojnim znanim slovenskim patrolo- gom in prevajalcem Francem Ksaverjem Lukmanom (1880–1958) pripravil znanstvenokritično izdajo besedil o molitvi zahodnih cerkvenih očetov z naslovom Latinski očetje o molitvi: Tertulijan, Ciprijan, Avguštin, Janez Kasijan, Peter Krizolog, Učiteljevo vodilo. Knjiga je 24. zvezek Zbirke Cerkveni očetje ter jo skupaj izdajata Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in Celjska Mohorjeva družba. Publikacija je sad dela v okviru programske skupine na Teološki fakulteti Uni- verze v Ljubljani Judovsko- -krščanski viri in razsežnosti pravičnosti (P6-0262). Delo je skrbno in smiselno urejeno z lepimi slovenskimi prevodi latinskih besedil o molitvi. Ta izredno po- membna besedila iz antične krščanske dobe, ki so primar- ni viri za krščansko teologijo in duhovnost, imamo zdaj na voljo v prevodu in opre- mljena z izjemno dragocenim obširnim znanstvenim apara- tom. Tega je pripravil urednik in vsebuje: izčrpno jezikovno in teološko ter zgodovinsko skrbno izvedeno spremno študijo, med besedilom so pomembne besede navedene tudi v latinskem izvirniku, sprotne opombe pa bogato dopolnjujejo vsebinsko razumevanje in kažejo pomembne povezave ter vsebujejo tudi bibliografska dopolnila. Ta znanstveni aparat omogoči poznavanje hermenevtičnega okvira, ki je nujen za razumevanje tako starih besedil. Vse to bo pomembno olajšalo nadaljnje raziskovanje tega teološkega področja raziskovalcem; študentom in drugim, ki jih zanima tovrstna tematika, pa bo približalo ta do zdaj njim tako rekoč nedostopna besedila. Zato je to delo pomemben prispevek k stroki in tudi krščanski duhovnosti v širšem smislu. Delo, ki se predstavlja kot antologija razlag očenaša in besedil o molitvi, je tako rekoč naravna dopolnitev 5. zvezka iz zbirke Cerkveni očetje z naslovom Grški očetje o molitvi (ur. Gorazd Kocijančič), ki je izšel že leta 1993, torej je od tedaj v slovenski klasični krščanski literaturi obstajala določena praznina. S prispodobo lahko rečemo, da bo zdaj tudi slovenski bralec lahko misel o molitvi zajemal iz obeh kril krščanskih pljuč: vzhodnega in zahodnega. Obe tradiciji sta namreč avtentični in se v marsičem dopolnjujeta ali nadgrajujeta, vsekakor pa samo vzajemno omogo- čata poznavanje celovite krščanske duhovne tradicije in samo tako je mogoče neizkrivljeno poznavanje krščanstva od začetka do danes. V obeh zvezkih izbrani avtorji, sami veliki cerkveni očetje, v glavnem razlagajo molitev očenaš in ob njem razvijajo teologijo o molitvi nasploh. Tudi v tem pogledu sta oba zvezka zbirke vsebinsko zelo poenotena. Preden se srečamo z izvirnimi besedili v prevodu, nam knjiga postreže s spre- mno študijo Jana Dominika Bogataja ofm »Molitev iz latinskega srca na zgodnjekr- ščanskemu Zahodu«. Študija je velikega pomena, saj uvaja bralca v razumevanje besedil in ga opremi s potrebnim PRESOJE 115PREsoJE »orodjem« za to ter namesto njega opravi določen »her- menevtični napor«, ki je nujen zaradi pravilne zgodo- vinske umeščenosti besedil. Razprava tudi s pomočjo najnovejše literature ustvari celovit pogled na tematiko teologije molitve v patristični dobi. Avtor nakaže smisel dela: »Namen pričujočega cvetnika latinskih zgodnjekr- ščanskih del o molitvi tako sestoji v premoščanju dvojne prepreke: vstopiti je treba v svet prvih krščanskega stoletij Zahoda, da bi v njih odkrili prve živete odseve tega, kar so učenci doživeli na tisti gori, ko so prvič slišali molitev očenaša iz ust Učitelja, in šele tako bo moč polnejše umevati, kaj nas je Gospod takrat sploh želel naučiti.« Ob premišljevanju teh patrističnih besedil postane jasno, da je z njihovo pomoč- jo mogoče priti do sensus plenior bibličnega besedila Gospodove molitve, kakor so ga avtorji s trudom izluščili v svojem času in prostoru, torej znotraj svojega kultur- nega obzorja. Avtor spremne študije spretno pokaže na podobnosti in značilne razlike pri obravnavi posame- znih prošenj iz očenaša pri posameznih avtorjih. S tem bralcu olajša vstop v razno- vrstnost in hkrati enotnost razlag molitve, ki je več kot zgolj obrazec molitve, saj se v besedilih predstavi kot prava paradigma krščanske molitve. Nauk latinskih očetov glede molitve je v primerjavi z vzhodnim izročilom bolj konkreten. Če grški teologi molitev dojemajo bolj kot umsko dejavnost, se latinski bolj ukvarjajo s praktičnimi vprašanji: zakaj in kako moliti, kaj prositi, kdaj bo molitev uslišana, kakšno telesno držo zavzeti itd. To pa ne pomeni, da se kdo ni po- svečal tudi bolj kontemplativ- ni molitvi (Avguštin, Gregorij Veliki, Janez Kasijan). Tako s pomočjo zahodnih piscev in njihovih del, ne samo v tej knjigi objavljenih, ampak tako rekoč iz vsega njihovega opusa, avtor skicira »latinsko teologijo o molitvi«. V tretjem delu razprave sta predstavljena krstna kateheza in mesto očenaša v njej (traditio orationis). Raziskava je pokazala, da so ti zgodnji avtorji, ko so pripravljali snov za pouk katehumenov o molitvi, pravzaprav v ta namen redno pripravili razlago očenaša: »V katehetskem ambientu je zaradi skladnosti med lex credendi, pravilo verovanja, in lex orandi, pravilo molitve, očenaš našel svoje vzvišeno mesto kot paradigma za uvajanje v molitev.« To delo, ki je pravi »cve- tober« razlag Gospodove molitve iz antične dobe na Zahodu, je hkrati tudi zelo aktualno, saj prihaja v času vedno intenzivnejšega iskanja poti ponovne in marsikje tudi nove evange- lizacije in začetka sinode o sinodalnosti. Brez pogloblje- nega dojemanja molitve in katehumenskega uvajanja v molitev si ni mogoče predsta- vljati te evangelizatorske skupne poti. To nakaže tudi avtor spremne študije, ko proti koncu zapiše: »Poleg kažipota za splošno katehet- sko uvajanje v molitev, na katero se moramo kristjani 21. stoletja čim prej (znova) podati – in kdo je lahko pri tem boljši vodnik kot naši očetje v veri? –, je ta izdaja namenjena tudi poglobitvi zavedanja, da je poznavanje korenin ključno za razume- vanje sedanjosti.« Delo Latinski očetje o molitvi je izrazito znanstve- nokritična publikacija, ki prinaša v slovenski teološki in kulturni prostor prevode izvirnih besedil krščanskih antičnih avtorjev o molitvi; gre za besedila, ki so viri za vsako resno teološko razpra- vo, uporabni pa so tudi pri pastoralnem delu uvajanja in poglabljanja v molitveno življenje. dr. Marjan Turnšek